52. številka.
(y Trstn, v soboto zvečer dne 1 maja 1897.)
Tečaj XXII.
„EDINOST"
1-hajn pe trikrat na teden ▼ ieatih ia-•ianjih ob torkih, četrtkih
in e.*»fc»o<wl%. Zjutranje izdanje iz-i\»\a ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. uri večar. — Obojno tedanjo stane:
s® Je<5«paaesoo , f. 1.—, izven Avstrije t. 1.50 tri iflegeo . . „ 3.— • « ■ 4 .SO
po|	, . , ft,—	, „ <*.—
va* leto . . „ 12.— « n ,18.— K«r«jiBlne J« plačevati aapre) aa earafibe *.Jox prllažetie naročnino se oprava aa ozira.
i'oarmidne Številko ae dobivajo v pio-■iai»l(ii.!?.h	v Irstu po S nvi.
izven Trata po 4 nvč.

Oglasi ■« račune po tarifa v petita; t?, naslove z debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic, Poslana, osmrtnice in javne zahval«, do■ ruači oglasi itd. ae računajo po pogodbi-
Vsi dopiai naj se pošiljajo uredništvu alioa Cmserna* it. IS. Vsako pianao mort, biti fra«kovano, ker nefrankovana ae b«
•prei.unajo. Rokopiai a« ne Tr»*aio,
Jlaročnino, reklamacijo in oglase sprejem* uifrnvnifitvo ulica Molino pic« oolo hit. S, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco TrBt. Odprta rekUma cii« to proat« poAtuio«.
Slaailo iltiiiitkll« politiftaaga druil.i u Primorake.
,T »MttatH i4 msm'
Svoboda duhovščine na Primorskem.
Pod tem mnogoobetajočim naslovom se je bavfl „Piccolo* z interpelacijo, ki so jo stavili preil par dnevi v zbornici poslancev posl. grof Coronini in tovariši.
„Piccolo* se ie skrbno izognil stvari, to je vsemu dogodku, ki je bil baje povodom bolezni pr«'-vzvišenega nadškofa goriškega in potem povodom rečeni interpelaciji, ampak je tudi to priliko — ko je imel sto razlogov za previdno molčanje — porabil za nečuven, lopovsk napad na ves duhovski stan. Duhovščina da grdo zlorablja svobodo, ki jo uživa na Primorskem. Ta napad je toli ljut, da se kar čudimo, da je bilo sploh možno kaj tacega 1 Nam gotovo ni navada, da bi klicali na pomoč državnega pravdnika in cenzorja, ali v tem slu- j čaju se čudimo zares in strmimo, kako je mogel i priti na svetlo ta divji izbruh židovskegu sovražtva • do katoliške duhovščine. Naj bi bilo v božjem imenu, da je „Piccolo" napal posamične duhovnike za konkretne, če tudi le izmišljene slučaje, ali tako zasramovanje vsega, toli vzvišenega stanu, to je brezvestno in mogoče ie — na Primorskem. V notici „Piccola" od minolega četrka se zrcali ves pravec naših razmer. To je zdivjanost, kateri tni sveta več nobena stvar, ki gazi v blato čast ,in peštenje celili stanov! To je tisti pravec, ki ziste-matično duši v ljudstvu verski čut, in z istim morilo, ker potrebuje demoralizovauega ljudstva za svoje, na vse strani pogubne namene 1 Pogaziti bočejo verski čut, ker je le-ta izvor morale in poštenja ; in dosledno hočejo porušiti duhovščino, ker je ona propovednica verskega čuta, tega izvora morile. Italijansko-Iiberalna gospoda 'delajo zistematično, to sa jim mora pripozuati. Oni zastavljajo sekiro ob temelju. Z ugledom duhovščine mora pasti avtoriteta iste; za avtoriteto stanu mora pasti — vse. In ko pade vse, ko ne bode nikogar več, ki bi brzdal mase propovedovanjem verske motile, potem nastopi doba one svobode, kakoršne si želi „Piccolo" in žnjim vsa politiku-joča gospoda laška!
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
92
ROMAM.
— Francoski spisal Atphonse Daudet, preložil Al. B. —
Kadarkoli je Fran ostavil svojega brata, ga je čakal stari Žiga v velikih volnenih pisalnih rokavih, s peresom za ušesom in nožičem v roki, ga spremil nekaj korakov ter mu poročal, kako stojš stvari. Nekaj časa sem je kazalo, da se obrača na boljše; monsifur Georges je vsak dan prihajal v svojo tvorniško pisarno ter se vsaki večer peljal v Savigay; v blagajno ni prihajalo računov, celo dama v Asnićreau je bila na videz mirnejša.
Blagajnik je bil vesel.
.Vidiš, dečko, kako prav sem storil, da sem ti pisal. Samo treba je bilo, da si prišel, in vse je bilo urejeno. A vendar se vedno mislim*, je do-stavil po stari navadi, ,da nič kaj dobro ne kaže".
»Nič ne skrbite, gospod Žiga', je dejal maščevalec; „sedaj sem jaz tnkaj".
»Kaj ne, da še ne pojdeš proč, dragi moj ?*
„Ne, ne, zdaj še ne . . . poprej imam še urediti nekaj važnega*.
„Tea bolje*.
Tista važna stvar, o kateri je govoril Fran,
Toda povrnimo se k strupenemu izbruhu re-čenega laškega lista zbper vso našo duhovščino. Čujte le, kako se vsa naš* duhovščina kar pavšalno slika, kakor druhal razbojnikov, ki poživlja ljudstvo na vandaU/em in ropanje, da širi po deželi grozo in — anarhijo! Duhovniki da oboro-žujejo roke hrvatskih kmetov, in puščajo te poslednje z — verige proti Italijanom !
Tega nesrečnega seljaka istrskega prispo-dabljajo zverjadi, katero treba držati na verigi. A duhovnik je razbojnik, ker bi hotel, da kmet istrski naj ne bo več na — verigi. Italijansko ljudstvo se torej ne čuti svobodno, ako niso drugi na verigi. Taka je torej svoboda, kakoano si mislijo oni, ki valjajo besedo liberalizem po svojih umazanih ustah od jutra do večera! Duhovniki da po-i tiskajo torej morilno orožje v roke istrskega kmeta : in ga takorekoč ščuvajo na umorstva in pobojatva 1 ; Taka grozna obdolževanja se mečejo v obraz vsemu ; vzvišenemu stftnu 11 To je nečuveno, to je škandal, in pouavlj;\ivo še enkrat, da s« čudimo, da je ta škau-| dal mogel zagledati beli dan 1 Iu ako bi tudi bilo i posamičnih slučajev, pošten človek vendar ne bi ; žalil radi tega v.-^ega stanu! A „Piccolo* ni mogel ' navesti niti jednega samega konkretnega slučaja. ' Čemu tudi? Lju „Pccidove* vr,itt3 ne poznajo
■	dokazov 1 Kfdaj se je še obrekovalec brigal za j dokaze? Ko bi se brigal za dokase, potem bi pa j ne bil več — obrekovalec, tat tujega poštenja.
Quouique tandem t Kako dolgo še bode mirno ' gledala državna oblast to herosti-atsko početje j »divjauosti in zbesufllosti ? Kako dolgo bode še 1 gledala, kako brezvestno, a zistematično rušijo ! podlago avtoriteti ? Da, zapomnijo naj si: s padom j cerkvene avtoritete bode na škodi tudi d r-
■	žavna avtoriteta. Naj se nam prigovarja ' kolikor se hoče in naj se mak&ri vsem arzenalom j sofistike oporeka našim trditvam, mi — ki poznamo vse struje v teh deželah, javne in tajne — vstrajamo vendar-le pri tem, da v nas na Primorskem treba obrambe ne le avstrijsko-državni misli,
j ampak tudi monarhistiški ideji! Od todi tudi to ! silno sovraži vo iz vestnih ljudi zoper našo duhov*
sčino, od todi tudi kričanje, da duhovščina zlorablja svobodo, ki jo uživa na Primorskem.
In logični zaključek temu kričanju je seveda jasen za laško gospodo: vzemite 'duhovščini vso svobodo! To je ravno znak tiste kulture, da se ne iuti svobodne, ako so svobodni tudi drugi! Istrskega kmeta že vidijo na verigah, kaj, ko bi poleg kmeta deli na verigo tudi duhovščino ? Pal bi potem zadnji obrambeni zid in — framaaonska gospdda bi imela svobodno pot. Po tem bi še le nastopilo tisto idejalito stanje, kakoršnega si žele sovražniki nam in še komu drugemu: vsi na verigah, le demoralizacija naj bi bila svobodna, le ona naj bi pomagala podirati oltarje iu prestole 1
Tu se igra za veče stvari, nego ae misli navadno. Naše poznavanje razmer nas sili, daizpre-govorimo zopet svarilno besedo do državnih oblasti : ne dopuščajte, za božjo voljo, da se na tak drzen način tira v blato ugled vsega duhovskega stanu!
Mi ne zahtevamo nikacih svoboščin za duhovščino. In danes smo namenoma pustili ua strani tudi vse narodne borbe, da se nam ne poreče, da zagovarjamo duhovščino le zato, ker ista v narodnem pogledu sočutstvuje z nami 1 Tudi tega ne zahtevamo, da bi oblasti ščitile posamične duhovnike preko one mere, ki jo zagotovljajo zakoni vsakemu državljanu; ali v interesu javne blaginje, v interesu splošnega miru, v interesu državne avtoritete moramo zahtevati, da bodi poskrbljeno, da se ne bode tiral v blato ugled vsega duhov* skega stanu načinom, kakoršen je v navadi v laških liberalnih listih.
Mi ne zahtevamo svoboščin za posamične duhovnike, nočemo da bi bile osebe duhovnikov nad zakonom. Ali kakor hitro je duhovnik navezan na spoštovanje državnih zakonov kakor vsaki drugi državljan, ima tudi pravico do vseh dobrot, ki jih nudijo isti zakoni. In med pravicami, ki jih nudijo državni zakoni, je tudi pravica: boriti se za svoje politiško prepričanje ! Toliko svobode mora imeti tudi duhovnik! Nečuveno je torej, da se vrše toli ljuti napadi na duhovščino zato, ker se ista poslužuje svoje državljanske pravice.
3 nč.
Izdanje za nedeljo 2. maja 1897.
je bila ženitev z Dšsirejo Delobelleovo. Doslej Še ni nikomur nič povedal o tem — tudi deklici sami ne. A mamsel Žigi je morala kaj slutiti, kajti od duš do dne je bila veselejša in lepša, kakor bi čutila, da se bliža trenutek, ko bode potrebovala vse lepote in veselosti svojt.
Neke nedelje popoludne sta bila sama v delavnici. Mama Delobelleova je šla od doma, vsa ponosna, da se sm6 zopet jedenkrat pokazati ob roki imenitnega moža. Prijatelja Frana je pustila doma, da bode hčerka imela družbo. Fran je bil ta dan posebno skrbno oblečen. Ves je bil nekako prazničen, zajedno plah in odločen, ginjen in slovesen, in že način, kako se je nizki stolček primaknil k velikemu naslonjaču, je kazal, da izve nekaj važnega, in mogoče, da se mu je že malo zdelo, kaj bode. Razgovor se je pričel z navadnimi besedami, katere je vsaki hip pretrgal premor — kakor popotnik večkrat postoji, da se oddahne za nadaljnjo pot.
„Kako lepo vresie je danes*.
,Prav lepo*.
„Naš šopek še vedno lepo diši*.
„Prav lepo".
Že o teh vsakdanjih besedah sta se tresla
njiju glasova, razburjena od tega, kar je imelo priti.
Slednjič se je mali stolček še malo približal velikemu naslonjaču; pogleda sta se ujela, roki se našli in otroka sta se tiho in počasi poklicala po imenih: „Desirče !" .Fran !*
Ta hip je nekdo potrkel na vrata. To je bilo lahno trkanje prsta v rokavici, ki se pri najrah-lejšem dotiku boji, da bi se ne umazala.
„Slobodno lM je rekla Dć^irće nekako nevoljno, in čez prag je stopila Sidonija, lepa, koketna in prijazna. Prišla je obiskat taalo svojo Zizi, mimogrede jo je hotela zopet jedenkrat objeti; toliko časa je že hrepenela po tem.
Zaradi Franove prisotnosti je bila vidno ii-nenadejana ter tako vesela, da zopet jedenkrat siore govoriti s staro prijateljico, da je jedva pazila nanj. Ko sta se dolgo Časa objemali ter se raigovarjali o prošlih čatih, je želela zopet videti okno na stopnicah in stanovanje Rislerjevo. Veselilo jo je, da na ta način še jedenkrat preživi vesela mladostna leta svoja.
„Se-li spominjate, Fran, kako je princezinja Kolibri prišla v vašo sobo in kako ponosno je nosila malo glavico pod pernatim dijademom ?"
(Pride Še.)
pPiccolo* pravi seveda, da duhovniki zlorabljajo svobodo za zločinske čine. Dobro, ako ve konkretnih slučajev, naj jih le prijavi oblastim! Ali on molči o tem, ker ne ve ničesar. In tudi če ve, nima pravice do zasramovanja vsega stanu ! V imenu resnične svobode moramo svečano prote-stovati proti takim rokovnjaškim napadom na duhovski stan, kakorsnega je zagrešil ,Piccolo" od minolega četrtka 1 Taki napadi, tako pavšalno za sramovauje, je le zuak zdivjano9ti in brezvest-nosti, ki je zavladala v italijanskem taboru!
PoUtiAke vesti.
V TRSTU, 'Ine 1. majA 1H97.
Slovenski jezik — deželni jezik v Trstu. Iz najnovejših ve-^ti v današnjem zjuttanjem izdanju so izvedeli naši Čitatelji, ila je dižnvuo sodišče. izreklo znamenito in načelno važno razsodbo ozirom ua boj, ki ga bijemo mi tržaški Slovenci za pravice svojega materinega jezika. Stvar je znana našim čitateljem. Prof. Matko Mandid, kakor predsednik odbora za Martelunčev spomenik na pokopališču v Barkovljah, je uložil na tukajšnjem magistratu prošnjo za dovoljenje, da se postavi ta spomenik. Mestni magistrat ni hotel vzeti oa znanje te uloge z motivacijo, da je uloga pisana v jeziku, ki ni jezik te občine, kajti poslovni jezik na rnagsrratu da j« le italijanski. V imenu g. prof. Maudidajeg. dr. Gregorin uložil pritožbo ua drž. sodišče in je provociral s tem omenjeno načelno važno razsodbo. Za nas in za vsakogir —je bila stvar jasna in tudi gospoda na magistratu n > morali vedeti, da je muoicipalna delegacija se svojim postopanjem kršila ustavna prava Slovencev, zajamčena v zakonih. Mi tudi nismo dvomili ni za trenotek, kakova bode sodba državnega sodišča.
Ta razsodba je taka, kakor drugačna ne more biti: po odloku municipalna delegacije se Je krSil zakon, ker je slovenski jezik pripoznan deželnim jezikom in ker se temu pripoznanju od strani države mora pokoriti tudi mestna občina tržaška. Nadalje pra>i dižavno sodišče, da občina ne sme laztezati svoje avtonomije tudi na to p-Ije. S pravico, določati si zakoniti je^ik, se ne sinejo kršiti državni temeljni zakoni.
Gospoda so torej dobili grozno moralno lekcijo, ker jih je najviša sudnu instanca proglasila za kršitelje zakonov. In s tem je v principu-rešeno jezikovno vprašanje tržaško. Rešeno v našem zrni-slu. Naša moralna zmaga je popolna* Žal, da le moralna, žal, da je ta rešite? le principijelna. Saj ni to pivikia*, ko je državno sodiSčo izrekla tako razsodbo. Toliko mestni magistrat tržaški, kolikor tudi deželni odbur istrski sta že mnogokrat dobila take pljuske od državnega sodišča, ali praksa je ostala ista, tista praksa, o kateri je izrekla oblast, da pomenja kršenje zakonov. Laški listi so celo tako drzni, da so se že jedenkrat povspeli do očit- j nega uupora proti razsodbam državnega sodišča, j rekši: Državno sodišče, ministerstvo in namestni- ! štvo lahko odločajo, kar hočejo in kalior hočejo, j slovenski akt vendar ne pride nikdar s tržaškega magistrata!! Nikdar, to je usodna beseda. Ne le za nas Slovence, ampak še posebno za one kroge, katerim je dolžnost skrbeti za to, da se vsakdo pokori zalconomin razsodbam oblasti!! Laška gospoda obračajo sedaj hinavski svoje oči proti nebu in se zgražajo na — uporuoati Slovencev, ki baje ne hote več pozuati nobene avtoritete. Toda mi moramo vprašati: kdo krši avtoriteto : ali siromašni.neuki kmet, ki se je morda kaj prenaglil v jezi, ali pa oni učeni gospodje, ki vedoma iu premišljeno prepovedujejo odpor proti zakonom iu razsodbam najviflih instan-cij ?! O, prav lahko vestjo moremo zatrditi, da morebiten fizičen izgred — sosebio če je bil storjen v jezi iu razburjenju — ni nikdar tnko nevaren, nego taka moralna revolucija, ki deinoralizuje ljudstvo!! Kdor svojim postopanjem širi menenje, da razsodeb ui treba izvrševati, ta je največi sovražnik avUritote, ker bega ljudstvo, Ja isto zgublja zmisel za pokornost, ki smo jo dolžni avtoriteti.
Kakur je bilo dosedaj vedno, tako bode — overjeni smo o t*-m — tudi to pot: uajnoveja razsodba diiavnega sodišča ostaue brez vsake posledic« glede ua praktično postopanje na našem magistratu ; gospoda bodo i nadalje kršili zakon« b tem, da bodo neizprosno odrekali, kar je brezpogojno pripoznalo državno sodišče: pravice slo-
venskemu jeziku, kakor deželnemu jeziku na ozemlju tižaškem.
Te nezlravd razmere, ta očitna apornost ostane tako dolgo, dokler ne bode državna oblast jela jasno in ueizprosno govoriti s to laško gospodo ; dokler ne bode jela prihajati na dan z de- , jauji, ki na kategoričeu način povedo slavnemu ; magistratu iu vsej stranki progressovski, da zakoni i avstrijski veljajo tudi za Trst in njega okolico in da se jako mutijo ta gospoda, ako menijo, da so > država v državi; take razmere bodo trajale tako ! dolgo, dokler ne izvedo mogočni gospodje, da njih j samomoč ne sega tako daleč, da bi smeli kršiti j državne zakone; dokler ue izvedo, da tudi tržaška ; avtonomija je v okvirju temeljnih zakonov avstrij- i skib. Saj bi bila to anomalija, ako bi namišljeno i občinsko pravo moglo tlačiti fundamentalno državno ' pravo.	j
Prosimo torej, prosimo prav nujno, državno oblast, uaj stori potrebno, da se bode vendar enkrat jelo vršiti praktičuo, za kar se je v principu že opetovano izreklo državno sodišče. — Državna oolast je dolžua to tudi svojeau lastnemu ugledu, j
Državni zbor. O včerajšnji seji lum pi- i. šajo z Dunaja*: Povod obstrukciji, ki je tirajo li- j beralci, je menda tudi .ključ", po katerem naj bi j se odmeijali členi v odseke za pojedine klube, j Večina je nekoliko odnehala od zahteve, stavljene pred Velikonočjo. Odločeno je, da večina dobi 14 členov v odsekih od 24 členov, 22 v odsekih od 36 členov iu 28 v odsekih od 43 členov. Ostale člene naj »i ra<dele mod seboj stranke in klubi manjšine. V vsej včerajšuji seji se je razpravljal* privatno o .ključu" ; javno pa o nujnem predlogu j socijalnega demokrata dr. Verkaufa radi raz-I puščenja zaiti užne organizacije železničarjev. Bilo j je burnih prizorov med socijahiiui demokrati in j antisemiti. V razpravi je govoril tudi alov. posl. j j dr. Krek svoj prvi govor. Začel je slovenski. V j j svojem govor« je mahal tudi j>o socijalnih demo-| kratili; zajedno je ka/.al veliko ljubav do delav- 1 j cev, železniških in drugih, pa tudi poznanje soci- . i jalnes'a gibanja. Na nekaterih mestih so mu j mu odobravali celć socijalni demokratje.
j Nujni predlog glede abnormalnih odnošajev na Pri-S morskem pride na vr.jto še le v prihodnji s^ji. — Členi ■ kvotne deputacije — med istimi tuli dr. Laginja j — edpotujej» danes, v soboto, v Budimpešto na j pogovore z členi kvotne deputacije ogerske.
V razpravi o nujuern predlogu dra. Verkaufa j je rekel ministerski predsednik, da so bila društva ' železniških služabnikov splošno nevarna. Nujnost tega predloga se je odklonila 179 proti 134 glasom. Posl. Funke in tovariši so predlagali, da je ministre Gleispacha, Glanza, B i 1 i n s k e g a in Ledeburja postaviti v obtožno stanje, ker po podpmli jezikovne naredbe. Jednak predlog so stavili posl. Schonerer, Kaiser in tovariši.
Cesar Fran Josip I. je odpotoval sinoč ob 10. uri zvečer iz Peterburga. Na kolodvoru so se zbrali veliki knezi. Car Nikolaj in cesar Fran Josip sta se peljala skupno na kolodvor burno pozdravljena od ogromne množice. Slovo na kolodvoru je bilo naj-prisrčneje. Cesar Fran Josip je opetovano povdarjal svoje veselje na presijajnem vsprejemu. Oba vladarja sta se objela in poljubovala. Sploh si je naš cesar se svojim prisrčnem vedenjem pridobil splošne simpatije v Peterburgu. Cesar Fran Josip je podaril 3000 rub-Ijev za uboge v Peterburgu, avstrijsko-ogerskemu pomožnemu društvu 1500, pomožnemu društvu v Odesi 500 in za katoliške cerkvene namene 1000 rubljev v roke nadškofa peterburškega. — Služabniki v zimski palači so dobili 2000 rubljev.
Grško-turška vojna. Turki so se torej energično lotili ofenzive. Že so Gtkom zopet na vratu, pri Farzali fO se že sprijele straže obeh vojska. Sinoč se je pričela razvijati praska in skoro neizogibna je odločilna bitka, ki se mora biti v kratkem v Farzalski planjavi. Kakor sodijo politiški kregi, velesile za trenotek še ne mislijo poseči vmes, ampak — tak6 pa trdi službeua vest, došla iz Rima, — Evropa hoče počakati, da vidi, kak<5 se razvije zadnji prizor grško-turškega spora.
Iz Carjegagrada poročajo šs službeno, — zato je treba biti oprezni, — da so Turki zmagoviti tudi v Epiru. Včeraj da so vrgli Grke z višav v okolici Pentepigadije in jih zasedli sami Jedno četo Grkov, ki je prekoračila mojo, da so
Turki uničili povsem, — Slednjič pravi isto službeno poročilo iz turškega vira, da štiri grike vojno ladije zopet bombardujejo Preveso, toda ne da bi provzročile kaj škode. — V bolje razumevanje smo nalašč naručili z Dunaja sliko bojišča, katero naj-, dejo čitatelji na drugem mestu tega lista.
Program novega Rallijevega minister-| stva. Atenski dopisnik londonskega ,Daily iiTe-legraph* je govoril z vodjo grške opozicije, Ral-| lije vem, ki mu je naštel te-le točke programa ; novega miui-terstva : Reorganizacija vojne, nadal* \ jevauje vojne dotlej, dokler čast orožja grške I vojske ni zadobila na bojnem polju primernega ( zadoščenja, uvedenje uređenih odnošajev v no* i tranjosti in slednjič definitivna rešitev vseh vpra-i sanj, tičočih se odnošajev z inozemstvom.
Ravnatelju -„Correspondence d' Athćnes, pa j je izjavil Rali i, da bodo v novem miuisterstvu zasto-i stopane vse skupine opozicije. Ralli prevzame predsedništvo, Theodoki zunanje in notranje stvari, Samadios vojno in Sudis mornarnico ali pa zunanje j stvari. Nadalje je rekel Ralli: Pričakujem podpore j od vseh strank, ker drugače bi bilo treba razpustiti i zbornico. Kar se dostaje mojega programa, morem j ga izreči v besedah: povrnitev narodne moči. j Namen moji politiki bode pridobiti mir, časten za . državo. Kralj je predložil, da naj bi se pozvalo : posredovanje velesil. Jaz se še ne mislim poslužiti i tega sredstva. Jaz ne bodein zahteval ne posedovanja velesil, ne premirja, kar bi se moglo tol-
! močiti kakor znamen e slabosti.
*
I	*	*
Slu^bdzio poročilo javlja, da se je novo mi-; nisterstvo sestavilo tako-le: Ralli predsedstvo in ; mornarnica ; Theodokis notranje stvari; Skuludis zunanje stvari, Eutaiias nauk, Triantafilakos pravosodje, Sinopulo finance in polkovnik Camados j vojno.
Različne vest i.
Mestni svet tržaški. Predsinočni, VIII. seji mestnega svšta, je prisostvovalo 42 svetovalcev. Predsedoval je župan dr. Dompieri. Vladnega zastopnika ni bilo. — Po odobrenju zapisnika VII. javne sej**, je župan priobčil razne malenkosti, med teiri je odgovoril na interpelacijo svetovalca Ge-riupa gledč prošlosti novoimenovanega poljskega ■ čuvaja Sulčiča. Župan je omeuil, da ni bilo treba . preiskave v tem pogledu, ker je Sulčič že odsto-. pil. — Svetovalec Dollenz je na to opozoril, ; v kakem zanemarjenem stauju je baš v lice cer« 1 kve cesta, ki vodi k stolni cerkvi. Župan je obljubil, da se popravi.
Zatem ne je prečitala resolucija delegacije, ! ki se ima predložiti vladi, da stori kraj agitaciji j po okolici zoper mesto. To točko dodali so zadnji trenotek dnevnemu redu iu jo stavili na prvo i mesto.
Resolucija pravi, kako je poslednji čas okolica postala agitacijsko polje, kjer se seje sovraštvo zoper vse, kar je italijanskega; navaja izgrede v Barkovljah, na Prošeku, omenja, da se je čuvaj Bogateč ubil, ko je bežal pred izgredniki itd. itd. Trdi, da kljubu temu, da se je pomnožilo policijsko in orožniško osobje po okolici, agitacija ni prenehala, ampak je narasla tako, da se meščani ne smatrajo več varne v okolici (!). Vlada naj zatorej ukrene naglo in energično vse potrebno, da bode kraj tem neznosnim odnošajem.
Svetovalec Ivan Goriup protestuje zoper množino obtožeb, ki jih navaja poročilo. To da kaže okolico v čudnem svitu. Po njegovem mene« uju naj bi se bilo pofiakaio ua izid postopanja zoper izgrednike v Barkovljah in drugod, prelno se je naprav la pritožba. On, ki stanuje v okolici, more zagotoviti, da je bilo od vseh izgredov komaj deseti del tega resničnega, kar so poročali časopisi. On ne zna, kako se more govoriti o barbarstvu in zločinih, ko vendar vsa stvar ni bila drugo, nego oddušek ogorčenosti zaradi poraza svojega kaudidata, opravičene ogorčenosti.
Po teh besedah pa je navstal strašen hrup v dvorani in na galeriji. Vse se je drlo vprek. — Ivan Goriup je, nadaljevaje svoj govor, izrekel svoje obžalovanje na dogodivših se izgredih ter zagotovil, da se je od svoje strani trudil ohraniti mir na OpSinah, kar se mu je tudi posrečilo. On ne odobruje izgredov, ali razume iste in jih od-
Dalje v prilogi.
Priloga „Edinosti" stev. 52 več. izd.
pušča. Okoličani so bili navajeni skozi skoraj no let, da so imeli svojega priljubljenega zastopnika na Dunaju. Letos so ga zgubili, vsi pa niso vedeli, da je bil letošen izid drugačen, ker se jo letos tudi progressova stranka in z vso silo udeležila volitve v III. kolegiju. Zato je nastalo menenjeined okoličani, da stvar se ni vršila pravilno in da so le zato propadli. (Silno kričanje na galeriji: „Basta! Fora 1") Govornik je zaključil : Naš položaj tnkaj je jako nesrečen. Govoriti moramo v jeziku, ki ni naš in katerega ne poznamo popolnoma in naši izrazi se tolmačijo napačno. Brani se nam govoriti, žali se nas I Ali povem vam, da o proi jtriliki ko nas h odete žal ili radi tega, posluževali sc bodemo svojega jezika, govorili bodemo slovenski. H koncu je izrekel v novič, da obžaluje vsakakoršno nasilPtvo, naj prihaja od katere strani-koli, toda, z ozirom na poročilo delegacije, ne najde opravičene obtožbe in graja žaljenja, ki so izražena v njem Zato bodemo glasovali proti.
Svetovalec D o 11 e n z je omenil na to, da je čital, da so te dni na Greti napadli dva meščana. ' Toda to se ni dogodilo v okolici, ker spada dotični kraj v mesto in napada se ni udeležil noben okoličan.
Na to je spregovoril svetovalec Fidg. R a s-k o v i c h. Rekel je, da svetovalec Goriup obžaluje izgrede in da hoče dati razumeti, da je to le izliv politiške strasti. Toda, kaj tacega da se more dogajati le še po na pol barbarskih deželah. Na-glašal je zatem, kako .dostojno* se vedejo Lahi o zmagah in to da je razloček med kulturo in barbarstvom. Omenil je tudi, da so vodje italijanske slranke svetovali meščanom mir in da so ga do-segll, ker znajo stati na krmilu in vladati. Toda vi, — vskliknil je Rascovich — gospodje zastop-niki okolice: uamesto d& bi mirili duhove, delate i ban nasprotno! In sedaj pričakujete razsodbe so-•li>ea ? Dokažite raje, da znate vodi i svoje ljudstvo. A, če ne znate vladati svojih volilcev, niste vredni, <la jih z a s t o p a t e 1 (Ta nezaslišana pnovka je vzbudila hrupno odobiavanje na galeriji.)
Nato je skočil po koncu svetovalec Alojzij G o r i n p. Protestoval je zoper besede Rascovi-cheve in je zahteval, da ga župan pozove na red. Gospod A. Goriup je rekel povzdignjenim glasom: .Naši volilci nas niso poslali sem /.a to, da bi služili v posmeh nesramni in slabo vzgojen; galeriji ......(Govornik u i mogel nadaljevati,
ker je pričelo žvižganje, kričanje, smeh — prava babilouija. Župan s« jo trudil, da pozove galerijo n* red.) Svetovalec Al. Goriup sh je obrnil proti galeriji in zakričal na vse grlo: ,Kaj, tako izkazujete svojo kulturo?« Nato je navatal /.nova pravi sodni dan. Župan je svaril galerij >. Zatem I se je oglasil svetovalec Ivan Goriup: Rasco-vich je rekel, da nismo vredni zastopati okolico. Jaz pa mu odrekam vsako kompetenco soditi o tem. Sodba o naši vrednosti ali nevrednosti gre j le našim volilnem. Jaz se ne čutim žaljeuega, ker i me g. Rascovich sploh razžaliti ne more.	j
R a s c o v i c h je na to odgovoril, da naj ! sodita župan in zbor. Toda en da ni trdil v ab- ! solutni obliki, da niso vredni, ampak da je rekel le v pogojni obliki, ne da bi hotel koga žaliti.
Tudi svetovakc D o 11 e n z je naglasil, da kjer je bila po okolici državna policija, ni bilo nikakih izgredov; ampak le tam, kjer so mestni organi, mesto da bi skrbeli za mir, provocirali ljudstvo do izgredov.
Zatem je dr. V e n e z i a n skušal opravičiti poročilo, češ, da je vsa agitacija dobro organizo-vana i u d* , treba zatreti jo.
Iv. Goriup je priznal, da se je na slovenskih shodih potezal za narodno stvar, toda nikdar ne ni udeležil protizakonitih agitacij. Kaj pa ste delali vi ? Mar niste imeli tudi vi shodov in agitacije ? Al. Goriup pa je povedal, da so prvotno razburjenost zakrivili naagistratni orgaui. Vaši capoville in vaš načelnik Vidusso so z nemoralnimi sredstvi pritiskali na volilce z žaganjem, da bodo morali plačevati bolnišnične stroške, da bodo morali siuovi v vojake itd., če ne bodo glasovali za Mauronerja in Hortisa. Kadar je slo za volitev v delegacijo in komisijo, takrat se je reklo, da mi nismo zastopu'ki okolice, danes pa nai bi bili mi odgovorni za vsn izgrede po okolici. Temu
je pritrdil tudi svet. Do I len z rekši, da je res, da so mestni organi provocirali po okol.ci, kar dokažejo tudi sodne razprave, ki se bodo vršile. Odgovoril je še na kratko dr. Venezian in s tem je bila razprava zaldjučena. Venezian je vprašal Dollenza, ali pozna basen o volku, ki je tožil jagnje, da mu vodo kali ? Ali so magistratni organi rezali trte, pobijali šipe, lomili vrata itd. ? ? Temu izbrulr: Veneaiana — tega starega srdi teža
—	so se naši svetovalci smejal? prav od srca. To je res volk v volčji obleki. Zbor je v*prejel predlog delegacije soglasno, ixv/.et»ši seveda okoličan« ske zastopnike. Le ti so o ploskanju in kričanju galerije demonstrativno ostavili dvorano.
Zbor je razpravljal še dve točki, ki pa za nas nimati zanimanja. Potem je župan zaključil javno sejo in sledila ji je takoj nejavna.
Z Dunaja nam poročajo, da je pmuvišeni knezonadškof goriški, dr. Z o r n, podal svojo re-signacijo.
Dve pojasnili. V „Triester Tagblattu" čitamo: „Njegova ekscelenca, gospod namestnik vitez Itinal-dini nas prosi, da izjavimo najodločneje, da se v pogovoru med njegovo ekscelenco in g. knezouadškofom (lrom. Zornom dne 31. marca t. L, katerega pogovora omenja interpelacija državnega poslanca grofa Alfreda Coroninija, se ni kakor si bodi, niti z jedno besedo, ni direktno ni indirektno, govorilo o narodnih ali po-litiških stvareh, tako, da je popolnoma izmišljena govorica, ki služi v podlago omenjeni interpelaciji. Je-dini tema onemu pogovoru je bil Čisto nepolitišk predmet."
To izjavo gosp. namestnika priobčujomo tudi mi po načelu objoktivnosti.
Drugo pojasnilo prinaša današnji „Piccolo" iz peresa nadškofijskega tajnika Aleksandra Zamparo.
Gosp. Zamparo izjavlja, da bolezen knezonad-škofova so ni pričela dno 31. marca, ampak prvi znaki da so se pokazali že dne 27. marca, a dne marca zjutraj da jo bilo stanje prevzvišenega tako, da je vzbujalo resne pomislike. Gosp. Zamparo zago-tovlja, da v vsem tistem dolgem pogovoru, ki se jo vršil dne 31. marca zvečer med namestnikom in ( knezouadškofom, so niti niso omenjale politiško in narodne stvari, a gosp. namestnik da niti slutil ni, kakovo da je duševno stanje uadškofovo. ; To je jedro izjavo gosp. Zamparo. Mi mu hočemo verjeti, da je bilo res tako. Po besedilu izjave je moral torej g. Zamparo biti navzoč na pogovoru. Ako je bilo torej res tako : ali no sluti torej gosp. Zamparo, da jo se svojo izjavo napisal grozno za-tožbo prot i samomu sebi VI Že dne 31. marca zjutraj je bila torej bolezen jako nevarna, gospod Zamparo vendar ni storil, kar bi bil moral storiti: opozoriti namreč namestnika na bob-/,en nadŠkofovo! Marveč j« dopustil, da je namestnik — ne sluteči o tem, kur se je dogodilo — imel zvexar istega dne dolg pogovor o resnih, če tudi nepolitičnih stvareh! 1 1 Ako je res tako, kakor pripoveduje g. Zamparo, in ako bi bil ta gospod storil, kar bi bilo le naravno v takem položeuju, gospod namestnik bi se gotovo ne bil spuščal v dolge in resne pogovoro z na duhu bolnim nadškofom 1!! Taki bolniki potrebujejo miru. — G. Zamparo, opravičite se 1!
Svetolvančanom se naznanja, da se otroški vrtec ne odpre v ponedeljek, temveč treba je počakati še par dni, ker, kakor je že tako navada, ko gre za nas Slovence, ni še prišla komisija na lice mesta. Dan se Že naznani pravočasno v .Edinosti".
Občinske volitve v Ljubljani. O dopolnilnih volitvah za II. razred sta bila izvoljena kandidata narodno strauko inženir Fran Pavlin in notar Ivan Plantan; za I. razred istotako kandidatje narodne stranko V e 1 k a v r h, Ž u ž e k, G r o š e 1 in S t a r o. Le ti so dobili od 253 do 239 glasov. Nemška kandidata liamberg in dr. Rašič .sta dobila 154 oziroma 152 glasov.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so v
Zndujib treh tednih poslali: G. Ivan Perdan, trgovec. v Ljubljani in založnik vžigalic družbu sv. (J, in M., 200 gld, — Gdč. Fračiška Keršič iz Trboj 5 gld. mesto venca na krbto svojemu rajnemu i.četu.
—	Slavna posojilnica v Vitanju 10 gld. — Podružnica na Vranskem 30 gld. 10. —Ivau K fael Letnar nabral v pusico družbe sv. O. in M. v Mengšu 3 gld. 50 kr. — Ženska podružn'ca v Vel. Laščah 141 gld. — G. Vekoslav Legat v Celovcu poslal v .Miru" za velikovško šolo letos nabrane darove v znesku 375 gld. 00 nf. — Slavna posojilnica v Črnomlju 10 gld. — G. učitelj Mat.
Smid znesek 7 gld. nabran pri inštalaciji f. g. Kr. Pučnika v Podgorju pri Slov. Gradcu. — Ženska podružnica v Logatcu po blagajničarici gdč. Ivanki Arkovi 37 gld. — G. Svetozar Lecli, zasebnik v Mariboru 50 nč. — Gdč. Juliju Južna v Nt. Juriju ob Taboru iz nabiralnika v gstilni pri pošti 4 gld. 30 nč. — Slavno uredništv® .Slov. Naroda« po g. Jos. Nolliju zbirko 437 gld. 98 nč. — C. g. Ivan Sakser, žnpnik v Hotederšici 2 gld. — Zaročenca iz Trnovega v Ljubljani 2 gld. — Slavno upravništvo .Slov. Lista" 5 gld. — Prisrčna hvala vsem blagim dobrotnikom in nabiralcem darov, zlasti vedno za plemenite svrhe vnetim domoljnbkinjam!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Darovi za uboge družine zaprtih okoličanov so darovali:
Gorup Josip...........gld. 100 —
J. Volkov nabral v Zgoniku ter so darovali : župan Gruden, podžnpau Grilanc, starešine Radovič in ;0er-ujava vsak po 25 nč., drugi neimenovani gld. 6-50, skupaj....., 7 60
Ras Beržaukulov Salem....... l*—
Ivan Štsfe nabral v Ljubljani . . . . , 9 03 Iz Gorice: Franjo nabral v ožjem krogu prijateljev 5 gl. in sam dodal 5 gl.
skupaj ............. 10 —
Nabrali v Križu pri Franu Košut* . t 6 —
V	gostilni Frana Valetiča nabral Fran Bernetič............■ 535
V	„Trž. podp. in bralnem društvu* nabral Škrinjar........... 6.26
Dodal S. Skriti jar.......... —•49
V	Trnovem nabral Iv. Brinšek . . . t 29-68
V	Kobatipu nabral Josip Rakovšek nadaljnih ............ 7-—
Ivan Ban iz Skednja.......a 1.—
Macarol Anton v Avberu nabral . . , 9.77 Skupaj . . 7 . gld. i92'98
Prej izkazanih........ . . gld. 948 52
Skupaj . . . .gld. 1141 50 Darovi za rodbine zaprtih okoličanov nam prihajajo vedno. Zadoščenjem vidimo, da se nabiranja udeležujejo vsi sloji. Tako imamo danes lep dar g. Ivana Gorupa na Reki, a manjih darov od različnih strani Slovenije, kar nam priča, da se vse slovenstvo zaveda važnosti tržaške pozicije. Sedaj je v preiskovalnem zaporu še kakih 40 okoličanov in v potrebi je ravno toliko družin Potreba bode pa trajala še dolgo, prodno se završi preiskava in obtožeuci —- katerih bode do 60 — dostanejo kazni. —
Imena darovalcev za uboge rodbine zaprtih
okoličanov. V Kanalu in njega okolici so darovali: Jos. Baudaž, Jan. Garlatti, Ant. Gabrijelčič, Ant. Križnic, Franc Kol l, N. N., F. K., Miha Zega., Nekdo, po l gld. Slovenski dijaki v veseli družbi pri. g. Zega v Kanalu, 1 gld. 80 nč. Mladi fantje Ročinjski 70 nč. Štefau Segalla, Franc Gorjup, Jan. Makarovič, Jan. Bucek, Pet. Kriznič, Ant. Zuidarčič, Miha Podbršček, Franc, IJlaga, Jos. Plahuta, Jan. Lenardič, Neimenovani, Zbrani Lo-žani, Peter Baudaž, Jos. Lapanja, Neki, Fr. Kre-gau, Alb. Perše, Jan. Leban, Mar. Gorjanc, Tom. Berlot, Valerijan Ivančič, Mar. Berlot, Anton Zorn, Jož. Gorjup, Tudi, Jož. Kosovelj, Jakob Kragelj, Dr. Kri vnos Kumar, Ivan Kovači č, Val. Pipan, Le p. Pečenko po 50 nč. Franc Vuga, 40 nč. Franc Alu am, Val. Kotel, Srečko Ivančič, Neimenovani, Ant. Gomišček, Tom. Gašparin, Ant. Prd-bršček. Neimenovani, Kari Angeli, And. Tomažič, po 30 nč. Vincenc Gabršček 25 nč. Iten. Sovič, Aloj. Kriznič, Kari Kocijančič, Miha Ivančič. Pet. Vil tori, Vinko Čuk, Lovro Angeli, Frančiška Kofol, X I Z—Z, Potovalec, Neimenovani, Jož. Kriznič, Franc Berlot, Jernej Zimec, Tom. Valentinčič, Vin. Medvejšček, Miha Kodelja, Mat. Podbršček, Aut. Paravan, Peter Košir, Mar. Šuligoj, Neimenovani, Neimenovani, po 20 nč. Vinko Valentinčič, Kari Luznik, Janez Gorjanc, po 15 nč. Martin Berlot, Ant. Boltar, Val. Valentinčič, Lov. Kodelja, Ant. Makarovič, Fr. Gorjanc, Pet. Boltar, Alojz Dugar, Jan. Štrukelj, Fr. Kovačič, Blaž Košir, Pri vrčku piva po 10 nč. Ant. Zimec, Jož. Kodelja, Miha Makarovič po B nč.
Škof Stro8smayer in madjarske šole. Ma-djarski Časopisi surovo napadajo vladiko Stross-majerja, ker ne dovoli, da se hrvatski otroci, ki
80 usiljeni v madjarsko šole v Brodu, poučujejo v madjarskem jezi- u v veronauku in da .se spovedujejo madjarski. Plev.eniti vladika pa "toji morahio mnogo previsoko, da bi ga ni;»gli doseči izbruhi madjaiskega .liberalizma« !
Občni zbor „Tržaške posojilnice in hranilnice.', ker po § 49. zadr. pravil dne 25. aprila ni bil sklepčen, sklicuje se v smislu ist.e torke dne 9. maja, točno ob 9. in pol uri predp. (<41ej oglas).
Svoji k svojim ! Na drugem mestu stoji oglas gosp. Josipa Katalaua, lastuika krčme „pri dvanajstih murvah' v Hojanu. Mi opozarjamo mestno Slovonoo mu to krčmo. Saj je gosp. Katalan toli zvest, vztrajen in navduSen rodoljub, da ros zasluži, da ravno gledč njega izvajamo načelo „Svoji k svojim !•
Iz Rbjana nam pišejo: V nedeljo, na sv. Marka dan, je bila pri nas običajna procesija. Na tej procesiji molijo kmetje sosobno, da bi Rog podelil dobro letino. Ali ni torej Čudno, da se je tudi na tej procesiji pelo izključno le latinski. Vsaj ob takih prilikah bi se morali obredi vršiti tako, da bi se jih prisprosto ljudstvo moglo udeleževati z vsem svojim srcem. — Še enkrat opozarjamo velečastiti ordinarijat, naj vendar enkrat stori konec samovolji, ki no doseza ničesar drnzega, nogo razburjenju mod ljudstvom. To prošnjo ponavljamo tem bolj, ker se bližajo procesije Kri-žavega tedna in si že moramo misliti, da tudi na istih doživimo istotako preziranje našega joiika, :tko ne poseže vmes velečastiti ordinarijat.
Samomor Včeraj zjutraj so našli obesenca na drevesu ob deželni cesti med Općinom in Repentabrom. Na lice mesta d< šla komisija je konstatovala, da je samomorilec 50 letni svirač Ivan Battich iz Trsta, oče G otrok, stanujoči v Trstu, via Cisternone 7. Moža je bržkone bela gnala v smrt.
Zaradi volitev obsojeni. Predvčerajšnjim je bilo na tukajšnjem sodišču 9 razprav zaradi prestopkov o občinskih in državnozborskih volitvah Pokazalo se je, da je bil marsikdo uverjen, da sme oddati glasovnico v imenu kojega znanca ali sorodnika in tako so bili tudi obtožtnci oddr.li glasovnice, ki n'so bile na ujih imi. Sodišče je spoznalo vse krive in jih obsodilo na kazni izmed 6 in 10 dnij zapora.	i
Sodnijsko. 19 letna postrežnica Stanislava Kleš iz Šibenika je bila včeraj obsojena zaradi hudodelstva tatvine na 6 mesecev ječe.
701etna Josipina Ambrožič je dobila zaradi nemarnosti v nadzorovanju otrok 4 dnij zapora.
Vedno junaki. Po naključju smo doznali, kaj in kako pripoveduje neki avstrijski častnik — očevidec — o junaštvu italijanskih dobrovoljcev, ki so šli na Grško pod vodstvom poslanca Ciprianija.
Omenjeni častnik je ravno prišel iz (irške in pripoveduje ta k o-le :
Jiili smo na grško-turški meji. Bilo je mnogo tlrkov iu do 70 italijanskih dcbrovoljoev. Italijančiči so bili vsi v rudečih srajcah, mnogo njih z mandolino in kitarami. Bili so dobre volje. Prepevali so, brenkali na kitaro; navdušenostjo bila velika. Nekega dno je ('ipriani ravno čital svojim hrabrim vojakom „Itefehl". Navduševal jih jo, opeval italijansko .hrabrost4 in navdušenost, s katero s.t bojujejo Italijani za svobodo (likov. Kar naenkrat s> prilomaslili Turki. Kakov prizor italijanskega jmaštval Božati so jeli, ko so začele frčati krogljo in glej hrabrosti italijanskih dobrovoljcev : kar naenkrat so bili na trebuhih in poskrili so se!!!
Drnzega dno so morali marširati daljo. Častnik je bil pri takozvani „sprednji patnili". a Italijani so bili kakor glavna trupa. Kar hkratu so jih pozdravili Turki s krogljami. Stotnik j« glodal z daljnogledom, od kodi prihajajo krogljo, kje da so Turki? Ozrl so jo, da bi dal naročila italijanski četi, ali zastonj: Italijanov ni bilo. Oledal je na okolo, gledal z daljnogledom, ali rude č i h s r a j c n i bilo videt i. Poskrili so se zopet. Omeniti je še, da je streljala lo mala četica Turkov, ki je bila poslana na ogled.
Drugega dno je vprašal omenjeni častnik Ciprianija : Koliko mrtvili sto imeli vceijij, g. CiprinniV Slednji je odgovoril ponosno: Niti jednoga, gospod X. — No, jo odgovoril častnik, mrtvoga niti joduega, ali koliko njih si je popraskalo trebuhe, tega bi mi gotovo no znali povedati.
No, ko jo Ciprianijeva četa pokazala tako svojo hrabrost, — razpustili so jo. V tej četi so bili samo taki ljudje, ki nimajo o čem živeti, večinoma potujoči pevci, godci itd., ki so si hoteli nekaj zaslu/.iti — s svojo hrabrostjo!
Sedaj pa, sedaj! Turki, sedaj le bežite 1 Italijani prihajajo in sicer tržaški! Čitamo, da je tam ! tudi sin slavnega Kaškoviča, našega mestnega poslanca. Sedaj jo Grška lahko brez straha. Italijani ji pokažejo ob vsaki priliki, kako jo treba — teči! Saj so že navajeni temu. Vedno junaki l F. L. F.
Mickiewizev spomenik v Varšavi. Lvovski , poljski časopisi poročajo iz Varšave, da je ruska vlada dovolila, da se slavnemu poljskemu „pesniku revolucije" in rodoljubu Mickiewiczu povzdigne spomenik na katerem javnem mestu v Varšavi, toda s pogojem, da bode na tem spomeniku tu li napis v ruskem jeziku. Profesor Chmielowskij, ki je bil aretovan in zaprt zaradi predavanja v kori.it Miekiewiczevemu spomeniku, je stavljen na svobodo.
Nasilstvo orožnika. Na velikonočni ponedeljek Stk se v Pri vlak i v Dalmaciji dva seljaka mirno
sprehajala po vasi. .Teden izmed njiju je veselo zavriskfll: »Živela Hrvatska i njezina prava!*. Takoj je naskočil žandar Luka Kestini nanju ter ju odgnal v žandarmerijsko kasarno v zapor. Na uhodu v zapor je jednega izmed ni j ti tako udaril, da je seljak padel in se pobil. Naslednjega dne so orožniki odgnali oba povsem nekriva in mirna kmeta na sodišče v Zader. Prisilili so ju, da sta morala na dolgom potu nositi na plečah dve težki hoji /a oranje, katere so imeli orožniki oddati sodišču. Preiskovalni sodnik je stavil siromašna seljaka na svobodo takoj po zaslišanju, ker ni mogel najti, da bi bila kaj zakrivila. Nikomur pa ni došlo in misel, da bi bil pozval na odgovornost orožnika Festinija, ki je v svoji laški strasti are-toval seljaka in ju mučil, dasi j« dobro znat, da nim.t niti najmanjšega povoda v to.
Židje, sleparijo na debelo. V Budimpešti je „falirala* tvrdka „Briider Hirsch" (!). Primanjkljaja ima ta židovska sleparska trgovina nič manj nogo 370 000 gld !! — Istotako je obustavila svoje obveznosti, v prvi vrsti seveda izplačevanja, tvrdka „Sigmnnd Schick" ua Dunaju. Židje te tvrdka — trgovine s kožami — „ustrojili" so si 160 000 gld. deficita 1 — Ne znamo, ila-li so sleparski Židje pod ključem, ali pa so jo popihali ?
Knez — natakar. V neki poštanski gostilni slu?.i kakor natakar potomec glasovite poljske knežje rodbino., /ovc se knez Mirko Stanislav \Varonieczki. — Slaba karijera I
Dvogovor. J a p a: Ti, glej, to ti mora biti narodnjak ta gostilničar .pri petelinu", viaGhega.
Tone: Ros, do sedaj še gotovo ni bilo take table v sloveuskem jeziku. Ta vrag se nobenega ne boji.
J a p a : Pa drugače je tudi .fejst fant"; o vsaki priliki pomaga našim narodnjakom in revnim okoličanom.
T one: Bog ga živi!
Nojnovojde ve ta ti.
Atene l. Potrjuje se, vest, da »e Grki v Epiru umikajo. V boju pri Velestinosu med 8000 Turki in brigado Smolenskega so bili Turki odbiti in so imeli velike zgube.
Atene 1. Glasom poročila i/. Pharsalusa je turški oddelek konjice prodrl do skrajue točke na črti Pharsalus Domokos, toda umakniti se je moral, napaden od grške artilerije in proganjan od grške konjice.
London 1. Turška konjica v okolici Volo pričakuje prihoda pešcev, da izvede zasede nje mesta. Večina Grkov j« odšla iz Volo. Turki so dne 28., 29. in 30. aprila napadali Velestinos. Ker pa jim je bila organizacija slaba so jih Grki zavrnili.
Leukas 1. Grške ladije topničarke v zalivu Ambrakia so streljale na obrežje Nikopolis. Turki so zbežali.
Grško - turško bojišče.
M >•. V. H""	ft Oh
Knrtogr. AriHtalt v . C.	Bcradi, Wlen
Zahvala.
Sv. Ivanaki veselični odsek se prav topli < zahvaljuje ileklatnovalki gdfi. Vatoečeri, gj;. tam- i buralem, gg. svetoivauskim pevcem, da so pokazali zopet po tolikem času, da živč, ter da hočejo napredovati in gojiti krasno slovensko petie. Ne najdemo pa primernega izraza, da bi se dovolj zahvalili slavnemu „Slovanskemu pevskemu društvu* v Trstu in njega pevovodji g. Srečka Barteljnu. • Učite se pri njih navdušenja vsi. pevovodje, pev-kinje in pnvci. Takim svetim ognjem in požito-valnoatjo treba uč ti divno pesem našo.
Srčna IvhIh tudi gir. diletantom : vgdč. M. Šmidovi, g.', T. Čary o vi, g. Jakliču, gč. Šusmeljevi, a še posebno g Gorjanskemu in Trebovljskemu. Se ve, da je vselej in povsod naš steber in opora g. Negode.	\
Srčna h-/.da tudi onim g-*., ki s^ darovali pri kasi veće svote. Imea ne morem izkazati, ker ni bilo možu pognati vseh. A zavest, da so položili dar na altar domovine v toli plemenito svrho, bode jim gotovo več, n^go vse osebne 1 zahvale.	t
Za slabotne
bolehava vult-d pomanjkanja krvi da živcih, Medu in sla-slabotno otroku ; izvrstnega okusa in preiskujem ga učinka jo
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska centu)	1
priporočeno od mnogih zdnvnikov. — Pollitcrska steklenica velja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. 50 kr. i

Zahvala.
Podpisana udova zahvaljuje se vsem onim, ki so spremili nepozabnega nam
Miroslava Prelca
k zadnjemu počitku.
Iskreno zahvalo izreka posebej preč. tukajšnji duhovščini, nadalja blag. uradnikom c. kr. sodišča komeuskega, kakor tudi gg. uradnikom c. kr. davkarije.
L'risrČna hvala bodi nciteljstvu, c. kr. žandarmeriji, blag. gg. županoma ko-menskeimi in velikodolskemu, njiju starešinstvoma in slednjič tukajšnjim pevcem, ki so peli ob priliki pogreba.
V K 0 M N U, dne 2*. aprila 18<t7.	Žalujoča Aild Prelc.
V krčmi
„pri dvanajstih murvah"
v Hojami
se toči vedno pristno domače in istrsko vino ter je preskrbljeno za dobro kuhinjo. Mimo tega ae toči tudi izborno st^infeldsko pivo v sodčih in steklenicah. — Za biien obisk se priporoča tržaškim Slovencem	Josip Katalan,
lastnik.
Glasovito
olje za sluh
od višjega štabnega zdravnika iu lizika dr. 6.
S c h in i d t-a odstrani hitro iu temeljilo začasno gluliost, tok iz ušes, brenčanje v ušesih in težki sluh cel6 zastaran. — Dobiva se po ;)-50 mark steklenica z navodilom v lekarni C. Zanetti v Trstu Via Nuova št. 27.
Voda Beanfort - Spontin
iz vrelca v
Neudorf-u pri Karlovih varih
je najbolja in uajzdraveja pijača, ker razveu dvojne ogljenčevo kisline od magnezije ima v sebi tudi 32 naravnega ogljeneevega kislica.
Zustopgtfo za Trst, Istro in Primorje
Siegfried Hochwald
TRST - Via Giotto - TRST. _
I I I lllMHII ■	—»II — »—■—
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
registrovana zadruga z omejenim poroštvom. (Via Molin piccolo št. I)
VABILO!
Ker po§ 49, za dr. pravil dne 25. aprila občni zbor nt bil sklepčen, sklicuje se v t-misln iste točke :
Y. redni občni zbor
Tržaške posojilnice in hranilnice
regktrovauo zadruge z omejenim poroštvom kateri bode
v nedeljo, 9. maja t. L točno ob 1)'/» uri predp.
v prostorih
»Slovanske Čitalnice-'
(Via S. Franoesoo 2.)
Dnevni red:
1.	Letno poročilo iu potrjenje letnega računu.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	1'oročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	ltazui predlogi.
5.	Volitev uadzorništva. K obilni udeležbi rabi
Načelni&tvo.
Trst, 30. aprila 18«7.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e s a <Xn dr o Levi M in z i Trst, Via Riborgo, 21 In Plazza Vecchia it. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega t»-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
I Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro |
Priporoča »<• si. slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi zalogo manifakturnega blaga. Udo-bivK se povsem najnovejše blago, za moške, ženske in deco, Veliki izbor raznovrstnega perila kakor npr. Bombažine bele iu rujave iz najboljših tovarn. Raznovrstno platnu belo in rujavo v razni širikosti. Veliki izl nr i< ii^kili Stof črnili barvnnih in belih. Udobivajo se razni perkali in sateii v najlepših novih in gotovih barvah. Velika zaloga najboljših modercev, nogovic. rokovic, pajčolanov svilnatih, rut najnovejših barv. Za šiviljo n kitničarce, udobiva se vsa drobnarija v obilni mori. V zalogi se nahaja tudi najnovejše blago za gospodo. Ovratnici in ovratnice, v najnovejše mode in raznovrstno perilo. Nogovice za kole-arje. Stof 140 cm. širok od 05 kr. naprej iz najboljših šitev možkih oblek po najnovejšem Parižkein in Dunajskim kroju.
Cene po dogovoru iu sicer jako nizke. Za slovenska društva u lobivajo se tiobojni trakovi v razni ši-rokosti in najboljše blago za narodne zastave.
Uzorci .so pošiljajo takoj. Pofiiijatev blaga na deželo poštnina prosta. V mno^obrojen obisk nujtoplejo priporočata svojo zalogo držeč se narodnega gesla: Svojim k svojim	udani Ajte & Zadnik.
i Do uro poznane in pripravne:
škropilnice
inženirja Živica
dob i vej o so vedno p<> navadnih nizkih cenah v skladišču tvrdke
Žisric in druž.
(Scliivitz & Coinp.) u 1 i c a Z o u t a š t e v*. 5 TRST.
Na zahtenanje podlija, ae cenik.
G. T 611 n i e s
Ljubljana.
Tovarna strojev
in
kovafnica za kotle.
Specijaliteta: žage in stroji za obdelovanje lesa.
v prijaznem bližjem Rojanu
z vrtom in igrami za kroglje.
Podpisani uljudno iavi, dM je odpri v Rojanu št 6, na levi strani cerkve
IC novo gostilno
v kateri toči izvrstno okoli^ansko odo in črno, istrsko in dalmatinsko vino kakor tudi izvuzno pivo prve vnt<\ Pustr-*« -'ovim in tn^no »-nv ti--;-norek /, fforkiini m iw'z!i:iii jedili. Za obilne obiske p>jporoča <»►» *lnv. občinnt.vn udauo podpisu ni	IVAN TREVEN,
vodja in lastnik.
4zlate. 18 srebrnih kolajn, 39 častnih in priznalnib diplomov
Kwizde
koriieuiiursk!
živinoredilni prašek ^
veterinarsko-dijetično sredstvo za konje, rogate živali in ovce.
Babi *e že 4U 1 t v mnogih hlevih kader nofie živina jesti, pri nlubein probavljanju, za zboljSan.ie in pomnožen je mleku pri kravah. Con* Vi »katljlei 70 nvč. 9 * '/» n 35 „ Dobiva se pristen le /, uorn.jo varat, veno /inirnUo v vneli lekarnah in trgovinah v. iniiodijainl.
----Glavna zaloga:
FRAN, IV. KW IZDA,
c. in k. avutro-ogemki in kr. romuuaki ilvomi liferant.
Okrožni lekarnar, Ko r 11«»u 1 > u r g p ri, Dn naj u.
L^Ol
VlTTORIA 1
■ samo po 2-20 ,
moderoo
za gospe, deklic** prodaja se po nv. J 50 do gld. 4 20. Velika zaloga ' vsakovrstnega blaga za žensko obleke v svetlih] in temnih barvah, od liv. 30—150, imamo veliki izbor perkalov, saten, zugrinjal. J in pogrinjala po- i steljnu iu miza«. * svilnato blago \ vsake vrate od 80 J nv. naprej, nakit & iu čipko,vsake £ vrsta trakov širo- E kili in ozkih po S prav nizki ceni; f velika zaloga ro kovic iz svile, i/, konca, iz kožo tor krink. Ovratnike iii'zvr atnike, dežnike, nogovice raznih vrat. Blago za moške obleke na veliki izbor
, ZA KOLESARJE
srajce (maje) trikotod 130-450 iako primerne in nogovice.
JAKOB KLEMENC
trnovec z manifakturi.
Trst, ulica sv Anton at. 1.
Vse sljije za poljedelstvo in vinogradstvo
CENE Z NOVA ZNIŽANE.
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta bcttava stiskalnic ima najveću pritiskujočo titoč izmed vgehdrogih, kakorSnih - koli stiskalnic.
Stiskalnice ze masline, hidravliSke stiskalnice, brizgnljke proti peronosperi, Vermorelove sestave.
Te moje brizgaljke so znane kakor najboljšo ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlnčihuce r pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice zn seno, triere itd. v najboljšem proizvodu.
Heller, Duna
iu Minevala zastonj!	v	II/, Praterstrasse 49.
Ifičern zastopnikovi — Čuvati ge je ponarejanj 1_
Ig-
Liniment. Capsici comp.
s uldrom
iz Richtwr!evfi lekarne v Pragi,
pri n inano izvrstno. I olečine blažeč« mazilo; dolivii so po 10 i v. ., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Znhteva naj se blagovoljno to splošno priljubljeno domač* sredstvo na kratko kot
RicMerjcv liniment s „sidrom"
ter naj s«; previdnostno vsprojmejo lo tako m^ -^ti steklenico kot pristne, ki imajo znano var- I^O^ Htveno znamko „sidro".	V
Ricliterjeva lekarna	[ili
j „Pri ilatem levu' v Pragi
Slile Si JSadnift 3
Nova gostilna
Svilno blago:
Novejše za elegantne poletne toalete, čisto svileni najboljii Pongis imprime v finih kvalitetah in lepih načrtih, meter po 85, 98 nč., gld. 1.10, 1.20,
1.30, 1.35, 1.40, 1.45, 1.50, I 55, 160. Serge-svila imprime, krasni načrti met. gld 190, 2 30
Nizko znižane oene:
Blago iz čiste svile prej m. gld. 1.15 s^daj 50 nč.
, „ fasonirano „ „ „ 1.40 „ 85 „ Cisto svilen-tafet raye n „ , 1.55 „ 85 „ Zadnje moda: Pepita-blago iz Čiste svile v vseh
barvah meter po 98 nč., gld. 130, 1.40 itd. Novosti: Škotsko blago iz čiste svile meter po
gld. 1.60, 1.70, 1.85, 3.10. Sivo-belo črtano blago iz čiste svile (novejše)
meter po gld. 1.70. Črno-belo črtano blago iz čiste svile (novejše)
meter po gld. 2 10 itd. Črno faponirano blago iz Ciste svilo (novi načrti) meter po 95 nč., gld. 1.70, 2.40. Surova svila faconirana m 48 nč. (znižana cena) „gl. 1-25 „
Gladka surova svila meter po gld. 1 60. 190, 210
(boljša kvaliteta). Specijalitete v blagu iz čiste svile za blouse touristov!
Pralno blago;
Levantine, noveji načrti.... m. 16, 22 nč. n i« • ■ ■ . . , 26, 32 .,
Praktični Zehpir....... 26 „
NajboljšiZehpirvnajmodernejih načrtih „ 35,42,50„ Pique dessine (mični uzorci) . . , 33, 35 „ Froisć dessinš boljša kvaliteta. . , 35, 38 „ Atlas-satin izbrani načrti in nijanse barv „ 40, 58 „ Serae Diagonal imprime (noveji uzorec), 58 Cacnemir-satin vnajm. načrtih in barvali, 65 ^ Cachemir-Atlas imprimć. . . . „ 68 , Francoski battist v novejih lepih načrtih meter po 45, 48, 52, 60 , Battist carre faponne (novejše) . , 54
, •	, • ..... 54 „
Izbrane francoske novosti meter po
. . 58, 68, 75, 78, 80, 98f „ Battist-Etamire imprime ... m. 80, 85 , Najnovejše! Svilen Zehpir v modernih najlepših načrtih po gl. I.IO, 1.15, 125.
I 30, 1.40, 1.65, Beli a juor battisti lepi načrti meter 24, 28,
35, 40, 45, 50, 60, 65 „ | Beli, vezan (štikan) švicarski battist
meter 75, 82, 95 nč., gld. I.IO, 1.20. A jour-Brocat v svetlih barvah . . . m. 35 „ i Črni Atlas-Satin-Brocati....... 50 .
Hiša blaga
DUMJ
VI., Mariahilferstrasse
Št. 81-83
IT provinco zbirka uzorcev in ilustrovau cenik, obsezajoči liajposledncje novosti na zahtevanje gratis in franko.
' Pri naročbi uzorcev prosi se naznaniti vrst blaga in ceno.
OLJE.

Pošilja se od 5 litra naprej in na debelo.
Pošilja se od 5 litrov naprej in na debelo
Acqnedotto U. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
Ima se reliko korist in velik trud se priSpara, ako •e poslužuje pri I. špediciji in slov. firmi za olje, ki a In m i 1 o. Postrežb !i je točna, hitra in vrči bo tralni. Prevzemajo se pošiljatve za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vrč na domu br« are. Jedilno olje 1. 28 nč., fino 32—86 n<". 1., finejie 56—60 nČ. 1., ekstrafino 64—72 nč. 1. - Kis Tinski in o i p e r a k i po jako nizki ceni. Milo kuhinjsko 18 nč. K., fino 24, ft-nejže 26 - 28 nč. K. Velika zaloga mila (fajfe) za toaleto po zmernih cenah.	U dani Anton 6i>»oaa
Na mli povelje Njpep
XXXI« državna loterija
za civilne dobrodelne namene. 7810 dobitkov v gotovini. ^zd-ljen-* v 148 dooitkov ^e 3884 pi ednbitki iu 3834 z (dobitki v skupnem znesku < d 165 000 zlatih kron in 100 950 gld. avstr. veljave iu sicer:
									•				t r
1	dobitek	7.	Irin.ftnn Kron v/latn . .				IFin ono	S	dobitlrnv		17*	rpbTinnriov	, m 1
1	„	n	l.">.t>UO	„	n		16.000	14	„		150		'2.1 UO
1	n	■	o.OOO	•i	n	» • •	5.000	18	H	H	100		1800 :
1	n	n	4.000	H	*	■ •	4.000	28	n	H	75		2.100 ■
1	n	„	3.OHO	n	M	n •	3.000	52	n	tt	50		2.600
1	.,	n	2.000	n	n	n ' •	2.000	96	H		30		2 880
1	n	m	1.000	n	^	u ' *	1.800	50	tt	n	25		1.250
1	r	n	1.000	*	n	n • •	1.600	182	n	II	20		3 640
1	K	n	1.000	n	n	n • •	1.300	584	n		15		8.760
3	n	.	1.000	r	n	n • •	3.000	350	n		12		4 2< 0
4	•		500	n	n	» • •	2.000	1.350	.	n	10		13.500 1
4	N	„	800		n	» • •	1.200	660	a	n	7		4.620 J
4	•	n	200	»	n	»i • •	800	4.400	n	.	6	H • •	26.400
Žrebanje nepreklicno dne lO junija 189*7.
Jednđ »retka stane 2 gld. avstr. veljave.
Srečke dobivajo se pri oddelku za državne loterij« na Dunaju, I. Riemergnsse 7. r loterijskih kolekturah, tobnkarnnh, pri davčnih, poštnih in telegrafičnih uradih, menjalnicah, itd. Igralni načrt za prodajalce srečk gratis.
Srečk" s* puZitJujo poilin* proste.
0(1 C k. loterijske dohodninske direkcije (oddelek aa drž. loterije.)
Lastnik k»*»ercij !i«t* .Edinost*, hdavattlj in •dffovorui ur«flu:a . Frn« Rudnik. — Tinkama Dolouc, v Tr*tu.

Volneno blago
Meter pO
Moderno modno blago 85 cm. široko 35 iu 40 nč.
Noveje B 85 „	„ — 48	.
Angleško volneno blago 85 ,,	„ — 50	„
NovostPepita-Kammgarn 90 ,	, — 65	.
Moderno volneno blago 115 ,	„ — 86	.
„ čisto vol. blago 115 „	„ gld. I.—	„ ;
Priporočljive novosti 115 „	, , 120	.
Angleško cisto vol. blago 118 ,	„ , 1.35	„
Kammgarn Anglais 115 ,	„ , 1.40	„
uni . . . 120 ,	, „ 1.50	„
Nov. novost! Cachemire 120 „	, , 1.60	„
Priljubljeno Kamm. blago 120 v	„ , 1.70	,
GrosspepitaCrdpeChev. 120 „	„ , 1.70	„
Haute Novost nng. dessine 120 ,	„ „ j.75	a
Crepe mele Parisienne 120 ,	, w 1.75	„
Zadnjanovostzaau. blago 120 ,	„ , 1.90	„
Crčpe Cheviotine colore 120 ,	„ , 1.85	,
Etamineraye Hautenouv 120 „	, , 2.10	,
Haute nouveaute s svilo 120 „	„ „ 2.25	,
, „ fa^onne en soie 120 ,	, „ 2.45	„
Izbrane m. novosti s svilo 120 ,	„ „ 2.70	„
Fini an. Kammgarn bla^o 120 ,	„ „ 2.25	, Posebne specijalitete v angleških in francoskih
novostih meter po gld. 1.90,	2.50, 2.80, 2.90,1 2.95, 3.10, 3,30, 4.30, 5.60, itd. itd.

Naj fineje olje
Njegova Svetost i
vpapez JEjcort XIII.
sporočil je po svojem zdravniku profesorju dr. Lnpponi-ju lekarnarju PIC C 0 L l-ju v Ljubljani
najsi eic-jSo zubvalo za Njegovi f Svetosti vposlano
tinkturo za želodec
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih ' odliOinh pi of .snrjcv rm-dicine so
Piccoli-jsvo tinkturo za želodec II i
preskusili. ter jo nriporočajo kot izvrstno kre-	\
pilo /a želodec, katera krepča želodec, po-	i
nin .žuje tek ter povKpesuje preba vanje in	\ čičćeuje.
Cena: 1 steklenim 10 nvČ. 12 steklenic z	|
zavitjem 1 gld. 36 nvč., poštna posiljatev	i 10 steklenic G gld. 50 noč.
Najvišje priznanje
lekarju PICCOLI-ju v Ljubljani kot pnrojevalcu \
kapljic za zobe, katere je z zadovoljnim vsoohora Nj. c. in k. Vi*, prejasna gospa prestolonasfednica-udova nadvoj- j
vodinja ŠTEFANIJA izvolila opetovano u- >
porabiti.
Cena steklenici 20 nvč. 10 ttekl. 1 <jld. 50 nč. « Naročbe o H pošiljaj o se toJnu uroti poštnem povzetju 1
WT dor želi kupiti!
E^itL slamoreznico, nilatiluico, gepelj,!
trienr ali sploh Kak potrebni ini lil lA koristni kmetijski stroj, ^
JSjL^^^iuj zahteva pi vi »venski cenik n^j % ® 1 w-^^"uoTeiših str..jev oi prve in jediut? s'ov.^ zaloge kuuetijskih st1 o]ev n<t Goriškem,j|
riT&TijiO lubarjj^D V k (začasno Via Fornica 12.)
Zajtopnikl se iščejo, i?
4AJIAAS
# (CpnNmii AycTpiijekHK) j npenopi *ei;rm obcmj . O« je m esuora aa jote AO apjo je»TM»op, jnApor h BOJU »»r^eA* ic«o A»je oa e»*oi MU) Oaotie <-aTy aevi y cevtt
j«p caitpdffiHo Ao^po p>AH »oje m« M Tp« po^ns« rdpisrrje*« t
BpakaHO trne bobu-, kko uynar[ maje tiAoBOjtan. Oii*j e« MŠTAe »7RRTH nen \ 5 ^yi;aTa, na r» ■poA^je«« «» 30 AaM^ft ^U 15 »Opaiira h M'srtto aapaar a noniTapnaj .<» H.era « um.LfMO r® •8»»<n»e fl«sjrjaTBc 0:saj eai *a£paKrjeno y 2 se.ui-iBd« uyiiM« A senca« a j«A«aje ; jbi Mu *a6pBayjeatf a Apj r« ap«Te caraea sjaTae 6 ep«6pM a wa.be' j bi sajreo eaaaone aam a.iyerpoBa» ueHosr.! ;.
^ Aen, j—. 4yforp^—, »B>O oo^Kea a rpasapaa eaT, wa noprsn as *a6paae :
MOHSE IIANUFAOTUaiNa COMPAMY:
7, r.ed Lion Court, London, E.<
. 9 ae«a nocua.M-
m. in tr. apost. Veličanstva