roglj^TOAiro DgTMBPTgP UNDUE FgBMFT (No. 55ff AUTHORIZED BT TEM iOT OF POTOMK * lHt ON TOM AT TBB FOIT OFTIOl OF Wt TOM. K. Y. By Org* H tSi ^ A. B. Bnrleion, F. BL
K a J t • d j I Blovenskl dnenrifc
t Združenih državah. Velja sa vse leto......... f«.Op
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily
tn the Unit id State«.
Iastted every day except Sunday! ,
and legal Holidays. _
Mr 75,000 Readers.
TZLBFQN: 2876 CORTLANPT._Entered as Second Clasi Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act tf Congress of March 3, 187®.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
^ NO. 232. - ŠTEV. 232.	_NEW YORfc, TUESDAY, OCTOBER 4, 1921. — TOREK, 4 OKTOBRA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
KRASIM 0 TRGOVINI MED RUSIJO IN AMERIKO
KRASIN NE BO DAL V ZDRUŽENIH DRŽAVAH NIKAKIH NAROČIL RA2VEN POD SOV JETSKIM NADZORSTVOM — VSE SVOJE UPANJE STAVI V CANADO
nov sovjetska- republike. V vezi » tem je omenil pambrodne druž-^ be. Rekel pii je. da ne želi sov-i.jel-ska vlada nikakih inozemskih monopolov v Rusiji.
— C« bi se jih podelilo sedaj, v naših stiskah, hi bilo to škodljivo jtozneje za nas. — je rekel. [— Ediiiote i/ tega vzroka se je zavleklo sklenitev kontrakta z ;ngleško tvrdko Leslie Okert. Tz istega vzroka tudi ni sovjetska vlada sklenila kupčij z velikimi minskimi Korporaeijami. čeprav so s.' podajanja že vršila.
Krasin je zanikal francosko porodilo, da je sklenila - sovjetska vlada dogovor s Hugo Stinne-s«rn. nem.škin" industrijalnim voditelju*. Rekel je. da obratujejo v polnem obbsegu le tri koneesi-je, podane inozemeeui, tla pa druge še vise.	,
Zanikal jt- 1 udi poročilo, da je \ sedanjem času več zavlačenja v trgovini z Rusijo kot pa je bilo pred vojno.
VALUTNA ZMEDA V AVSTRIJI.
Berlin, Nemčija, oktobra. — G repo riti Krasin, holjševiški voditelj, ne vidi nobene možnosti zopet i iepa uveljavi jen ja trgovskih odllošajev med Združenimi državami in Rusijo, dokler se ne ho ustanovilo postavne podlage za' Tako trgovino Kakor znano je bil Krasin predsednik sovjetske de-1 lfga«*ije. ki -e je pogajala za tr-1 govski dogovor med Anglijo in1 Kusijo. Izjavil je. da trdno veru-, je v razvoj koncesij in trgovine| me«I sovjetsko Kusijo ter zunanjim svetom na "kapitalistični"! podlagi.
Krasili je rekel, da je dobil »tevilne ponudbe glede ameriških i/ Jelkov. Leta	«io kupili sov-
eti \ Ameriki premog, a dostavil. da ne bo dal nikakih naročil /u izdelano ameriško blago, dokler se sovjetskim zastopnikom ne ho dovolilo priti v deželo, študirat' trj? t**r nadzorovati izvedenje kontraktov
Krasin je odpovedal svoje na-meravno potovanje \ Canado. Izjavil je, «ifj >,»» j,, že dnse«;Jv namen tega potovanja, ker je ea-nadska vlada sklenila z njim v Londonu dogovor iti k»r se nahaja sedaj v Moskvi canadska dele^aeija, oiistojeea iz enega zastopnika parlamenta ter ene^a trgovskega L/.vedeuea.
Krasjn je dal izraza svojemu! obžalovanju, da je* ameriški ka j pital tako ** reserviran z ozirom na kotn-rsije v Kosi ji, vendar pa j je trdil, da se ameriške ponudbe z vesel jem pozdravlja v Baku p«*-1 11 oljeslih poljih in da se je Standard Oil družba dvakrat pogajala i njim, ko je bil v Londonu za n.ikup nafte, a ne za koncesije, da pa je naenkrat prekinila vsa uadaljna pogajanja.
l/ja\ il j« . da ne razume, zakaj bi mogle ameriške petrolej-ske skupine omalovaževati Baku okraj ter dal izraza mnenju. d* m) najbrž sklenile dogovor z Koval Dutch drti/.bo. Ta družba je kupila bO odstotkov starih interesov v Baku poljih ter skuša sedaj skleniti kupčijo s sovjetska Rusijo.	Kitsija. — je izjavil je nasprotvah-i taki k 11 J>Tm ji z eno \eliko skupino ter je lahko nama izrabljala svoja polja na bolj uspe&en način če bi jih izročila veliki kompaniji.
Krasinu je tlel izraza tipanja.da se bodo ameriški izvedenci vdele-žili reorganizaccije Rusije. Kekel
Dunaj, Avstrija. 2. -oktobra. — j Neprestano padanje vrednosti av-I Atrijske krone je imelo za posle-
d..... naravnost kaotiesne razuiure
( v trgi. vini in industriji. Dt-želu je
J preplavljena z inozemci. ki kupujejo vse, kar se da Kupiti, dokler tiitpa avstrijska krona, nobene j vrednost i. in posledica tega je bila. da zahtevajo 'wxlaj plačilo v i zlatu V »otovih slučajih se je ee-" usiavdo odp »š?!jatev blaga na temelju naročil, ki so bila sklenjena pred par meseci.
I/, lnšbmka poročajo, da so Ita-Ijani in Švicarji lastniki vsega, kar je količkaj vredno, in da je Uar«>d na velikem ljudskem zf>o-rovaniu zahteval, naj se izključi j »Z dežele vse tujce. t Položaj je [»ostal še slabši vsh*d jkrize. tikajoče -ve Burgenlanda, (kajti splošno ~-e domneva, da bodo nastopili zavezniki z oboroženo silo. ali pa poverili s to nalogo malo » ntento. obstoječo iz .Tllgo-jslavije. < "eho-slovaške in Ru mlinske.
.Madžari se oo i vidno ne zavedajo resnosti položaja, ki se je pojavi! radi spora, tikujočega se Bur-gerdanda, kajti vsi tujci, ki prihajajo iz Buditnjieštc, izjavljajo, .da ne ve prebivalstvo glavnega [t>«;rskeea mesta ničesar o tej za-devi. Jasno je, da xatira vlada vsa jporiw'ila. ki se tičejo Birrgenlanda in da ustvarja na ta način javno mnenje, ki bo končno najlx»lj škodljivo madžarskemu iianxlu samemu.
je da vidi možnost, da se pošlje ameriške znanstvene farmer je v ruske poljedelske okraje, tla uve-( dej© ameriške stroje in metode. Neposredni rekonstrukcija ruske industrij«* pa je prvee elementarna. da bi potre&ovata ameriške pomoči, vendar pa se jo bo v večjem obsegu potrebovalo pozneje.
Soglasno s Krasinom obstajajo trgovske možnosti, ki so prednostne za vse prizadete in katere bi lahko razvile korporaeije. obstoječe iz Nemcev ter drža vi ja-
Potni listi.
P« najn»Tejfi odredbi belgraj tke vlade dob£ Jugoslovani potne liste same tedaj, ako prineeejo ■ seboj kako listino k et&rega krm* j a, da je rasvjdno, od kod je do* mu. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica krstni list in douornica.
H&vadns pismo na zadostuj« veS.
Kdor tedaj nima nobena tak« listine, pa ieli potovati v stari kraj, naj pifte županstva en« ob čine, v katero je prUtojen, po do movnieo, potem bo iele mogel da "biti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval t stari krej, ako nima ksfcs gori naisnjesM Hstine.
GRKI BAJE ZAVRNILI TUR ŠKI NAPAD.
Atene, fimka. 2. oktobra. — Turške nacijonulisj ične sile. ki se sku<ale napasti grške komunikacijske črte v Mali Aziji, so bile ? »vrnjene z velikimi izg-ubami Tako se g'lasi v ofieijelnem poročilu. ki je bilo izdano flanes tukaj. Boji so se 'zavrnili na RskLšer fronti.
Nadalje proti ^ugu so griike čete preprečile koncentracijo mla-doturskih čet.
>
POTRES V UTAHU.
Salt Lake City, Utah. 3. okt. — Več kot petdeset ur trajajoči potresni sunki v Richfield, Elsmore in Monroe okrajih, sto in dvajset milj južnoVkI tukaj, so prenehali. Ti dolgoVrajni potresi so povzročili škodo v znesku $100.000. Izseljevanje prebivalcev prizadetih okrajev, katerih se je lotila panika, traja naprej. Dosedaj ni še znano, če je bil kdo poškodovan pri potresu.


AMERIKANCI PROTI RAZKOSANJU ŠLEZiJE
NEMŠKA VLADA JE PREDLOŽILA SVETU LIGE NARODOV SPOMENICO, KI POJASNJUJE STALIŠČE AMERIKANCA Z OZIROM NA GORNJO ŠLEZIJO.
ZRAKOPLOV BREZ MOTORJA.
Neki nemški inženir je iznašel zra koplov brez motorja. Goni se ga " nogami kot bicikelj. Prvi poskusi so se dobro obnesli,
fWŠ5]

OPIČJO ZLEZG SO j ST RAS NE RAZMERE j VELIKA RAZKRITJA VCEPILI AMERIKANCU V ZAPADNI RUSIJI V JEKLARSKI STAVKI
Izvanredna operacija je "bila izvršena v dvanajstih minutah. "Pomlajeni"' se dobro počuti.
Os. onpetdesetletni odvetnik in p;s:it«'lj Irvinir R. Bacon se je včeraj v Xc\v Yorku v hotelu Majestic podvrgel operaciji, katere posledica bo b;ije popolno pomlajen je. .Možak se je čutil starega in izde-lanega. zdravnik, ki ira je «»] w r i -ral. j)a* pravi. d;i bo v kratkem času posta! živahen in vesej kot dvajsetletni mladenič. Zdravnik
Lakota, slaba vlada in sumičenja i Špijoni v itnijah in med štrajkar-komunistov so povzročila pravcati i ji. — Oblasti se niso zpienile za kaos v zapadni Rusiji. j nezaslišno strahovlado.
Riga, Let ska. 3. oktobra. — In-direktni učinek lakote, direktni učinki zle vlade in pomanjkanje zaupanja od strani skrajnih komunistov vspi ičo doinnevanega povratka Lenina k '"kapitalističnim principi jem"— vse to je proizvedl<» stanje anarhije v za-padnih provincah Rusije.
Simptome le an:ir;»ije je videti
dr. Thomas \V. Etlgar mu je vee-pil v telo opičjo žlezo.
Bolnik je bil tekom operacijo pri popolni zavest«, ker so mu omamili le tisti del telesa, kamor so mu vcepili žlezo. Na ponovna vprašanje je odvrnil, da ne občuti in benih .bolečin.
Bacon je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu:
1'pain, da bo vse to. kar sem .-.toril. človeštvu v veliko korist.
Hacon bo vsak dan sproti poročni o posledicah t" operacije.
Ko je dr. Edgar izreza! omamljeni opici vratno žlezo^ jo je s kloroformom usmrtil, tako tla ni trpela nobenih bolečin. .
v stvorjenju roparskih tolp. ple- J n jen ju vlakov z živili ter v veliki izgubi ugled i rdečih med splos-! ni m prebivalstvom.	ukrajin- i
skimi uporniki je nadalje opaziti ' potovo mero nacionalističnega 1 razpoloženja.	!
Moskovski sovjet je skrajno : vznemirjen !-,idi t etri stanja stva-ai ter se skusa. kot ponavadi, bo-j liti proti naraščajočemu valu s! propagando, s"lo orožja ter ekse- J kucijami na debelo. Boljševiška | propaganda izjavlja, da so Poljaki in Francozi na dnu celega zla In .tla podpira Varšava Borisa Sa-vlnkova. "belega" ruskega voditelja. kojega tolj»e vprizarjajo
Da je žleza "ostida pri Živi je- ^ r.apade na rusko ozemlje preko
- jo je imel tekom operacije na malem z "lektriko gretem krož fiiku v sestavini s<»li, kalija in maimezije. Nekoč je v taki sestavini ohranil izrezano srec želve sest ur pri "življenju".
Cela operacija je trajala dvanajst minut. Dr. Edgar, ki je v Evropi vcepil že l\'5 paeijentom žleze, pravi, da se mu je ta operacija izmed vseh. najbolj posre-eda. Največ časa je vzelo šivanje rane.
ŽENSKE IMAJO V CHICAGO RAZLIČNO VREDNOST.
Chicago, 111., oktobra. — Vprašanje, koliko je vredna žen-ska, se je tukaj zopet pojavilo. Harold C. Phelps, ki se je poročil šele pretekli teden, je navedel svoto tisoč dolarjev, kot predstavlja jočo vrednost njegove boljše polovice. On ji je namreč ukazal, da mora spraviti skupaj to *voto ali po jo bo prodal sam na Iražbi. Sedaj se je dala žena lo-•iti od njega.
Jožef Lakazek pa je prišel k sodniku ter ga s solzami v očeh prosil, naj mu zopet preskrbi njegovo harmoniko. Pet in trideset let je imel največje veselje s tem inštrumentom, a jo koneeno zamenjal a- pijanosti za žensko, ki te sedaj njegova žena. To se je zgodilo pred Štirinajstimi dnevi. — Moja harm,onika je več vredna kot ducat žensk. Vsaj tiho je, kar dar hoče človek.
Sodnik ni mogel seveda ničesar storiti v tej kočljivi zadevi te/ rekel možu. naj gre lepo domov ter možato nosi posledice svojega nepremišljenega dejanja, storjenega v pijanosti. • — . -
poljske meje.
Sovjet i izjavljajo nadalje, da podpira rumunska vlada Simona Peti uro. kojega toll)1 se nahajajo sedaj baje na poti proti rumun- \ ski meji. Za enkrat n: se gotovo, čr so te obdolžitve utemeljene ali ne. V nekem p°nx'ilu, katero je pavnokar dobil poročevalec new-orškega "Heralda", se glasi, da no našli pri jetnikih dokumente, k; baje nepobitno dokazujejo, da podpira j»oljski »reneralm štab Sa-vinkova z denarjem in orožjem, i
Kompetentni opazovalci pa so j mnenja, da je uničevanje železni-j škili vlakov, katero je bilo. v zad-1 njem času opaziti v Busiji. delo I beguncev, ki so pribežali z okrajev, prizadetih od lakote. Ti upor- j niki in kmetje niso pod nobenim inozemskim uplivom ter se le sku-' .šajo polastiti živil. Tz Moskve poročajo. da so vozili vsi vlaki, ki, so bili uničeni, živla iz Abierike in Anglije, vendar pa se domneva, da je to boljševiška propaganda, namenjena za inozemsko porabo kajti nikakih ameriških ali angleških pošilja rev živil in le malo blaga kake druge vrste za Rusijo, se ne pošilja skozi Poljsko.
Enostavno dejstvo je. da so vse inske province ob poljsko-rumun-ski meji padle v stanje anarhije in sovjeti zrejo z veliko skrbjo na preteče razvoje.
Leon Trocki. boljševiški vojni minister, ki je bil pred kratkim v Odesi, da reorganizira rdečo armado, je rekel v svojem govoru pred žitomirskim sovjetom:
— Jaz hočem miru. Kdorkoli prihaja k nam v imenu miru, bo sprejet s častjo. Kdorkoli pa prihaja v imenu vojne, bo zdrobljen.
Posebna komisija Interchurch World Movement, ki je preiskovala jeklarski štrajk, je izdala včeraj dvoje jako zanimivih poročil. Poročili se tičeta špijonov. katere so pošiljali magnati v štraj karske vrste ter nasilja, katera so uganjali jeklarski magnati in proti kateremu ni nastopila nobena oblast.
Med štrajkarji v Monessen. Pa.. .]< delovalo šeststo .špijonov. Na sleparski način so se dali sprejeti v unijo ter pošiljali redno magnetom poročila o vseli načrtih in namenih štrajkarjev.
Pod pritiskom jeklarskih baronov je večinoma vse časopisje pisalo proti štrajkarjem. Pastorjem raznih cerkvenih občin so magnati plačevali velike svote denarja, da so se izražali zoper štrajk.
Nekateri špijoni so bili celo izvoljeni uradnikom raznih lokalnih unij. Takim so prišli najtežje na sled.
Komisija z zgražanjem poroča o strahovladi v jeklarskih okrožjih. Ljudje niso smeli niti zborovati niti dobivati časopisov. Ce sta dva št raj ka rja obstala na cesti ter se pričela zagovarjati, so jn že aretira li. Šerifi in detektivi so nasilno postopali s štrajkarji. Kljub temu pa ni oblast niti z mezincem ganila.
Berlin, Nemčija. otkohra. —• Kot se je uradno objavilo bo nemška vlada predložila Ligi narodov spomenico, ki vsebuje sodbo Amerikanea Hunter Miller-ja glede gornje-šlezijskega vpraša nja. V spomenici se glasi, naj se. [Šlezijo na temelju ljudskega glasovanja, ki se je vršilo, izroči ne-razkosano in nerazdeljeno Nemčiji.
Miller je izvedenec ameriškega državnega departmenta, ki je prišel v pričetku septembra v Ženevo, da oDazuje delo Lige narodov. V spomenici, ki bo poslana tudi vsem zavezniškim vladam, se glasi med drugim.
— Po mojem mnenju in na te melju pravice je Nemčija upravičena ohraniti celo ozemlje Gor nje Šlezije. kjer se je vršilo ljudsko glasovanje kot del nemškega ozemlja. Priporočila na svet Lige narodov naj bi se glasila v tem smislu.
Miller, katerega je kancelar Wirth naprosil, naj sestavi s t rokovnjaško poročilo o tej zadevi, se je izrazil napram zastopniku r\ss. Press, da niso imeli preje zavezniki nikdar namena razdeliti Šlezije. da pa se je glasil njih načrt, naj se vrši tam ljudsko glasovanje, ki naj bo odločilo, ali naj pripade celo ozemlje 1'olj-ski ali Nemčiji. Večina prebivalstva se j«' izrekla za Nemčijo in radelitev Šlezije bi vsled tega pomenjala kršenje versaillske mi-
i\i 11 ■n, 11 m
DRAMATIČEN PRIZOR V SO DIŠČU.
Pftriz. Francija. 2. oktobra. — Porotno sodišče v Nantes je doživelo včeraj dramatičen prizor, ko je bil oče pozvan, da priča proti svojemu lastnemu sinu radi obdolžitve požiira. Mladi mož, po
imenu Leon Beaumont, je tekom preteklega aprila zažgal hišo svojega očeta.
<>"-e je k-»t priča izjavil, da si je na vse mogoče načine prizadeval, da spravi sina naprej ter mu ustvari karijero.. Vsa prizadevanja pa so bila zaman in koaično je prišlo do pre.pira, tekom katerega je sin pretil svojemu očetu s požigom. Mla^li Beaumont je dvigni! roki z dramatično kretnjo ter vzkliknil:
"In vi. oče moj, me obsojate tako?"
Nato je omahnil nazaj na.stol ter bridko jokal.
Sodišče je na temelju pričevanja špartanskega očeta« obsodilo sina na šest let težke ječe.
t
DVESTOTISOC MADŽAROV POD OROŽJEM.
Dunaj, Avstrja, 3. oktobra. — Neko avstrijsko vojaško poročilo pravi, da ima Madžarska 200,000 mož pod orožjem, od katerih se jih nahaja 40,000 v bližini avstrijske meje.
Vsi vojaki so izborno opremljeni.	\
MADŽARI SE OBOTAVLJAJO.
rovne pogodbe.
Izjavil je nadalje, da je te-žišee celega vprašanja vsebovano izjavi prejšnega predsednika Wilsona. da mora namreč poljska država obstajati iz ozemlj. v ka terih stanujejo nepobitno Poljaki.
Pariz, Francija, :{. oktobra. — Najvišji tribut so izkazale včeraj Združen" države "nepoznanemu vojaku" Francije, ko je general Pershing v navzočnosti velikanske ljudske možice, v kateri so je nahajal tudi predsednik Mille-rand, položil kongresno svetinjo na sarkofag /iepoznanega vojaka pod Slavolokom zmage.
Po eerimoniji je sledila vojaška parada, ki je glede svoje ve likosti zaostajale le za paradami zmagoslavja takoj pa koncu vojne. Na čelu pa a rade je korakal izbran bataljon ameriških čet, ki se nahajajo v Nemčiji. Tete ko pregledali predsednik Millerand. general Pershing, ameriški }>osla-nik Herrick ter vsi francoski maršali. Velikanske ljudske množice
Eudimpcštn. Madžarska. L». okt. ^'Ratifikacija mirovne pogodbe me«! Madžarsko in Združenimi država mi je bila y.repre.'rua radi notranjega političnega pol »žaja. Formalnost odobren ja mirovne ]»o godbe je bila na pr<-ufantn parlament,i. ki se je >es?al dne L'{ s ;>-tembra, a čeprav ni nobene resne opozicije proti tej mirovni pogodbi. je bila vlada vendar mnenja, da je boljše čakati kot pa ri-ki-rati bučno dihalo ali celo kri/ • mini-1 i-stva.
Parlament se bo v tn-li tednih j zopet ves,;>| ter rešil vpraš.-iiije odobrenja mirovne pogodbe /. Združenimi državanii. ee ne o> prišlo medtem do A*ažnej-ih !>oli-tičnili zap le! ijajev.
TIROLSKA SE HOČE ZOPET LOčrrr"
Dunaj. Avstrija. oktobra. — Avstrijski del Tirofcke je zopet zajirT svoje meje ]>roti Avstriji t»-r prepovedal izvo» živil. Osno-vina b>la posebna centralna vlada, ki je izjavila, da se bo Tirolska ločila od Avstrije, če ne bo k tnalo koii"c neznosnih razmer.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
se potom naie banke izvršujejo po aizki coni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče:
Jugoslavija:
Razpošilja na zadnje p«3te in Izplačuje "Kr. poštni Čekovni urad" in "Jadracska banka" v Ljubljani.
300 kj;on ____ $1.65	1,000 kron ____ $ 5.10
400 kron ---- $2.20	5,000 kron . ,. , $2j>.00
500 kron ____ $2.75	10,000 kron .. $4:1.00
Italija in zasedeno ozemlje:
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu.
50 lir----$ 2.55	500 lir____$22.00
100 lir----$ 4,60	1000 lir .... $43.00
300 lir____$13.50
Nemška Avstrija:
Razpošilja na zadnjo pošte in izplačuje "Adrlatischc Bank" na Dunaju.	__
1,000 nesn.-avstir. kron ? 1.30 10,000 nem.-avstr. kron $11.00 5,000 nem.-avtr. kron $ 6.00 50,000 nem.-avstr. kron $50.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne kot nam poslani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke** in njenih |M>druž-ftle Imamo zajamčene i2vanredno ugodne pogoje, ki bodo velik? koristi za ime, ki oe že ali se bodo posluževali naše banke.
Denar nam je poslati najbolj po Domesiie Money Order, ali pa po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York \
■ -.-..	_(Advertisement) I
so polnile ?rir in priredile ameri-Ukixn vojakom Inn-en sprejem.
Preclno je položil «rt-u. IN'rshiin^ [svetinjo lia sarkofag, jt- tl\i"iiil svojo ilesni'o v vojaški pozdrav t ter pričel v. jrlasom. It-i-soi- in s.-od jiinjenja :
—	V imenu predsednika in
J na rodil Ztlruženih dcža\ polajjaiu j v znamenj«* veeiie vere v pra\ i<*--Miosti stvari, zji kiitero si umrl in I kot simbol spoštovanja in obetalo-j vaujii <lo	in tvojih rojakov,
j na tvoj irrob t<> častno svetinjo j kongresa.
(lovor generala je naprsivil v«1-I lik utis in i/, marsikaterega <»."-esa | se je utrnila solza, j Godba ameriškega glavnega --talija x Kobleneu je nato zaigrala imarseljezo in pozneje ameriško [narodno himno.
Vojni minister Barthon je spre-jjel častno .vvetinjo \ imenu 1'ran-eije ter r«-!:«*] nato:
—	Ta svetinja, s katero te ravnokar dekorirali našeua n<'-
poznaiiega vojaka, predstavlja z;i tihs znamenje prijateljstva. Borili siuo se :■ k u j ta j za i^te ideale. Pravica je zmagala se le tedrij, ko bo zmaga tudi držida ve svoje obljube.
"GLAS NARODAy
SLOVENIAN DAILY
.	_____(wiwd and Published by
ILOHN1G PUBLISHLNQ GOlfANI
ifk ccrporitlon^
•RANK IAKSER, President	LOUIS IENEDIK, Treasurw
Place of Buelnaee of Uia Corporation and Addre^ae if Above Officio*«:
■2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. V. ----«-■**--—
**Glea Naroda" Izhaja vaaki dan Izvxemil nedelj In praznikov.
Za celo leto velja	llat za Ameriko Za	New York za~«alo lat«	S7U»
in Canada	16.00 za pol l-rta	(3.50
Za pol leta	HOOZa Inozemstvo za celo lata	1740
Za tetrt leta	»1.50 za pd lata	S&AO
O L A O NARODA
(Voice ci the people) laeued K vary Day Except SLndaye and Holidays.
SuoacrlptloK yearly M.OS
Advortleemente on Agreement.	___
Ooptal twee podplaa In oaabaoeU aa n» prlobCuJeJo. Denar naj am bla«ovoU po-UJatt po Money Order. Prt a^reaaa^l kroja naroCnfVov yroalmo. da ae Baa
tudi i-ojinjo MvallWa naznant. da hftrela najdemo naatovnlka.
_________^— *
Q L A 8 NARODA
H Cortlandt Street, ioroufih of Manhattan. New York, N. V.
Telephone: Cortlandt 2876	__ _
^T^A^t^g?] ČOUNC.^
OGLAŠAJO SE.
A' Ameriki je bilo sprejetih v zadnjem času več protiustavnih postav, ki so naperjena proti osebni svobodi svobodnih državljanov svobodne prepublike. Ljudstvo je a temi postavami skrajno nezadovoljno.
In znamenje rasa je, da so se zabeli oglašati vodilni možje ter dajati duška temu nezadovoljstvu.
Te dni je imel v New Yorku govor governer new-vorške države. Njegove besede so bile čisto vsakdanje, toda značilne so vsiedtega, ker so prišle iz njegovih ust.
—	Neprestano se slisi o omejevanju osebne svobode. — je rekel. — Jaz nisem za to omejevanje ter se mi zdi neameriško, ee si vlada predrzne zapovedati državljanom. kako naj žive, kaj naj jedo jn kaj naj pijejo. Taki poskusi so vedno naleteli na odpor. Ta odpor pa rodi omalovaževanje postave.
Jasno je, da je imel governer pri tem v mislih pro-hibieijske postave. Te postave so veliko več pripomogle k omalovaževanju ustave kot pa vsi drugi faktorji tekom preteklih let.
Te postave so napad na osebno svobodo državljana in izvajajo neznosen pritisk, ki naleti pri državljanstvu na odpor. Ali z eno besedo povedano; neameriške so, kot jih je governer izborilo označil.
Governer zasluži vse priznanje in vso hvalo, ker I je imel toliko poguma, da je obsvetil te prisilne postave in ker je imel toliko poguma, da je pojasnil svoje osebno mnenje.
—	Jay: sem vedno javno govoril, — je izjavil, — da mi osemnajsti amendment ne ugaja.
Toda postava je tukaj in dolžnost governerja je, da bo izvedena. Njegov nanieu ni omalovaževati postave, pae pa na pameten način jo je treba izvajati.
S tem se je dotaknil s prstom uljesa, katero bi bilo treba s korenino vred izruvati.
Mi vsi vemo, da so prohibičijska postava v največjem obsegu zlorablja, da uganjajo plačani in neplačani agenti z državljani, kar se jim poljubi; mi vemo, da agenti na ulicah preiskujejo ljudi, da vdirajo v privatna stanovanja ter prebrskajo vse lonce ter vse kangle za kavo.	^^tVOU
Za vodne apostole, ki imajo navado krojiti si postave po svojem okusu in po svojih željah, so te gover-lierjeve besede zelo slabo upanje.
Večina .sodnikov je že prej razsojala v Millerjevem smislu. Sedaj naj pridejo še ostali na vrsto.
To bo najboljša kazen za hinavske reformatorje, ki so osmešili Ameriko pred celim svetom.
Dopisi
\ ■ i i
Morgantowp, W. Va.
<hii ki mislijn, da ni tiikaj Slovencev, se motijo. Nas je veliko število ter imamo svoje podporno društvo, ki napreduje se precej dobro v sedanjih razmerah.
Ker som ravno na tem, naj o-iioMiiiii naše siromašno tlelo. Dela n«' vsak dikii. Da ne hi kateri rojak mislil, kakšno imenitno delo mora biti, povem: drva s<>! In «e enkrat ta salamenska drva.
Tukuj sem zaposlen le malo Časa. pa sem že precej dolžan, to pa /a t o, ker plaea od drv je pičla, lako tla moramo garati od zore do mrak2i, da si zaslužimo vsaKdanjo hrano, ke-r naš delodajalec je pre-eej sik up.
Tukaj je nekakšna unija med našimi boarding bossi. Kar se snidejo -«k upa j ter imajo svojo sejo, kako da nas bodo ožulili naših skromnih centov. Jaz sem tudi • ■lan organizacije United Mine Workers of America, ali ta unija ni tako inoena kakor pa gozdarska.	* 1
Za zajutrek je riž. Potem pride obed na vrsto: krompir nič ofoe-len Oh, kako nam pristoja po se-demurnem delu!
Ako pa -Človek .spije #laiek žganja. j* pa strašmo drago. To- pa zato, ker piftejo z vilicami mesto i črnilom. FvvJiam -človeka, ki je
spil dva glaska tistega "laiapsa", drugi dan jih je pa inn*J zapisanih dvaindvajset.
Potem si lahko, rojaki, mL;Lite, k.fkšna prilika je za denar napraviti tukaj.
Pozdrav vseiu ^itateljeiu, tebi list pa obilo naročnikov.
Naročnik.
Girard, Ohio.
If oja k Frank Ramavž, doma iz vasi Hrastovica pri &t. Rupertu, se j" poroett'z* gdč. Marijo Se-ljak,
donia iz va,si Podlipa pri Vrhniki. Rojak Josip Drmai. donia iz vasi - Orehovica, se je poro-eil z gdč. Zofija Marič iz vasi Po-<len na Dolenjskem. Svatba se je vršila v Pittsburghu, Pa. Novo-poroeencem želimo obilo sreče.
Rojaka Mike Žitnika je povozil avtomobil, ko je hotel prekoračiti ulico. Dobil je težke poškodbe.
Rojak Frank Kramar se je vračal domov iz Warren, Ohio. Na ul
ici je pustil neki šofer svoj a v- j tomobil brez luči. Ker je bila tema. ni rojak J. K. opazil avtomobila in je zadel v njega. Neki Anglež je bil nevarno ranjen. Frank ! Kramar je dobil poškodbe na ro- ] k«, nogi, glavi in nekaj reiber mu J je natrlo Zdravi se doma in bo < kmalu okreval.	i
~ Slovensko pevske društvo Ljub-
Šolska mizerija v Trbovljah
Iz Trbovelj se poroča: Zadnja leta je silno narastlo število šolskih otrok. Šole so prenapolnjene, učenje zaradi tega otežkočeno in pomanjkljiv^). To pa je čisto u-mevno, ker so šole ostale iste kakor takrat, ko je bilo malo otrok. Zadnjič je nekdo tožil v časopisju. da učenje v ljubljanskih šolah ne more napredovati, ker je v razredih skoraj do 50 otrok. Ko bi dotični pogledal v naše razrede, bi se prestrašil, zakaj letos smo imeli v razredih 80 do 90 otrok, in so bili na šest razredu ici trije prvi in dva druga razreda. Brez dvoma je učenje v takih razredih otežkočeno. To je vsakemu jasno. Gotovo pa ni jasno tistim, ki zavlačujejo zidanje novega šolskega poslopja, dasi je premogokopna družba obljubila ves stavbni materi jal. Zakaj se ne zgradi to tako potrebno poslopje-, nam je nerazumljivo. ko je vendar letošnja komisija spoznala nezdravo stanje naše šole in uvidela potrebo novega šolskega poslopja. Vč.teljstvo, službujoči na tej šoli. okuša vse brufkonti učiteljskega stanu. Ne. s-nno, da ima. vsak preveliko povilo otrok, tudi zaradi tega. ker ima opraviti z nad vse zanemarjeno in renitentno mladino. Slu-čaji, v katerih otroci prvega razreda i>sujejo in preklinjajo učitelja, niso redki. Se je že tudi zgodilo. da je učenec drugega razreda grozil 7. nožem učiteljici in da je bilo učiteljstvo ponovno napadeno s kamenjem. So .pa temu krivi prod vsem starci in k varljivi okoliš, v katerem otrok živi. Veliko je slučajev (kar otroci sami priznajo), da jim starši dajejo tobak in alkohol. Večina otrok je brez vsakega nadzorstva. Svobodno se klatijo okro<r in izostajajo iz šole, kar pa je staršem vseeno. Ti jih celo zagovarjajo. "Saj bo knap". pravijo, '' termi ni treba nič znati!" Kazni za take neopravičene ure so otročje smešne. Za jučenca, ki ga ni bilo v šolo celo 'leto. plačajo stariši 5 do 10 kron. Iker jih vsakdo brez skrbi da. Uči-leljstvo se trudi, kar je v njegovi proč i Ali za zahvalo mora posly-išati psovanje tajili renitentnih staršev in prenašati nenaklonjenost vse protidržavne večine, ker je učiteljstvo narodno in napred-« no. Poleg tega ima učiteljstvo tudi to "ugodnostda stanuje prav po pa^-je. Ožeiijen učitelj ima eno samo sobo, ki leži nad straniščnim kanalom, drugi ima pohištvo v kleti in si je naročil indijanski šotor, da je mogel spati na travniku, tretji je primoraa iskati nočnega pribežališča pri gostoljubnih ljudeh itd. Vsak učitelj, ki hoče službovati v Trbovljah, naj si preje preskrbi pošte-I no stanovanje in si ga zagotovi "črno na belem", drugače kmalu vtaknejo v tisto stanovanje kakega nemškega " Aufseherja ". Kajti pri nas je tako: Nemški inže-njerji (samci!) telovadijo v treh sobah in v kuhinji (kjer se nič lic kuha), drugod pa imajo po štiri stranke eno samo kuhinjo. Včitelj-stvu so že ponovno obljubili stanovanjsko poslopje, pa je ostalo do sedaj le pri besedah. Potem pa še to-le: Za ono deco, ki izstopi iz šole. to so otroci od 14. do 16. leta, se noben človek ne zmeni. Celi roji ten otrok se klatijo po okolici. kjer pobijajo ptice, klatijo nezrelo sadje, vpijejo in razgrajajo. So to prava nadlega Trbovelj. Od jutra do večera se potepa ta brezposelna, pokvarjena mladina nikoli ter zapeljuje še one, H hodijo v šolo. Prosili snu o za primerno nadzorstvo teh otrok (občinska policija jih ne more ukrotiti) za poboljševalnico. Zakaj se nič ne ukrene, kar bd bilo dobro za starše, za učiteljstvo, najbolj pa za otroke? Nekateri ne bodo verjeli tem beseda m. Ali če 'bi prišli sem samo za en teden, bi spoznali. da je še marsikaj potrebno za pobijanje teh tako zanemarjenih razmer. — Učitelj.
Pritožbe delavcev.
Iz Trbovelj. Duhovitost našega obratovodje strojnega obrata in-ženerja Daksa že presega vse meje. Mož meni, da je njegovo pašo-vanje popolnoma upravičeno. Mož
ljansiki Vrh lepo napreduje, ali žalibog, da so člani tako nesrečni. Sedaj imamo že 4 člane, ki so bili povoženi ali .pobiti na avtomoibil- 1 ski vožnji. Za društvo je zadnji 1 čas da se nauči par pogrebnih in : nagrobnih pesmi.	i
»	Poročevalec, e
si domišljuje. da zanj ne veljajo delavske pogodbe, kajti ob vsaki priliki trga delavcem doklade; če koga zaloti, da malo postoji. da si oddahne o<l napornega dela. mu takoj zagrozi da mu bo vzel doklade, do česar nima nikakršnega upravičene vzroka. Pogodba natančno predpisuje, da delavec šele izgubi doklado. ako ni dosegel 75 odstotkov storitve njegove kategorije v letu 1917. kar pa sedaj ni slučaj, ker ja storitev večja kot v predvojui dobi. Naj natančno prebere pogodbo ter se po nji rarna, Ker če velja pogodba za delavce, bo^ morala tudi veljati zanj. Sieer pa ne vemo., ali to dela iz nevednosti ali iz mržnje do delavstva, ker je vendar on zaradi delavcev tukaj, nikakor pa ne delavci zaradi njega. Daks si je zadnjič izposodil tudi našo organizacijo, da bi se za ujo skrival. Par tesarjev se je namreč pogodilo z zidarskim mojstrom, da nui napravijo stol za malo hišico za enega delavca, seveda v svojem prostem času. Maž je po.-Jal dotičnemu mojstru pismo, da organizacija to prepoveduje. da ne smejo delavci več flelati kot 8 ur. To j* storil zaradi-Tega. ker pri rudniku nočejo o-pravljati nadurnega dela, meneč, da bodo potem že <Mali nadure. Ker pa organizacija noče kratiti nikomur osebne svobode, tako kot je to poizkusil inženir Da.ks. zato; naj preveč ne izziva delavstva, ker! kdor seje veter, zanje vihar.
Smrtna kesa.
Po najstrašnejši l>olezni in groiz-nerr. trpljenju je umrl v Ljubljani mož Avgust IVruzzi. prvovrsten, Jlahko se reiV. genijaleu knjigovodja, strokovnjak brez Tekmeca (na svojem polju. V teoriji in I p*-aksi je bil pokojnik z ueumor-j juim študijem in lastnim duhom v-(knjigovodski vedi dosegel me 1 na-. i vi vrhunec. Temeljito poučen v j vseli trgovskih panogah, je bil o-t!-' ličen vešrak v posojiLništvu in! . bankarsftvu. Zato je bil povsod; iskan svetovalec in sodni izvede-' lice. či<rar izjave s-» bile odločilnega pomena v najbolj težkih vprašanjih. Živel je le svoji vedi; v javposti ni nastopal, dasi je bil Jv«e življenje zvest, požrtvovalen-član neštetih narodnih društev 1 Sokol ^dolgo vrsto let tudi izvr-j šujoč član), Merkur. Lovsko in: Planinsko društvo izgubljajo ž njim med zvestimi najzvestejšega.' Vedno dobrovoljen, je iskal oddi-j ha pri vrlih pevcih umetnikih in] je. nahajal srečo v ljubezni do| svoje oibitelji. ki se je zanjo žrtvo-! va'1 do zadnjega diha. In umrl je težko: Jedva 43 let star, poln na-j črtov in prekipevajoče energične j delaljubnosti, je razmišljal le še o j tem. kako in kaj ukrene za svojo! ljubljeno "Jadransko banko". Iz-| črpan do omedlevanja, se je krat-.! ko pred smrtjo z nečuveno energijo oblekel ter hotel pobegniti iz stanovanja, jecljajoč: "V banko! j V banko!" Vzor uradniške ve.st-; r:osti do poslednjega hipa. Kak-1 šen o<"e, soprog in prijatelj je bili preblagi pokojnik, o tem bi se lahko napisala knjiga Gotovo je, da smo izgubili s Peruzzijem redko! nadarjenega in delavnega, ustvar-jajočega uradnika, zvestega somišljenika in moža. ki ni imel nobenega sovražnika. J V Kranju je umrla zavedna na-.
rodnjakinja in trgovka M. Sršen, i |
Anarhija r stanovanjskem uradu! v Mariboru.
Stanovanjski uiai v Mariboru! je kljub raznim vestem o lineno-J vanju novega predsednika še se-' daj brez pravega šefa. Stranke ča-j k a jo že mesece na rešitev vloženih prošenj za nakazilo stanovanj. VI zadnjem času prihajajo na ta u-j rad številne pritožbe proti podra-| žen ju stanovanj. Vsi ti nujni slučaji se gromadijo nerešeni. Vest o imenovanju bivšega vladnega komisarja dr. Poljanca kot novega predsednika, oficijelno še ni potrjena Govori se tudi o imenovanju na to mesto bivšega sodnega svetnika dr. Kraševca, ki je že nekaj časa dodeljen pri tem uradu. Je že skrajni čas, da vlada napravi konce tej anarhiji v Mariboru.
Srebrno poroko
sta praznovala v Ljubljani kapel-nik dr. Josip ČerLn in njegova soproga Leopoldina v progu svojih otrok in najožjih prijateljev. Dr. I erin uživa kot umetnik in neumorni dirigent vojaškega orkestra-Dravske divizije pri vseh narodnih društvih in občinstvu vob-
•e iskreno spoštovanje.	K
* t-
Peter Zgaga
V	neki grški cerkvi v New Yorku je prišlo med službo božjo do velikega pretepa, (irki so temelji tejši kot smo mi. Kar v cerkvi n«. spopadejo, dočira občani slo- j venskih cerkva rajši v bazementu opravijo svoje krege in pretepe.
Grški župnik je stopil s prižni-ce ter udaril svojega nasprotnika s svetilnikom po glavi. Oblasti no uvedle obširno preiskavo. Sicer je pa moralo v dotični cerkvi izvanredno smrdet;. Župnik se namreč piše Zasmradakis, udarjeni trgovec pa Varvakakis.
* * * i
Med Jugoslavijo in Italijo zna
priti do vročega diplomatičnega konflikta. Ko se je pred kratkim vozil srbski kralj Aleksander po Parizu, je trčil njegov avtomobil v avtomobil nekega laškega diplomata. Obe kari sta se razbili. Kralj in poslanik st;i se morala v taxi-eabih vrniti domov. ^
Da. ronati pa res ne znajo: niti jugoslovanski krni j .niti laški diplomati.
^ * -
V	New Yorku bo /d ravni k-spe- j • ijalist vcepil nekemu osempetde- j setletnemu možaku v vrat opičjo žlezo, tla bo postal bolj živahen In agilen. Svoje doživljaje pred. tekom in po operaciji bo opisal v Hears to vem listu 4 New York American". Stvar je deloma za* nimiva. deloma pa ne.
* i
Rog ve. koliko je Ska za plačal |
za oslovsko žlezo, ki jo ima v se- ! bi. Nekaterim njegovim stanovskim tovarišem bi bilo pa treba volovsko vcepiti, da bi ne bilo to- > liko brezpotrebnega otročje«;«* kričanja.	\ i •
Ničesar se mi bolj nr- studi kot >o majhni kitajski psički, katere miljonarke. igralke in druge ek-centrične ženske vodijo ali pa nosijo seboj. Studijo mi, kljub temu pa poznam dosti možkih. ki
bi bili radi na mestu teh živali. * * ' *
Lepe čestitke "Ave Mariji", novo so krilce ji prikrojili: so že darilce kako dobili.
Ni pa znebila se raznih "kotičkov",
raznih prefriganih", zbiksanihi
"stričkov" it: iz 'zahval' eepajočih dobičkov.
Ko h't^es čista vsa, lepa in bela, javnost slovenska ji slavo bo pela,
ter bo še dolgo, še dolgo živela. * * *
t'e hoče človek res kaj lepega citati, naj naroči par modernih knjig, ki so izšle med vojno v Ljubljani, naj vse lepo zjTvije, vrže v peč ter iiaj vzame v roko Jurčičevega "Desetega brata". * * *
Taka je ta moderna literatura, da bi ji niti Mike Cegare ne delal sramote.	I
In s tem je dosti povedano. * * *
Žalostno je za slovensko konvencijo, če se vrši od začetka do konca v znamenju "jajajev".
- i. * *
Nemški kajzer je bil boter otroku nekega nemškega častnika.
ITpati je. da se bo revče-nebo-gljenče mah) boljšo obnesle, ko* i se je obneslo vse ono. čemur je bil' kazjer boter dosedaj.
*	Tr
*
Na Japonskem prodajajo obleko na vago.
Ce bi bila ta navada v Združenih državah, bi ženskam ne bilo treba šteti dolarjev, pač pa samo fcente.
" * *
Perzijci imajo za vsak dan v mesecu posebno ime.
Mi tudi: prvega, drugega, tretjega, itd.
, * * *
Socijalna'slika iz Jugoslavije.
Prijatelj sreča prijatelja in ga ] vpraša:	# j
—	Kje si zaposljen?
—	V mlinu. To je nekaj straš- ; nega. Ob šestih zjutraj se prične. Potem je treba osem ur prenašati žaklje, sto kil težke. Potem pa še ta strašna vročina in prah. j Človeku je za znoreti. Kot v pe- , klu — ti rečem prijatelj.	,
—	Koliko časa pa že delaš tam? ] ^ —r O, jutri bom začel.	_ i
Jugoslavia irredenta.
Fašisti se jeze radi "Trsta".
Fašistov* k i list "Pa.olu di
.	..	v	. .	-i
Trmste se strašilo jezi. Iit*r prihajajo v Trst pKnia s krajevno označbo "Trst". Vso javno-st in, v<e oblasti kličejo na p;»moč. da; bi ustavile "to skrajno prediv-j n< s.r " in to ticwiiicmo žalj«*nje ita-ijaiLskega Trsta". — "Kdini-sr"j pravi k temu: "Vprašamo pamet-| ne Italjiyie. ali res vidijo žal je-i nje svojega italjans+va v tem. da Slovenec v zaledju piše komu v Trst ped slovenskim nas!ovi»m.| Prfd «-č-:ni treba imeti zlasti to, d.H je velik d"l takih pisem in brzojavk trgovske narav-*- Ali naj.
tržaški trgovec zavrne pismo, ki1
i
nar<w'a blago, edin<de radi bes«-de j "'Trst" Tržaško trjr vstvu bii nuu*alo le blagi»slav^ljat i trenntek, ko bi začela v velikem številu prihajati poslovna pisma v "Trst"! kajti to bi pomenjalo, da si naša trgovina začenja pridobivati zopet to, kar sedaj pojrreša in brez J česar ne more živeti: gospodar-i ske stike z zaledjem."
1
Težka bodočnost idrijskega So- ] kola.
Sokol v Idriji je hotel prirediti j na itarem šolskem trgu telovadni nastnp Ali v soboto ]>red dotično1 nedeljo je bi! nastop prepovedan.' Y pondeljek nato pa je prišel od' generalnega civilnega komisarja1 iz Trsta ukaz. da ima So'.ol takoj izprazniti telovadnico v šolskem' poslopju t« J* se je v bodoče splojj ie sme več v.oslužili. Tržaški n-| kaz pravi, da se odreja to "g'ede la razne dispozicije zakona in pa i iz splošnih načelnih nagibov". Tako idrijski Sokol danes ne ve, kje bo mogel v bodoče telovaditi. Vendar pa ne obupava, marveč zaupa trdni volji '-vojega članstva. da bo vztrajalo tudi v novi trdi dobi društvenega obstanka Na to. kar se je zgodilo idrijskemu Sink ol n. se op: .za rja j i jug--slovenski poslanci v Rimu. ki bodo gotovo storili vse,, *!nr je potreb-! no, da prenehajo slični ukazi, ki hočejo SokoKtvo zatreti. kakor to ukazujejo fašistovski poslanci.
Nesreča pri delu.
V	Idriji se smrtno ponesrečil rudar Ivan Poljanec. K-> je šel zgodaj zjutraj na delo v žgalnieo, mu je pri stroju spodrsnilo. Stroj ga je zgrabil in tako močno poškodoval, da je ollležal mrtev.
Smrtna kesa.
V	Trstu je umrl učitelj Anton Paškuliir. Pobrala ga je sušica.
Smrt v morju.
V	Bark ovija h so ponoči ribiči potegnil" i/, morja truplo 2"»letne-i*a jMištJiega uslužbenca Alojzija Rebensa iz Kjadina, ki s^ je iz neznanih vzrokov sam vzel življenje.
Wilfanov istrski mandat.
V	italjanski poslanski zbornici je naznanil predsednik de Nicola, la poslanec dr. Wilfa.n odlaga :voj mandat za Istro m da olxlrzi soriškega. Zato bo pokl ican za j Istro v parlament .poslanec dr. U.'-
i,
Pripravljen atentat pri
Trojanah.
-
V mini je bilo 14 in pol k7 mita. — Sledovi vodi*j v T.-bcv-
Ije-
___
Ljubljanski "Slovenski Narod" t Z dne (i. septe?:ibr-l priobčil je J.od gornjim naslovom sledeče-
-— Cesto na Korieku pri kilom. ! znamenju MS.5 ^ta podrii'nirala dva mlada človek«! v nedeljo z.ju-j t raj Vse jutro sta bila na poslu j ob cesti. Cim se je približal kak potnik, sta hitro utekla in se skrila v bližnjem »rozdu. Kmetski 1\m-j t je so zalotili dva t'.jca ob cesti j sedeča na svojih nahrbtnikih že | V noči od sobote na ned djo. Na vprašanje, kaj da d-bda in kam gresta, sta jima o dir' voi I!a, da , sta na poti v hribe. Nvjbrr st i neznanca potem v nedeljo z.jutinj razkofiala ccsto in jo p >dmlnirala. I Ker sta vedno, kadar se ie približal kak potnik, nt.'1:!.! in se skri-I la. so začeli ljudje sumiti, 'i-; nimata poštenih načrtov. Neznanca j je opazil tudi »rožnik Olob«.čnik. j Videl jih je d i sta s° skrila v k-j | zolen in. je šel za njina. \'pr-!Šal j jih je. kaj da delata v kozo cu j odgovorila sta mu da čakat:; nc-ikcsra znanca, ki jima privede ko-, nje. katere bosta naro orlpeljala . v Zagorje. Odstranila sta se iz-S.'^orom. da »rrestT pogledat na i vrh. če že prihaji dotični r.ior. s j svojimi konji. Tako j nato je orož-j ni k opazil nahrbtnik. str« r.e-j/nanea pustila na mestn. Stvar so I mu je zdela sumljiva f'-r j«» jel natančneje preiskovati Kozolcc. Našel je baterijo, od katere so vodile električne žice proti cest i. V cesto je bila izkopana globoka jama. v kateri je bilo nč manj kot ,1-1 in pol kilosrram-i dinandta, --množina, ki bi zadostovala, da bi razstrelila Trojane in v«--e leč na okrog. Samo ob sebi se razume, da Je biw*„ tnkoj uvedena stroga preiskava. Kakor čujuno. s^ je do-1 slej dognalo, da sta bila i edavno v Trbovljah ukradena dva zabo-js dinamita. Ako je ta ver.1 :stini-ta. p^item bi kazalo. d-K je bil pripravi jen atentat znpočet v Trbovljah in da stA zločinca, ki sta jK)-ložila mino ob trojanski e»sti. do-šla iz Trbovelj. Domneva da je bila zasnovana zarota, ki je ini-da svoje zaupnike v ra/nih krajih, najbrž tudi v Ljubljani. Dognano je namreč, da sta n>znancr. ko je bila mina že nolož^na, ve-; dopoldan in popoldan hodila na mes*o. odkoder je bil razgTed po cesti daleč proti Blagovici, očivfdno čakajoč na dogovorjeno znamenje, da spravita baterijo v funke:jo, čim prispe avtomobil, pro*i kateremu sta položila mino na cest«. Vobče pa je afera še jako I čr na. vendar pa se nadejamo, da bo preiskava v najkrajšem času spravila luč v to zaponetko. V Trojane je odšla iz Ljubljane posebna komisija.
Nekaterim ljudem se posreči i izogniti se toliki mndSiiti rleia, da ije zaposlenih z njiju cel ducat I drugih ljudi.
SugnghnmttBha (ff^^ &ataL Sržturta j
Ustanovljena 1. 1698 ^^R^^gS Inkoroorirar-a L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN.
—	j
Glavni odborniki:
Predstlnik: RUilOLF P£1KI»AN,	K. 185tb St.. Cleveland, O.
Podpredsednik: LUU1S bAuANT, Hm lirj. Pearl ^.e., Lorain. O. Tajnik: JoSiiPH PIGHLER, t,:^. iSUin. Blapa.inik: GEO. L. BKOZifU, Ely. illAn.
BTajrajnik nel^piaeanili smrUiln: JOHN MOVEHN, ijJ4 E. 2nd Ave, W. Dulutb, M>nm.
Vrhovni zi^araik r
Dr. JCS. V. GRAHEK, 843 E. Oblo tU, X.S., Pittsburgh, Pa.
Nadipni «dMr:
MAX KERŽIŠNIK, Box	Rook Sarins«. Wyo.
MOHOR MLADIČ.	^o. I^iundal** Are., ( Li<-9K'u. 1».
F A AN K SKRABEC, 48:2 Wash i net on St, Denver, Cvlo.
Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Bo* 480, Ely. GREGOR J. PORENTA. Box 170, Blade Diamond WaHb. FRANK ZORICH, 6217 St- Clair Ave., CleveUnd, O
ZdruževaLi odbor: VALENTIN PIRC. 519 Meadow Ave., R«H-kt>a!«\ Joliet, 111. PAULINE EKMENG, 5— lird Street, I^i Salle, 1U. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 70G Market Street, Waukegun, UL
- Jednotino uraJuo glasilo: "(.»las Nart*la'\ f---
Vse stvari, tikajoče se uratlnib za«lev kakor tudi denarne poSilja-tvo Uiij se |.o5ilj:.jo na glavnega tajnika. Vse pritoži>e naj se pošilja na firedst -dtiika iMiruliit'^ ovlltora. l'ru>njc za spri*jenx imvih C*lanov Il» bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jeiln«ta ge j>riinjro«"a vwin JuKos!uVLD(»ni za obilen pristop. Kdor želi postr'i C-lnn !t r>rj:aniza< ije. naj se s.glaHl tajniku bljlžaegn drufitv« J. S. K. J, Za ustanovitev novib drufitev se pa obrnite na gl. tajnika. >'cvo društvo se lai'ko vVanovl z 8 Član' ail elan'eauil.
Iz Slovenije.
GLAg NAHODA. 4. OKT. 1921
Povest o "kralju" Ludoviku iz Transkavkazije.
Poroča Lincoln Eyre.
Clovelc, ki L»i bil rad kralj te»- ni mogel postati, je živel vsaj dobro življenje kot pretendent
Ta mož je Louis La Forge, samozvani suveren združenih kralje-tev Transkavkazije, Maikop in Fcigane, prine iz Vitanaval in grof Fergana, najbolj čudna kombinaciji prebrisanega sleparja in duševno pomanjkljivega v analah francoske kriminalistike.
Približno eno leto je imel "kralj" Ludovik, za nekaj časa izgnan od boljseviških zavojevalcev, kot je rekel sam. svoj dvor v Niči. sredi bleska in veselosti francoske Rivijere. V uradu nekega od-\etmka je ustanovil svoj ministrski svet, obstoječ iz pekov, mesarjev -n svečarjev, ki sicer niso mogli ugotoviti njegovega kraljestva na zemljevidu, ki pa so radi sprejeli mesta v njegovem "kabinetu*'.
Kot vsak pravilno zraščen monarh je imel tudi Ludovik svojo "kraljico" in sicer v osebi neke kino-igralke, ki je verjela v njegovo veličanstvo in kateri je obljubil da jo bo vzel, ko zasede zopet uvoj prestol.
Tako j«* izgledalo njegovo kraljestvo pred par tedni. Danes pa sedi "njegovo veličanstvo*' v celici ter jiaka na obravnavo radi sleparije. Njegovi ministri so zopet navadni meščani in njegova kraljica se je zopet vrnila k svojemu prejšnjemu poslu. Zdravniki in kriminoloiri. ki so preiskali "kral je" Ludovika, ki je sin spoštovane družine, živeče v bližini Havre, niso še dognali, če je to prebrisan slepar, ki zasluži dolgo kazen, ali je blaznež, ki spada v umobolnico.
Več Mesecev se je zadovoljil s tem, da je pumpal denar od svojih "ministrov katerim je pripovedoval, da ga čakajo doma veliki nakladi v obliki petrolejskih vrelcev, a naenkrat je sklenil, da mora živeti tako, kakor s»- spodobi za vladajočega suverena, čeprav je v ir.gnanstvu. Pri nekem zlatarju j-1 naročil krono za sebe. sijajen nakit za kraljico in pri najbol jšem krojaču kraljevi oruat.
Skupna cena t.-!; nakupov je znašala več milijonov frankov, a trgovci, s katerimi j" imel opravka, so postali previdni ter obvestili policijo. Posledica tega je hila. da so navadni detektivi prijeli — "kralja* in "kraljico" ter oba odvedli v zapor«.
' Kraljica je bila seveda takoj izpuščena, ker je bilo jasno, da je postala le žrtev "kralja", ne na njegova sokrivka.
Louis la Forge pa je že prej? enkrat nastopil kot princ ter nekaj časa vlekel za nos ves svet. To se je zgodilo leta 1900. ob času pariške razstave, ko je bil Pariz poln inozemskih velikašev in potentatov. Takrat je nastopil prine de Vitanaval. star približno trideset let ter elegantno oblečen, s pomočjo ponarejenih priporočilnih pisem si je hitro pridobil vstop v najbolj odlične kroge in kmalu je bil zelo intimen z vodilnimi osebami francoske politike in finance. Nihče ni mislil na to da bi vprašal, kje se nahaja njegova kneževina, dokler ni pričel živeti bolj razkošno kot poi.aVadi ter delati dolgove. Uvedena je bila preiskava in Hodilo je razkiinjkanje. Ker se je dvomilo o njegovem duševnem r.dnvju, j- bit obsojen n akrajšo dobo v ječi.
Kaj je delal med tem časom, ko je za vršil svojo prvo kazen ter zo
petnim svojim pojavom v Niči pred enim letom, ni še pojasnjeno. _
Znano pa je, da je priče! svoje oreracije ob Rivijeri na isti način kakor dvajset let prej* v Parizu, kot kralj in ne kot navaden princ in njegeva kraljevska kamuflaža je bila še bolj skrbno izdelana kot pred leti ona princa. Listi.ie. k iso se nahajale v njegovih rokah, so baje prišle od francoske in angleške vlade in bila so prava mojstrska dela glede vsebine in oblike. Imel je tudi mnogo ruskih dokumentov, o katerih je rekel, da so transkavkaške državne listine in par zemljevidov, ki so kazali njegovo namišljeno kraljestvo.
(	Opremljeno s takimi dokumenti se je njegovo "veličanstvo"'
oglasilo pri M. Sutter ju. ravnatelji neke majhne hranilnice in banke. Louis ni hotel i mot i posojila kajti to bi bilo preveč vulgarno, pač pa je bankirja povabil, naj se vdeleži finančne organizacije njegove dežele. Še predro je bilo konference konec, je bil M. Sutter minister in dobil je naslov grofa Suterov. S pomočjo istega procesa je pridobil zase nekega bančnega uradnika, ki je takoj postal baron Renigenski. poštni in brzojavni minister. Na vrsto so prišli še drugi duševni reveži v Niei, ki so jm.stali ministri in plemenitaši namišljenega kraljestva na drugi strani Kavkaza.
Njegovo veličanstvo se je v prostem času zabavalo s tem, da je pisalo igre za kinematograf. "Kralj" je v spremstvu svojih dvorjanov večkrat obiskal študij ter obljubil igralkam, da jim bo poveril prvo vlogo v velikanski drami, katero piše. Med igralkami je bila tudi neka Klementini, dvajsetletna Parižanka, kateri jc podelil naslov prineezinje in Fe.gane in se ž njo tudi zaročil. Mlada deklica se je dala preslepiti ter odšla s "kraljem" na njegovo stanovanje, kjer j« živela od tedaj naprej kot kraljica. — Glavni čin "kralja" Ludovika pa je bil. ko je prosil za spn jem svoje kraljevine v Ligo narodov. Sestavil je sijajen dokument, podpisan od državnega tajnika in ta dokument je l.il vreden najboljše diplomatiene tradicije. Kazal je, da je "kralj" Ludovik globoko preštudiral zgodovino in da ve, kako- se diplomati izražajo.
Uradniki Lige narodov, ki so dobiirta dokument v roke, so bili presenečeni, ker niso mogli najti njegovega kraljestva na nobenem zemljevidu. Končno so izročili CeTo zadevo francoski vladi, ki se pa ni hrurala za tega kralja ter vrgla njegovo prošnja v koš.
Kralj Ludovik bi brez dvoma Še sedaj sleparii po Niei ter vodil za nos verne baeke, če bi ne postal preveč razsipen ter si naročil kraljevskega orna t a na stroške suhoparnih in previdnih trgovcev.
Za te ljudi, ki nimajo nobenega zmisla za romantiko, je kralj brez denarja skrajno sumljiv. Posledica tega je bila, da je moraV "kralj premestiti svojo rezidenco v jetnišnico.
Nemška vlada in hujskanje proti državi.
Po nalogu nemškega državnega ministra za notranje zadeve so bili ustavljeni za 15 dni listi "Berliner Tageblatt," "Local Anzei-ger" in "Tag*', ker so posneli članek nekega bavarskega lista, ki je hujskal proti državi.
Službeni jezik na gdanskih želez nicah.
Iz Varšave poročajo: Gdanski višji komisar Haking je določil, da bo službeni jezik na železnicah nemški. Nemški bodo tudi vsi napisi. Samo svarila in higijenični predpisi se smejo nabiti v drugem jeziku.	v
DOCTOR LORENZgl
EDINI (LOVEN8KO GOVOAEČI ZDRAVNIK	1 J^ f?
iPECUALirr mc&kih bolezni.	kt^*-.
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
MoJa stroka Je «dra7ljeaje akutnih ln kronl&tib bolezni. Jas sua še zdravim nač 2S let ter Imam skušnje t v m* bolenin ta ker snam slovensko, zato m morem popolnoma razumeti ln spoznati rsšo bolezen, da vas ozdravim is vrnem moč in zdravje. ft~ozi 23 let sem pridobil posebno skuftnjo pri oadrarljenjii moških boteaL Zato ss morete popolnoma aaneeti na mene, moja «£rb pa da ras popolnoma ozdrarim. Ne odlaflajte, ampak pridite Cimpreje.
Ju ozdravim zastrupljeno krt. manilj* In Um mo telttu. bolezni v	tm
padanj« I«. bol.Un* v kortO. tt.r. r.n«. žlvčn« bo»«nl. o^UbeioVboM
***** ,n t-OOCU*	™™.tlz*m. k^riss
Uradrt« ur« ao: V pondafjafc. aradah la patklli «d t. sJutrai da S. pom Id na. V torkih. Catrtklh In aobatt.i od 9. ura ziutr«! d. a ura zvaCar. Ob nad ai i ah pa do 2. ura »opoldna-PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE CME IN
NASLOV« <
Dr. IiORENZ p«■ ati ' Pittsburgh, pa,
M#i^t<rl drua> travniki raMJa talmaC*. da vaa razuma J«. Ja anam Hrvat-ako fta te ataraaa kraja, aata vaa laftla zdravim, kar vaa razumeta.
...::: 'csssai	-L—1---11	■*——
Pripravljajte maščevanje.
Ljubljanski "Slov. Narod ' pi-, še:
Barbarstvo se nadaljuje — div-jaštvo triumfira. Po tržaškem Narodnem domu je posta' žrtov | požiga svetoivanski Narodr.: dotn. I
Ista zločinska roka, ki je dne 13. julija v brezprimerr^m vtmctai-stvu porušila iaš ponosni tržaški Narodni dom, ista nodivjana roka je oropala tržaške okoličrne njih kulturnega središča. (K temu zve-.l rinskerau vandalizmu je pri.štefi f še nadaljno nasilja nai sloversko j imovino, namreč po^šg Narodnega 1 doma v Rojanu, kater »sra so i>-ža-lki fašisti razstrelili in požgalr šele potem. ko je ta članek v "Slo-venskem"Narodu*" že i-šel O ur.).
Vsi čutimo grozoto našim bra teni prizadejanega , nasilja, srca vseh utripi jejo v obupri jezi in roke se dvigajo, da hi udarile. Toda bra; moči vise roke ob telesu, ker mi nismo v stanu, da kaznujemo zločince, mi smo brez moči da vp-j ru jemo svoje brate, fn to je višek naše tragedije. Kljub t**i svoji j brezmoči. pa kličemo vendur vse, na maščevanja, ker zakon pravice j zahteva maščevanje.	;
Mi moramo biti nieira neizproa-' ni in krvavi izpolnitelii — a'.: pni zapišemo sebe enako krvnemu poginu.
Preudarite vse okolščine in samo za minuto presoiaite dogodke, oproščeni z voljo ubijajoče^a mrtvila.
Fašizem, ki je notranje zlomljen ki je diskrediriran tako zelo pred vsem svetom, ela mu sam prpež piše posmrtnico. ta fašizem, ki je, tako slab, da je brezmočen na-j sproti a rdi to m. ta isti rašizem ima moč in popum, da nekaznovano zažjre Narodni dom mi sv. Ivanu.
Ali ne čutite roke, ki se obva-' rujoče dviga nad zloemcen.. ftli ne I vidite prsta, ki je d&l migljaj za \ požig?	j
Brez vsepa dvoma je požig zapovedan, ker v Rimu pozivajo k boju na življenje in smrt.	j
Hladni raeunarji tam preko vidijo, da raste naša sila. maklavc-1 listi iz Apeninov se stiahotno boje časov, ko vstane vsa raša drživa! svoji strahoviti sili, da maščuje tedaj vse prejšnje in sedanje krivice, in zato hočejo boj še predno ozdravimo mi! Prehiteti nas hočejo in oni Jugoslovani, ki delajo1 notranje krize med nami. jim po-' magajo.	i
ln zato nas izzivajo Italijani, zato nam požirajo Nar.-dne dome. | z^to rušijo hiše, zato mučijo naše brate, da bi nam vzplamtela kri ir da bi poleteli pred dobro pripravljene topove. Tn "mare no-stror' bi bilo za veono zasigurano.
Kmo možj^ in srno s^obr dni. zato sprejmemo vsako izzivanje, toda takrat, kadar je to v našem interesu.
Sedaj pa ne preostane drugo, kot da stisnemo zobe, da se zagri-zemo v delo, in da kivpimo voljo ir moč.
Zat>o mirno kri in nobenih prrz-nih besed. cgorcenie mesto na jezik — utisnimo nazai v srce, da nas prekuha vse v sovraštvu, d;\ nam da nebrzdano silo in neugasljiv ogenj maščevalcev, ker zakon i pravice hoče tako.
Ni naša krivda, da ni dohojevan boj
za Primer je. " Tu.li ni naša J krivda, če bo +a bo.j nekoč strata-ten, kakor ga ne pozna zgodovina. Do zadnjega Fmo bili mi tisii, ki so odpuščali, do zadnjega smo bili mi tisti, ki so por. liali sporazum.
Toda kupa je polna — <V,s maščevanja se bliža.
Bodite svobodni, pripravljajte se za maščevanje, a br. ono samo kratka, a sijajna zmaga.
Na vseh koncih ic krojih je treba dela. No samo propagandne-ga dela. temveč vztrajajočega, — gradilnega dela. Vsa naša država mora biti tako kondenzirana s silami. da bo kar puhtela iz nje volja maščevania, da bo vsa v žaru v zmago.
iZato, proč z besedami, proč s praznimi manifestacijam;, nase geslo bodi priprava 1: maščevanju naš spas je v jeklenih mišicah, v hrabrem srcu in ostrih mečih.
Tako so pripravljali maščevanje vidovdanski junaki, tako ga moramo pripravljati mi in tudi naš Vidov dan bo maščevan.
Zato pa pripravljajte maščevanje!. . . .
- ■ *
Vsaka ženska je v svojem srcu! prepričana, d% bi bila kraljica! družbe, če bi ne bilo dejstva, dal je bolj razumna kot na lepa. *
OLAS NARODA. 4. OKT. 1921
Preskrbljena.
**Danes mi ne hodi nikamor! Po hiši in okrog oglov pospravi, da bo vse čedno in v redu, pa nekoliko preobleči se. no. popoldne namreč pridejo suubari.
Tako je govoril kmet Košir svoji hčeri Franici. Toda dekletu s'i je na obrazu poznalo, da je ta očetova vest ni prav uič raz veselila. Nemo je .šla iz sobe.
V kuhinji ji stoji njena mati nasproti.	i
' A**loj» Franiea, ali ti je oče že kaj povedal? Simbače bomo imeli danes, to se pravi, ti jih bos imela. Oj, pa kako bogate! Mihovčev Janez iz Kleč se žen i pri tebi. Pre-' mfcJi vendar!"'	,
'•Mati", zavzdihne Franiea z u-j žaljenim glasom, "kdaj bo že ven-i dar te neumnosti konec?"
"Oj, ti seme. ti, kako me pa vpraša! Neumnost! Poklekni raje. poklekni in Boga zahvali, da ti je pripeljal tako bogatega ženina! Mar meniš, da bo ženin iz samega zlata prišel pote"''	;
"Ne, ne, mati", je ugovarjala Franiea. "motite se. Saj mi je vseeno, bogat ali reven, zlat ali srebrn, jaz ne vprašam za noLa-l nega. Srečna bi itak z nobenim ne bila, to d.obro vem. Čemu me potem vedno nadlegujete s saiubači. ko veste, da ne maram nobenega. Namenila sem «e že davno, da o-stanem sama.''	j
"Oj. ti neumni otrok!" je vik-■nila mati. "Kaj ne veš. da ostane sama le tista, ki nikogar .ponjo ni ? To pa je tudi največja sramota za dekleta, ako je že v letih, ženina pa od nikoder ni. O, dekle moje,' pazi, da te Bog ne kaznuje za tvojo prevzetnost! Seveda, sedaj ti je dobro, ko midva z očetom tako lepo sk n biva zate. Ničesar ti ne manjka, to je res. Toda .pomisli, da midva ne bova vedno. Stara
iva oba, danes ali jutri lahko u-mreva, tvoj brat se oženi na dom, joj, kam se boš dejala? Ali bo* služila tuji žesiski pod domačo! streho? Ne, stran boš morala!" je tarnala mati.
"Da, mati, stran pojdem. Pn me ne skrbi. JULsiim namreč, da' ženska, ki je vajena skozi vse svoje življenje delati in trpeti, prav lahko toliko zasluži, da se preživi."	j
"Ne rečeni, ljuba Franiea, da ni res, kar praviš. Za sproti bi zaslužila, to vem. Ali pomisli vendar, da ne boš vedno mlada, pa! tudi morda ne vedno zdrava. Kaj pa bb takrat? Revica Imin, da se Bogu smili. In poleg tega ne bo* imela človeka na svetu, da bi te tolažil, da ibi ti pomagal in ti kra-1 tek čas delal. Poglej svojo sestro, i Modrejsa je bila od tebe. Res, da je bila takrat komaj dvajset let j stara, ko jo je prašal. Pa ga je vzela brez pomisleka. Ne bo ji nikdar žal zato. Ne manjka ji ravno ne. otroci so zdravi, meni se pa| tudi dobro zdi, ko vidim, da je preskrbljena.*'	!
"lati. če je seslra preskrbljena, s tem še ni vse opravljeno. Kaj pa njenih sedem otrok? Preskrbljen še ni nobeden. Koliko težkoč, koliko gmotnih sredstev ji bo še treba, pred no bo za m ogla vsake-; |Oiu posebej zagotoviti vse, kar mu! je potreba za življenje."
Mati je pri teh hčerkinih besedah nekolike osupnila, a takoj nato nadaljevala:
"Franiea, osem v a*? je bilo, pa ste lahko dora^tli vsi. Vedi, če Bog ustvari ptiča, mu pošlje tudi črviča, da lakote ne pogine. Tudi sestrini otroci se bodo vsi preži-vili."
"Toda, mati, kdo vam bo delal, ko mene več ne bo? In pa bolni ste skoraj vedno, kdo vam bo stre-gel podnevi in ponoči?"
"Brez skrbi bodi, Franiea. Deklo dobim, da. dobro deklo, ki bo vse opravila namesto tebe."
Franiea je vedela, da se materi ne bo zmanjkalo besedi.
Molče je odšla v hlev, pogledat k živini.
Starka pa je zrla za njo. Bridko ji je postajalo pri srcu, kajti dobro je vedela, da hčerkine ljubezni in požrtvovalnosti ne najde ni' ti v najboljši dekli, ne najde nikjer več na svetu. Pa — omožila bi jo vendarle rada.---
Še istega popoldneva j»e je prišel ženit h Košrrju Mihovčev Janez s takozvanim "ženitbenim mešetarjem", sosedom Klemenom.
Oee in ma£i sta ju z veseljem sprejela. Gospodar jiana je brž od-kazal sedeže gori za mizo, mati pa je hitela pogrrnjat mizo in nositi vma gori. Ženin Janez je bil čeden človek,
.a zelo boječ. Govoril je zelo malo. Toliko bolj gostoibesedeai pa je bil mešetar Klemen. Hvalil je vino, kruh, rože na oknih, sploh vse, karkoli je ugledal. Stariima pa je to prijaiu, in kmalu so bili v na^-. boljšem pomeuku. j Franiea pa je plela na vrtu rožne gredice. Kako rada bi šla za I drugim na polje! A ne smie, oče ji je to prepovedal.
i Ravno je utrgala lepo vrtnico ter si jo vtaknila za pas. kar čuje trkanje na oknu in za tem očetov klic:
! "Franiea, pojdi notri!" I Njen že itak resni obraz je posta! še bolj otožen.
A šla je takoj v sobo.
"O. Franiea, Bog te živi1" je za ki ical Klemen, ko je bila še me<d vrati. "Pridi no, pridi, pa en kozarec ga zvrni! Pa tu-le k mizi sedi. saj si domača."
To rekši. jo porine za mizo ter ji na t oči kozaree do vrha.
"Pij. Franiea!"
Franiea je prijela za kozarec in* komaj ustni ^omočila. Nato je sedla ter zrla večji de*, skor." okue —' , tja v daljavo.
1 "Vidiš, Franiea", je začel Klemen. "ta .Janez tukaj je pošten človek. Ti si tudi pošifena. No, pa', kaj bi po ovinkih govoril, ko vem, j (la ti je že znano, čemu sva prišla.j |Franiea, poglej Janeza! — To jej fant, da nič takih. Priden je. da malokdo tako. Neumnosti še ni; nobene naredil v vsem svojem j življenju. Slabega ne ve od njega | nihče ničesar. Očitati mu ne more; 'tudi ni kdo nič. — Pa kako ti zna; biti varčen! Vsak novčič ume do-' bro obrniti. Z eno besedo: Janez! bo najboljši gospodar. — Oh. pa i tako lepo posestvo! Pa njegova živina! Tisoče je vredna. No, ipa saj to je tvojemu očetu doibro zna-! no, da je -Tanez bogat človek. Le še ene stvari mu je manjkalo. Gospodinje namreč! Dobil bi bil se-! veda, katero bi le hotel! Dvajset na en prst, če bi bilo treba. Toda -Tanej noče vsake, če je tudi bo-' gata,-— Oh, Franiea, tebe hoče,t ravno tebe in nobene druge. Ja-' liez ve, da si pridno dekle in da' boš dobra gospodinja. Pa kaj bi] drugega, to se pravi: všeč si mu,I j všeč! In ako je tudi on tebi všeč, I pa lahko talk o j naredimo. Oeetuj in materi je vse po volji. Kaj boš pa ti rekla, Franiea, a?"	j
i Franiea je molčala in šele zdaj i sta se pogledala z ženinom iz oči j v oči.	■
; "No, no", je odgovoril o<V namesto nje ves v zadregi, dekleta [je sram. Mesto nje kar lahko jaz i povem. Saj moja volja je tudi F raji n5 in a. Naredili bomo, pa je!" | 4 * Tako se govori", je hitel zadovoljen Klemen. "Sedaj se pa še pomenimo zaradi dote. O'e, koli-1 ko jej 'boste odšteli?" ! Oče je nekoliko pomislil. "1 no, tri tisočake in za dva voza bale."
"Očka, ne skoparite preveč. 'Dovolj je trpela, dovolj vam delala. dovolj pridobila. Dajte ji štiri tisoč in tri vozove bale!" [ "Niti novčLča več! Obljubil sem dovolj. Kaj misliš, da denar |na cesti pobirani?" ! "Oče, saj imate pa tudi dati na [kaj. Posestvo, kakor je Janezovo, se tudi ne pobira na cesti..." I "No, oče, le dajte ji, le, čim več j bo imela, tem lažje bova gospodarila", se je oglanil vendar enkrat ženin Janez ter v zadregi mencal s pi-std namizni prt.
"No, ker sta že tako sitna, pa dam tri tisoč in tristo. To je moja 'zadnja beseda. Obljubal sem že talko preveč."
j "Oče, dajte tri tisoč in sedem sto, pa kakor sem rekel: bale za j tri voze. Primaknite še toliko! Saj ste mož, ki ima nekaj pod palcem!" je vpil Klemen že nekoliko vinjen.
"Prav nič ne primaknem, pa vidva odjenjajta."
"Oče. ravno tako, kakor danes, mešetarila sta pred tednom 7. mesarjem v hlevu, ko ste mu prodajali kravo lisko!" je viknila Franiea z neizmeiTio zaničljtvim in bolestnim glasom ter hitro vstala in zbežala iz sobe.
Vsa družba je umolknila in pogledovali so drug drugega. Bili so neprijetno iznenadeni.
Kmalu pa s>e je oglasila mati, ki je do sedaj molčala: "Franiea je že ves dan precej emerna. Pa zato. ker mislim, da ni prav zdrava. Jutri bo že boljše volje. Nše si ne storite iz tega!"
"No, da bo že enkrat konec m pa da ne bosta mialita, da nimam, odštel bom Franici tri tisoč in pet sto ter, bale, kolikor ae le more
PRISRČEN smeh je naj- ! boljše zdravilo sveta.
1
Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmeite — pa boste takoj ozdravije-
Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno.
Izreiite ta lrepoz. pride** pct&atrt eantor v nmmkah ter fa poAjtta:
Slovenia Publishing Ck>„	'
82 Cortlardt »t., Haw Yurk.
Cenjeni: Za priloženih petdeset centov ▼ znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga."
Ime ..........................
Naslov ........................*
Država ..................................
-i-:----,
grozdje!	grozdje!	grozdje!
Grško srednje jagode, zelo čiste, cena ........$7.— boksa.
Caltfornijsko Barbera, velike jagode .......... $11.— boksu.
Malaga, velike jagode .....................>.."•........$7.50
* Fige, po 25 funtov v boksi ...................... $3.— boksa.
Češplje, po 25 funtov v boksi ...............•.. $2.50 boksa,
Brinje, 10 funtov ...:...........................$1.00
Turški duhan, 1 funt $2. Za poskus pošljem % funta bokso za $1. Z naročilom pofiljite $2.00 am za vnako bokso grozdja.
ADRIATIC IMPORTING CO., 606 — 11 Avenue, New York, N.
\
/fSawUn
iistmkejw
^Acigarettj^^
J It's toasted
(jil) ^ ir*"^ ^ ^
spraviti na t#\a vt-lika voza. Sicer pa to S«* ni moja zadnja beseda. Ako mi b<fsta p<> vol^'r gospodarila. primaknem tiuli š»» }M»zneje lahko.??
Klemen je pomežiknil Janezu, potem }*n je dejal dostojanstveno: '•Xo dobre, to je že tndi res lep denar. Bale se pa tudi precej spravi na. dva voaa, aki» na široko vklada. Xo. pa udarimo!"
Segli so si v roke. Bilo je sklenjeno ...
"Čakajte, grem P<> Franieo. Kaj l>i uganjala neumnosti Ln kuhala trmo", je dejal nato ore in odšel za InVrjo.
Franiea pa je slonela v čunmati« ter zrla solznih oei predse. Zdrznila se -je, ko je stopil oče prednjo.
"Glej jo trmo. kdo te je tako ueil?" je jezno zakričal ter jo surovo stresel za ramo. "Ti si upaš uiti iz sobe. .To je sramota! Man misliš, da so ljudje, in to se reče bogat i ljudje, osli. ali kaj? Zadnjič ti rečem: Pojdi notri In vdaj se! To hočem jaz. to hoče tvoja j mati. Ako ne, gorje tebi ! Jzdedin.il j et bom, čuješ, in vrgel te kot psa na cesto!" To rekši jo je prijel in rinil pred seboj.
"Oče, pustite me vendar, saj grem'', je prosila hči ter .šla z očetom v hišo.
"Ker je očetu in materi tako prav, naj bo tu d: meni. Naredite, kedar in kakor hočete. Jaz sem pripravljena!1* je rekla v-sa zlom I j en a.
"Da, da, tako je prav", jf kričal Klemen. "'Saj sem vedel, da je Franiea dobro dekle in rada uboga svoje starše, ko ve, da ji le dobro hočejo. No, pa zdaj enkrat
trčimo na zdravje mladega para!'
Kozarci so zažveiiketali. —
Ko so še vse potrebno dogovorili zaradi svatovščiue, sta snnba-ča odšla.
Se tisti večer je počilo po vasi: Koširjeva Franiea sv je vdala. Ta novica jim je dala povod govorjenju za ves teden.
Dekleta so se čudila ter šepetala :
1-ejte si. le j te, tako trdovratna je trdila'ta ošabnica, da osta-ne ytako". Tolikim je že odrekla." \
"Eli, taka je kot vsaka druga; pravi je prišel in vzela ga bo."
* 'Jej, jej. kdo bi si mislil." Tri tedne pozneje je zadostila Franiea usodi kmetskega dekleta. Poročila se je z Janezom. Po poli Ui pa je bila na ženinovem domu svatovič/ma ves daai in še po-/.lio v noč. U ode i so igrali skoraj neprestano, svatje se pa v parili vrtili iu poskakovali, da jim je lil pol s čela.
Proti večeru poročnega dne se je pripeljal tudi oče Košir s svojo ženo. Svatje so ju veselo sprejeli in starešina ju je posadil nasproti ženinu in nevesti. Kmalu sta bila z drugimi vred dobre volje.
Kar naenkrat pa dregne Košjr-ka moža pod rebra:
"Ti stari, poglej, vse je veselo /. ženinom vred. Le Franiea je tako bleda in otožna. Pa tako obupana se mi zdi, oh. meni -se smili."
"Beži, beži", je odvrnil .mož in se obrisal z višnjevo ruto krog ust. "To so le njene muhe, ki pa kmalu minejo. Franiea ima pa le zalega moža, ima lepo domovanje in — eh. kaj bi ongavil. Franiea je za vse življenje — preskrbljena."
( Primorski tiskarji proti fašistov-skemu divjanju.
Vodstvo mešanega odseka italijanske zveze tiskarjev v Julijski JlJenečiji je sklenilo na svoji seji j nastopni dnevni red; V slučaju i vloma v tiskarska podjetja, ki br oškodoval osebe ali stvari podjetja. morajo delavci takoj zapustiti delo in se zbrati v kraju in ob uri, določeni po zaupnikih, da se pod-vzamejo vsi ukrepi '» načinu in tra janju protesa.
Sestanek Bonomi - Giolitti.
V rimskih političnih krogih se govori, da se namerava ministrski predsednik Bonomi sestati v Turinu z fJiolitijem. Namen sestanka so baje vedno bolj zapletene politične razmere v Italiji.
Bfcj|iniuan.iiii"iifiii;«^Hn|||j|||mTr 1 1 '^TTTŽnrnBSJBBMiffll' 11 v jii 1 ■' """"""""""IHHMmniri^p
1 Vdova Leruž. ^^E-Gaboriag-1
Prevedel z*. "Glas N»rc«U" G. P. ' ji I -Francoski detektivski roman.- ■
2*	(Nadaljevanje.)
Ta poziv na sodišče je strašno razdražil markizo. Ona pa je celo stvar obdržala z:'se, kajti v svoji modrosti je sklenila, da se bo sama oglasila pri sodniku ter prosila, naj pokara predrznega pleskarja ki si .j«' drznil na llrfjgovati jo radi tako malenkostne svo-te denarja Vsakdo si lahko misli, kakšen je bil uspeh tega načrta. Sodnik jo je moral ; silo vreči v/ svojega urada in to je bil tudi vzrok njene jeze.
Gospod Dabutan j«, je našel v njenem btidoarju napol oblečeno, z razmršenimi lasmi in vsepovsod naokrog so ležale črepinje razbitega porcelana, katerega je vrgla ob tla v svoji prvi jezi. Njen hrd je bil še večji, ko je izvedela, da sta Klara ni njena governanta odšli ven.
Markiza je sprejeli Daburona kot človeka, ki je padel naravnost z neba. Potrebovala je cele pol uro, da mu je povedala svojo pO v est.
Kaj pravite o tem sodniku? — je kričala. — To mora biti kak blazen Jakobin«*e, — sin ene onih furij, ki so si umivale svoje j<ik»- v krvi kralja. Prijatelj moj, jaz vidim ogorčenje na vašem obrazu. Sodnik j«' posluša" pritožbo t^<ra eloveka. kateremu sem dala zaslužka, da s»- preživi. Ko pa sem se oglasila jaz. ko sem rekla nekaj primernih besed, me je dejanski vrgel iz svoje sobe.
Ko se je spomnila tega mučnega prizora, je zardela kot rak ter napravila živahno kretnjo i rokama Pri tem pa je udarila z eno roko po krasni steklenici, katero je držala služkinja v roki.
—	Ti prokleta šema, — je zakričala ter spustila vso svojo jezo na ubotfo služkinjo.
Daburon. ki je bili zprva popolnoma presenečen, jo je skušal pomiriti. Ona pa ruu ni pustila, di bi izgovoril le eno besedo.
Hvala Botrn, da ste tukaj, — je nadaljevala. — Povedala seui vam v>e. Zanašam se na vas ter sem trdno prepričana, da boste s svojim uplivom in denarjem vrg 1 i tega nesramnega pleskarja in sodnika v najglobljo li knjo, ker sta na tako predrzen način žalila J-ast, ki uii pripada.
Sodnik pa s»- ni niti nasmehnil, ko je čul to predrzno zahtevo, iz njenih ust je čul /*' tako številna neumnosti, da si ni niti drznil razmišljati o njih. Markiza je bil i vendar stara mati Klare. Blagoslavljal jo je radi njene nnukinje. kot blagoslavlja občudovalec narave nebo radi divjih rožic, ki ga razveseljujejo s svojim vonjem.
.Jeza stare gospe je bila strašna. Kot ona Ahila !)• lahko trajala skozi deset poglavij. Ko pa ji potekla ena ura, se je pomirila. Spravil je v red svoje lase ter celo pobrala s tal razbito črepinje porcelana. Reakeija, ki je sledila divji jezi, je bila neposredna in popolna. Omahnila je na stol, vsa izmučena in izčrpana.
Ta sijajen uspeh je bilo treba pripisovati prizadevanjem sodnika. Poslužil se je vseh svojih zmožnosti, naravnost angeljske potrpežljivosti in največjega takta. Njegov triumf je bil tem bolj zaslužen. ker je prišel povsem nepripravljen na ta doživljaj, ki se je \ mešava! v zadevo, katero je hotel sprožiti. Prišel j'.* poln trdnih sklepov da govori o svojih željah. Ta nesrečni dogodek je bil proti njemu, a on j»* bil toliko moder, da je obvladal položaj celo v takem slučaju.
Poslužil se je vse svoje profesijonalne zgovornosti ter pomiril .staro damo. Ni bil tako bedast, da bi ji nasprotoval. Ravno nasprotno. laskal ie ji je ter jo utrjeval v njenih zastarelih nazorih. Postal je humorist i'en. Napadel je povzročitelje revolucije, obžaloval zločine slednje ter presodil posledice. Ko je govoril o zloglasnem Marat. je na spreten način prešel na temnico v liastili. Koneč-110 pa j»* izjavil, da bosta dobila lakovpU-skar kot sodnik največjo .n |Mi\s.-ni zaslužen^ brco s tem. «-e ona pla<~a račun ter zahteva jx>-trdilo. da j*- v r»-siijei plačala.
Kakorhitro pa it- >zgo" oril be>»-do **pla?ati""f je skočila niarki-.a na	t*-r izn<>ra r;szt»»^ot:la
Kaj. P .« ati j*- kr»'"-*ia. — !>a i*-! j lahko li i. p«»vi še i .td.i! - sTra.i	! V> dar. Kiizvent*-jra w »ra ltn*-ti
« lov»-k. ki	tlvri ti*. Ja* ga pa nimam.
K i-un n, -.s4 iar - „ - m m ■ —	frankov — je
rekd sMtlnik.
A!i n t>• ni'-	vpraiv. a markiza. — Vi lahko trovorite
tako, gos)VKi Itaburvtn. k«-r iroai-- d-nar. Vaši predniki ni*o kili pl*--menitaši in revolucija j*- s a par ;»<-di nad njih ^lavaai«. Kako »redili	gospod llabtiron. da ste navaden človek! Vidim, rta bom morala plakat Tt-ira •■l<»v*-k; St» šo«, ž.:Iostno pa j»- rame, da motam dopnnašati take žrtee svojo untikinjo.
Beseda "žrtve ' je tako presenetila sodnika, da jo je nehote ponovil.
—	Gotovo žrtve. — jf .ekla markiza. — Če bi ne bilo nje. ali bi živ*-la jaz kot ži\.in -♦-daj. ko ..e m.-ram odr*-.-i vsaki stvari, da s sdo izhajam * Kadi nje sem naložila denar v različna podjetja ter ga izgubila, .laz s.* n»- ozimni na t ♦ b«? samo. Nebo samo ve. da poznam dolžnosti mat-re. V sv. kar imam. za mojo malo Klaro.
Ko je čul t<- izraza ljubezni in udanosti. ni sodnik vedel, kaj bi odgoToril.
—	To moje malo dete pa me strašno muči. — je nadaljevala markiza. — Priznavam vam. gosj«>d Daburon. da se ^a tresem. ko mislim, da bo prii^-l trenutek, ko jo bo treba oddali.
Sodnik je postal ves rdet od samega veselja, ko je čul te besede. Kotiečno se mu je nudila prilika, na katero je čakal. Markiza je hotela <»diti iz sole*, ko jo je on zadržal.
Meni se zdi. — je jeeal. — da bi bilo prav lahko oddati
Klaro.
—	Stvar ni tako lahka kot mislit*. — je odvrnila markiza. — Ona je precej lepa. čeprav ni ol kana. V sedanjih časih pa lepota sama niče*ar ne velja. Možki so postali tako sebični ter mislijo le na denar. .Jaz ne vem niti /a en--a človeka, ki bi vzel gospodično de Arlaož le radi njenih lepih oči.
—	Mislim, da pretiravate, — se je oglasil sodnik boječe.
—	Nikakor ne. — je odvrnila markiza. — Če bom dobila zeta, mi bo povzročil na stotine zadreg in sitnosti. To mi je tekel tudi moj odvetnik. Prisilili me bodo. da položim račun o dedščini Klare. Jaz nisem nikdar "tlela I a r.ikakih računov! To je sramotno! Ce bi se Klara v resnici zavidala svojih dolžnosti, bi šla enostavno v kak samostan. Ona pa se ne briga zame ter nima niti najmanjšega čuta.
Daburon je čutil, da je prišel trenutek, ko mora govoriti Zfcral je skupaj celi svoj pogum ter rekel:
—	Gospa, jaz poznain nekega človeka, ki bi bil kot nalašč za Klaro, — poštenega moža, ki jo ljubi in bi storil zanjo vse, kar je mogoče, da jo osreči.
—	To se samoposebi razume. — je rekla markiza.
milil vritodaM.) ___ fejuA
, _____„ . ___i" ■■»■ r* *™ ■	___, . _:	JL '
Kako so naši ljudje rušili Avstrijo.
Ena najbolj znanih afer iz dobe prevrata je takozvana Breziga>-. jeva afera. Široka slovenska javnost malo pozna tega skromnega moža. V dobi prevrata, ko je kot glavni tajnik Narodnega sveta v najhujših dneh vršil skoraj diktatorsko oblast, ni skoro nikdo vedel, da stoji za telefonom, preko katerega so se izdajala povelja za razoro-ževanje, za prevzemanje upravnih oblasti, za ureditev varnostne službe — dr. Milko Brezigar. Se man j znano je hilo. da je v onih en. sili, ko so zavezniki na čudovit način dobivali informacije o stanju v avstrijski monarhiji, o raznih vojaških pripravah, o novih smrtnih plinih, o prehrambenih prilikah deloval tihi dr. Brezigar v prvi vrsti one tajne zarotniške družbe, ki je Cehom znana pod imenom maf-fia in ki si s ponosom lasti zasluge, da jo je štel i med glavne ružito-Ije Avstrije. Dr. Brezigar je vodil tajno korespondenco z našimi err i granti v Švici. Pri vseh velikih akcijah naše vojne iredente v Avstriji je bil dr. Brezigar duša. Na njem je bilo veliko delo in velika nevarnost. Dne 1. marca 1918 so dr. Prt zigarja na Damaju aretirali z;» radi — veriženja s krušnimi kartami. Dr. Brezigar je bil namreč uradnik Žitnega zavod i. Bi- je ea s njaveeje bede na Dunaju. S'ovori ska kolonija, predvsem naši uradniki, so stradali. Brezigar je vide!, kako si znajo nemški gospodje pod roko dobiti moke in kruha.
Preskrbel jim je moko — s kartami Žitnega zavoda. Stroški za zveze z inozemstvom so naraščali, informacijske zveze so stal-: mnogo denarja. Zaman se trudi dr. Brezigar dobiti -.redstev. Obljube da.' toda novca nikjer. Pride na idejo, da s pomočjo avstrijskih k ušnih kart omogoči nadaljevanje jugoslovanske stvari. S posredovanje pi ijateljev proda iek:«j takir, kai t Mučno mu je, toda zi'i se mu da ni drugega izhoda. Prode ja teh kart pride na dan. Dunajska tK>lici-ja, ki že df "igo sumi Brezigarja veleizdajniškeg i početja, izvrši celo vrsto hišnih preiskav.^Zaman. Zarotniki v zadnjem hipu spravi jo-ve-: leizdajniške arhive na varno, sežgej) jih, skrijej >. Državnemu pravilniku se le posreči skonstruirati pregiešek — verižništva. Dolgo se Zaman trudijo oni jugoslovanski poslanci, ki pozna jo Brezigarj »vo delo, ga rešiti iz preiskovalnega zapora. Končno se posreči. Brezigar gre v Ljubljano, in tu ga dr. Kor< šcc postavi za glavnega tajnika Narodnega sveta. Dr. Brezigar je duša organizacije Narodnih vetov
Pozneje je dr. Brezigar poslan cd naše države koi ekspert v Pariz. kjer se v mirovni delegaciji izvrstno obnese.
Pri volitvah v konstituanto je bil dr. Brezigar demokratski kandidat. Sedaj so narodni socialci in klerikalci si izbrali tudi njega z:, tarčo. "Slovenec je lepega dne napisal, da je Brezigar zlorabil polni list drugega ter se peljal v Pari/, očital mu je, da njegove zaslu ge za jugoslovanstvo obstojajo v — verižništvu!
Dr. Brezigar je takoj vložil tožbo. Šele sedaj se je vršila razprava. Rezultat je sijajno zadoščenje dr. Brezigarja. Avtentične priče so ugotovile plemenitost in nesebičnost Brezigarjevega dela. Obtoženi urednik Moškerc je izvajal konsekvence in dal dr. Brezigarju častno iziavo.
Pri razpravi 3. septembra je bil sodni stol sesta\ 1 jen tako'e:__
Predsednik dvorni svetnik Vedernjak, votanta viš. sodn. sv. Einspie-ler in Hauffen, zapisnikar dr. Lullig. Obtožitej in obtoženec .'odgovorni urednik Jliha Moškerc) sta bila osebno prisotna, obtožitelja je zastopal dr. .losip Hacin, obtoženca dr. Marko Natlačen.
Dr. Milko Brezigar je bil že leta 1914 takoj po izbruhu svetovi e vojne na Dunaju aretiran, ker so <<-a osumili veleizdaje. Prepeljan je bil v Gorico, kjer se je vršila preiskava proti njemu dr. Žerjavu ii dr. Sa . ovcu zaradi veleizdaje. Meseca novembra 1914 je bil izpuščen. Spomladi leta 1915 je prišel k vojnemu žitnemu zavodu na Duo a j, in sicer v statistični oddelek. Tam je imel vpogled v prehranjevalne prilike avstroogrske monarhije. Iz uradnih statističnih podatkov se j* izkazalo, da bo Avstrija že pomladi leta 1916 pri koncu z živili in da pride v najneprijetnejši položaj, ako ne pridejo živila od zunaj. — Izvedel je. da hoče Romunija del pčenice, ki jo je prodala Angležem dobaviti centralnim vlastim. in sicer okoli 200.000 vagonov žit i. Dr. Brezigar je sklenil, da morajo te informacije vsekakor priti v rol e i? nt ante. Zaradi tega je stopil že pozimi 1. 1916 v dotiko z Josipom Birso. in ga naprosil, naj gre s temi poročili v Švico. Po mnogih težavah se je to tudi posrečilo.
Nato je stopil v ožje stike z dr. Jankom Ha:-inom. s katerim sra napravila načrt za zbiranje vojaškejra in političnega materijala ter pošiljanje istega preko graniee. V ta namen je šel dr. Hacin z velikimi težkočami preko ruske fronte t-M dospel kon -no v Švico.. Dr. Brezigar je .»stal na Dunaju ter dobil po dolgih naporih zveze v raznih ministrstvih. Posebno v vojnem ministrstvu se mu je posrečilo dobiti v roke prav vsak akt. ki je šel preko eksjWita iz vojnega ministrstva. Ekspedieija nevidno pisavo pisanih knjie je napredovala
•	tako. ila -.....!ŠU v <vico mes.^a decembra 1917 ki.r štiri pošiljke
| knjiir. ki so vs- Kovale važne vojašk. in politi'n? pod itke. Takrat s-!> F,TK>ra"-' t'»di .-iki zaroti s jK>-iIjanjem ve-ti v Švieo, fcer je bi-j -« neprvsredm zvez? Bi^d «"ešk • rur !fijo iu in s ran^ivoru zača<UO
i prekinjena.
Tako — 4j. ;n. - yx.ln t p.'r t. nokl^	avstri^ke obla<=f
♦aretirale dr. B-eZi^arja.
Po pre itanju tega -p sa polemizira a njim zagovornik obft^enea dr. Natla en. Trditve pripravljalnega -pisa se mu ne zde re*nič&r. 1 ' irovarja. da bi se ž njimi bavilo s.H'iš«"-e. ker na zat<.žni klopi .ii d*. | Brez-ar. ruarve* od^itvomi uredn,k "Slovenca V ostalem skuši {dr. Natlačen vplivati na porotnike z raznimi "knifi* . Tako se mu
♦	zdi Brez iga rje va trditev, da je bi! zaradi sumi veleizdaje aretiran, i neverjetna, češ. saj Brezijrar še številke dotičnesa akta ne ve.
Proti koncu svojih izvajanj pravi dr. Natlačen: (V je dr. Bre<i-irar res iz tako idealnih motivov deloval, kakor pravi, in če je on vse to delal, kar pripoveduje v spisu, potem zasluži visoko odlikovanje.
V repliki meni zastopnik dr. Brezigarja. tir. Hacin. da s> izvajanja dr. Natlačena nedostojna sodnega stola t"r brez vsakega ume-";nja idealizma, ki sa :ma dr. Brezigar. Od ljudi, ki se leti vpili iz prepričanja ''Živela Avstrije!" _ pisali "Srbe na vrbe!'* _ in "brat bratu nož v prša!" — od tistih ne moremo pričakovati idealizma. ti ljudje so danes ravno t;-ko ' dobri Jugoslovani.". Kako*-so bili tiste dni patriotični Avstriji, in ki hočejo sedaj dotičiilke. ki so se prej žrtvovali za Jugoslavijo, oblatiti in na njihov račun politično živeti. Birsa je odšel v Švico s tisoč kronami v žepu. ki mu ji»- I je dal dr. Brezigar. Predlaga, naj se Birsa zasliši kot priča. O ar. 1 taciji dr. Ifrezigarja naj se zasliši višji deželni pravdnik dr. Jeglič. I — Obtožitelju se je očitalo, da se jc poslužil tujega potnega lista, j ker s svojim ni upal v Avstrijo.- V resnici se to ni nikdar zgodilo in I se je vozil dr. Brezigar v Pariz, se je vozil • svojim potnim listom, j vwTiranim od avstrijskih oblasti. Ta originalni potni list pril?«ra za-1 stopnik dr. Brezigirjt z vriemi * \ rumi a-?stri.jsk B oblasti.
Dr. Natlačen hoče zopet polemizirati proti dr. Hacinu Ugovarja j proti pričam. Predsednik polemike ne dopusti in vzame dr. Natlače-nu besedo.
Nato povzame besedo predsednik ter izvaja: — Kakor smo slišali je takratni obtoženec in današr.ji obtožite! j ponudil dok iz, di kar je storil, ni bilo verižen je. ampak posvečeno veliki ideji. Dr Brezigar bi bil moral karte, ki so prišle nazaj, dati uničiti. Pobiral . pa je tiste odrezke in jih potem drugje realiziral. Prej je revedt 1 moral tajiti, ker bi ga bili obsodili. In če bi bil povedal vso resnic< |i bi ga bili obesili na drevo. Sedaj rade volje priznava, kaj je delal s i temi kartami. — Nrato sledi zaslišanje prič. Priča dr. Slokar poj;>'i snuje razmerje pri žitnem zavodu.	' ^
Priča Janko Jovan. ravnatelj Žitnega zavoda: O aferi kiuanih I kart ne ve nič. Glede potnega lista ve od dr. Shvegla da je Brezigar i nesel potne liste na konzulat na Dunaj, da dobi vizume. Shvegel p«, i ni rekel, da se je Brezigar kakšnega tujega ali Žeria.ovegd pot- i nega lista poalulil.	* \

Predsednik: — To ^e torej cisto nekaj tlru^eea, ne pa goljufi ja ;
s pčtnimiiisti. —- " ?	.-
Priča Franc Majcen (bivši tajnik Jugoslovanskega kluba): — Pošiljali smo v inozemstvu poročil;; o stanju armade in prebrane. Zveze smo imeli razpredene na vs-i strani. Tajno pisavo sem jaz s -šifriral. Knjige iz Švice smo dobivali preko dvorne knjižnice. Knjige, ki so bile namenjene za Švico, smo pošjljali ;>o pošti potom zaupnikov v cenzuri, zavite v zavitkih enih knjigotržeev, ki so imui dovoljenje, pošiljati knjige v inozemstvo .Pozneje so se vesti pošiljajo s kurirji. Ko so Čehi izgubili svojo zvezo z inozemstvom, smo mi po-šiljali l\irirje s poročili. Enkrat smo poslali v Švico tudi granatni vžigalec novega tipa na ogled. — Glede dobave moka od Žitnega za voda omenjam, da je Brezigar takrat podpiral večje število ljudi z moko, med njimi tudi mene. Na Dunaju je bila -ela vrsta gospodov.' Slovencev, v raznih uradih in raznih činih, ki nam je deloma vede. deloma nevede, pomagala z raznimi informacijami za Švico. Dobiva li so moko po lastni ceni, n. pr. dr. Prijatelj, svetnik Hovanski. dr. Romis, dr. Andrejka in mnogo drugih. Iz prodaje kart in moke nismo ! dobili še ene»a vinarja, kar se je dobilo za moko, je bilo le povračilo resnično izdanega denarja za kupljeno moko.
(Konec, prihodnjič.)
Koroške novice.
Nervozne,
oslabele
žene,
ki trpa r.a bolečinah v križu, v bokih ali r.a stranah, na senzaciji, ki tlači človeka k tlom in dela v spodnjem telesu težo. r.a glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, dobe odpomoč. ko vzamejo
Severa's Regulator
(Severjov Rejr-u-torL Priporočen jt za -dravijenje tistih posebnih
lastnosti neredov in hiranja, ki so
jim podvržene ženske. Dobile gs pri svojem lekarju Se danes.
Cena' $1.25.
pariški Veliki Ori.jent ponovno grozil Rimu /. odtegnitvijo podj><>-re, ako n.- hi dosegla intervenistič-na ]M)litika svojega cilja in da s. nastali ostri spori med franeo.skini in italijanskim prosto/.idarstvi>m ker se je franeoska ]>omoč pu \ si., pu Italije v vojno znatno /manj šala. Xa ta napad je poslal velik mojster italijanskih prostor dar jev Domizio Tovigriani pismo listi "Giornale d* Italia", v kateren skuša zanikati Erzbergerjeva <>.) kritja, ki so tembolj zanimiva ker francoska vladi ni dementi rala v.^ti neke časnikarsPce a-jen cije. ki je priobčila fiane.r,k.-ga proračuna ogromne šte\ilk. •stt dober tisk v Italiji.
župirika- v Št. Rupeitu, torej duševnega pastirja slovenskih šolskih sester, ima prilično isti pomen kakor če l»i bila kakšna Marijina družba imenovala slovite»ra pohotneža saksonskega kralja Avgusta Močnega častnim članom. Krški Škof Hefter zbira v Veli-kovcu res tino duhovščin ). Kriaj. župnik Feinig. pa Kanonik.
Italijansko prosto2idarstvo in — francoski kapital.
"Gioraale.d" Italia" je nedavno napadel italijanske prostozidarje na podlagi podatkov nemškega katoliškega j>oslanca Erzbergerja. ki je med drugim poudarjal, da je
Kako se postopa s Slovefici.
fz Djekš poročajo: Na dan koroškega plebiscita je pogorelo posestvo Franca Slamanika pd. Luk-ner v Kneži, občina Djekše. ko je .bil sam doma. Osumnieil je takoj j Slovence,« da so zapalili njeg«»v J dom. čeravno se je to zdelo poznavalcem razmer neverjetno, da. neresnično, ker med in pred plebis-jcitom nikdar ni pogorela hiša neirtčurja, pač pa so cveteli domo-J vi zavednih Slovencev, sežgani po jzdivjaaiem nemčurskem prebivalstvu. Tako tudi smelo smemo tr-jditi. da je Lukner sani za.smodil [svoje posestvo v upanju, da mu j bo dobro neslo. In ni se varal. V [Labudski dolini so za njeni na-I brali :ldO.O0(> avstr. kron. za stre-, !ho so skrbeli djekšarski nemčurji j in avstrijska vlada mu je pa dala i 400,000 kron. V Kramer je vi go-jstilni na Djekšah pa se je izrazil:
»"Oeseheit mu-ss dan sein!" Dru-»
. 'gace pa se je godilo posestniku . jHormanu' v Tcshrietozu, obč. Pu-, istrica, ki je pristen Nemec z veliko družino in kjer je leta 1919.
*	udarila strela in ki ni mogel tr-^ I
i diti. da so Slovenci zažgali. Ta do-j.slej še ni prejel noibene podpore in nima ne hiše, ne doma. i Iz Vovber poročajo: Nekaj časa
-	pred plebiscitom je bil na čuden -j način umorjen posestnik Peter ijPogačer pd. Peter v Klečali, obč.
-	Vovtbre. Nemški listi so namigo-i vali. da* so ga. ker je bil nemški
-	pristaš, umorili Slovenci. Letos pa
•	je bila na isti način in na istem mestu najiadena žena rajnega ta-
-jko, da je obležala brez zavesti in |se tudi ni moglo dognati od koga. 1 Pred kratkim pa jo je njen lasten ' sin Andrej Pogačer hotel ustre-jiiti. mater, ker se je zavzela za mlajšega sina. katerega je An-1 drej brezsrčno p ret epa val.. Sedaj ' ,pa se sliši, da je s*-stni bratu An-jdreju zabrusila v obraz, da je on k »norilec očeta. k«-r tako d*-la z bra-' tt >m in z materjo. One JI. avgiL^ta (se je !»da>ši brat našel obešen. 'V-' ravno j- Andrej Pogačer pretepal |j»e	svojega brata, ampak tu-
!«li zar»-.in»-<ni Slovela p«»sestnika jPavIeja v Klecali, kateremu je zlomil nogi. na dveh moKtih. Marka Cikulnika in še druge SI oven-j ee. ter p«»bija! šipe v župuišču v >vt. Štef:»nu, pri 1'kšu v Vovbrah. ,}K»teni pri Kra.ieerju in Marju v jšmartnem. sa velikorške .»blasri •ais^t kaznovale, ker je bil kakor j zvest, tako bojevit in poarvermjen jnjihov pristaš ter tajni zaupnik .nemškega kolovodje, znanega Fei-niga iz Sv. Neže in nemških župnikov na Rudi >n v G rebro j o. Ko • pa je pri vovberškeni slavnem Be-!freiun*i>festu napadel generala jOlantschniga ter njegovega adju-,tanta Moraka. so ga oblasti ven-.dar prijele in sodnik v Velikovcu i mu je pove<lal. kaj se ga \>^»ga jdolži. Ker je Andrej P<»gačer tip j folksverovskega nemčurja. tako fnavedeiiH», čega v d<.Igi: 1. Da je I kradel pri Lukner ju in drugod ži-jvino, 2. da je umoril svojega oče-jta in 3. da je umoril svojega bra-jta, kateri se je obesil. Mi smo An-I dre ja Pogačer ja natančnejše «pi-jsali. ker je tipična prikazen iz ,ple-; biscitnih časov. Andreja Pogačer-ja se je bala cela okolica, kakor divje zverine. Med taksnimi ljud- ■ mi morajo živeti naši koroški Slovenci, zvesti sinovi Jugoslavije.
Iz Velikovea se poroča: Tu sem je prišla zadnje dni novica, da je [krški knezoškof na pritisk Hei-matsdiensta imenoval Križa ja, s znano moralno* propalico in potu- s rico, za župnika v Št. Rupertu pri 2 Velikovcu. kjer stoji Narodna ko- > la. Križaj ima nalogo, da ne samo I narodno, ampak tudi moralno u-h gonobi svoje farmane, da bodo Jv eimpreje utonili v vuneaAken 1 morju. Imenovanja .Križaga .ali
ADVERTISEMENTS.								
	KRETANJE			PARNIKOV ujejo iz New Yorka.				
	Kedaj približno odpl							
CARMAN 1A		8	okt. — Cherbou-fl	ADRIATIC	2	nov.	Cherbourg	
ROTTERDAM		«	okt. Boulogne	PARia	2.	mv.	— Havre	
OROPESA		8	okt. Hamburg	ARABIC	*	nov.	-— G^noa	
CARMANIA		11	okt. — Cherbourg	CARMANIA	5	nov.	— Cherbourg	
CENTEN. STATE		11	okt, — Bremen	FINLAND	&	nov.	— Cherbourg	
LA SAVO IE		12	okt. — Havre	OLYMPIC	5	nov.	— Cherbourg	
FRANCE		15	okt. — Havre	MINNEKAHDA	5	nov.	— Hamburg	
OLYMPIC		15	okt. — Cherbourg	WASHINGTON •	8	nov.	— Cherboura	
PRES. WILSON		15	okt. — Tr«t	ROCHAMBEAU	8	nov.	— Havre	
ZEELAND		15	okt. — Cherbourg	ORBITA	12	nov.	— Hamburg	
RYNDAM		15	okt. — Boulogne	AQUITANIA	15	nov.	— Cherbourg	
HUDSON		15	okt. — Bremen	GOTHLAND	17	nov.	— Genoa	
LA TOURAINE		19	okt. — Havre	LA TOURAINE	19	nov.	— Havre	
LEOPOLDI N A		20	okt. — Havre	ZEELAND	19	nov.	— Cherbourg	
BERENdARIA		20	okt. — Cherbourg	ARGENTINA	'.9	nov.	— Trs1	
KROONLAND		22	okt. — Cherbourg	POTOMAC	19	nov.	— Breman	
LAFAYETTE		22	okt. — Havre	LAFAYETTE	19	nov.	— Havre	
N. AMSTERDAM		22	okt. — Boulogne	MANCHUR.A	23	nov,	— Hanibu	ra
orduna		22	okt. — Hamburg	PARIS	26	nov,	— Cherbourg	
PR. matoika		22	okt. — Bremen	KROONLAND	23	nov.	— HuVre	
AQUITANIA		25	okt. — Cherbourg	OROPESA	26	r.ov.	— Hamburg	
MONGOLIA		26	okt. — Hamburg	AMERICA	29	nov.	— Bremen	
CRETIC		28	okt — Genoa	ADRIATIC	30	nov.	— Cherbourg	
LAPLAND		20	okt. — Cherbourg	LAPLAND		dec.	— Cherbourg	
LA LORRAINE		29	oKt. — Havre	CARMANIA	3	dec.	—■ Cherbourg	
noordam		29	okt. — Boulogne	PRES. WILSON	%	dec	— Trst	
saxonia		29	okt. — Hamburg	ARABIC	6	dec	— Cherbourg	
ITALIA		29	okt. — Trat	FINLAND	>0	dec.	— Genoa	
AMERICA		1	nov. — Cherbourg	ARGENTINA	12	Jan.	— Trst	
BELVEDERE		1	nov. — Trat	SAXONIA	13	c^ec.	— Cherboui 3	
Glede cen za vozne listke in vse druge pojasnila, obrnite »e							ua tvrdko:	
FRANK SAKSER			STATE BANK,	St Cortlandt St.			New York	
i FRENCH LINE?
' ■fawwuang SfwtfLi TfcAKSATUurricuE 1
j	CajKCM PmuI Strm
.	Direktna služba v
Jugoslavijo
i	preko Havre
t velikimi pamiki na 2 in 'i vijake
1 CHICAGO ............ IS. akt.
? USANCE .............. 15. «kt.
LEOPOLDINA ..........okt
LtFAMTTK .......... t*, ukt
Za dru±tn« aa£rao liaocn« neod-anatl trttjcga razreda. — lrr hi«« z dvema, ttlrinii. iestlml la wrntml po^elj^mL V»i ukl potnftl deWrir.i Isr^ izbora« alulb« la kH-1 rs. -,i!-d kat^r« Jc intiu FrioooMa Crt*.
Zm nzdalje lrjformmcll« vprzJ«*t« pri 1 lokalnih .-^»ntlh FRENCH UIN«.
■■^■■^■■■■■'^■■HaHHHMMMBaMB
IcOSDLiCH ČRTA
Direktno potovanje v Du-brovnik (Oravosa) in Trat.
PREa WILSON .......... tr. »Kt
' BELVEDERE ............ 1. Mv,
l ARGENTINA ........... t9. nov.
p PRES. WILSON .......... 3. dee.
'	Cen« za Trat In Reko m:
) Pnm. Wilson »115 m «9 davka. Argentina In Bel večera ti 03 ta
96 davka. Potom listkov izdanih za va* kraje r Jugoslaviji fn Srbiji. RazkoSne ugodnosti prvt**. drugega in tretje*« razredi. Potniki tretjofa razreda duMvaJo Lrezjtiacno vino.
PHELPS B20THE28 & Co.
P-aMiiotr Department
2 Waat Street New York
SHS IBS as! BBS
Bolgarija in mirovna pogodba.
Iz Sofije poroeajo, da noče ministrski predsednik Stambolijski. ki se je te dni vrnil v Sofijo, pokazati antanti. da namerfava Bolgarija izpolniti vse določbe mirovne pogodbe. Iz vojaške službe se od-rpuaeajo večje in manjše skupine vojakov. Izročitev drobne živine Romnniji se je že izvrdila, velika živina pa se izroči te «*«v	<
Pozor potniku
Jugoslovanski konzulat v Sew Yorku naznanja:
1.	Vsi državljari krdjevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati t stari kraj, UJiko dobo
t potne liste na podlagi kaketra starega potnega lista. Irrstnega lista, domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvi-? iz stare-ga kraja.
2.	Oni. ki nimajo noNvega takega dokumenta, se morajo obrniti na pristojne oblasti v starem kraja trr jih od tam dobiti. Kdor bo pri iskanju potnega Csia pokaral ^nega i*tr*d pornj-h d oh um en. tov, kr dobil potni b'at kmalo potem, ko *» bo zračil na konzulatu.
3.	Oni naši driavljani, ki žele ta kaj odpotovati v stari kraj, pa nimajo pri **oki nobtnrga jornjih dokumentov, morajo imeti potrdila naših podpornih dru5tcr, katerih člani so. V poti drlih raora biti ocvedeno, da sa r&ani^co državiia-ni kraljevine Srbov, Hrvatov w Slovencev. V takih slučajih pa bo morda konzulat smatral za potrebno, iskati pofcsebnegi dovoljenja od
; ministrstva zunanjih zadev za danjt potnega lista. To so »ofieb-ao tiče enih oseb, o katerih *e so-mi, da so ie državljani kake druge iriave.
4.	Vsi oni državljani, ki se ia-dali prošnje sa potne liste, in po* tom katerih je bilo naprošeno zu-npmje ministrstvo, da jih je mogoče izd ari, jih bodo dobili, kakor-hitro se zgiaoe pri teai konzulatu. •To se tiče priglasitev vloženih do 25. maja tega leta.
5.	Ker v več slučajih na£ državljani kupujejo šifkarte ca parnike katere jim je priporočil ta ali oni agent, ne oziraje se za to, kakšni so ti pamiki, 1-am plovejo, priporočamo, naj nihče ne kupi prej kart, tiokier o tem ne ptfsre pr! Frank Sakser State Bank, S8 Cortland Bt., New Yodc, N. T.