Zborovaoje na Dunaju. Avstrijsko učiteljstvo ni bilo še nikoli združeno tako enodušno in enomiselno kakor dne 2, t. m. Osarski Dunaj, zibelka naših zakonov, vir naših pravic in dolžnosti, ni videl še nikoli tako zedinjenih vrst pionirjev prosvete, ki objema vse avstrijske narode z enako ljubezoijo; zakaj ta prosveta je naše delo, delo avstrijskega učiteljstva, ki od nekdaj pa do danes žrtvuje vse svoje najboljše moči v blaginjo svojim narolom, dobro se zavedajoč, da more samo kultura gospodarsko in duševno osamosvojiti človeka, zbuditi v njem pojem pravienosti ter mu učvrstiti vero v samega sebe, ki je začetek in konec vsemu dejanju in nehanju rsakega posameznika. Naše vrste so tisto, ki odgovarjajo avstrijskim narodom na njihovo vprašanje: Bili ali ne bili? Da, bodite in boste, dokler je ueiteljstvo vaše, a ne bodite in ne boste, kadar odbijete od sebe svojega najboljšega prijatelja in dobrotnika — svoje učiteljstvo! Avstrijsko jugoslovans_j učiteljstvo, katerega zastopniki so se poluoštevilno zbrali na Dunaju, je svojemu Ijudstvu darovalo samega sebe. Vprašajte, kogar hočete izmed nas, čigav je in za koga je, in vsak vam odgovori s poudarkom in ponosom, da je učitelj svojega Ijudstva, iz njega in za njega! Kakor smo morda različni po mišljenju in po nazorih, vendar nas vse prešinja sladka zavest storjene dolžnosti. Kakor je odkrito in pošteno naše delo, tako so vidni in neovrgljivi uspehi našega dela. Dvigajoča luč kulture sije nad našo domovino, ki jo napravlja lepšo nego njene prirodne krasote! Naše ljudstvo se probuja, zakaj iz naših šol teče studenec cvetočega življenja in krepke samozavesti, ki stavlja naše Ijudstvo ob stran ostalim kulturnim narodom avstrijskim! Po južnem delu Koroške in Štajerske, po vsi Kranjski, po soločnih livadab Gorišk*, tja doli do osamljenih istrskih selišč in do juga dalmatinske obali — vsepovsod sta pero in knjiga v istem spoštovanju iu iste vrednosti kakor plug in raotika. Prvo dvoje dviga in jaei naše duše, kakor drugo dvoje preživlja naše ljudi. Jugoslovanski učitelji smo ustvarili iz brezpravnega naroda kulturno Ijudstvo in smo svojo očetnjavo v njeuih južnih delih dvignili na stopnjo kulturne države! Na naših ramah sloni ta ponosna zgradba prosvete, in mi smo tisti, ki smo v svojem Ijudstvu razgreli plamen domovinske ljubezni. To je naše delo! To je tista sladka zavest, ki prešiuja vsakogar izmed nas. In to je tudi naša usoda, to je edino plačilo jiigoslovan skega učiteljstva! Storilo je več, nego zahtevajo od njega dr$avui šolski zakoa in vse druge odredbe šolskih oblasti od najtiižje do najvišje. To nam govori Daša eista in mirna vest, a kdor ne verjarae tej, naj pogleda v uradna poročila naših nadi^orovalnih organov. A vkljub terau, da je delo storjeno v polni oieri, se je moralo tudi to učiteljstvo pridružiti onim, ki so prišli na Dunaj manifestirat proti krivici in za pravico! Zakaj nikdar in pri nobenem stanu — kakor samo v našem — ni bilo še doslej tako teraeljito in tako trdovratno prezirano pravilo pravičnosti in humanitete: Vsakemu delu svoje plačilo! Saj velja tudi za jugcslovansko učiteljstvo trda beseda: Delaj brez plačila! Kakšno je naše gmotno stanje, smo povedali že neštetokrat z besedo in peresom. Govorili smo o tem poglavju pri zborovanjih svo.jih okrajnih in deželnih učiteljskih društev, govorili pri ^Zavezinih" sknpšfiinah. Govorili smo zborno z vsem ostalim učiteljstvom avstrijskim, a govorili smo doslej vedoo zaman. Morda bi prej uslišal te obupne klice trdi kamen; zakaj tisti, ki bi jih morali slišati, jih nečejo, ker so resnične besede, da iiimajo src! Hočejo imeti izobraženo ljudstvo, a učiteljstvu, ki naj opravlja to prosvetno delo, ne dado niti pogojev dostojne in poštene eksistence. Zategadelj je vse, kar je učiteljstvo storilo, storjeno iz gole Ijubezni do stvari sarne in iz onega idealnega navdušenja, ki ga ni doslej ubila najkrutejša sila — poraaujkanje kruba! Toda na ta način ne more iti naprpj! Da rečerao kratko: socialno stališče tudi jugoslovanskfga uČiteljstva je nevzdržljivo, krivično in neopravičljivo! Zdo so tudi jugo-lovanski učitelji in učiteljice dospeli do tiste meje potrpežljivosti, kjer se polašča človeka odporna sila proti izkoriščevalaemu delodajaleu! Bridka resnica je, da ne vlada med delom in plačilom učiteljstva nikako soglasje. In če pomislirno, da se množe živIjenske potrebščine od dne do dne, da so izdatki vedno hujši, moramo glasno pnudariti, da je to nesoglasje vedno večje in da je razlika m?d prejemki in izdatki že davno prispela do svojfga vrhunca Sedaj ni drug^ga sredstva, nego da nam prisknči dižava na pomoč. Ta ima nad nami vso oblast, naj ima tudi uekaj dolžuosti. Tako je bilo razpoloženje jugoslovanskih in vseh ostalih zastopnikov učiteljstva, ko se je ob 10. uri dopoldne imenovanega dne začelo zborovanje. V veliki dvorani krasne zgradbe nLehrerhaus" so se zbrali delegati vsega avstrijskpga učiteljstva. Vseh je bilo okrog 800. Jugoslovani — kakor smo že rekli — so prišli polnoštet i 1 n o. Gast jim ! Vsa delegacija je zastopala 50.000 avstrijskib u.iteljev in učiteljic. Prišlo je tudi 33 poslancev. Od jugoslovanskih poslaneev je prišel g. posl. Biankini. Od socialnih demok r a t o v so prišli: Pernerstorfer, Seitz, Schraramel, Gruber, Tomašek, Vanek, Aust in Po-pišil, od č e h o v: dr. Straasky, Zazvorka, Lisy, Fusek, Zavata in Pilat, od N e m c e v: nacionalci dr. Cbiari, Schilder, dr. Stolzel, Bendel, dr. Oberleithner, dr. Sylvester, naprednjaki dr. Grofi, dr. Kedlich, baron Hock, vsenercca Wolf in Malik, nadalje poslanei Lewicki, Stepanovič, Stacbura, Spenul, Pihuliak. Od naučae uprave in od vlade ni bilo — n i k o g a r. Naučni miuister M a r c b e t pa je pozdravil shod brzojavno, želeč mu obilo uspeha. 0 zborovanju podajemo v nastopaem kratko poročilo. 0 g'avnih točkab bomo poroeali, kadar dobimo stenografični zapisnik Zborovanje je otvoril nadučitelj K e s s I e r , predseduik BDeutschosterreichischer Lehrerbunda". Predlagal je vdanostno izjavo cesarju, ki se mu je sporočila brzojavno. V predsedstvo so bili poklicani polpg Kesslerja: Ceb S m r t k a , Slovenec J e 1 e n c (za Jugoslovane), Poijak N o v a k , Eutenec M a 1 i c k y , zapisnikarja sta bila Ceh S k a 1 a in Italijan N i g r i s. Glavni poročevalec je bil J e s s e n , urednik lista »Deutschosterreicbische Lehrerzeitung". Njegovo poročilo, ki je bilo večkrat prekinjeno z gromovitim odobravanjem, priobčimo v celoti. Koncetn poročila je predlagal zahtevo: § 55. državnega šolskega zakoua je razširiti s tem dostavkom : nK o t m i n i malni dohodki veljajo dohodki c. kr. državnih uradnfkov XI., X, IX. in VIII. činovnega razreda po vsakokratnih veljavnib zakonitihdoločilih, insicerzozirom na službene prejmke in pokojnino." K tpj zahtevi predlaga sklep: ^Avstrijsko učiteljstvo pričakuje z vsogotovostjo.dase bodofinančne razmere deželuredilespomočjodržave tako, da bodo mogle dežele t vsem obsegu zadostiti svojim dolžnostim nasproti šoli in učiteljstvu" Potem so govorili delegati posameznih učiteljskih zvez: za Oehe č e r n y , za Poljake N o v a k , za Eutence M a 1 i c k y , za Jugoslovane J e l e n c , bukovinski učitelj 0 h i s a n o v i c i in za učiteljice gdč. S c h w a r z Vsi so se izrekli za zabtevo in za sklep, ki sta bila končno sprejeta e n o g 1 a s n o in z velikanskim navdušenjem. (Konee.)