Štev. 6. V Llnbljanl, t ponedeljek, dne 10. lannarla 1910. Leto mvm. - Velja po pošti: i celo lato aapre| g H*— *a pol >«ta » M 18— » . » S'80 U 6D BMM » 220 Memdllo oeloletio • 2fl — M ostalo laoaemshro • S5'— m V opravnldtm: sm la aato lato aapra| I 22 40 ■a pol teta » . » I) 20 Satrt • ■a aa masa« » . • 1-90 Sa potiljanj* aa «oai 30 a. na ------ Pdubuoi »te*. 10 r. SLOVEN Ur . . 1 r L__Jk Inseratl: Bnoitotpna petttrrata (72 mai): ■a enkrat......po 15 V ■a dvakrat.....» 13 > aa trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 • T reklamnih notloab stana enoatoipna garmondvTita 80 vtnar|ev. Prt večkratne«* oblavljenjn primeren popaat vaik dan, tavzem&i nedelje la pr/asnlke, ob 5. ari popoldne. m- OreteUtro |e t Kopitarjevih altoab »tev MOL Bokoplal aa h vračalo, aefranklrana planu aa aa ■a apr«|ema|o - Orednlikesa telelona itn 14. a* Političen list za slovenski narod. Oprevnlitvo |e v Kopitar/evlb nltoab Stav. S. -mm m 8pre|ema naročnino, inserate in rekiamaci|a. sa ' Opravnl&kega teletona itev. 188. i—i—■ Današnja številka obseea 6 strani. Solidarnost! 8. t. m. so se zbrali voditelji avstrijskih svobodomiselnih Nemcev v Pragi, da se posvetujejo o sedanjem položaju v državi, se domenijo glede skupnega nastopa tudi za bodoče in poravnajo spore, ki so se zadnji čas zopet močno pojavili med njimi. Zboru je prisostvoval minister Schreiner, kar je samo-posebi umevno, ni pa tako samoposebi umljivo, da so se zborovanja o f i c i -e 1 n o udeležili zastopniki »Društva nemških državnih uradnikov«. Naj-bržeje pa so imeli za to dovoljenje od vlade, oziroma od Schreinerja, kar zopet jasno kaže »nepristranost« barona Bienertha in njegovo toli opevano »eneržijo«, kadar se gre za uradništvo. Zdaj se nam n. pr. škandali na celovškem kolodvoru ne zdijo prav nič čudni, saj je nemško državno uradništvo j ed r o nemške svobodomiselne politične organizacije. Zdaj pa k zborovanju. Ne bomo navajali ne govornikov, ne govorov, ampak izluščimo samo temeljne misli, ki so se tu poudarjale. Te so za nas jako važne. Naglašalo se je v Pragi sledeče: 1. Izprememba poslovnika je nevarna za nemštvo. 2. Ta nevarnost pa se da paralizi-rati z enotnim nastopom nemških poslancev na vse strani in v vsaki stvari. 3. Dr. Sylvester je apeliral na krono, katero opominja, da je bilo nemštvo vedno njena edina opora. 4. Dejansko se Nemcem kljub reformi poslovnika še vedno godi dobro. Schreiner in Hochenburger ostaneta, postave so votirane, Bienerth se ne umakne — nemške zahteve so se izpolnile. (Tako je namreč dejal dr. Syl-vester.) 5. Nemci si žele sporazuma s Čehi na podlagi nacionalne razdelitve Češke in avtonomije — delali bodo na to, da pridejo jezikovne postave za Češko čimpreje v zbornici v razpravo. 6. Nacionalne avtonomije in jezikovnih postav kakor na Češkem pa ne sme biti v alpskih deželah, kjer morajo Nemci ohraniti svoje samogospodstvo. 7. Zato se morajo Nemci z vso silo upreti jugoslovanskemu ministru; rekonstrukcija kabineta je stvar, zaradi katere se imajo merlseboj dogovoriti Nemci in Čehi — Jugoslovani ne smejo v poštev priti. Nemški nameni so zdaj čisto jasni. Oni si hočejo ohraniti v Avstriji kljub izpremenjenim parlamentarnim razmeram nadvlado in hočejo pridobiti za to Čehe, s katerimi bi radi sklenili sporazum in jih privezali k nemško-polj-skim vladnim jaslim s tremi ministrskimi sedeži. Na ta način upajo, da odrinejo Jugoslovane, zlasti Slovence, ki se jim edini zdijo nevarni, ker jim zapirajo pot na jug in »motijo« jezikovno enotnost v alpskih deželah. Ako se bodo Nemcem njihovi načrti posrečili, to je seveda druga stvar. Prav gotovo ne bodo nič dosegli, ako bo vladala v »Slovanski Uniji« popolna solidarnosti Te je zdaj slovanskim poslancem najbolj treba in kdor dela zoper, ta izvršuje Judeževo delo. Upamo, da ostanejo slovanske stranke v »Uniji« trdno skupaj in sc ne dajo zmotiti od malenkostnih osebnih vprašanj. V tem oziru popolnoma soglašamo z »Edinostjo«, ki je v eni svojih zadnjih številk poživljala zlasti jugoslovanske poslance, naj pustijo vsa ; majhna vprašanja zaradi oseb, ker se zdaj gre za resno stvar in morebiti je pravzdaj za »Slovansko Unijo« nastopil tako uvaževanja vreden moment, kakor še nikoli dozdaj v njenem dolgem parlamentarnem boju. Slovanski poslanci, slovanski narodi Vam kličejo: »Edinost, edinost, edinost!« Prvi shod tfohniskfh krFansI:o-socfaM železničarjev. Z a t i č i n a , 9. jan. 1910. V prijazni zgodovinski dolenjski Zatičini se vrši danes prvi shod dolenjskih krščanskih železničarjev. Tisti, ki sodite, da je beseda železničar in socialen demokrat eno in isto, se motite. Ni res in ni. Morebiti je bilo to kdaj, ■ danes se to ne more več trditi, (lasi je seveda še jako veliko železničarjev so-cialno-demokraškega prepričanja in še večina teh bolj iz navade kakor iz prepričanja. Ne zaupajo rdeči internacio-nali, a v krščansko železničarsko organizacijo »Prometno zvezo« ne vstopijo, ker jim to brani ne sicer opravičljiva a razumljiva človeška sramežljivost, t Malone popolnoma je prebit led na dolenjski progi. Zadnji socialno-demo-kraški železničarski shod na tej progi je bil — brez poslušalcev. Prvi dolenjski krščansko - socialni železničarski shod je pa naravnost sijajno obiskan. Sklical ga je voditelj plačilnice »Pro- metne zveze« v Zatičini, v kateri so organizirani krščansko socialni železničarji dolenjske proge, prožni mojster Ignacij Medved. Shod so pozdravila: mestno županstvo Višnja Gora, županstvo Zaljna, županstvo Križka vas in županstvo občine Leskove s sledečim dopisom: »Prvi shod železničarjev sodnega okraja Višnja Gora podpisani najpii-srčneje pozdravljamo. Zagotavljamo Vam simpatije in našo pomoč v vseli Vaših težnjah. Zlasti srčno pozdravljamo začetnika krščanskih železničarjev pri Vas, vclezaslužnega železniškega mojstra Ign. Medveda in delovodja panije Zatičina. Bog Vas živi! Živeli!« Shod je otvoril njegov sklicatelj Ign Medved. Izvolilo se jc na njegov predlog sledeče predsedstvo: predsednik Alojzij Pajk, njegov namestnik Josip Erjavc, zapisnikar Ivan Starec in njegov namestnik Frančišek Gruden. Obširno in temeljito govori nato to-variš Ign. Medved o potrebi dobre organizacije za železničarje. Priporoča železničarjem »Prometno zvezo«. — Mo-škerc je govoril o vzrokih draginje in o sredstvih proti njej. Shod je sklenil sledečo resolucijo: Poslance »Slovenskega kluba« naproša shod. naj se s poslanci v »Slovanski Uniji« zavzamejo z vsemi silami že v prihodnjem državnozborskem zasedanju za železniške delavce vseh strok, naj si boelo že prožni, postajni, skladiščni ali pa delavci po delavnicah. Prosi se izposlovati, naj se vsi ti delavci po preteku enoletne nepretrgane službe ne glede na šolsko izobrazbo nastavijo definitivno z letno plačo. Na ta način se vsem železniškim delavcem in njihovim rodbinam zagotovi kruh ob vsakem času, železniško podjetje si pa zagotovi strokovno izobražene in zanesljive delavce ob vsakem času in se ne bo treba bati, da zapuščajo najboljše moči ne le železnice, marveč tudi Avstrijo. Delovni, oziroma službeni čas postajnih in skladiških delavcev naj se takoj vredi. Odpravi naj se čez 10-urno delo in naj se uvede 10-urni dnevni šiht, analogno s prožnimi delavci. Nad 10-urno deio naj se posebej plača. Skrajšajo naj se primerno proge železniškim čuvajem. Izključno naj se porabijo čuvaji samo za vzdrževanje in nadzorovanje proge ter nadzorstvo vlakov, nikakor ne za travo pleti, ker je to delo navadne plevice, ne pa delo moža, ki je moral po predpisani službeni inštrukciji napraviti potrebne iz- pite. Proga nakazana čuvaju naj bi bila k večjemu dolga 4 km. Delavci, ki morajo ostati zaradi kontumaca doma, naj dobe popolno plačo. Shod ogorčeno obsoja, ker se je pri zadnji vreditvi delavskih plač tako brezsrčno postopalo. Prezrle so sc namreč vze začetne plače in plače mlajših delavcev. Shod izreka svojo popolno nezaupanje vsem, ki so sodelovali pri tej tako krivični vreditvi plač. Stavimo vse zaupanje v naše go» spode državne poslance »Slovenskega kluba«, da bodo vselej, ko se bo šlo za izboljšanje položaja železničarjev nižje vrste, glasovali v korist železničarjev, oziroma stavili umestne predloge. Nadalje stavimo tudi zaupanje na gg. deželne poslance V. L. S., da bodo vplivali z vsemi svojimi močmi na to, da se nezdrave razmere osobito na dolenjskih železnicah skoraj pravično urede. Vse predstoječe resolucijo naj se poleg poslanca Gostinčarja pošljejo tudi načelniku Vseslovenske Ljudske Stranke, dr. Ivanu šusteršiču, s prošnjo, naj jih po svojih močeh podpira. Mnogoštevilni železničarji, zbrani z vseh postaj dolenjske proge, so bili s shodom zelo zadovoljni in si žele, naj bi prvemu shodu dolenjskih krščansko socialnih železničarjev kmalu sledil drugi. Orožna nesreča na Koroškem. Bolnica v Rablju se je pogreznila v zemljo. — Zdravnik in strežniško osobje mrtvo. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) V soboto popoldne se je zgodila v i Rablju nesreča, ki je med tukajšnjim | prebivalstvom povzročila grozen strah, Zemlja se je namreč odprla ter se je v njo pogreznila rudniška bolnišnica z osobjem vred. Pod Rajblom se namreč razprostirajo rovi državnega rudnika in rudnika, ki jc last grofa Ilcuchel-Donnermarcka. Pogreznjena bolnica, moderna stavba, jc stala na državni zemlji. Od tehnične strani se je že ponovno opozarjalo na nevarnost rudni-štva za celi kraj. Ponovno so se že v prejšnih letih pojavile na površju zemlje male odprtine, ki pa so jih sproti za,suli. Nihče pa ni mislil, da bi bila mogoča taka katastrofa, kot je bila sobotna. Rudniško oskrbništvo je baje zadnja leta pustilo obzidati stare rove ter je ukrenilo v rudniku tudi druge varnostne naredbe. LISTEK. Iz dnevnika maleoa poiedneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) 6. Pod mizo. Ne vem, zakaj se Suzani vcclno tako mudi, kadar pride pošta; skoraj bi verjel, da bi umrla, ako bi svojih pisem ne dobila takoj, ko jc pošta tukaj. Pustiti moram svojo žogo, ali če kaj drugega počnem in naravnost na pošto hiteti — ne bilo bi mi sicer toliko na tem, ako bi mi bila izpridila šc-le prvo igro, a pokvarila mi jih je gotovo najmanj tisoč. Te pošte sem že prav do grla sit. Danes me je, kakor vedno, zopet pognala. Bil sem v grozni zadregi; To-tnažu Tilden sem namreč obljubil, da pridem v drvarnico, kjer naj me počaka; hotel sem namreč od njega kupiti žepni nož, katerega mu je pri s\o-jem odhodu podaril stric Bcn; bal sem da ga proda kakemu drugemu dečku, ako mene predolgo ne bo. Na Ppšti sem dobil za našo Suzi samo eno Pisemce, v katerem vrhutoga tudi ni moglo biti veliko napisanega, ker je bilo tisto drobno in rožaate barve; skle- nil sem toraj pismo prebrati in če ni kaj posebno važnega notri, kar proč vreči ter si tako prihraniti jezo in pot domov. Poštar in nekateri drugi ljudje so se smejali na vse grlo, ko so videli, da sem pismo kar odprl. Tako čudnega pisma pa še nisem videl; strani so bile male, a popolnoma popisane, toda šc to ni bilo dosti, ker tudi med vrsticami in na vogalih je bilo še polno čečkarij. Nisem hotel zapravljati dragega časa z branjem teh neumnosti in zato sem pismo vrnil poštarju, da ga shrani, dokler ga ne pride kdo domačih iskat. Sedaj je bilo pa sodu izbi to dno! Kakor navadno, sem zopet jaz vsega kriv. Vsemu temu vzrok je pa samo poštarjeva stara sestra, ki ni mogla premagati svoje radovednosti in je pismo, katero sem jaz odprl, prebrala; pa Rog jo je kaznoval. Prijateljica, ki je sestri pisala, je med drugim v šali napisala naslednje: »Ali je resnica, da porabi gospica Ilorn vse steklenice z barvo za lase, kar jih pride po pošti?« Ta gospica Horn je pa ravno poštarjeva sestra. Bila je razdražena kot osa in godla je kot čmrl; v jezi sc jo celo zagovorila ter povedala, da jc pismo prebra!a; takega vpitja pa še ni bilo. Ona je jezna na Suzano, Suzana na njo, obe skupaj pa name. Deklice se vedno jeze ena na drugo, ker kak vzrok se že najde. Skoraj popolnoma sem že izgubil upanje, da postanem kdaj priden deček. Strašno bom vesel, ko dorastem. Tega pa ne verjamem, da bi se kdaj oženil. Dečki, ki imajo sestre, mnogo preveč vedo. Dekleta, ki pridejo pozno popoldne v salon, so čisto različna od onih, ki jih vidim v njih sobah; v če-salni plašč so zavite, bore malo las, ki jih imajo zadaj, štrli na vse strani in spredaj imajo lase navile, da jim mole 1 kakor rogovi iz glave; ko se umijejo z mlekom, jim moram jaz vedno nositi j časopise v sobo. Bogvedi, kaj počnejo z vsemi temi časopisi? Najbrže jih nabirajo. Tudi jaz sem si naredil tako knjigo in moram priznati, da je precej lepša kakor dnevnik; polna jc zabavnih stvari. V očetovi knjižnici sem iz njegovih knjig izrezal podobo in jih prilepil v svojo knjigo. Te podobe so zelo lepe, posebno všeč mi jo pa ena, katero som včeraj izrezal iz knjige; moraš se smejati. Narisan je deček, ki je skrit pod mizo; v roki ima klešče, ki sc rabijo za. prijemanje sladkorja in s temi v.-čipne prijatelja svojo sestre v nogo • in vsi skočijo pokonci — kaj takega! To moram jaz tudi poizkusiti. Jutri pride gospod Prim k nam na kosilo. .Slišal sem, ko je papa pripovedoval mami, da mu misli prodati hišo in posestvo v šmidovi ulici. Gospod Prim je ravno pripraven človek, da se na njem kaj takega poizkusi. Kuharica je bila strašno pusta, ker je morala pripraviti dobro kosilo. Ni mi hotela kravate zavezati in niti v kuhinjo me ni pustila, ko je bilo že vse gotovo. In ravno nalašč hočem priti v kuhinjo, ti stara grda baba! sem si mislil in se delal, kakor bi hotel iti k Janezku, toda nisem šol, ampak se skril za vrata v jedilni shrambi. Nisem dolgo čakal in že pride kuharica ter prinese celo vešingtonsko torto, ki je tako nebeško dobra, ako je ravnokar spečena; skoro ne morem popisovati njene dobrote, ker dobim precej skomine; to torto torej prinese in zagodr-nja: »Tako, sedaj upam, da bo enkrat gospa zadovoljna.« Nato je odšla, jaz sem bil pa lih kakor miška, dokler nisem bil brez skrbi. Naša jedilna shramba ima precej veliko okno in jaz postavim torto na podzidok, splezam sam skozi okno. zagrabim torto ter tečem ž njo v drvar- nico. Nato sem šel še po Jancsk; m izvrstno sva se gostila. Ko ni bilo o nji ne duha ne sluha, sem si obrisal itak o }e nesreča nastala? Pri Jjpljiiž^ici se je v obsegu kakih slo kvadratnih metrov odprla nenadoma zemlja in boln šnica se je pogrez-nila med bobnenjem v globino Ko je nas'ala velikanska globina v podobi lija' a se je nagnila najprej rudniška bolnišnica na stran in en del je stal že skoro globoko v zemlji. V prihodnjem trenotku se je pogreznilo celo poslopje, katerega je bilo sedaj videti komaj en meter iz zemlje ven. Nekoliko sekund pozneje je izginilo poslopje popolnoma v odprtino, ki je bila globoka bržkone 150 do 200 metrov. Oblak prahu se je dvignil nad krajem, kjer je stala rudniška bolnišnica, ki je služila v prvi vrsti lahkim in akutnim boleznim. Vse sc je zgodilo v nekoliko trenotkih. Strah med prebivalstvom. Vsled bobnenja in hrupa, ki je nastal pri katastrofi, je prebivalstvo bilo zelo prestrašeno in je pohitelo iz hiš na prosto. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo, samo par oseb je bilo priča groznemu dogodku. Sprva se ljudje niso upali približati se kraju nesreče, ker so se bali, da bi se v bližini ne udrla komu zemlja pod nogami. Ljudje so bili tako preplašeni, da se niso vrnili v svoje hiše, ampak so pozneje prenočili na prostem. Boje se, da bi se druge hiše ne podrle, ako bi se nenadoma znižala zemlja. Oskrbništvo rudnika je ustavilo takoj vse delo v rudniku, ker se je bilo bati, da bi se ne zgodila tudi v rovih kaka nesreča. Obenem se je poročalo o katastrofi okrajnima glavarstvoma v Beljak in Celovec s prošnjo, naj se odpošlje v Rajbelj takoj vojake-pijonirje na pomoč. Še tekom popoldneva je došlo vojaštvo. Žrtve katastrofe. Dognalo se je, da je bilo ob času katastrofe v bolnišnici sedem oseb. Med žrtvami je zdravnik, vrl češki narodnjak dr. Vesely, njegova žena, s katero je bil poročen šele dve leti, in edina hčerka Jaroslava, rojena 25. avgusta 1908. Pri zdravniku ste služili dve deklici, Antonija Černuta iz Loga in Valburga Eichletter iz Belepeči. V hiši sta stanovala tudi umirovljeni orožni-žki postajevodja Langsteiner in njegova žena, ki sta stregla bolnikom. Vse te osebe so našle brezdvomno smrt. Kot se poroča, ni bilo v bolnišnici ob času nesreče nobenega bolnika. Da pa je nastala nesreča še tem Večja, se je začel v teku popoldneva napolnjevati velikanski lijak z vodo, tako da se jo bati, da bodo ponesrečene osebe utonile, ako mogoče še žive. Voda bo tudi popolnoma onemogočila reševalna dela. Vojaška pomoč. Vojaštvo je na široko obkrožilo kraj nesreče in ne pusti nikogar nepoklicanega v bližino. Drugi oddelki vojakov so začeli utrjevati hiše, na katerih so se pokazale močne razpoke in ki so jih podprli s tramovi. O vzrokih nesreče so različna mnenja. Najbolj . etnoje pač to, da so rudarji pod ženejo raz-streljevali kako skalovje in so se vsled tega nezadostno obzidani prostori v rudniku zasuli. Površje zemlje z bolnišnico vred pa se je uclrlo v praznino, ki je nastala med površjem in rudnikom. Več rudarjev, ki so delali v bli- žini bolnišnice v rudniku, je čulo velikansko bobnenje nad seboj ter je zaradi varnosti pobegnilo od dela. Nesreča se je zgodila nad llencklovim rudnikom. Preiskava rudarskih oblasti bo dognala, če je to mnenje, kako je nastala nesreča, pravo. Preiskavo vodi ministerialni svetnik dr. Prosch, ki je došel iz Dunaja, in rudarska svetnika Rothy in Okorn. Kot se poroča doslej iz Rablja se niso zgodile nadaljne nesreče. Celo soboto popoldne so se delale najnujnejše varnostne odredbe. Glavno delo vojaštva je bilo, da izkoplje rabelljskemu potoku novo strugo, ker obstoji nevarnost, da bi ne udri v odprtino, s čemur bi nastala tudi nova nevarnost, da bi voda prišla v rudniške rove. Dognalo se je, da se je iz pogreznjene bolnišnice rešil samo en deček, ki je v ča«u katastrofe skočil skozi okno in hitro pobegnil. Izmed ponesrečenih niso še nikogar rešili. Vse hiše v bližini bolnišnice, večinoma kmečke hiše, so morali prebivalci zapustiti. Pogreznjena bolnišnica. Pogreznjena rudniška bolnišnica je bila enonadstropno poslopje, ki je imelo v pritličju dve veliki sobi za bolnike, v prvem nadstropju pa zdravnikovo stanovanje in stanovanja uslužbencev. — Nesreča se je zgodila ob pol 1. uri popoldne, ko je bil zdravnik dr. Vesely s svojo družino ravno pri kosilu. Poslopje je zginilo pod zemljo v par minutah. — Res grozna nesreča! Dnevne novice. + Kranjski deželni zbor, Dnevni red XVIII. seje deželnega zbora kranjskega dne 11. januarja 1910, ob 10. uri dopoldne. Naznanila deželnozborskega predsedstva. Poročila deželnega odbora o eventualnem zvišanju letne dotacije za agrarske operacije, o uvedbi mostnine od avtomobilov na deželnem mostu čez Savo v Radečah pri Zidanem mostu, v zadevi dolga za zgradbo deželnega gledališča iz leta 1892., o preložitvi okrajne ceste iz Kranja na Zgornjo Besnico v Rakovici z dotičnim načrtom zakona, glede zvišanja pred veljavnostjo pokojninskega štatuta za deželne uslužbence nakazanih narmal-nih pokojnin vdov deželnih uslužbencev, dopolnilna volitev dveh članov v odsek za deželna podjetja, in sicer enega člana iz kmetskili občin in enega člana iz cele zbornice, poročilo ustavnega odseka o načrtu zakona glede iz-premembe občinskega reda in občinskega volivnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano. + Naroden švindel hočejo zdaj naši liberalci zopet uganjati, pa zastonj mažejo popir, kajti kadarkoli se slovenski liberalci začenjajo za »narod« zavzemati, je gotovo, da se ne gre za »slovenski narod«, ampak le za liberalno kožo. Sedanja deželnozborska večina je izdelala načrt za izpremem-bo skrajno krivičnega volivnega reda za mesto Ljubljano, kar pa liberalcem ni všeč. in zato zdaj vpijejo kakor da bi že imeli nož na vratu. Pravijo, da je načrt deželnozborske večine zgolj »po-liticum«, ker hoče spraviTt* S. L. S. v mestnem svetu do večine, da je »nedemokratičen« in čujte! — tudi »nenaro- den«. To so prazne pleve in vsak človek j je vedel, da bo »Narod« zdaj gonil te fraze. »Politicum« ni sedanji načrt, kakor ga je izdelala deželnozborska večina, marveč politikum je sedanji . volivni red, ki ga liberalci niso hoteli ! izpremeniti, čeprav je ljudstvo že dobrih deset let vedno zahtevalo da se uvede pravična reforma Po načivu, ki pa pride zdaj v deželnem zboru v razpravo, bodo prišli v ljubljanski občinski 6vet zastopniki vseh strank in vseh slojev, in sicer čisto pravično sorazmerno njihovi dejanski moči. IKaj neki se bo »Narod« dri, ko pa v istem članku dobesedno piše, da je proporcionalni sistem, kakor ga je izdelala S. L. S., »gotovo idealen, ker je najpravič-nejši!« Če je torej novi načrt za izpre-membo volivnega reda za Ljubljano idealen in pravičen, čemu vpijete? Kar pa »Narod« kriči o Nemcih, je presme-šno, da bi se resno v poštev jemalo. Tista liberalna stranka, o kateri je dr. Tavčar rekel, da je bilo njeno najmo-clrejše dejanje zveza z Nemci in ki je Nemcem podpisala, da jim da mesta v občinskem svetu, piše v sobotnem »Narodu«, da ji »kri zastaja v žilah in govorica mrje na jeziku«, ko pomišlja, da bodo Nemci dobili v novem občinskem svetovalstvu na podlagi proporcionalnega sistema najmenj pet svetovalcev! Ampak ta švindel, ki ga zdaj liberalci hočejo zopet vprizoriti v narodnem ozi-ru, je tako prozoren, da se noben človek na celem Slovenskem ne bo zanj zmenil in naše ljudstvo se liberalcem, ki jim »zastaja kri v žilah«, le smeje. Ti liberalci so ustvarili v deželnem zboru na podlagi pismene pogodbe večino Nemci in so slovenski narod leta in leta tepli z nemškim bičem, zdaj jim pa »kri zastaja!« Odkod pa »Narod« ve, da pridejo po proporčnem sistemu Nemci v občinski svet ljubljanski? Saj še to ni gotovo, če bodo prišli vanj liberalci! Potem pa »Narod« sam pravi, da je proporčni sistem pravičen, čc/nu se potem zgraža? Ali smo mi Nemce v Ljubljani naredili, kaj? »Narod« naj rajši pove, da bodo po proporcionalnem sistemu dobili v občinskem svetu zastopstvo vsi tisti, ki so jim dozdaj vsled krivičnega liberalnega reda bila zaprta vrata v občinski svet ljubljanski in da bodo delavski sloji, sploh vsi, ki so dozdaj bili brezpravni, imeli mogočno zastopstvo, po tistem piškavem načrtu, ki ga je Hribar obljubil, bi bili liberalci milostno pustili »nižjim slojem« celih — šest zastopnikov! »Narod« naj tudi pove, da bodo zastopniki vseh strank in slojev po novem načrtu prišli ne samo svoji dejanski moči primerno v občinski svet, marveč tudi v vse odseke in bo vsaka manjšina imela svoje ljudi v vsaki korporaciji! Liberalci naj zato lepo mirujejo, ker novi volivni red je tako popoln in izboren — odpravljen bo z direktno volivno pravico celo liberalni švindel z ženskimi pooblastili — da se bodo liberalni kričači, ki so celo že v Ljubljani v manjšini, zopet kruto blamirali, če bodo preveč stegovali usta. Slovensko ljudstvo kategorično zahteva reformo za Ljubljano, kakor jo je izdelala S. L. S. v deželnem zboru, in liberalni gostači v deželnem zboru bodo zopet britko občutili, da nič ne pomenijo, ako se bodo uprli ljudski volji! Bodite zato ponižni! -{- Smešno Je vpitje liberalcev zoper volivno reformo za Ljubljano posebno še zato, ker tudi v tem vpraSanju liberalci niso edini- Notorično je namreč, da so Žerjavovci, ki so zdaj v iz-rečni opoziciji zoper Tavčarijance, z volivno reformo, kakor jo je izdelala S. L. S., zelo zadovoljni in imajo že kandidate za svojo stranko. Ker bo namreč po proporčnem sistemu vsaki količkaj močni stranki omogočeno spraviti svoje zastopnike v ljubljanski občinski svet, upajo mladostrujarji, da dobe tudi par občinskih svetnikov, če ne celo več kakor stari liberalci, ki celo že v Ljubljani nimajo nobene za-slombe. »Mladi« prav nič ne prikrivajo, da bodo storili vse, da z novim voliv-nim redom pomedejo s Tavčarjem. Samostojno bodo nastopili tudi uradniki, ki so stare liberalne stranke pod dr. Tavčarjevo komando že davnej do grla siti, ker ima dr. Tavčar ravno glede uradnikov silno veliko reči na hrbtu.. »Narod« zdaj le zato tako neznansko vpije in uganja celo narodno komedi-antstvo, ker se novih volitev v Ljubljani strašno boji, saj dr. Tavčar dobro ve, kako so razcepljeni ljubljanski liberalci in ker predobro sluti, da stari liberalizem po reformi najbrže sploh nič več v občinski svet ne pride! Le vpijte in rjujte, saj imate zadosti vzroka! Res je namreč, kar piše »Narod«, da liberalcem »piše nevidna roka: Mene, tekel, ufarsin!« + Kako so liberalci ljubljanski volivni red »izpremenili«. Svojega demokratičnega srca se staroliberalci vedno takrat spominjajo, kadar je prepozno, oziroma kadar S. L. S. dosledno po svojem programu kaj demokratičnega upelje. Tako tudi zdaj vpijejo, da so v ljubljanskem občinskem svetu že pred leti sklenili občinsko volivno reformo, po kateri bi se bil imel napraviti četrti razred, v katerem bi bili volili 6 občinskih svetovavcev vsi tisti, ki dozdaj niso imeli volivne pravice. Tudi to je sam humbug. Tistega volivnega načrta niso izdelali liberalci, še menj pa župan Hribar, marveč izdelal ga je takratni občinski svetovalec Prosenc, katerega so liberalci vedno imeli za najmenj liberalnega. Gospod Prosenc je namreč takrat po vzoru dunajskega občinskega volivnega reda izdelal načrt za reformo ljubljanskega občinskega volivnega reda s četrtim razredom, v katerem naj bi volili vsi, ki drugače nimajo nobene volivne pravice, šest svetovalcev. Š tem načrtom je Prosenc stopil pred klub občinskih svetnikov, ki je načrt v principu odobril ter sklenil, da se ima ta načrt tiskati ter vsem občinskim svetnikom predložiti. To se je storilo, a kljub večkratnemu urgi-ranju od strani Prosenca, naj se načrt predloži v plenumu, se to celih osem let ni zgodilo, ker se je liberalna stranka do zadnjega hotela braniti vsake reforme, ki bi prinesla v občinski svet kaj zdrave opozicije. No po preteku osmih let je Hribar tik pred zadnjo državno-zborsko volitvijo, torej iz znanih osebnih namenov, prišel s predlogom, ki je bil Prosenčevemu ' enak kakor jajce jajcu. V dotični seji je zato Proseno konstatiral, da je ta predlog njegov in da se Hribar le kiti s tujim perjem, da pripravi sebi tla za agitacijo za držav-nozborske volitve. In nato se je izvršil liberalen manever prve vrste. Župan je usta in šel mirno v salon, kjer so bili vsi domaČi zbrani. »Jurček,« rekla mi je mama sladka kot med, »dovolim ti, da smeš iti k Janezku in se z njim igrati, dokler ne pokosimo.« »Dobro « sem rekel. Toda imel sem vse drugačne načrte. Splazil sem se pod mizo v obed-nici; namizni prt je segal prav do tal in me je skril popolnoma. S seboj sem vzel kleščice za sladkor, vilice in nekaj grozdja z mize, potem sem se pa čisto zložno vlegel. Kmalu so prišli ter se vsedli in gospod Prim je molil glasno navadno molitev. Bil je v čevljih in vščipnil sem ga na sklep ravno toliko, da je lahko mislil, da ga je ugriznil pajek. Ko je molil: »Zahvalimo se ti, o Gospod,« sem slišal, da je Suzani ušel smeh, vendar pa ni vedela, zakaj da jc te besede tako čudno izgovoril. Gospod Prim je zelo olikan človek. Za cel svet bi ne bil pogledal pod mizo, kaj da jc in jaz sem ga zgačkal, kakor bi mu lezla kak živalica po nogi gori in doli; premikal je nogo in stopical, kakor bi hotel plesati polko, vendar tako, da drugi niso nič zapazili. Obed je trajal strašno dolgo, toda meni je bilo vseeno, ker sem itak preveč torte pojedel. Slišal sem. kako so sestre nekaj z mamo šepetale in ona je nato rekla: »V strašni z; dregi sem. gospod Prim. Mačka nam je pojedla močnato jed. Zadovoljiti se boste morali s sladoledom, sadjem in kavo.« Potem sta govorila papa in gospod Prim radi hiše; rekel je, da jo vzame za to ceno in ko se je govor še o tej stvari sukal, je naenkrat vprašal: »Ali imate pri hiši kakega psa?« »Le eno dogo,« je odgovoril papa. »Mislil sem, da je nekaj tal.ega pod mizo « je zopet rekel. »Nemogoče « pravi papa. »Ali želite belo kavo s smetano ali črno?« je vprašala mama. »Prosim črno « je odgovoril. Strašno olikan človek je to. Ravno tedaj sem se pa zmotil ter ga s kleščami zagrabil za piščal ter ga pošteno vščipnil. »Au! Au! Au!« je zavpil in skočil pokonci. Skodelico s kavo je prekucnil na steklen krožnik s kompotom, kava se je pa razlila po prtu; krožnik in skodelica sta se razbila — lepo! Dobro vem. da sem obledel po vsem telesu. Nisem ga hotel tako hudo vščipniti, toda nesreča se ni dala več popraviti. »Gorje mi! Steklino dobim!« je vpil gospod Prim. »Prokleti pes! Hitro pošljite po zdravnika, da mi rano izreže. Vedno sem mislil, da bom radi vodenice umrl, sedaj sem pa popaden — po-paden! Za božjo voljo, moja noga! Pošljite hitro po zdravnika, ker bo sicer prepozno! Kako strašna je smrt radi stekline, oh, oh, oh!« Dekleta so poskakala na stole ter na vso moč vpila. Najbolj sem si želel v tistem trenotku, cla bi »e bil vdrl v klet, pa želje se mi niso izpolnile. Papa je odprl vrata, da bi spodil steklega psa, potem je zlezel tudi na stol ter suval s palico pod mizo: »Poberi se ven, marš!« dokler se ni utrudil. Naenkrat mu pa šine nekaj v glavo; zleze s stola, privzdigne prt in pogleda pod mizo. »Saj je le naš fant! Jurček, pridi ven, ti navihanec! Poberi se mi v svojo sobo in tam počakaj, da s teboj obrav-nam. Dobro, dobro, prijatelj Prim, kaj ne vedno je še boljše, če nas poreden deček potegne za nogo, kakor pa bi nas obgrizel stekel pes? Sedite, sedite! Pojdite doli s stolov, punice! Zenka, nalij drugo skodelico kave našemu gostu.« Starec je bil pa od jeze zelen kakor kuščar, vzel je svoj klobuk ter odšel. Sedaj pa pravijo vsi, da se je radi mene kupčija za hišo podrla — vedno moram biti jaz kriv. Svetuje naj mi kdo, kaj bi storil, ako bi bil na mojem mestu ter tako poreden kakor jaz? Grozno sem bil te-pcn. Danes zvečer se čutim zelo pobitega in potrtega, ljubi dnevnik. Vsi se jeze na-mc, Mislil bi si kdo, da sem najbolj krvoločen morilec. Želim jim, da bi me nikdo več nc videl razven Suzane in Beti. Beti je dobra z menoj. Prinesla mi je zdravilo, ki ga ima mama za migreno, Suzanin glicerin, nekaj svojih mazil ter skledico sladoleda. Če se sploh kdaj oženim, vzamem gotovo I Bcii. Če odslovi onega rdečelasega, pegastega mlekarja, ki jo hoče vzeti in napraviti mlekarno, potem jo precej vzamem, ko bom velik. Deklica, ki malemu dečku rada pomaga, to je deklica za-me. * ♦ * Zdi se mi, da je bilo očetu žal, kep me je pred tremi dnevi tako pretepel in zato me je vzel včeraj zvečer seboj v mestno hišo, kjer Herman kaže svoje umetnosti. Ta človek je čarovnik in kaže take čare, kakor bi mu sam zlodej pomagal. Nihče ne more videti, kako dela. Jaz sam sem ves čas natančno pazil, toda nisem ga mogel zasačiti. Mii slini pa, da bi par teh čarovnij znal vendar napraviti. Ko bom velik, hočem biti tudi čarovnik — nekaj stvari je res zelo lahkih. Poskusil bom ono z jajci in žepnim robcem, kako se dolg nož požre, potem si bom sposodil od kake gospe uro in še nekaj drugih umetnosti Kako bodo sestre presenečene, ko bodo videle, da tudi njih mali bratec zna take stvari. Hočem se skrivaj učiti in ko se privadim tem Črnošolskim umetnostim. postavim v salonu mizo in prodajal bom sestram ter njih častilcem vstopnice, slednjič jim pa hočem pokazati, kako se vse to napravi. Vesel sem, da sem se tako hitro odločil za čarovništvo. Upam, da mi bo ta posel zelo ugajal in dobro nesel. (Dalje.) namreč občinski recTTn oHČinskT voliv-ni red postavil na dnevni red občinske seje, ki se je vršila malo dni pred volitvami za državni zbor. Vsak človek bi bil mislil, da bo prišel najprej na vrsto občinski red, ki je podlaga občinskemu volivnemu redu, saj se o volivnem redu sploh pametno ne da razpravljati, ako se prej ne ugotovi občinski red. Pa je bilo ravno narobe! Najpreje se je v dotični seji »razpravljalo« o voliv. redu, poročevavec pa je bil dr. Oražen. Občinski volivni red je bil soglasno sprejet, njegovo podlago pa, občinski red, so djali na dnevni red prihodnje seje. Ta prihodnja seja pa se je vršila po volitvah, ko je Hribar imel že mandat v žepu. No in pri tej seji se je sklenilo, da se razprava o občinskem redu preloži — in še do danes ni prišla na vrsto ter se o njej ni nikoli nič sklepalo! Brez izpremembe občinskega reda pa je izprememba občinskega voliv nega reda brezsmisel, kakor ve vsak abecedar. Iz tega sledi, da je občinski svet, če je res deželnemu zboru, kakor trdi »Narod«, predložil svoj sklep glede izpremembe občinskega volivne-ga reda, ustrelil kapitalnega kozla, kajti občinski volivni red brez občinskega reda, je prazna reč brez pomena in res ne spada drugam kakor — pod mizo. Če pa občinski svet ni reforme volivnega reda predložil, ker ni sklepal tudi o reformi občinskega reda, potem se je »Narod« zlagal, kar je pravtako verjetno. Cela reč bi bila torej čisto navadna staroliberalna komedija. Izpre menili so po načrtu, ki ga je že pred osmimi leti napravil Prosenc, volivni red, da pridobe soc. demokrate, ki so potem Hribarja res volili v državni zbor, da bi se pa volivni red dejansko ne izpremenil, niso sklenili izpremembe občinskega reda! Taki ljudje pa zato s svojim upitjem zoper sedaj od S. L. S. predloženo volivno in občinsko reformo ne bodo prav ničesar dosegli. '-j- Starim liberalcem se lastni strankarji zdaj zopet prisrčno smejejo in se norčujejo iz vodstva stranke, ki po »Narodu« vpije zoper demokratično reformo ljubljanskega volivnega reda, ki jo je S. L. S. izdelala na podlagi proporca, ki je najpravičnejši volivni sistem. Kajti, kdo se ne spomni, da so ravno staroliberalci vedno zahtevali proporčni sistem in so svoj čas liberalni poslanci ta sistem celo predlagali v državnem zboru, ko se je šlo za volivno reformo! Zdaj pa nore in se jeze, ko se ima ta sistem uvesti v ljubljanskem občinskem svetu. Staroliberalci niso za res nič drugega več, kakor da se igrajo pajace. + Proti krivicam! Zadnjič je lieki duhovnik, dr. L., zahteval na celovškem kolodvoru v slovenščini karlo IV Ljubljano. Ker mu je niso dali, se tje šel k postajenačelniku pritožit. Po-stajenačelnik pa se je, mesto da bi šel uradnico poučit, kaj določuje obratni poslovnik glede jezika, obregnil ob duhovnika, češ, da je njegova zahteva provokacija! Nato je šel postajenačel-nik sam kupit karto. — Zdaj pa beremo v »Tagespošti« poročilo o tem slučaju in glejte, »Tagespost« niti ne taji, kaj je postajenačelnik potniku rekel! »Er wurde ihm in hoflichem, aber ganz entschiedenem Tone klargelegt, dali sein Verlangen nur den Charakter einer Provokation tragt.« Ali je mogoča večja predrznost? Nemški list pa je zamolčal, da je postajenačelnik duhovniku rekel, da če bi bil iz celovške škofije, bi mu »že pokazal«, ker je pa iz ljubljanske, žal, »ne more nič storiti!« — Ali smo res tak pasje ponižni narod, da ne bomo zoper to nič storili? Zadnjič so se predrznih na celovškem kolodvoru celo pošiljatev zavrniti, ker je bila naslovljena v »Gorico« mesto v »Gorz«! Torej smo čisto brezpravni, zasmehovani in provocirani od vsakega uradnika in vse pritožbe nič ne izdajo, ampak še bolj se iz nas norčujejo. Ampak mi vladi in Nemcem povemo, da stvar ne bo dolgo šla tako dalje, ampak da bo počilo in bo pokalo, dokler ne bo vlada uvidela, da si reže v lastno meso, ako nas žali in izziva. Le izzivajte, izzvali boste iz nas le, kar bo za V a s neprijetno! — Shod na Savi. Včeraj popoldne sta se na Savi v »Delavskem domu« vršila dva občna zbora: Občni zbor kr-ščansltosocialnega političnega društva in strokovnega društva. Govorila sta poleg drugih tudi tov. Miki iz Kamne-gorice in poslanec Gostinčar. Udeležba je bila povoljna. + Shod dr. Ryba?a. V nedeljo se je vršil pri Sv. Ivanu pri Trstu v »Narodnem domu« shod političnega društva »Edinost«, na katerem jc poročal državni poslanec dr. Rybar o zadnjih političnih dogodkih in o državnem zboru. Večji del svojih izvajanj je posvetil Friedjungovemu in zagrebškemu veleizd^jniškemu procesu. Izvajal jc, da je vsa avstrijska protislovanska gonja izvirala na podlagi ponarejenih dokumentov, s katerimi se je dolžilo zlasti Jugoslovane protiavstrijskih teženj. Izjavil je, da se je edino pozitivno delo drž. zbora zadnjih let pričelo šele s predlogom Krek-Kramaf. Dotaknil se je tudi vprašanja o jugoslovanskem ministru. Po njegovem mnenju je oseba, ki naj to mesto zasede, postranska stvar, glavno je, da ga sploh dobimo, ker se s tem oficijelno prizna Jugoslovanom pravica, sodelovati pri administraciji države. Končno je izrazil željo ! po združitvi obeh jugoslovanskih klubov v skupen klub, za kar da se že vrše pogajanja med »Slovenskim klubom« m klubom »Južnih Slavena«, in je upati, da se to v kratkem uresniči. — Shod, na katerem je bilo krog 300 oseb, je izrekel Rybafu zaupnico. + Glede nasledstva dr. Nagla krožijo najrazličnejše novice. »Wiener Allg. Zeitung« n. pr. pravi, da dr. Pe-tronio ne bo Naglov naslednik, pač pa bo vodil škofijo za časa sedisvakance. Sedisvakanca pa da bo precej dolga. — Mi pa menimo, da je v nujnem interesu dušnega pastirstva, da se tržaška škofijska stolica kmalu zasede, kajti razmere v tržaški škofiji so zelo nepo-voljne. Cuje se, da se je okoli Buzeta začelo od izvestne strani že s pravoslavno propagando. Ne vemo, če je res, toda na vsak način treba razmere hitro urediti, kakor to želi tudi duhovščina in ljudstvo. Saj je itak zadosti se-disvakanc na Jugu! + Društveno gibanje. Včeraj dopoldne se je ustanovilo »Izobraževalno društvo za vse Posavje«, kolikor ga spada pod šentpetersko župnijo, zazdaj s sedežem v Šmartnem ob Savi. Na ustanovnem shodu sta govorila F. Ter-seglav in kaplan Petrič, mnogobrojno zbrano ljudstvo je pozdravil tudi poslanec Dimnik. — Včeraj popoldne je predaval v novem izobraževalnem društvu na Črnučah F. Terseglav. — Povsod tu so pripravljena tla tudi za Orla. — Smrtna kosa. V Viševku pri Moravčah je danes zjutraj umrla posest-nica gospa vdova Marija Rožič, mati tajnika S. L. S. dr. Rožiča v 63. letu svoje starosti. Pogreb bo v sredo ob deveti uri dopoldne iz Viševka št. 20 na pokopališče podružnice Sv, Trojice pri Moravčah. — Ranjka je bila dobra, skrbna mati, vzorna krščanska žena in zgled dobre gospodarice. Naj počiva v Bogu! — Zopet izum Zagrebčana. »Agra-mer Tagblatt« poroča, da je zagrebški urar Hiibsch iznašel aparat, ki bi avtomatično naznanjal prihod vlakov na 1000 metrov daljave, v isti dolžini razsvetljeval predore in tudi sam hipno zavrl vlak, ako bi službeno osobje zna- | menj preje ne videlo ali ne slišalo. Na ta način bi bilo trčenje vlakov popolnoma izključeno. Iznajditelj je svoj izum prijavil železniškim oblastem v Bu-dimpešti in na Dunaju in išče denarne pomoči za eksploatiranje svojega izuma. oddaljil, ali komaj je storil par korakov, je ustrelil s puško nanj njegov bratranec, 171etni Alojzij, ki se je bil skril za nekim grmom. Strel je Kovre-čiča zadel v desno stran. Drugi dan so ranjenca prepeljali v tržaško mestno bolnišnico, kjer so mu takoj odprli glavo, ali nesrečnež je vzlic operaciji no noči umrl. — Otrok ustrelil otroka. Od Devicc Marije v Polju se nam piše: Karol Ja-kop, rojen 8. novembra 1895., zakonski sin umrlega Jakoba Jakop, hišarja in mizarja in Frančiške rojene Avšič iz D. M. Polje št. 11, kupil je pred dobrim tednom revolverju podobno orožje od svojega 14-letnega sorodnika za 1 K 60 vin. Orožje je kot majhna pištola, v katero se zadej vdene patrona, cev je dolga kakih 18 cm, kaliber kake 3 mm. S tem orožjem je streljal na ptiče, mačke, pse. V petek zvečer pride k sosedu Avru v D. M. v Poljah št. 10. Gospodar in gospodinja sta ravno odšla obiskat neko bolnieo-prijateljico. Dekla je imela v naročju sina Albina Benčina, rojenega 12. februarja 1907. — Karol Jakop pride ob pol 8. uri zvečer v vežo in pravi: »Albin, sedaj te pa bom!« Dekla ga posvari, naj bo miren. On pravi: »Saj ni nabasano,« pritisne in kroglja gre otroku ravno sredi čela v glavo. Otrok povesi glavo, ne zajoče nič, redko diha in umrje zjutraj ob pol 6. uri. Pokličejo starše nazaj, pride zdravnik, pomagati ne more nihče. — Orožnik je Jakopa vzel v soboto zjutraj, na orožniški postaji so ž njim sestavili zapisnik in ga izpustili. Ustreljeni otrok bo danes, v ponedeljek, sod-nijsko obduciran in pokopan. — Umor. Posestniški sin A. Furman je napadel 3. januarja zjutraj ob 3. rudarja Alojza Špileta in ga pobil s sekiro na tla. Špile je na mestu umrl. Furmana so zaprli. — Brat ubit od brata in bratranca. V Sv. Antonu pri Kopru je kmet Alojzij Kovrcčič te dni radi neke sporne ded-ščine počakal za oglom neke hiše v omenjeni vasi svojega 551etnega brata Josipa in mu vrgel velik "kamen v glavo, provzročivši mu veliko rano na obrazu. Josip Kovrcčič se jc .ves krvav .T Por°SU se je gospod Edvard 1 r i j a t e I j, trgovec in posestnik v Ribnici z gdčno. Pavlo Č a m p a iz Velikih Poljan. Srečno! — Zopet hišna preiskava v Trstu. V soboto popoldne je izvršila policija lnsno preiskavo v uredništvu lista »L Anarhico il Pensiero« v Trstu. Uspeh preiskave ni znan. — Okrajni glavar proti hrvatski zastavi. Splitski župan dr. Mihajlovič se je hotel podati k poveljniku francoskih čet, da mu povrne obisk. Na čolnu, s katerim se je župan nameraval podati na francosko vojno ladjo, je dal razviti hrvatsko trobojnico. Okrajni glavar, ki je hotel istodobno vrniti obisk, je prosil župana, naj mu dovoli, da prisede v čoln. Kot olikan človek mu župan seveda ni odrekel te prošnje. Ali čim je okrajni glavar sel v čoln, je že dal ukaz, da je hrvatsko trobojnico odstraniti. Na. pomolu zbrano občinstvo je začelo žvižgati in kričati. Kako majhni so ti naši birokrat je! — Pri zadrugi obrtnikov črnomaljskega sodnega okraja v Črnomlju vršila se je preizkušnja za pomagalska dela na dan 12. grudna 1909 ob 10. uri dopoldne, h kateri so se prijavili štirje pomočniki, in sicer dva čevljarska, en mizarski in en krojaški pomočnik. Uspeh preizkušnje je bil: eden pomočnik je napravil preizkušnjo z dobrim in dva z zadostnim uspehom, dočim je krojaški pomočnik od preizkušnje odstopil. — Razpisana učiteljska služba. V črnomaljskem šolskem okraju se razpisuje učno mesto na štirirazrednici v Črnomlju in učno mesto na trirazred-nici v Semiču v stalno ter učno mesto na novi enorazrednici v Stari Lipi pri Vinici v stalno oziroma začasno na-meščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo do 15. prosinca 1910. Radi otvoritve obrtne nadaljevalne šole na ljudski šoli v Črnomlju, se bodo za to šolo vpoštevali v prvi vrsti moški prosilci. — Pomlad po zimi. Iz kostanjevi-ške okolice se poroča: Če bi nam pra-tika ne kazala prvih dni januarja, bi vsakdo mislil, da se že mesec marec bliža svojemu koncu, tako prijetno vreme imamo. Mraza ni nikakšnega. Ob potokih rastejo trobentice in marjetice, celo grmovje poganja tu in tam mladike. Delavci, ki pripravljajo kole za vinograde, so pripovedovali, da jc kostanj skoro muževen, toliko da se lubje kar ne odloči od kol. Ljudje orjejo in marsikateri ptiček se oglasi s svojim pomladnim napevom. Da bi ga le pomlad ne prisilila, da bi takrat moral molčati in prezebati. — Nakup plemenske govedi. Deželni odbor bo sprejemal v letu 1910 prošnje za nakup plemenskih bikov in plemenskih krav v dveh rokih in sicer spomladi in jeseni. Spomladi se bodo vpoštevale le one prošnje, ki bodo vložene najkasneje do 15. februarja 1910, jeseni pa one, ki dojdejo deželnemu odboru najkasneje do 1. julija 1910. — K nakupu plemenskih bikov bo deželni odbor prispeval načeloma živinorejskim zadrugam polovico, drugim zadrugam, občinam in korporacijam in izjemoma tudi zasebnikom pa eno tretjino kupnine. Poleg tega bo povrnil na prošnjo tudi železniške transportne stroške do zadnje postaje za enega odposlanca in za naltupljene bike. Nakup plemenskih krav bo deželni odbor podpiral v toliko, da bo od slučaja do slučaja povrnil železniške stranportne stroške do zadnje postaje. V tem oziru bo vpošteval le prošnje članov živinorejskih in mlekarskih zadrug. Vsak prošnjik, ki bo dobil podporo za nakup bika, se bo moral zavezati, da bo žival redil po načelih umne živinoreje in po navodilih deželnega odbora. Ravno-tako se bo moral zavezati vsak, komur bo izročila kaka zadruga, občina ali korporacija bika v oskrbo. Omenjenim korporacijam bo vsled tega v prošnji navesti natančno ime in naslov bodočega oskrbnika. Na prošnje, ki ne bodo došle deželnemu odboru do povedanih rokov, se deželni odbor ne bo oziral. + Iz učiteljske službe. Obolelo učiteljico Terezijo Arnbrožič na Čatežu nadomešča suplentka Angela Kuhelj. Kot začasni učitelj v Zdihovem je nameščen ondotni suplent Henrik vit. pl. Turcanski. Ljudmila Odlasek in Julija Toplikar sta nameščeni kot začasni učiteljici na petrazrednici pri Sv. Petru v Ljubljani. f — Umrl je v Zagrebu Tomo pl. Sol-lopek, umirovljeni sodni svetnik, v starosti 79 let. Spadal je med Hrvate ilirske dobe in je lota 1848 se boril proti Madžarom ter bil ranjen. Odrezali so mu nogo, vsled česar se je moral odpovedati vojaškemu poklicu, do katerega je imel veliko veselja ter je nato študiral pravo. Leta 1893 jc bil umirovljen in odlikovan s Fran Jožefovim redom. — Kamniški vlak je bil v nedeljo, 2. t. m., zvečer ob 6. uri čisto nabasan potnikov. Polovica ljudi je moralo stati v vozovih in zunaj. V Domžalah se je zamudil vlak celo četrt ure. Naj bi železniška uprava v takem slučaju, ko ve, da se vozi veliko ljudi v Ljublja. no, preskrbela nekaj več voz. — Slov. katol. izobraževalno društvo se je ustanovilo dne 2. januarja na Uncu. Po dolgem času se jc tudi un-ška župnija dvignila, da se pomeri v dobrem z okoliškimi organizacijami. Pričakujemo od najmlajšega notranjskega društva mnogo uspehov na polju ljudske izobrazbe, če se vsi člani zvesto oklenejo nove matice ter vztrajno podpirajo njeno delo. — Poizkus samoumora. V Trstu je Antonija Rebernik, stara 23 let, izpila strupa v trenotku duševne potrtosti. Zdravniška postaja je pravočasno pritekla na pomoč. — Oddaja državnih dobav in del. C. kr. trgovinsko ministrstvo je k odredbi skupnega ministrstva z dne 3. aprila 1909, drž. zak. št. 61, ki zadeva oddajo državnih dobav in del in je dne 1. januarja 1910 prišla v veljavo, izdala izvršilni razpis, ki ga interesenti morejo vpogledati tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Iz časnikarstva. Kakor poročajo časopisi, pojde dunajski urednik praških »Narodnih Listov« dvorni svetnik P e n i ž e k v pokoj, ker je v sporu z novim listovim lastnikom dr. Krama-rom. — Smrt na žagi. Iz Radovljice poročajo: Pod mestom Radovljica ob Savi ima gospod Dernič svojo veliko tovarno za pohištvo in velike žage. V petek, dne 7. januarja, popoldne je po. magal na žagi Janez Grohar, 191etni tesarski vajenec, pri razkladanju razža-ganega lesa. Okrog petih popoldne se sklone imenovani na žago, v tem hipu po nesreči odskoči razžagano bruno kvišku in ga zadene s tako silo pod vrat v podbradek, da mu prebije spodnjo čeljust, žile in rani zgornje nebo v ustih. Ponesrečenec se je nezavesten zgrudil in je živel v popolni nezavesti še par ur. Vsaka pomoč rešiti ga je bila izključena. Vslecl izkrvavljenja in pre-tresenja možgan je umrl okrog 7. ure zvečer. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Pokojni bi bil čez par mesecev prost in je bil doma iz Gornje Sorice. — V Ameriki umrla Slovenca. Iz, Cikage pišejo, da je ondi umrl Luka Kušar. — Iz Kansas City-ja, v državi Kansas se poroča, da je umrl 12. decembra Pavel Šterk. Doma je bil iz Predgrada, občine Stari trg'pri Poljanah. Proti Hofrichterju se, kakor poročajo nekateri listi, množe dokazi. Sedaj se je oglasil lastnik neke gledališke agenture Kari Sehell, ki je v kritični noči videl Hofrichterja, ko je na Dunaju metal neka pisma v poštni nabiralnik. Preiskava je dognala, da Hof-richterjev pes nima glist, kakor je trdil Hofrichter. — Srebrna ženska ura najdena* Dne 1. novembra preteklega leta, to je na Vseh svetnikov dan, našla sc je v bližini Čaksove žganjarne na Selu srebrna ženska žepna ura s pozlačeno verižico. Dobi se v občinski pisarni nri D. M. v Polju. Ljubljanske novice. lj Jutri k javnemu predavanju! Opozarjamo še enkrat na javno predavanje g. dr. Iv. Robide, ki se prične jutri v torek točno ob pol osmi uri zvečer v dvorani S. K. S. Z. lj Hribarjev vodomet strašno boli liberalce, ki se še zbirajo okoli propale »Narodove« klikice. Saj res ni za toli slavljenega in opevanega Hribarja posebno častno, da so zdaj morali podreti tisto klobaso iz cementa, ki je predstavljala »vodomet« pred »Mestnim domom« in kateri je ljudski humor nadel ime mestnega korita. Zato se zdaj »Narod« zaganja v »Slovenca« češ, da je »perfiden«, ko to korito podtika Hribarju, ker to korito da je delo stavbenega urada. Toda stavbeni urad »Narodu« gotovo ne bo hvaležen, ko skuša zvaliti vso krivdo za korito nanj. Stavbeni urad je pri tem čisto nedoi-žen, kajti naprava vodometa je bila sklenjena .vsled nujnega predloga. župana Hribarja, in siccr v neki seji, ko je bila polovica občinskih svetnikov odsotna, da ne bi se kdo oglasil zoper ta ženialen načrt, ki drastično razodeva znano »lepočutje« župana ] Hribarja in je stal mesto celih 12.000 kron! Tudi načrt je Hribarjev, kakor smo od čisto zanesljive strani izvedeli 1 in on sam se je z velikansko vnemo zavzemal za obliko korita, oziroma debele »enostavne« klobase iz cementa. Zdaj pa so ta »vodomet« podrli in se je 12 tisoč kron davkoplačevalskega denarja naravnost v oblake vrglo! Lepo gospodarstvo, ki kar kriči po volivni reformi ! lj ženski oddelek S. K. S. Z. je priredil vče-aj v društveni dvorani veselico, ki je imela prav zanimiv spoi-ed in je pričala o veliki marljivosti odse-kovega odbora in vseli sodelujočih. Vzorno delavna predsednica ga. Man-fredo je s krepkimi besedami pozdravila navzoče, nakar je č. g. dr. Jerše z ljubko šegavostjo opisoval razne dogodke in razliko med starim in novim časom ter pozival navzoče, naj se zavedajo dolžnosti, ki jih jim nalaga novi čas. Gospoda doktorja bi občinstvo rado poslušalo cel večer, tako zanimivo osoljeno, novo je vedno njegovo predavanje. Društveni mešani zbor je pod vodstvom g. učitelja .lavorška prav dobro zapel dve pesmi ter se je s svojim gpevom posebno odlikoval g. Avg. Je-ločnik. Z globokim čustvom je dekla-mirala gdčna. Minka Hrovatova »Nevesto«, gdčna. Minka Vidrova nas je pa kot »ciganski otrok« naravnost presenetila. V njej je toliko igralskega talenta, da se lahko pod dobrim vodstvom razvije v eno najboljših slovenskih igralk. Prav zelo nas je zanimala burka »V posredovalnici«, v kateri so sodelujoče gospodične ustvarile nekaj iuprav krasnih tipov, na čelu jim gdč. Minka Bonačeva, katere nastop je bil tako dovršen, tako popoln po živahnosti, v vseh kretnjah ter prednašanju, da bi z uspehom konkurirala z najboljšimi subretkami. Upajmo, da pozdravimo gospodično še večkrat v takih tvlogah. Tudi gospodične Ošabnova, Birkova, Zakraščkova, Rožica, Merus, Podgorska, Piskarjeva, Zagorska, Milanska, Prihodna so se odlikovale s sigurnim nastopom ter so vse dobro ka-;rakterizirale. Videlo se je, da so se z ljubeznijo uglobile v svoje vloge. Tudi beraček Peterček je bil prav dober in se je moral opetovano zahvaliti za živahno odobravanje občinstva. Kakor ivedno, je bila tudi včeraj dvorana premajhna. Leto osorej bo tudi v tem oziru drugače ter bo naša organizacija lahko nastopala v »Ljudskem domu« jtudi pred širšim občinstvom. Podlage za to ima dovolj, za kar ni mala zasluga ženskega oddelka S. K. S. Z., ki bo rvedno važnejši faktor v javnem življenju prerajajoče se naše bele Ljubljane. lj Predpustna veselica društva državnih slug postaja vsako leto občinstvu priljubljenejša. To se je pokazalo zopet v soboto, ko je na vabilo delavnega odbora, prihitelo na priredbo v veliko dvorano »Uniona« toliko občinstva, kakor še nikdar prej. Dvorana jc bila elegantno okrašena z zelenjem na odru pa je bil prirejen pravcat vrt, kjer je bil prostor za došle odličnjake. Po- , častili so priredbo: predsednik dež. so- ! dišča Levičnik, dalje dvorni svetniki grof Chorinsky, Pajk in Kliment, nad- ; svetnik Haufen, vladni svetnik La- j schan, grof Kiinigl, clrž. pravdnik Trenz, poslanci dr. Krek, dr. Žitnik, j Pogačnik, deželna odbornika profesor Jarc in dr. V. Pegan ter dež. poslanec dr. Eger, svetnik trgovske in obrtne zbornice Kregar, oskrbnik Rabič itd. Društvu, ki ima plemenite socialne namene, prav odkritosrčno čestitamo na izrednem vspehu, ki je bil glede izvrstne zabave popoln in upamo, da je tudi v materijelnem oziru. lj Poročil se je v soboto inženir g. Andrej Grošelj, sin pokojnega trgovca Grošlja z gdč. Tinco K a a č i n a iz Zatičine. lj Domobranska godba. Tukajšnji domobranski polk dobi v kratkem svojo godbo na pihala brez bobna ter je kapelnik rodom Čeh, že došel v Ljubljano. lj Garnizijski venček. Prijateljsko društvo daljeslužbujočih podčastnikov ljubljanske garnizije, priredi 1. svečana t. 1. pod visokim pokroviteljstvom njegove ekscelence gospoda divisijo-narja fml. L. Matuschka v slavnostni dvorani hotela »Union« garnizijski venček. Povabila se bodo razpošiljala tekom prihodnjega tedna. Društvo prijazno prosi one gospode tovariše, ki vsled pomote niso dobili povabil, naj pošljejo natančen naslov na adjutan-turo tukaj se nahajajočih polkov. Letos odpade venček v spomin Oever-see dalje službujočih podčastnikov belgijskega polka. lj pokopali so včeraj popoldne umrlega kurjača južne železnice v pokoju g. Janeza Svetlina, lj Gospo Danilovo, ki je v soboto v Gorici v »Trgovskem domu« igrala Ibsenovo Noro, visoko hvalijo tudi italijanski listi, med njimi »Gazzettino Popolare«, ki prinaša poročilo o predstavi in naglaša, da spričo težav, ki jih Nora prizadeva največjim umetnicam vseh narodov, znači interpretacija te vloge od strani gospe Danilove krasen uspeh. Tudi mi čestitamo naši rojakinji! lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani se je nabralo v nabiralniku pri gospodu J. Ložarju 17 K. Iskrena hvala vsem darovalcem! lj Aretovan je bil zopet znani tovariš tatice Marije Fissneiderjeve, katero je policija meseca septembra lanskega leta oddala sodišču, 351etni pleskarski pomočnik Ivan ŠuŠterŠič iz Je-žice zaradi sokrivde tatvine. Fissnei-derjevo je sodišče takrat obsodilo na dve leti ječe, šušteršiča je pa sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Pred kratkim pa je policija dognala, da ima ŠuŠterŠič v svojem stanovanju v Spodnji Šiški več ukradenih reči. Nato je policija s šišenskim orožni-štvom pri šušteršiču izvršila hišno preiskavo in našla več robcev, namiznih prtov, servijetov, kuhinjskih brisač in jedilnega orodja, šušteršiča so izročili deželnemu sodišču. lj Vlomil je sinoči neznan storilec v prostore bicikliškega kluba v Latter-manovem drevoredu. Polomil je pri vratih dve ključavnici, toda odnesel ni ničesar. lj Čigav je voziček? Tesarski mojster Matevž Jerančič je potegnil iz Ljubljanice pri Selu štirikolesni voziček. Lastnik ga dobi v Mostah št. 30. lj Na opazovalni oddelek deželne bolnice so prepeljali g 2igo Voduška. lj Z no*em sunil. Včeraj je sunil nekdo v Tržiču posestnikovega sina Martina Poljana v desno stran trebuha in ga težko telesno poškodoval. Prepeljali so ga danes zjutraj v deželno bolnišnico. lj S kolesa padla. Ko se je v soboto zjutraj peljala na kolesu po Latterma novem drevoredu neka delavka toba.č ne tovarne, jo je stražnik opozoril na prepovedano vožnjo. Delavka je nato še bolj naglo vozila, nakar je padla s kolesa in sc na obrazu zelo poškodovala. Čudno, da se pa nekateri častniki smejo po drevoredu neovirano voziti. lj Na mestnem dekliškem lice ju je razpisana služba licejskega učitelja za zgodovino in zemljepis je. Štajerske novice. š Štajerski namestnik obolel. Iz Gradca poročajo: Namestnik grof Cla-ry Aldringen je nevarno obolel. Zdravniki so mu strogo prepovedali, da ne sme zapustiti postelje. š Sv. Jurij ob južni železnici. Orel pridno telovadi in tudi po številu se vedno bolj množi. H krepkemu delu nas vzpodbujajo tudi zelo vedno novo ustanavljajoči se odseki. Naši liberalci sicer delajo ruml proti nam, vpijejo in obrekujejo, da je veselje a vse njih prizadevanje nič ne koristi Orel napreduje in bo napredoval, Sokolce pa bo vzela bolezen, ki se jc prijela vseh liberalnih društev, to je — razpad. š Jarenina. Mladenišha zveza izobraževalnega društva je imela včevaj svoj I. podučni shod. Udeležilo se ga je čez 60 mladeničev navzlic maji mi. agitaciji. Govorila sta tajnik Z. S. M. : in č. g. kaplan Lasbaher. Ob splošnem ' navdušenju se je izvolil pripravljalni ! odbor Orla ki bo imel nalogo ustvariti vse predpogoje za uspešno delovanje telovadnega odseka. Upamo, da bomo imeli v kratkem priliko naznaniti šir- j jemu svetu veselo novo3t, da je Jare-ninski Orel — ustanovljen. š O. Henrik Opitz D. J. f. Po daljši mučni bolezni je umrl v Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov kot pridigar znani jezuit o. H e n r i k Opitz. š Prav lepe jaslice se vidijo te dni v misijonski cerkvi sv. Jožefa pri Mariboru. Čisto nove so. Kipi precej veliki, jako lepi, privabljivi in na srce upli-vajoči. Je pa tudi vse tako okusno sestavljeno: vse prijetno za oko in srce. Kaj takega se ne vidi daleč okoli Maribora. Zato tudi toliko obiskovalcev, ki jih pridejo gledati. Nehote se pri tem pogledu marsikomu srce omehča, poklekne in začne moliti, ko že morda dolgo časa ni molil. Res vredno, da si jih ogledaš. Telefonska ln brzojavna poročila. OGRSKA KRIZA. Dunaj, 10. januarja. Lukacs je bil danes sprejet od cesarja v avdijenci. Poročal je cesarju o pogajanjih in o tem, da mu nikakor ni mogoče dobiti ideirmitcto. Kljub temu je vladar Lu- kacsu poveril, naj dalje vodi pogajanja tudi v cx lex stanju med debato o idemniteti. Nove volitve pridejo na vrsto šele, ako bodo vsa pogajanja se izjalovila. Nove volitve bodo potem razrešile ogrsko krizo. Budimpešta, 10. januarja. Na poziv Lukacsov sta dr. Medakovič in dr. Ni-količ došla sem. Potovanje je v zvezi z imenovanjem hrvaškega ministra. ' je za Karliste. Breg so še pred dohodom angleške ladije zasedli orožniki in konjeniki. Zadnji čas se posebno mnogo ' orožja utihotaplja preko katalonske meje. Oblasti so radi tega pomnožile pazljivost. Meteorologičiio poročilo. ViSina n moriem 306-2w, sreet. zrafini tlak 73fr0 mm NOV ČEŠKI RADIKALNI DNEVNIK. Praga, 10. januarja. Poslanec dr. Stransky namerava ustanoviti radikalen dnevnik, ki bo izhajal v Pragi proti dr. KramaPevim »Narodnim Listom«. . D a Cas opazi vanja Stanje barometra v mm Temperatura PO CeUiju Vetrovi Nebo C « - 'S □ 5 ® — E a. > 9 > zveC. 746 6 sl. jvzh. jasno ČEŠKE ŽELJE O LJUDSKEM ŠTETJU. 10 7. ljutr 2. pop 47 2 46 5 5-0 02 si. jjvzh. » megla jasno 00 Praga, 10. januarja. Vlada je odbila prošnjo čeških poslancev, naj bi se pri prihodnjem ljudskem štetju štelo po materinem in po občevalnem jeziku. VREME. Dunaj, 10. januarja. Metereologič-na opazovalnica naznanja nestanovitno vreme. KARDINAL UMRL. Rim, 10. januarja. Tu je umrl kardinal S a 11 o 1 i. VOLIVNO GirANJE NA ANGLEŠKEM. London, 10. januarja. Minuli teden je bilo na Angleškem okroglo 20.000 volivnih shodov. V soboto je bil zadnji dan, ko so se smeli člani angleške go- j sposke zbornice udeleževati volivnega j boja. Govorilo je še v soboto na javnih shodih veliko peerov. Na mnogih shodih niso bili prijazno sprejeti. Norfol-ški vojvoda, prvi angleški plemič, je bil prekinjen na shodu v Bris tonu. — Lord Ronalshay v I-Iornsegu (London) se je moral umakniti pod policijskim varstvom, ker je množica napadla govorniški oder. Parlamentarni tajnik admiralitete.. Mac Namara, je rekel na shodu v Cambervielu, da obžaluje, ker so lordi tako malokrat nastopili v javnosti, ker so s svojimi govori dokazali, da imajo radikalci prav, ki trde da zbornica lordov ni potrebna. Churhill je v Levvenu. naglašal, da je gosposka zbornica doigrala svojo vlogo, ker je zastarela, reakcionarna nanrava ki čaka le še na odločilen udarec, da bo vedno odstranjena. Zakladni tajnik Lloyd-George je govoril v Plymouthu pred 11 000 zborovalci. Izvajal je, da je izdala vlada leta 1909 tri milijone za mornarico in da bo izdatke še pomnožila. Relccl je. da re Angleška ne boji nemških ladij. Na nekem drugem shodu je izjavil, da liberalci v volivnem boju gotovo zmagajo. London, 10. januarja. Konservativni »Observer« objavlja izjave o izidu volitev. Neki konserva ivec je rekel, da bo imeli konservativci 90 drugi 40 g la- . sov večine, tretji konservativec sodi, da dobi sedanja vlada večino 16 glasov. Neki radikalec sodi da dobi vlada 200 druri 110 glasov večine, a tretji radii-a lec. se boji, da zmagajo konservativci z 8 glasovi večine »Observer« pravi, da Angleška ni še bila nikdar v taki nejasnosti o izidu volitev, kakor je zdaj. KONROKONFERFNCA, Bruselj. 10. januarja. Konferenca delegatov Nemčije, Angleške in Belgije, ki vredi meje Kongo-državi, se je sklicala meseca februarja. O tir JENA STAROST GRŠKIH DIPLO- . MATOV. Atene, 10. januarja. Mavromicha-lis je vložil v grški zbornici predlog, ki bo brez dvojbe sprejet in po katerem ne bodo smeli biti poslaniki v inozemstvu stari nad 60, generalni konzuli pa ne nad 58 let. Ko se postava odobri, odstopijo grški poslaniki Delyannis v Parizu. Rangabe v Berolinu, Argyropoulos v Belgradu, prihodnje leto pa dunajski grški poslanik Manos. KEDAJ SE JE POROČIL BELGIJSKI KRALJ LEOPOLD Z BARONICO VAUGHAN. Pariz, 10. januarja. Katoliški listi poročajo, da se je kralj Leopold II. 11 dni pred svojo smrtjo v svoji bolniški sobi poročil z baronico Vaughan. NESREČA V PETERBURGU. Peterburg, 10. januarja. Iz dosedaj neznanega vzroka je eksplodirala velika množina bencina v palači velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Šofer in šc neki drugi voznik sta bila takoj mrtva ter sta zgorela. Njuni rodbini sta se rešili preko streh. UTIHOTAJLJANJE OROŽJA NA ŠPANSKO. Pariz, 10. januarja. V špansko lu-ko San Andree je priplula te dni neka angleška ladja, katera je na ukaz oblasti morala takoj odpluti, ker ie oblast prej izvedela, da hoče ulihotapiti orož- Srednja včerajšnja temp 2 5°. norm. —2 7°. rv t i io ot^rstj. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 10. januarja. Pšenica za april.......14-23 Rž za april.........11 88 Pšenica za okt........9 94 Rž za okt..........7 63 Koruza za maj........6 67 Efektiv: trdno. T Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, di je naša nad \se ljubljena mati, gospa Marija Rožič posestnlca danes v pondeljek, dne 10. jan. 1.1. ob pol 6. uri zjutraj po dolgi, hudi bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umi ajoče v 63 letu svoje st r 'Sti mirno v Gospodu zaspala Pogreb predrage ranjke bode v sredo dne 12. januarja ob 10 u i do-poldn iz hiše žalosti v Viševku št 20 na pokopališče cerkve Sv Trojice pri Moravčah. Svete maše zadušnice se bodo bri le po raznih cerkvah. Predrago ranjko p: i loročamo v pobožno mi I tev in blag 'pomin Primož, Pav»i, Florjan, Alojzij. Janez in dr. Valentin Rožič sinovi; Marija Rož'č omožena Ore-hek, hči. V Viševku pri Morav, 10. jan 9l0 77 Zahvala. t-i Za vse obilne dokaze ljubeznjivega sočutja ob prerani, zelo bridki izgubi iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda Ivana Svetlina kurjača južne žel.znice v p. ki so mi bili v veliko lolažbo, izrekam leni potom vsem najprisrčnejšo zalivalo. Po-ebno zalivalo pa sem še dolžna izreči preč. šempeterski duhovščini za tolažila ob zadnji uri ter spremstvu pri pogreb.i, preblagorodni rodbini pl. Kastl-novi ter vsem dragim znancem in prijateljem, ki so izkazali nepozabnemu pokojniku zadnjo čast. Ljubijana, 10. januarja 1910. Marija Svetlin. kateri jc vsled bolne noge navezan na sobo prosi, proti malemu plačilu, za kako pisarniško delo na domu. Naslov pove iz pri-23 jaznosti upravništvo »Slovenca« 3-j Išče se dobro ohranjena ♦ specerijska oprava Cenj. ponudbe na „Dobra kup- .-* £ č ja" poste restante, Ljubljana. ^ 73 Išče se za maj ali avgust 1- stanovanje s štirimi sobami, kopalno sobo in dra gimi pritildinami, v južni legi, najraje v vili Ponudbe pod „4" glavna pošta ležeče. Proda se po nizki ceni bencinmotoi (tovarne F. Renaner), komaj tri leta rablje^ Ima moči za 10 konjskih sil. Pripraven zi mlin ali žago. Obenem se proda tudi mrežna žaga (vollgater.) 60 cm široka. Natfinčneja pojaj, nila daje J. Hribar, poŠta Izlake, Zagorjf 81 ob Savi. 3- Mestno gospodarstvo v Ljubljani. Preteklo sredo smo opisali v našem listu, kako da se je napravil vodomet pred Mestnim domom brez vsakega umetniškega čuta in načrta in kako zdaj vse to delo, ves vodomet leži v razvalinah. Odbili so se večji betonski kosi velike posode, ki se prenesejo v muzej na Grad. Na vsakem betonskem kosu pa pride napisano z zlatimi črkami: »Betonski kos velike posode pred Mestnim domom, podrte, ko je županoval Ivan Hribar.« Kakor znano, se zdaj gradi v Ljubljani obrtno strokovna šola. Znano je tudi, pod kakšnimi pogoji od strani države se zida ta obrtna šola. Dobro nam je še v spominu, kako je župan Ivan Hribar kot poslanec ljubljanskega mesta nasedel zvitemu finančnemu ministru Bilin-skemu. Namesto, da bi stremeli na to, da se potresno posojilo popolnoma odpiše, kar bi se dalo s pametnim postopanjem popolnoma doseči, se je zavezal ljubljanski poslanec in župan, da se bo s tem denarjem zidala državna obrtna šola. V ljubljanski okolici n. pr. se je doseglo, da se potresno posojilo odpiše brez vsake kompenzacije, in to takrat, ko so bili naši poslanci v najhujšem boju zlasti s finančnim ministrom Bilinskijem- Sedaj se torej zida ta obrtna šola. Svet se je kupil na Mirju. Stavba oddala se je za veliko višjo vsoto, ki jo je stavil najnižji ponudnik. No, pa to ne briga veliko gospoda župana, saj bodo plačali tisti, ki imajo potresno posojilo. Pri vsem tem pa je nekaj druzega, kar kaže veliko »kenšt« tistih gospodov, ki imajo vso stvar v rokah. Kupil se je prostor, oddala se je stavba, pričeli so zidati. Vsak priprost Ljubljančan v6, da je Mirje bolj močvirno, samo v stavbenem uradu z županom vred tega ne vedo. Mislili so, ko so videli ostanke starega Emonskega zidovja: tukaj je trda z e m 1 j a , in bili so o tem tako prepričani, da se jim ni zljubilo, da preiščejo temelj. Stavbenik je pričel kopati in graditi, a sledilo je grozno razočaranje! Sama ilovica, močvirna zemlja, vse kar se zgradi, se hoče sproti pogrezniti v mehak temelj. Kaj storiti!? Pilotirati ves temelj, da se dobi vsaj trdna podlaga. To pa velja denar. Za pilotiranje se je proračunalo okroglo 80 tisoč kron. Predno pa bodo popolnoma s pilotira-njem gotovi, ni izključeno, da se dovoljena vsota znatno poviša, kajti svet je mehak in požre neprimerno veliko materi jala. — Vprašamo: ali ni to vzorno mestno gospodarstvo? O tem seveda »Slovenski Narod« molči in išče drugod dlako v jajcu. A kaj župana Hribarja to briga. Bodo že ljubljanski davkoplačevalci plačali,1 saj so Ljubljančani dobrovoljni in mirni, v svojega župana zaljubljeni ljudje. V zadnjem času so občinske doklade zvišali zopet za 5 odstotkov, tako da plačamo sedaj že 30 odstotkov. Naši magistra-tovci so priredili v zadnjem času ne-broj shodov, kjer so zabavljali čez deželno upravo itd. Da so pa občinske doklade zvišali, tega seveda niso povedali svojim zaljubljencem. Nam se zdi, da so bili zadnji shodi prirejeni samo zato, da odvrnejo pozornost ljubljanskih davkoplačevalcev na zvišanje občinskih doklad. Pri tem pa ne bo ostalo, in kakor je povedal v seji občinski svetnik Lenče, mislijo občinske doklade v naši ljubljanski mestni občini kmalu zopet zvišati. — Pazno hočemo slediti vzornemu gospodarstvu naše občinske uprave in poročati širni javnosti o delu župana Hribarja in njegovih svetovalcev. Književnost. »Mentor«. List za srednješolsko dijaštvo. Letnik II. Izšla je 4. številka z naslednjo vsebino: F. S, Finžgar: Študent naj bo . . . (Dalje.) — Prof. Fr. Pengov: Jesenski listi. (Dalje.) — Ksaver Meško: Vrnitev. (Božična silhueta.) — Josip Logar: Iz prijateljskega življenja. (Dalje.) — J. Kogovšek: V domovini junakov. (Konec.) — Andrej Uršič: Navod za šahovo igro. (I)alje.) — Drobiž: Potvare rim. Albinizem pri čebelah. Platin. Zakaj lastavice pred dežjem nizko letajo? Voltairjevo slavijo za časa revolucije. Nekaj o Mozartu. Imenitne knjižnice. Cerkveni letopis. c Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Vse gg. duhovnike, ki so leta 1909 vpisali kaj udov »Apostolstvo«, nujno prosimo, da odboru takoj naznanijo število udov in dopošljejo prispevke za leto 1909. (Tajnik in blagajnik je dr. F. Grivec, Ljubljana, semenišče.) Darovi. III. IZKAZ za Obramben! sklad« darovanih rabljenih poštnih znamk. Doposlali so različne znamke: 27. Ivanka Krašna, tobačna tovarna, Ljubljana, 3060. — 28. Neimenovani bogoslovec, Ljubljana, 4532. — 29. Iv. Fatur, Rakek, 1200. — 30. Vladko dr. Peganov, 600. — 31. Neža Šturm, Pod-gora, p. Gorenja vas, Gor. 206. — 32. Župni urad v Ribnici, 493. — 33. Ivan Vrhovec, uradnik »Gospodarske zveze« v Ljubljani, 1000. — Ivan Lužar, Katol. Tiskarna v Ljubljani, 70. — 35. Mišič Alojzij, Stari trg, 300. — 36. Celovški dijak, Celovec, 3005. — 37. J. Jaklič, Videm pri Dobrepolju. — 38. Franc Vov-ko, kaplan, Vrhnika, 3000. — 39. Katarina Prešeren, Žirovnica, 716. — 40. Fernando šusteršič, Jalisco, Mexiko, Guadalajara, 300. — Skupaj 19.383. Vseh do danes prejetih znamk pa je 65.121. XXX Oziraje se na to, da je za veliko akcijo narodne obrambe, potreba dokaj gmotnih sredstev, požrtvovalnosti in dela osrednjega odbora, prosimo ponovno vse narodno čuteče somišljenike in somišljenice, da slednjega, v vsakem oziru in kolikor moč podpirate. Predsedniki naših društev, mladeniči in dekleta, žrtvujte malo časa za narodni davek in nabirajte znamke v prid zatiranim bratom! Prosimo tudi čč. gg. predstojnike župnih in drugih uradov, posebno pa samostane — kjer se dobi dokaj stare korespondence, ki je prepuščena že po-pirnim molom in kjer bi se dobilo dokaj te tvarine — da jo blagovolijo v ta namen pregledati. Doposlal nam je tudi g. Ferdinand fausteršič iz Mexike nekaj znamk. Hvala! Upamo da se tudi ameriški Slovenci — kateri se v enakih slučajih pokažejo jako radodarne za brate v stari domovini — prav obilno odzovejo tej prošnji. Pošiljatve naj se naslovi samo na: Leopold Puhar, typograpli, Katoliška tiskarna v Ljubljani. Fo svetu. SACHALIN, za katerega severno polovico se je pri sklepanju miru v Portsmuthu Witte toliko potezal, je postal baje za Rusijo velika zadrega. Njega vzdrževanje zahteva v gospodarskem in vojaškem oziru tolikih žrtev, da visoko presezajo koristi, ki jih more Rusija pričakovati od te posesti. Zato bi se v Petrogradu na lep način radi iznebili Sachalina in ga proti primerni odškodnini prepusti- li kaki tretji vlasti. Njih tozadevne ponudbe so bile v Londonu in Washing-tonu baje odklonjene in ostane tako le še Japonska, ki bo seveda rada dobro plačala, da postane lastnica še severnega dela Sachalina. KRIZA V SRBSKI RADIKALNI STRANKI. V srbski radikalni stranki je nastala nevarna kriza. Iz stranke so izključili dr. Ilijiča, dr. Svinjareva, profesorja Viliča in mag. svetnika Topavi-ča. Izključene! nameravajo ustanoviti nilado-radiknlno srbsko stranko. časnikarska stavka v Bolgariji. Predsednik bolgarskega parlamenta je izdal naredbo, da je časnikarskim poročevalcem prepovedan v zbornici vstop v predsobe in bufete. S tem je časnikarjem onemogočeno, da bi mogli s posameznimi poslanci v zbornici govoriti. Časnikarsko društvo je nato sklenilo, da ne gre nihče več v zbornico in da noben list ne prinese poročila o teku zborničnega dela. Več poslancev je vsled tega interpelovalo in je prišlo do burnih prizorov. Minister Tanek je branil postopanje zborničnega predsednika in večina jc preko interpelacije prešla na dnevni red. Časnikarji pa zahtevajo in izjavljajo, da ne odnehajo prej, dokler predsednik ne prekliče svoje naredbe. Prijeta ponarejevalca bankovcev. V Londonu so pred par dnevi zaprli dva človeka, ki sta ponarejala avstrijske denarje. Pri njiju so našli vse stroje, s katerimi se more ponarejati. Kdo sta zločinca, se še ne ve. Ameriški milijonar obsojen na 15 let ječe. Poroča se iz Ne\v Yorka, 4. januarja: Milijonar C. V. Morse, ki je znan pod imenom »ledeni kralj«, in ima imet je 110,000.000 frankov ter je bil načelnik banke, katere skupno imetje znaša 500,000.000 frankov, — jc obsojen na 15 let ječe zaradi raznih sleparij. Odpeljali so gn v kaznilnico v Atlanfc, državo Georgijo. Šodnijska raz prava zaradi njega se je vlekla več mesecev in Morse je bil prost ves ta čas, ki ga je porabil v to, da je poplačal v svojo obrambo vse dolgove in učvrsti kredit svoje tvrdke. Upal jo, da bo oproščen. Ali potrditev obsodbe vrhovnega sodišča je strašno razočarala njega in njegovo družino, njegove prija telje in vse one, ki so verovali v njegovo nedolžnost. Mnogi pa, ki so ga sovražili zaradi njegovih slaboglasnih dejanj, se vesele, ker je imela boginja pravice tudi za bogataša zaprte oči in je sodila pravično. Kako postaja najbogatejša žena sveta vedno bogatejša. Ubogi gospej Harriman, vdovi umrlega ameriškega železniškega kralja, ni mogoče pomagati. Ko je umrl njen mož, je cenila podedovano premoženje na 500 milijonov kron, a je takoj izjavila, da je ni volja upravljati tako ogromno premoženje, da noče imeti priimka najbogatejše žene na svetu ter da hoče del svojih milijonov porabiti na pameten način v splošni blagor. In res je Harrim-manova v eni svojih palač pustila napraviti velike pisarne, da bi pripravila vse potrebno za svoja dobra dela. Sko-ro po celem svetu se je že govorilo o plemeniti vdovi in njeni dobrosrčnosti, ki se bo sijajno izkazala, ko so izvrševalci Harrimanove oporoke dognali, da ne znaša dedščina. samo 500 milijonov kron, ampak malenkost 250 milijonov več, torej 750 milijonov. Gospa Harriman je bila skoro neljubo presenečena in je vnovič izjavila, da bo kolikor mogoče dobrodelna, samo da se reši grozne preobilnosti, s katero ne ve kaj početi. Pretekli so zopet trije meseci in zgodilo se je nekaj groznega. 750 milijonov, ki so bili naloženi v zanesljivih papirjih in ognjevarnih blagajnah, se je zopet razširilo. Vsled blagostanja, ki vlada zopet na ameriškem denarnem trgu, so se kurzi papirjev zvišali in premoženje uboge vdove je narastlo na 1100 milijonov kron. Predstavljajmo si samo Harrimanovo, ki sedi s svojo hčerjo Mary v biroju in premišljuje, na kak način bi zmanjšala svoje premoženje in če hoče ali noče ima zopet med tem časom 350 milijonov kron več premoženja. In potem naj še kdo reče, da nimajo bogati ljudje nobenih skrbi! Ruski car na straži. Pred nekoliko časa smo poročali, kako se je oblekel ruski car v obleko priprostega vojaka in šel nepoznan na izprehod, da bi nekoliko spoznal vojaško življenje. Sedaj pa je došla. nova vest iz Livadije, ki karakterizuje carja Nikolaja z najlepše strani. V spremstvu svojega pobočnika se je sprehajal car po svojih vrtovih, ko opazi nekega vojaka na straži, ki je tako bljuval kri, da ga ni mogel pozdraviti. Car je takoj poslal svojega pobočnika k stražniku z naročilom, naj ostavi svoje mesto ter naj takoj odide k zdravniku. A stražnik ni hotel oditi, sklicujoč se na prisego, in da hoče raje prej poginiti kot pa ostaviti stražo prej, predno dobi namestnika. Nato pristopi k njemu sam car, pa mu začne dokazovati, da ga njegova prisega veže v prvi vrsti, pokoriti se carju. Nato je zapove-aal stražniku, naj mu odda puško in naj nemudoma odide k zdravniku. Vojak se je uclal. Tako je car stal nekoliko trenutkov na straži, dokler ni brez sape priletel častnik, ki je zapovedoval stražam, ter postavil drugega vojaka na carjevo mesto. Človeška koža in moda. Najnovejša pridobitev amerikanske mode in razkošnosti je izdelovanje raznih predmetov iz človeške kože. Tako izdelujejo sedaj že za ženske iz človeške kože ročne torbice, denarnice in druee podobne stvari. Neka ekscentrična" Ame-rikanka si je pustila pred kratkim izdelati v New-Yorku torbico iz človeške kože in sedaj so jo začele posnemati vse elegantne hčere dolarske dežele. Človeško usnje bo tako izpodrinilo goveje, krokodilovo in svinjsko. V Bostonu si jo pustila neka dama izdelati celo garnituro iz človeškega usnja, in je vsled tega hitro zaslovela. Najbolj priljubljeno je usnje, ki je prozorne rožnate barve. To usnje se najlažje uporablja, je zelo lepo in je tudi naj-redkejše. Pa tudi črno kožo se zelo ceni, ker je zelo trpežna, četudi ne tako lepa. Sicer pa ne uporabljajo človeško usnje samo z naravno barvo, kajti iz tega, usnja izdelujejo tudi pasove in rokavice, ki jih prebarvajo. 60.242,400.000 sekund. Nekdo jc izračunal da je od leta 1. po Kristusovem rojstvu preteklo do 12. ure ponoči 31. decembra 1909. 22.908 mesecev ali 99.607 tednov, 697.250 dni, 16,734.000 ur 1.004,040.000 minut ali 60.242,400.000 sekund. Vpoštevala so se tudi prestopna leta. Skupil jo je. V neki šoli na Francoskem vpraša enkrat brezbožen učitelj svoje učence; »Je-li bil Kristus člo- vek aH Žival?« Neki dečko brž odgo- von: »Kristus ni bij le človek, ampak tudi Bog; in žival ste Vi!« Vroča voda kakor zdravilo. Neki angleški zdravnik piše: Mali glavobol pojenja takoj ob istočasni aplikaciji vroče vode na tilniku in nogah. V vroči vodi namočena, potem ovita in na želodec položena servijeta deluje skoro v istem hipu proti ščipanju. Skupaj zložena, v vročo vodo namočena in iztisnjena platnena ruta, položena na boleče mesto, pomaga takoj proti zobobolu ali živčnemu trganju. Zionisti so imeli to dni svoje deveto zborovanje v Hamburgu; udeležili so se ga delegati iz križem sveta. Predsednik svetovne organizacije Wolfssohn je v svojem otvoritvenem govoru povdarjal, da se mora nespre-menljivo ostati pri baselskem programu, ki določa ustanovitev javno-prav-no varnega bivališča za judovsko ljudstvo v Palestini. Govorniki so se bavili zlasti tudi s spremembo v Turčiji in s položajem, ki je vsled tega nastal za zioniste. Na zborovanju je vladalo veliko navdušenje. Ženske na političnem polju v Nem« Čiji. Na zadnjem shodu zaupnikov Windhorst-Bunda, ki ima nalogo politično vzgajati in izobraževati centru-mov naraščaj, je bil s 331 glasovi proti 8 sprejet predlog, da se za člane sprejmejo tudi ženske. Enak predlog je zbudil pri narodnih liberalcih v Hamburgu — krohot. Liberalci! Elektro-inženirsko izkušnjo je na berolinski politehniki prestala Rusinja Heinrichsdorf, in sicer z izvrstnim uspehom. Ženske v obrti. Na draždanski pi-vovarski akademiji je napravila izkušnjo neka domačinka in takoj nato prevzela vodstvo očetove pivovarne. —• V Badnu je lastnica neke pekarne napravila izkušnjo za pekovskega mojstra z izvrstnim uspehom in si tako pridobila pravico do izučbe vajencev in pomočnikov. — V Hamburgu je neka gospodična dobro prestala izkušnjo za knjigoveškega pomočnika. — V Avstriji bodo odslej vsi orbtno-šolski zavodi ženskam ravno tako odprti kakor moškim. Ta predlog barona Klimburga je centralna komisija za obrtni poduki na Dunaju soglasno sprejela. Največjo šolo so otvorili v New, Yorku. Ima 23 nadstropij in 200 sob za po 50 učencev, tako da lahko šolo ob^ iskuje 10.000 otrok. Nesreča na Silvestrov večer. Težka nesreča se je zgodila na Silvestrovem večeru v New-Yorku v Martinovem re-stavrantu. Na veselici so bili zbrani bogati in elegantni ljudje. O polnoči so ugasnili električno razsvetljavo, gorelf ste samo dve plinovi svetilki. Naenkrat se je zažgala obleka soprogi znanega milijonarja Ellisa. Nek gospod si je' prižgal smodko in je vrgel vžigalico proč, ki je padla na obleko milijonarke in jo zažgala. Gospa je zapazila, da gori, ko je bila, že vsa v plamenu. Kri-čaje vsled bolečin je pobegnila iz dvorane. Gospoda jo je polivala z vodo, ki je bila v posodi za hlajenje šamoanjca. Opekla se je zelo in je malo upanja, da okreva. Ameriški božični darovi za Evropo. Po neki amerikanski statistiki so odpeljali parniki iz New-Yorka kot božične darove 37 in pol milijona kron. Mno^ go stotisoč dolarjev je bilo v navadnih' pismih. Tatovi na italijanskih železnicah. Varnost imetja, je na železnicah v Italiji zelo majhna. Slučaji, ko je bila oropana prtljaga potnikom, niso redki. Tatovi na italijanskih železnicah morajo biti zelo dobro organizovani in morajo imeti zelo dobre priprave ker se pri kovčkih, iz katerih so bile razne stvari pokradene, ni poznalo, da bi so jih odprlo s silo. Sedaj se je dogodila na italijanskih železnicah zopet velika tatvina. In sicer je bil okraden perzijski poslanik v Rimu Ibrahim Gafary Potoval je 23. decembra s svojim sinom iz Rima čez Benetke na Dunaj. Kmalu po dohodu na Dunaj je sprejel poslanikov sin prtljago in jo pustil prenesti s postreščki v hotel. Tu pa se je opazilo, da je moral kdo odpreti kovčke s posebnimi ključi in jih zopet zapreti nazaj. ' Priporočamo našim rodbinam „ cTSolinsfio ciRorijo s a*,i™«' Specialiteta za kadilce. Glavna raloga: Lekarna Ub. pl.Trnkozcy ? Ljubljani 3427 Cena K 2-. 52-1 lastnik prve in največje slovenske svečarne v Gorici ulica sv. Antona štev. 7. Priporoča preCastiti duhovščini, si. cerkvenim oskrbništvom in p. n. slavnemu občinstvu cebelno-vošcene sveče, zvitke, kadilo, med Ltl i.tl Kakovost izdelkov in nizke cene izključujejo vsako konkurenco. 3485 (i) 2817 24-1 hrlpavost, katar, zasle- zcnje, katar v grlu, oslovski in duSliivi ku-Selj odpravijo zdravn. preizkušene in priporočene karamele z a prsa _ s tremi jelkami. 5500 notarijelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti. Zavoi 20 in tO vin., Skntljica 60 vin. dobivajo se v Ljubljani: Lekarna pri „Orlu\ Kili.SuSnik. deželna lekarna pri „Muriu Pomagaj" m. Leustek; Ubald pl. Trnkoczu, G. Piccoli. pri ^Kroni" A. Bohinc; I. GjuriCič. Metlika, fl.Roblek, Radovmca D Pire, Idrija, H. Brilli, Litija, E. Burdich, Sk. Loka, H. Roblek, Tržit, K. AndrijanlC in 1. Bcrgmanin Novomesto, K. Savnik, Kaiserjeve podjetne! .. nilUlIJOllIL 11, i. —V. ---.,7 Kranj, j. Močnik, Kamnik, C. Huss, Vipava. z lepo pisavo se sprejme takoj. — mesečna pSafia 90 — Akceptirani gospodični se povrne vožnja za III. razred do Prage. Ponudbe naj se pošiljajo na Vydr0l)0 tooas-sio Turami! Pragja U11I. 3729 5-1 V obljudenem kraju, obližju tovarn in železnične postaje, poleg prometne ceste v vasi stoječa hiša je naprodaj. Poleg hiše je lepo gospodarsko poslopje, obširni prostor in velik vrt; po potrebi tudi njive, gozd in travniki. V hiši se izvršujejo že več let tri obrti; lahko se trgovina, oziroma obrt šc razširi, ker je kraj za vsako podjetje primeren. Proda se za nizko ceno tudi na obroke, vsled pomanjkanja delavnih moči v rodbini. Kupcc dobi poleg nadaljnjega pojasnila tudi razvidno sliko. Pismeni oglasi na Ivana Hecek, p. St. Peter, Kranjsko. Mfljdti K ■ Vinko Peter v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231. Haročlia se sprejemajo v obeti skladiščih m tudi v Ljubljani, Dunajska cesta 32. Telefon št. 165. KHREL MEGLIC Telefon št. 165. 3340 lastnih lordi« LaorenčIC fi Donricel), žitna trgovina. 3-i Št. 19.740. Razpis. 64 3-1 z dvema ali tremi sobami, kuhinjo in priti-klinami s posebnim vhodom se išče za februar, ali pa nemeblovana mesečna soba. Naslov pove uprava. 43 2—1 trganju, potiagr. m fstMas boleha j oči m naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne bolezni. Karo! Remmel, 5422 6—t Landshut 238 (Bavarsko). Zeleznato vino * Za trgovino specerijske stroke se išče trgovski pomočnik in ekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2 —. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'69. Naročila po povzetju. 3281 Za zgradbo: 1. 10 kapnie v ol>fint Velika vas, okraj K»mnik, na 19 760 K 2. novega, reservarja pri obstoječem >odo*odu v Strmici, «»lx ina Postojna, na...........6.760 „ 3. napajališča v Tolčali, občina Košana, okraj Postojna, na ..................5 700 „ 4. vodnjaka v Gozdu, občina Križe pri Tržiču, na . 1.300 „ proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe, z napovedbo popusta ali nadplačila na jednotne cene proračuna v odstotkih, naj se predlože do 12. februarja 1910 ob 12 tih opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: Ponudba za prevzetje gradbe 1. 10 kapnic v občini Velika vas, okraj Kamnik, 2. novega reservarja pri obstoječem vodovodu v Strmici, občina Postojna, 3. napajališča v Volčah, občina Košana, okraj Postojna, U. vodnjaka v gozdu, občina Križe pri Tržiču. Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Ravno tako je pri ponudbah za prevzetje reservarja v Strmici izrečno izjaviti, od kie da hoče ponudnik armature dobaviti. Razven tega je dodati kot vadij še 5<>/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa ' v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Za vsako posamezno gradbo jc vložiti posebno ponudbo in priložiti poseben vadij. Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino oonudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah. ponudbe na upravništvo Slovcnca. 62 3-1 Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev ; liter, ker se dobi pri Josipu Iftaljavac, pošta m postaja HoC v Istri, belo in črno (rudeče) iranko vsaka j železniška postaja na Kranjskem po 22 vinarjev liter j in se «a more naročiti tudi samo 56 litrov. 2474 20—1 Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 5. januarja 1910. iz poštene hiše, 17 let star, kt ,e dovrši 4 gtmna- . eiiske razrede, želi vstopiti v boljša trgovino kot va- ; janec. - Ponudbe njegovemu varuhu na upravništvo I .Slovenca" pod šifro B.__65 2—1 ! S 1. februarijem sc odda stanovanje S '1 sobami in pritiklinami. Stanarina 700 K. H2 Kje, pove uprava lista. 3-1 zadošča le 40 gr. na '/s litra vrele vode in nafboljši punč aon je gotov. Neprimeren glede aroma in okusa. - Prednost ima pred semi pijačami. Priznano najboljša znamka. Povsod uveden. Naročila na izdelovatelja Fausta Pasini, Trident, Tirolsko, an pa na Klavno zastopništvo za Ljubljano in Kranjsko: ...... 3475 Janteo Trauti. 13 i Pristno, če na podplatu 1860 10—1 ustanovno : let0 : ,18o0\ .... T.RA.Rm\ a980 ^C.nEfEPEYPftf 50°|0 prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorjuin kavi; («r kri, moč. zdravje do- sežete in ohranite, ako pijete LADI Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplačno v teharni Mm zraven rotovža K LMi ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. Vsak dan jih izdela tovarna 60.000 parov! 4Č ^ ^11 te Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno o oseh boljših trgoolnah la Seolje, gumi in modno ■■ blago. — St. 734/pr. 63 3-1 se najbolje priporočajo vsakemu ki išče štedilno in zanesljivo dobro kurilo Dobivajo se le pri J. Paulinu, Nova ul 3 v Ljubljani. 5 i Spirsjme se Razpis. Pri kranjskem deželnem stavbinskem uradu jc popolniti več mest Minsl komisarjev in Miitsi artiunktov S prejemki VI., oziroma VII. jolačilnega razreda, ki so enaki prejemkom IX., oziroma X-činovneaa razreda državnih uradnikov. K __ _ , i?^„sr sar, jsr&sM«1ta , loterijo In Jtav. trnflk. v WM«<1 kakrSnl ^n, - ^ tf o usposoblienostfIn o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte proSnje Sprejme se 59 3-1 takoj za mešano delo pri f. Milanu Poljanšk Dolenji Logatec. 57 3-1 Spiritovi sodi od finega špirita od 600 do 800 litrov in vinski hrastovi sodi zanesljivi, sc dobijo po nizki ceni pn tvrdki M. Rosner & Co., Ljubljana 295 poleg Koslerjeve pivovarne, (l) do 15. februarja 1910 podpisanemu deželnemu odboru in sicer oni prosilci, ki so žc v kaki javni službi, potom PrGdP°Svt3ah°jeaS!zrečno omeniti, če in kako je prosilec zadostil vojaški službeni dolžnosti Deželni odbor kranjski v Ljubljani, 5. januarja 1910. Podružnice Spllet, Celovec, "serajevo, Trst . Delni&fea glavnica - K 3.00^.000. Ljubljanska ^itaa jaaika v Ljubljani m^aj^ priporoča premese: na Kreditne * K f eb 3,1 gj. && K 1WOOO; ljubljanska sreuke a K 8-, shupn0 w „ kron. sprejema vioqe na knjižice in na te koči račun, ter jih obrestuje po Čistih m, fA°/ I Podružnice SpMet, .Celovec, Seraievo, Trst . Rezervni zaklad -U 350.000. Udajatelj: Dr. Iijnaclj 2itnlk. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Ste!«.