SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
poŠti prejemal! velja: Za eelo leto predplačan 15 »14., xa pol lete 8 fld., za četrt lete
«r ^ . .	... . 4 grI4-' za en mesec 1	40 **
J administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt lete I fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
i
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če Be tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob I/16. uri popoludne.
Štev. 246.
V Ljubljani, v četrtek 27. oktobra 1892.
Letnilc XX.
Razmere na Ogerskem.
Na Ogerskem so taki politični boji, da utegnejo omajati stališče sedanji vladi. Najprvo je duhove razburil ukaz učnega ministra Gsakyja, po katerem morajo duhovniki naznanjali drugoverskim duhovnikom, če so krstili kakega otroka, ki se po deželni postavi mora odgojiti v drugi veri. To je vzbudilo hud boj mej duhovščino in vlado. Ta boj je precej omajal stališče sedanji vladi in se še sedaj ne ve, kako si bode vlada pomagala iz zadrege.
Druga stvar, katera maje stališče vladi, je pa afera zaradi honvedskega spomenika. Ta afera se je sicer navidezno ugodno končala, ali je vendar zapustila tako globoke sledove, da se bodo težko dali poravnati. Najbrž bode vlada morala odstopiti.
Po Szaparyju žalovati pač ne bode nobenega povoda. Njegova vlada ni naklonjena niti Slovanom niti katoličanom. Toda žalostno je, ker moramo reči, da za Szaparyjem nobene boljše vlade ne pričakujemo. Poklicani bodo na krmilo zopet liberalci. Narodni šovinizem je tako prevzel vse madjarske kroge, da prava katoliška stranka na Ogerskem sedaj še skoro mogoča ni. Tako bode še velika dela, da se razmere zboljšajo. Nova liberalna vlada bode za-gazila kmalu v iste težave, kakor je sedanja.
Na Ogerskem pa ni brez unetih katolikov. To se je videlo tudi pri volitvah. Nekateri volilci so zahtevali od kandidatov, da se drže strogo katoliškega stališča. Ker ni nobenega katoliškega kluba, so dotični poslanci pristopili vladnemu klubu.
Težava, sestaviti katoliško stranko, kaže se v tem, da mnogo Madjarov ni katoliške vere. Mnogi so kalvinci, najhujši sovražniki katoliške vere. Vse drugače bi pa bilo, če katoliki poskusijo pridobiti na svojo stran katoliške Slovane in Rumune. Tako se bi dala polagoma napraviti močna katoliška
stranka, katera bi bila sposobna prevzeti vlado. Baš sedaj bi bil pravi čas, da se začne snovati taka stranka. Višji krogi bi jo gotovo podpirali, ker so imeli priliko prepričati se, da sedanje prenapete madjarske stranke ne poznajo nobene ljubetni za ; našo skupno državo. Osnova take stranke bila bi torej v interesu naše skupne države.
Stranko, katera bi bila pravična vsem narod-I nostim, podpirale bi vse nemadjarske naroduosti, i ker bi videle v njej nekako jamstvo za svoj ob-I stanek.
j Da se tako dolgo ne osnuje taka strauka na ; Ogerskem, so največ krivi židje. Židje sedaj bogato j žanjejo na Ogerskem, dokler vladajo liberalci. Časo-| pise imajo v svojih rokah in torej lahko vzbujajo ! vse madjarske narodne strasti in tako ovirajo osnovo katoliške stranke. Ker pa to vede narod le v mate-rijelno in moralno pogubo, pričakujemo, da se je-denkrat združijo vsi pošteni elementi in narede konec premogočnemu židovskemu uplivu.
O važnosti katoliškega tiska.
--------------------
Z Goriškega, meseca oktobra.
Vrnivšemu se od I. slov. katol. shoda, navdajale so me vedno blage misli. Vtis, katerega je napravil katoliški vtis ná-me in moje sodruge, ostane nam neizbrisen, dasi naši nasprotniki shod toliko smešijo. Videč predrznost liberalnega časnikarstva o „napadih na družbo sv. Cirila in Metoda itd., itd.", mislil sem na pomoč časnikarstva, kajti s tem de-, lajo poglavitno naši nasprotniki javno mnenje med Slovenci. Tu mi pride pod roko brošura v italijanskem jeziku. Naslov jej je: „Importanca d ella ' stampa cattolica" estratto dal „Cittadino Italiano", Udine 1890. — Tu podajem „Slovenčevim"
našim razmeram primerno predelan prevod omenjene
knjižice.
Brošura govori in toži o katoliškem časnikarstvu, kaže nam najprej nasprotnike v lastnem taboru in daje nadalje prav dobre in lepe nauke. Dal Bog, da bi i pri nas vzbudila marsikdga iz spanja
in koristila naši sveti stvari!
I. Prvi nasprotniki katoliškemu tisku.
Katoličani so prvi nasprotniki časnikarstva, katero mora največ braniti našo sveto stvar, razširjati naše pravice, poudarjati naša sveta načela, proglašati resnico, odkrivati in uničevati laž. — Da ne pretiravamo, razvidimo iz sledečih podatkov.
Th pa tam se pripravlja katoliški časnik. Noben katoličan (naše stranke) ne taji skrajne potrebe lista in važnih takih teženj in želja. Potrebo lista spoznajo vsi, kajti nasprotni list prinaša novice in vesti ukrojene le po svoje, zgodovinske podatke zajema le iz strankarskih del svojih somišljenikov, prinaša nesramne vesti, grdi in blati naše duhovnike, zasmehuje vero in njene obrede, splošno: ravn& se po pravilih Volter-ja in nasituje dan na dan svoje čitatelje z lažjo in nesramnimi romani. Vsak čuti tedaj potrebo novega lista, kateri bi odgovarjal nasprotnemu listu, pobijal njegova načela, odkrival njegove laži. Vse kliče: „Imeti moramo list, kateri naj se razširja, kolikor mogoče!" — „Voluntas est Iaudanda." . . . Tedaj na delo!
Program in vabilo na naročbo izideta. Program nam v kratkih, jedrnatih besedah razjasni vso stvar; vidi se, da so možje pri listu polni upanja, da vdobe pomoči duševne in gmotne. Toda kako se motijo! Prve rezke opazke izidejo iz ust onih, kateri so še včeraj obetali svojo pomoč in naklonjenost in poudarjali potrebo lista.
LISTEK.
Čikago in svetovna izložba leta 1893.
(Iz „Č. osad v Americe".)
Cikažani tujcem radi pripovedujejo smešnico, kako se je jeden njih rojakov zvečer v preriji vlegei k počitku, in drugi dan se je probudil v — hotelu, koji je bil po noči zgrajen na njim. Te besede sO skoro verojetne.
Ko sem leta 1876 mesto, koje sem pozneje češče obiskal, prvikrat uzrl, nisem se mogel izne-biti presenečenja, in občutil sem isto razburjenje, ko sem prvikrat obiskal „večno mesto" — Rim. Kako velika je razlika med obema spomeniškima mestoma — Rimom in Čikagom. Ondi je staro mesto starega sveta, tu najnovejše mesto novega sveta — ondi nekdaj stolnica samovladnih, despo-tiških cesarjev, tu bivališče najsvobodnejšega državi Ijana, ondi počasno propadanje, tu največje bogastvo, popolno procvitanje: tam minulost, tu sedanjost in bodočnost.
Obe mesti je uničil požar, obe ste bili iz nova zgrajeni, obe zopet stojita. Toda, ko so za večni Rim trebali tisoč let, zre na Cikago samo pet — desetletij 1 Kako bi se vjemala Gregorovius in Mommsen o Cikagu?
„Rim ni bil zgrajen v jednem dnevu", pravi rek, toda bilo bi neumestno, posluževati se ga pri
Cikagu. Zgodovina jedinega dne Cikaga, dne po prvem velikem požaru, povč nam zakaj.
„Mnogo potov vede v Rim", — še več pa v Cikago. Nad 41 železnic se steka v to „Queen City of the West", do te „kraljice zapada". Skoro dvajset minut drdra vlak med hišami v osrčje mesta, in prvo čudo, koje ugledamo, je ogromna množica visokih, pestrih jamborov, koji štrle nad hišami.
Jamborov? — V mestu, koje je oddaljeno od Atlantiškega oceana tisoč angleških milj, in dva tisoč od Tihega oceana, koje leži sredi velike dežele? — Da, jambori najjasneje dokazujejo razvoj in velikost Cikaga.
Cikago leži na onem kraju velike kanadske jezerske sestave, kjer ta z Mickiganskim jezerom posega najdlje proti jugu do sredine zemlje in je torej samo po sebi namenjeno z» trgovinsko metropolo teh veličajnih jezer, koja vkupe s svojo ponršino prekašajo Jadransko morje, in njih pobrežno ozemlje spada k najbogatejšim pokrajinam suhe zemlje. Razprostirajoč se na južnozapadnem koncu Michi-ganskega jezera pošilja Cikago svoje ladije (ima jih nad 400 v obsega skoro 100.000 ton) severoza-padno do kanadskih pristanišč Gorenjega jezera (Superior) in dalje severovzhodno po Huronskem jezeru in Erie preko Wellandske morske ožine okolo Niagarskih vodopadov v velikanski veletok sv. Lovrenca, koji odnaša ladije do Montreala, Kvebeka, da i do Atlantiškega oceana. Ker je bila Wellandska ožina dost» razširjena in poglobljena, mogö ve-
liko prekoatlantiške ladije iz Liverpoola ali Hamburga dospeti do obal v Cikagu !
Istotako je Cikago s kanadskimi jezeri in od-todi vodečim kanalom Erie v vodni zvezi z Novim Yorkom. Od druge strani je kanadska jezerska sestava in nje glavno mesto Cikago po Illinoiskem kanalu spojeno z reko Mississippi, torej z St. Lani-sem in Novim Orleanom, in ni čuda tedaj, da je čikago, dasi je tisoč angleških milj oddaljeno od najbližnjega morja, vendar postalo največje morsko pristanišče sveta.
Leta 1879 je tja priplulo nad 12.000 ladij z vsebino 4 milijonov ton, leta 1882 je ta vsebina dospela na 5 milijonov ton. Leta 1886 je priplulo v pristan že 22.000 ladij, kar pomeni podvojeno število v sedmih letih! To je število, koje tvorijo vkupe vse ladije iz Novega Yorka, Bostona in Novega Orleana, torej tretjina vseh ladij Zjedinjenih držav!	>
Poleg tega je Cikago glavno železniško središče v Zjedinjenih državah. Kakor omenjeno, dohaja tja 41 železnic, in lahko se reče, da Cikago sestaja ne samo iz ulic s hišami, temveč iz železnic a kolodvorskimi poslopji.
Petdeset tisoč angleških milj železnic, vrednih skoro dve milijardi dolarjev, zavisno je naravnost od Cikaga, in povestnica njih zgradnje čita se kakor bajka. Posamezne čikaške železniške družbe, kakor n. pr. „Chicago and North-Western R. R." ali „Chicago Burlington and Quiney", „Chicago Ml.
nemški nacijonalci to dovoljenje izkoristili si v svoje namene. Kakor znano Tflrk kandidnje sedaj za državni zbor. On je pa v deželnem zbora bil deželnega predsednika interpeloval zaradi prepovedi semnjev. Drugi nemški nacijonalec je pa bil v tej stvari na Dunaju pri ministerstvu. Naravno je torej, da nemški nacijonalci dovoljenje semnjev proglašajo ta svojo pridobitev in to bode Tttrku pri volitvi mnogo koristilo.
Ogersko. Ministerski predsednik Szaparj se ie malo zameril pri dvora, da je tako lahkomišljeno bil sprožil misel, da bi poveljnik skupne vojske bil
ovenčal honvedski spomenik, honvedi pa Hentzi-jevega. On je z veliko gotovostjo na višjih mestih zagotavljal, da se bode vse lepo mirno izvršilo in bode le bolj utrdilo spoštovanje in udanost do vladarske rodovine na Ogerskem. Lahko si mislimo, kako so pri dvoru bili iznenadeni, ko so se začele take hude debate v zbornici. Stališče ministerskemu predsedniku je nekako omajano. Vladar sedaj še ni vsprejel ostavke le zaradi tega, da bi opozicija ne bila preveč vesela in prevzetna zaradi svojega vspeha. Kako bode nova vlada sestavljena, o tem je pač sedaj ugibati še prezgodaj. Vsekako se nam zdi neverojetno, da da bi se grof Apponji poklical v ministerstvo, kakor hočejo vedeti nekateri listi. S svojim govorom se pač ni bil posebno priporočil na tišjih mestih.
Tnanje države.
Francija. Pri nekem shodu anarhistov v Si. Denisu je bil v nedeljo velik nemir. Streljalo se je z revolverji. Več oseb, med njimi jeden žan-darra, je ranjenih. Štiri anarhiste so zaprli. — Zbornica je sprejela zakon o razsodiščih v delavskih stvareh. Ta stvar se je dolgo vlekla, še-le dogodki v Carmauiu so stvar pospešili. Pričakovati je, da jo tudi senat v kratkem reši. — Ministerski predsednik Loubet je že razsodil znani razpor mej delavci in premogovsko družbo v Oarmauiu. Po te) razsodbi se Galvignac zopet vsprejme v delo pri družbi ali ostane na dopustu, dokler bode župan. Vsi delavci razen dveh, katera je obsodilo sodišče vsprejmejo se zopet v delo. Ravnatelj Humblet pa še ostane. S tem je menda stvar poravnana. Delavci bodo menda s tako razsodbo zadovoljni, če tudi imajo od štrajka mnogo škode. Družba bode pa tudi najbrž rada prijenjala, ker strajk je tudi njej jako v škodo. Ce bi se upirala, utegnila bi le sebi škodovati, ker ne ve se, kaj bi v tem slučaju sklenila zbornica.
Španija. V Madridu so se baje pokazali neredi pri mestni upravi. O tem se je že dolgo govorilo, ali vlada vendar ni ničesar storiti hotela. Ko so zaradi tega bili taki škandali v mestnem zboru, da je policija morala varovati župana, in je prebivalstvo jelo zahtevati preiskavo, je vlada morala poseči vmes. Iz tega pa utegne nastati ministerska kriza. Prebivalstvo govori, da je vlada, posebno ko-lonijski minister Robledo, podpirala sleparije pri mestni upravi. Ministri pa mej seboj zaradi tega niso jediui. Nekateri bi radi videli, da se vsa stvar kako potlači. Ker pa bodo nekateri poslanci gotovo vso stvar spravili pred zbornico, je vsekako pričakovati delne, če ne popolne ministerske krize.
Portugalsko. Bilo je več dopolnilnih volitev. Pri jedni je pal ministerski predsednik. Voljenih je tudi nekaj republikancev. Po nekod so bili pri volitvah nemiri in je nekaj ranjenih. Več so jih pa zaprli.
„List je predrag, program preobširen in pretiran", glase se prve opazke teh boječih katoličanov, kateri ne marajo poseči za svetp stvar v žep, ali pa ne zaupajo vredništvu, češ, „ta ne piše dobro, drugi ne znd, tretji pa ne razume."
Posledica takih in enakih pomislekov in predsodkov je malo število naročnikov, veliko manj, nego se je nadejalo, o podporah ni pa ne duha, ne sluha.
List začne izhajati vsaj z upanjem v boljšo bodočnost; mala peščica katoliških m6ž dela in se bojuje, večina pa „tudi-katolikov" gleda od daleč iu pusti v svojem navdušenju za sveto stvar, da ti možje omagujejo.
Ni dovolj, da so nas opeharili s svojimi obljubami, že začno: „List ni dobro vrejevan, v resnici ga ne morem čitati; katoličani ne znajo vrejevati listov," — in po takih premisah sklepajo, da lista ni mogoče čitati, da je nepotreben, da ne stori nič dobrega, najboljše, da — zaspi, in ne da bi zaru-deli in se sramovali, še pristavijo: „Ako hočem kaj izvedeti, vzamem v roko liberalen list." — To so vneti katoličani!
Tudi pri nas ni v tem bolje. Koder se priznava prvo načelo: „Listje potreben", tam mora veljati tudi drugo: „Skrbimo z&nj!" Tako se pa z večine vsako dobro slovstveno podjetje blagohotno prepušča posameznikom, naj se trudijo in žrtvujejo zdnje, sebi pa še dobrohotneje strogo čuva pravica — zabavljanja in malenkostne kritike.
Tu bi si dovolili zaklicati: Gospoda, ako je ta list slab, ako nima novic, zapomnite si, da brez podpore duševne in gmotne ni nič. Podpore, gospoda, podpore, in videli boste, da se bo ustreglo Vašim željam in zahtevam. Ali je pa list res tako slab, tudi to je še vprašanje.
V takih razmerah preide prvo leto in drugo prinese še manj naročnikov; sodelovalci se manjšajo, podpora tudi; živi se le v smrtnem boju in potem — ugasne. Kje je plačilo za tolike žrtve? Le malo katoličanov obžaluje smrt katoliškega lista, večina hvali Boga, da niso plačali cele naročnine. Tako umira katoliško časnikarstvo, a izvanredno se razširja nasprotno, liberalno, ki človeštvu tako neizmerno škoduje. Filozofi in neverska vseučiliščna predavanja niso pokvarili toliko ljudstva, kakor časnikarstvo s svojimi neverskimi članki, z umazanimi romani, z grdo lažjo, katero so prodajali za čisto resnico. Pornokratično, ostudno slovstvo je največ škodilo madjarskemu ljudstvu, največ skvarilo mladine po velikih mest'h, največ širilo nenravnost mej svetom.
*
* *
Tako osodo imajo katoliški listi. Kako tedaj pomagati ? Odgovor: Žrtvovati; brez tega ni življenja, in brez življenja ni zmage.
Skrbite, da se čitajo katoliški časniki v vsaki vasici, da jih najdemo v kavarnah, gostilnicah,
povsod, kjer nahajamo liberalne časnike. Da se opomore katoliškemu tiska, imamo razne načine, n. pr. v katoliških delavskih društvih; pri katoliški mladioi naj se dela v ta namea, vsi morajo skrbeti po svojih močeh, da se berejo katoliški listi. Poskrbimo, kolikor mogoče, za dobro berilo po farnih, domačih knjižnicah; skrbimo, da najdemo katoliške knjige in liste pri vsakem bukvarju; — po meša j m o dobro med slabo; morda prime kaka roka dobro knjigo in pride do boljšega spoznanja.
Za vse to pa je treba denarja, žrtve in delovanja. Nehajmo živeti v zakotju, da skoro noben ne ve, da živimo. Celemu svetu bodi znan idejml naš: — katoliško javno in zasebno življenje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. oktobra. Notranje dežele.
Češki s hod. Mi od tega shoda nismo takoj iz začetka ničesa dobrega pričakovali, in, kakor se kaže, nismo se motili. Shod se še ni sešel, ali že se kažejo taka nasprotja, da se ne bodo mogla poravnati. Moravski Mladočehi s tem shodom že zaradi tega niso zadovoljni, ker so misel na ta shod prvi sprožili moravski Staročehi. Sklenili so moravski Mladočehi sicer, da se udeležb shoda, ali le zaradi tega, ker mladočeška stranka na Češkem tudi pojde na shod. Moravska mladočeška odposlanca Tuček in Heinrich pa bodeta na shodu predlagala, da naj moravski Staročehi odlože mandate, da bodo volilci imeli priliko, sami se izreči, kake politike naj se držč njih zastopniki. Kakor je boškoviška volitev pokazala, prebivalstvo več ne mara za Staročehe. Mladočehom je torej le na tem, da izpodrinejo povsod Staročehe. Pri takih razmerah pa pač ni pričakovati kakega sporazumljenja na shodu v Pragi.
Češko. Liberalni listi očitajo vladi, da ni prav storila, da je v Liberci kar posegla po zadnjem sredstvu in razpustila mestni zbor. Oficijozni listi na to odgovarjajo, da vlada ni posegla po skrajnem sredstvu. Skrajno sredstvo bi bilo, ko bi bila vlada za zmiraj Iiberški mestni upravi odvzela policijo, kakor se je to zgodilo v Pragi, na Dunaju in v drugih mestih. Ker je v mestnem statutu, da ima policija mesto, bi seveda za to bila morala vlada deželnemu zboru predložili poseben načrt zakona. „Politik" na to opaža, da je 1868. leta zadoščal cesarski sklep, ko je šlo za osnovo državne policije v Pragi. Po tem takem bi tudi za Liberce posebnega zakona ne bilo treba. — „Fremdenblatt" sklepa, da Iiberški liberalci neso dosti boljši Avstrijci, kakor nacijonalci, ker se ne mislijo volitev v mestni zbor udeležiti. Vidi se torej, da se delajo dobre Avstrijce le iz oportunizma, v srcu so pa popolnoma enakega mišljenja z nemškimi nacijonalci. Vladni list je to tore) še le zdaj spoznal!
šlezija. Ministerstvo je dovolilo sejme v Šleziji, katere je bila prepovedala dežeina vlada zaradi kolere. Gospodje na Dunaju so pač izrekli r svoji dovolitvi pogoj, da se na te sejme ne smejo dopuščati prebivalci iz Galicije, Ogerske in Nemčije; kako da naj se jim prihod zabrani, tega pa niso povedali. Ti sejmovi bodo naredili druge naredbe proti koleri iluzorične. Najpomenljivejše je pa to, da bodo
Št. Fare leta	1892	1891
198	Dolenja Vas ...... .	3 3	3 2
199	Dobrdpolje........3 3	2 8
200	Kresnice........3 3	3 4
201	Gornji Tuhinj .......3-3	2 7
202	Banjaloka ........3 2	2 9
203	Dolina.........3-2	2-5
204	Hrenovice................3 2	2 6
205	Krašnja.........3-2	2 3
206	Kropa .........	3 2	3 0
207	Osilnica.........3-2	2 8
208	Stopiče............3 2	2 5
209	Valta Vas................32	3 0
210	Zožemberg................3 2	3 1
211	Cerklje na Dolenjskem ....	31	2 2
212	Kostanjevica.......31	2.9
213	Sv. Helena.......31	3 2
214	Stara Oselica .......	31	20
215	Golo....................30	00
216	Metlika..................3 0	3 0
217	Bateče na Dolenjskem..........3 0	2 0
218	Št. Bupert........3 0	18
219	Semič..................3 0	2 7
220	Sodraiica in Gora..........3 0	2 5
221	Stari Trg pri Ložn..........3 0	3 0
222	Stranje..................3 0	2 2
223	Vrhpolje pri Vipavi..........3 0	3 0
224	Boštanj........ .	2 9	3 0
225	Mateoja Vas..............2 9	2 3
226	Bela Cerkev.......2-8	2 1
wankee and St. Paul" in druge imajo železniško Št. Fare leta	1892	1891
mrežo v obsegu po 4000 angleških mil) in več, 20	169 Vinica..................4 0	3'6
do 25 tisoč vagonov in šest do deset sto loko-	170 Komenda........3-9	4-0
motivov.	171 Šmartno pri Litiji.....3 9	3-7
Na Črti železniški „Cbicago and North - We-	172 Trije Kralji na Vrhu ...	3-9	0 0
stern" vozi dan za dnevom 450 do 800 tovornih	173 Vrhpolje pri Moravčah ...	3 9	?
vlakov! Vsa ta velikanska železniška mreža, koja	174 ]g ....................3 8	3-2
poseza daleč v prerijne države in prekoračuje Skulno	175 Logatec.........3"8	3'4
pogorje na raznih potih, poteza se na obali Tihega	176 Mirna Peč..............3 8	2-5
oceana in ima v Cikagu svoje izhodišče.	177 Struge.........3 8	3 4
(Dalje sledi.)	178 Ustje .........3.3	3.3
179 Zagradec................3 8	3 2
Družba sv. Mohorja v ljubljanski	180 Mirna..................3 7	3 0
ilrrtfii?	181 Radovica........3'7	3'6
S*0I1J1'	182 Goče..........3 6	4-1
(Dalje,)	183 Nova Oselica.......3-6	4-3
Podnormalno število:	184 Smarije........36	32
Fare leta 1892 1891	185 Šmihel pri Novem Mestu ...	36	3-2
157	Cirknica......... 41 3 0	186 Sv. Trojica pri Cirknici ...	3 6	2 7
158	Planina pri Cirknici.....41 41	187 Vače..........3 6	3 6
159	Podkraj......... 4 1 4 5	188 Budanje . .....3 5	3 4
160	Ribniea.........41 4 2	189 Cerklje na Gorenjskem ....	3 5	2 9
161	Bovte.........41 3-7 ! 190 Col ..........	3 5	3 0
162	Studeno.........41 3 9	191 Polica . ...............3 5	2 7
163	Torjak.........41 4 2	192 Šenčur pri Kranju .....	3 5	31
164	Loški Potok....... 4 0 3 7	193 Dole pri Litiji ..............3*4	3 7
165	Suhorija......... 4 0 2-2	194 Št. Jernej...........3-4	21
166	Sv. Trojiea pri Mokronogu . . 4 0 1-8	195 Vrh pri Vinici......3-4	2 0
167	Unec.......... 4 0 3 6	196 Leskovica........3*3	3 3
168	Št. Vid pri Cirknici.....4'0 3 4	197 Brezove« ........3 3	3 3
Juina Amerika. V Braziliji se politično in gospodarsko stanje boljša. 0 vstajah že nekaj časa ni slišati. Finančni položaj se je toliko zboljšal, da vlada more precej papirnega denarja odtegniti prometu.
Izvirni dopisi.
Iz Prlmorja, 24. oktobra. GoSpod vrednik! Liga + 10 je v 242. „Slovenca" izrekel krasno izpoved, s katero se vjemajo vsi pravomisleči duhovniki. Resnična je. Resnica pa je po navadi grenka, ki kratkovidne odbija od sebe. Ta pot pa je našim nasprotnikom celo prikupljiva. Morda ona misel mnogemu nasprotniku izbije iz glave predsodke, ki jih ima o sedajnem javnem delovanju duhovstva. Liga 10 pravi: ko bomo dobili zadostno število lajikov, posvetnih razumnikov, ki se bodo zavedali tudi katoliških svojih dolžnosti, ki se ne bodo sramovali v javnosti pričati za katoliška načela, jih zagovarjati, v deželnem in državnem zboru
—	ko se bo to zgodilo, bode slovenska duhovščina stopila v ozadje, nazajbo stopila s političnega polja. Volila in delovala bo na izvolitev takih zastopnikov, kateri, ako so res odločni katoličani, mogo istotako v javnosti vspešno delovati, v mnogih slučajih še vspešneje kot duhovniki. Dokler pa so v nevarnosti katoliška načela, dokler hočejo biti voljeni za poslance taki ljudje, katerim vera ni na dnevnem redu, ki zapuščajo deželno zbornico, ko bi imeli glasovati za versko šolo do tedaj slovenska duhovščina ne le po državnih svojih pravicah, ampak i iz dolžnosti od Boga samega ji naloženi ne izpusti vajetov iz rok v politiki. Ne za osebe, ampak za načela nam gre. Načela naj brani kdorkoli, samo da so načela bran j ena. Ponavljalno: D o k 1 e r jih pa v politiki, v parlamentarnem življenji posvetni razumniki nočejo, a 1 i vsaj ne zadostno število — skušali je bomo braniti duhovniki.	Eraševec.
Socijalne stvari.
Židje v Nemčiji. Tista „sramota 19.„stoletja", ki se jej pravi „antisemitizem", je celo tako nesramna, da hoče imeti svoje uzroke; osmeljuje se namreč javno opozarjati na take-le številke: „V seh Židov je v Nemčiji 0-75 % vsega prebivalstva. — Celo premoženje nemškega naroda se cenina 450railijard.
—	Od tega pripada Židom 2 70 mili-jard. V Berolinu je 4 5% vseh hiš v židovskih rokah. Drugih 55°/* hiš je z večine zadolženih pri njih." — Mrtve številke govorš, in sicer bolje govori, nego Slecer, bivši dvorni pridigar in antisemit.
0 borzi. Po svetovoih listih, ki v židovsko-nemškem slogu razširjajo liberalni evangelij širom sveta, se jako mnogokrat berejo ponudbe in nasveti,
kam naj se obrne kdo, če Inče svoje krajcar /e „najplodoviteje" naložiti. To se bere; posledice se ne bero. Nevešči, p r i p r o s t i mož pride tako na jako lin način v roke veščemu, zvitemu bankirju, ki ga po svoje pouči, v kaj uaj zameni svoj gotovi denar. — Otročje bedasto posluša naš prijatelj z dežele. Ponesreči se mu sprva; zgubil je; bankir svetuje v drugo, in v drugo uboga mladi borzijauec. — In konec? — Revolverjev votli poči in prestreljeni možgani pravijo, kakšen je ta konec. Popisujejo ga jetnišnice, koder nesrečni olikani možje zaradi goljufije, izneverjenja, tatvin obsojeni premišljujejo /zgojevalno silo židovstva. — Dolgo in strašno poglavje je popisajoče ta konec! Za novčič beračijo nekdanji gospodarji ali posestniki; ceste pometajo in ob voglih čakajo naročil, da zaslužijo par grošev, taki, ki so se včasih v ekvipažah vozili. Poglavje o borzi in o vsem, kar je ž njo v zvezi, nam pripoveduje, zakaj.
In države ? — Darvinizem uči, da močnejši mora zmagati slabejšega; če mora, zgodi se to čim preje; zato: pomagajmo močnejšemu, To je načelo in drže se ga moderne države! Tako nekako si tolmačimo, zakaj je bii pred kratkim ž i d o v 8 k i bankir Polke v Berolinu oproščen, ki je na gori omenjeni način pomagal premnogim priti — na beraško palico!	K.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. oktobra.
(Udanostne izjave.) Iz Vipave je odposlal občinski odbor v Budanjah nastopno značilno in resnega uvažanja vredno izjavo: V svoji seji dne 16. oktobra je ponižno podpisani občinski odbor soglasno sklenil nastopno izjavo: Kakor pričakujemo mi občinski odborniki na podlagi četrte božje zapovedi, da nam soobčani priznavajo primerno veljavo, dostojno štovanje in odkritosrčno udanost, da zamoremo potrebni red v občini ohraniti in njene koristi pospeševati; in kakor zahtevamo mi kot hišni očetje na isti podlagi od svoje družine vsestransko pokorščino in sodelovanje, da jo zamoremo voditi k časnemu in večuemu blagru, tako se tudi živo zavedamo dolžnostij, katere nam naklada Četrta zapoved do svoje duhovne gosposke, katera se v naši škofiji sredotoči v Vaši prevzvi-šeni osebi, dolžnostij namreč, da Vas kot svojega višjega pastirja spoštujemo, ubogamo in da smo Vam popolnoma udani. Te dolžnosti smo do sedaj, v kolikor se zamoremo zavedati, zvesto spolnovali, dobro vedoč, da tako spolnujemo božjo voljo. Ali zdi se nam, da sedanje okoliščine ša več od nas tirjajo. Drugi časi, druge dolžnosti. Mi slišimo in beremo, kako nekateri, ki si domišljujejo, da so cvet našega naroda, napadajo Vašo prevzvišeno osebo, napadajo zlobno in neosnovano. Te napade pa tudi mi čutimo, ti udarci tudi nas bol^, taka brezobzirnost tudi nas žali in peče. Mi tako ravnanje iz dna svoje duše obsojamo. Ti napadi pa nas tudi
St.	Fare	leta	1892
227	Bučka .........	2 8
228	Črnomelj ........	28
229	Sv. Jakob pri Savi .....	2 8
230	Javor pri Smariji.....2 8
231	St. Jurje pri Šmariji ....	2 8
232	Rob..............2-8
233	Mengeš.........2 7
234	Podzemelj........2-7
235	Ambrus........ .	2-6
236	Borovnica........2 5
237	Gojzd .........2-5
238	Planina pri Vipavi.....2 5
239	Polhov Gradec......2-5
240	Prem .........2 5
241	Vrabče.........25
242	Zatičina •........2 5
243	Čatež pri Leskovcu.....2 4
244	Sv. Gora........2-4
245	Sava..........2 4
246	Brusnice........2 3
247	Erzelj.........2 3
248	Mokronog........2 3
249	Nadanj« Selo
250	Prečin» .........	2 3
251	Zagorje pri Savi......2 3
253	S». Duh........2 2
Grahovo ..........22
254	Kopanj . . . .	. :	2 2
255	Leskovec........2 2
Št. Fare leta	1892	1891
256	Št. Peter pri Novem Mestu . .	2-2	2-1
257	Škocijan pri Dobravi ....	2 2	2-1
258	Smarjeta ................2 2	2-7
259	Toplice.........21	16
260	Trnovo.........2 1	2-1
261	Vreme.........2-1	2 0
262	Fara pri Kostelu......2-0	1-8
263	Senožeče................2 0	2 0
264	Špitalič..................2 0	2 1
265	Smihel pri Žuženbergu ...	19	17
266	Zelimlje.........1-8	1-0
267	Knežak............1'6	11
268	Preloka....................1'6	17
269	Preserje.........16	1-8
270	Sv. Križ pri Litiji.....15	2 2
271	Raka..........15	1-5
272	Trebelno ........15	13
273	Subor.........14	15
274	Draga.........13	12
275	Košana.........13	I I
276	Križevo pri Kostanjevici ...	13	10
277	Polšnik.........13	11
278	Stari Trg pri Poljanah ....	1*8	10
279	Hinje . ........12	15
280	Zagorje na Notranjskem ...	1'1	1"7
281	Harije.........0.9	0-0
282	Ubeljsko ...............0 8	4-9
283	Dragataš . . . . . . . .	0 0	0 0
(Konec sledi.)
primikajo v bližavo Vaše osebe in nas izzivajo na Vašo obrambo. Vaša »krbljivost in naudušenost za procvit svete vere in sv. cerkve, katere se je tako žarno zasvetila na prvem slovenskem katol. shodu v Ljubljani, pa je zbudila v naših srcih najnežnejše občutke — občutke prave sinovske ljubezni, s katero Vas kot svojega duhovnega očeta z zavednim ponosom občudujemo. Pod vodstvom tako odločnega škofa dviga se tudi naš pogum in čutno nam rastejo skromne moči, katere hočemo vsaki čas zastavljati za obrambo svete vere in za razcvit sv. cerkve. Sklepi prvega katoliškega shoda pa nam bodo kaži- < pot v našem katoliško političnem življenju. — Občinski odbor v Budanjah, dne 16. oktobra 1892. — Jožef Ferjančič, župan; Marko Krašna, svetovalec; Andrej Žejn, Jernej Božič, Franc Krašna, J. Kobai, Matija Curk, Janez Božič, Franc Koren, Fr. Krašna, odborniki.
Občinskega zastopa v Vodicah izjava glasi se tako-le: Preponižno podpisani zastop občine vodiške z vso odločnostjo zavrača neosno-vane napade na Vašo prevzvišeno osebo, ki se zlasti zadnje dni množe in krušijo toliko potrebni mir, edinost jn ljubezen med višjim pastirjem in verno čredo. Javno pa tu ponovi svojo udano zvestobo do svojega od Boga nam poslanega škofa ter obeča, da jo hoče kakor doslej tudi v prihodnje vedno in tembolj razodevati, kolikor bolj si nasprotna stranka prizadeva, jo uničevati. — Občinski zastop v Vodicah, dne 16. oktobra 1892, — Jan. Sporn, župan; Fran Trost, Simon Žužek, Matej Seršen, J. HUbad, Andrej Jerman, Franc Kosec, Andrej Podgoršek, Janez Germovnik, Jožef Žerovnik, Logar Janez.
Županstvo v Tunjicah je odposlalo to-le izjavo: Napredna slovenska stranka najzlob-nejše napada Kristusovega namestnika na zemlji Leona XIII. in Vas, od sv. Duha nam postavljenega višjega pastirja, potem pa trdi s predrznim čelom, da se ni nikdar pregrešila proti sveti veri. Ponižno podpisani občinski zastop zato najodločneje obsoja zlobne javne in ustne napade slovenske liberalno-napredne stranke na Vašo prevzvišeno osebo pred in po prvem slovenskem katoliškem shodu. Kot zavedni sinovi svete katoliške cerkve zagotavljamo Vam svojo neomahljivo udanost, ljubezen, zvestobo in pokorščino! Prepričani, da so Vaša načela prava ter koristna v časni in večni prospeh slovenskega naroda, hočemo vedno stati na strani svojega ljubljenega, vzornega škofa kot zavedno, verno in katoliško ljudstvo! — Županstvo v Tunjicah, dne 16. oktobra 1892. — Matevž Krumpestar, župan; France Grkman, Gregor Koželj, svetovalca; Jakob Jam-šek, France Smidovnik, Jožef Koželj, Simon Grkman, Andrej Vidic, Janez Vrhovnik, Lorenc Grkman, Franc Špruk, Jožef Kočar, odborniki.
(Novi voditelj deželne vlade kranjske, dvorni svetnik baron Hein) je včeraj dopoludne vsprejel uradnike deželne vlade in ljubljanskega okrajnega glavarstva ter v svojem nagovoru naglašal, da imajo politični uradniki sicer težavno, pa tem hvaležnejšo nalogo, skrbeti za duševni in gospodarski blagor ljudstva. V ta namen pa je treba strogo in vestno izvrševati svoje dolžnosti v vsakem oziru, posebno pa je v deželi, kjer bivata dve narodnosti, treba nepristransko izvrševati zakone in naredbe. Politični uradnik mora v okviru zakona večkrat po svoji razsodnosti skrbeti za kulturne potrebe prebivalstva, da si pridobi njegovo zaupanie. Konečno izrazi željo, naj je podrejenim uradnikom ne le načelnik, temveč tudi dobrohoten prijaielj, ter konča s trikratnim „hoch" na cesarja.
(Osebne vesti.) Bivši deželni predsednik kranjski, g. baron Winkler, se je danes popoludne s poštnim vlakom odpeljal v Gorico. — Okrajni komisar dr. Andrej grof Scbaffgotsch je imenovan mi-nisterskim podtajnikom v notranjem ministerstvu.
(Ondfičkev koncert.) Sinoči smo imeli zopet redko priliko, v tukajšnjem deželnem gledališča občudovati g. Fr. O n d i i č k a, umetnika na goslih, kateremu v sedanjem času ni jednakega. Ne dostaje nam primernih besedij, da bi mogli le približno oceniti nedosežno njegovo tehniko, s katero premaga brez vsega napora največje težave, gotovost in či-stobo intonačije, ter občudovanja vrednim občutkom, s katerim gane vsakega poslušalca. 2e pri nastopa je bil slavni umetnik burno pozdravljen in odlikovan z dvema veneema, ie večje je bilo navdušenja po posameznih točkah, katerim je moral na občno zahtevo dodati še dva. Prav spretno ga je spremljal na glasovirju gosp. K. Hoffmeister. Mej koncertom se je predstavljala kot ostavka veseloigra:
„Kdor se poslednji smeje!", v kateri fsta imela glavni vlogi goep. in gospa Borštnik. — Koncert počastila sta mej drugimi voditelj deželne vlade, g. baron Hein, in deželni glavar gosp. O. D e t e I a. Gledališče je bilo prav dobro obiskano.
(Iz Šoštanja) se nam piše: Pri volitvi, ki se je vršila dne 26. t. m., izvolila je skupina vele-posestva v okrajni zastop „enoglasno" »sem narodnih mož. Nasprotna stranka se volitve ni udeležila.
(Hrvaška propoved v Poreču.) Gledi na včerajšnjo našo notico o hrvaški propovedi v Poreču omenimo, da je bilo do dni 15. t. m. vse istinito, kar smo pisali. Danes pa smo imeli priliko govoriti z gosp. duhovnikom, kateremu so tamošnje razmere dobro znane. Potzvedeli smo, da je od 15. t. m. pričeoši nameščen pri „Svetici" duhovnik rodom Italijan, kateri ni popolnem vešč hrvaškemu jeziku, kar bi bilo vsakaker potrebno, in da hoče govore či-tati, dokler se zadostno ne nauči jezika. Odpravljene torej niso hrvaške prepovedi, pač pa je več ko dvomljivo, ali bodo zadoščale v tej obliki, in to je, česar ne moremo zagovarjati. S tem spopolnu-jemo dotično včerajšnjo notico, več sporočimo o priliki.
(Koledar katoliškega tiskovnega društva) za
1893 je razposlan. Ako bi ga kateri gg. društveni-kov ne bil dobil, blagovoli se zglasiti pri odboru. Nekoliko izvodov knjige je še na razpolago novim udom, ako se kmalu oglasi.
(Bitka pri Kustoei.) Jutri popoldne ob 3. uri bode otvorjena v redutui dvorani razstava umotvora „Bitka pri Kustoei". Več izpregovorimo prihodnjič.
(Zadnji sneg) je napravil po vrtovih in gozdih mnogo škode. Tako je na železnični progi med Borovnico in Logatcem izkoreninil velikansko bukev, ki ie pala na tir v trenotku, ko je pridrdral stroj,' kateri je drevo močno poškodovalo. Strojevodja je na čuden način ostal nepoškodovan.
(Ponarejen denar.) Iz Kobarida se nam piše: Že pied mesecem je bil oddan na tukajšnji pošti ponarejen petdesetak. Poizvedbe so dognale, da ga je oddal neki krčmar iz Stanovišč na italijanski meji, a ta ga je dobil od nekega Benečana. Prejšnji teden zasačili so ga c. kr. žandarji, peljali ga v Kobarid, a na poti proti Staremu Selu jim je v trdi noči ušel.
(Požari.) Piše se nam s Koroškega: Zelo pogosta so v zadnitrm času poročila o požarih. Dne 7. t. m. pogorelo je v Hüttenbergu posestvo alpinske družbe; škode 3000 gld. Dni 10. gorelo je v Bal-damsdorfu. Pogorelec ima škode nad 2400 gld. Dne 16. t. m. pogorela je velika žaga g. Punčarta pri Celovcu; škode 7000 gld. Dni 24. okt. zjutraj pogorel je v Šmartnem pri Celovcu skedenj znanega slovenskega rodoljuba, g. Ure-ta. Škoda je precejšuja, ker je zgorela vsa krma in precej orodja.
Telegrami.
Dunaj, 26. oktobra. Policija je prepovedala ljudske shode zaradi kolere.
|Dunaj, 27. oktobra. Po noči sta dva zbolela, o katerih se sumi, da imata kolero.
Dunaj, 27. oktobra. Ministerski predsednik vsprejel je dopoludne bivšega župana in podžupana liberškega, Schückerja in Pradeja.
Dunaj, 27. oktobra. „Wiener Zeitung" objavlja s cesarskim sklepom z dne 10. okt.
i dovoljeno vpokojenje veleposlanika Szeche-nyija z najvišjim priznanjem mnogoletnega zvestega službovanja.
Praga, 26. oktobra. Pri današnjih mestnih dopolnilnih volitvah v Pragi so mla-dočehi pridobili 4 mandate.
Praga, 27. oktobra. Kraljedvorski škof Hais je umrl vsled mrtvonda.
Budimpešta, 26. oktobra. Od včeraj zvečer do danes zvečer jih je za kolero 16 zbolelo in 8 umrlo.
Novi Sad, 26. oktobra. Polkovnik Julij pl. Issekutz, ki je bil tukaj na dopustu, na-krat umrl za kolero. Dosedaj jih je 8 zbolelo za kolero, 2 pa umrla.
Budimpešta, 27. oktobra. Ogerski delegaciji je po konstantovanem soglasju sklepov obeh delegacij sporočil Kailay najvišjo zahvalo za požrtvovalnost in izrekel zahvalo vlade. Potem je pa predsednik L. Tisza s prošnjo, da Bog še dolgo ohrani kralja, mej naudušenimi eljenklici na kralja zaključil zasedanje.
Budimpešta, 27. oktobra. Uradni list je objavil najvišje pismo, s katerim se Szögyeny odpušča iz službe kot minister a latere, da bode mogel svoje usluge obračati drugim področjem. V pismu se izreka popolno priznanje za udano službovanje. Vodstvo ministerstva a latere se je začasno izročilo Fejervaryju.
Tu je i.
25. oktobra.
Pri Aialiiu: Pohlidal, tovarnar; Benedek, Brockinger; Tisch, Jaff, Kreinig, Werner, trgovci; Tehel in Jellinek, potovalna, z Dunaja. — Wurm in Waldstein, potovalca, iz Prage. — Bonte iz Lipsije. — tin id, restavrater, iz Zadra. — Le-skovic, zasebnik, iz Kočevja. — Juvančič iz Rateč. — Dvorrad iz Križevcev. — Perko, trgovec z lesom, iz Celja. — Endres, potovalec, iz Inomosta. — lloehstiitter, potovalec, iz Gradca.
Pri Slonu: Ondriček, komorni virtuos; Nidelkovitz; Tonello vitez Stramare, zasebnik; Krause, Goidfarb, Weislich, potovalci; Staudinger, Walter. 8ed)azcek, trgovci, t Dunaja. — Conegliaro, trgoveo, iz Trsta. — Pinessi, trgovec, iz Lipsije.
—	Rohrer iz Brna. — Perisutti, potovalec, iz Logatca. — Böckl s Save. — Mally iz Tržiča. — Antic iz Selc. — Ja-goditseh, iz Šmartna. — Berlie, Župnik, iz Boh. Bele. --Nodari, trgoveo, iz Vidna. — Iteiman, trgovec, iz Gradca.
Pri Jtiinem kolodvoru: Rauman in Pretzner, trgovca, z Dunaja. — Codigi iz Gorice. — Goreč, župnik, iz Istre. — Holzer, zdravnik, g hčerjo, iz Knittelfelda. — Goreč iz Št. Vida.
—	Oesare z rodbino od Sv. Egidija.
Pri bavarskem dvoru: Brenke iz Reinthala. — Mi-ehitsch iz Gotenice. — Drovaschek, zasebnica, iz Postojine. — Zoreč iz Starega Trga
Vr«m*nnko NporoCllo.
o--" 1 1 ■ 1	'»
- C».	Stanje	S 5
--w „ ^ ,- Ve,er
Et»ko««r» topiomwra	o *
apuoTKnj« , „„ fo C^tíj»	a g
26sTu! pop! ~729 0 m TS' °b^5n0 9. «. itto. 736-6 6-6 «1. vzh. „ dez
Srednja temperatura 6-5", za 2" ° pod normalom.
N M M M
Tinkturo za želodec
pripravlja lekarnar Gabrijel Pfeeoli. 261 12
Ta tinktura m tiloiio je sredstvo, ki lahno, vendar zdatno krepča opravila prebavnih organov in
N pospešuje odprt život. Dr. Hager, doktor filozofije in ¿a.	medicine itd. itd. v Frankobrodu
n. O., in prof. Knapitsch, zapriseženi sodnijski kemik v Ljubljani, sta to tinkturo n ielodeo kemično analizovala in soglasno našla, da ni drastično sredstvo.
Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenio in več. Zabojček z 12 steklenicami stane gld. 1'36, s 24 gld. 2 60, s 36 gld. 3 84, s 44 gld. 4 26. 55 steklenic tehta 5 klg. s poštno težo in velja gld. 5 26, 110 steklenic gld. 10-30. Poštnino plača vedno naročnik. — 1 steklenica 10 kr.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v LJubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se prati povzetju «vete točne izvršujejo.
*
N M M M M N M M N H M N M M H
M
*
V tukajšnji redutni dvorani je razstavljena
plastična podoba
lmr bilke pri Kustoei
z dni 24. jnnija 1866. — Razstava je odprta vsak dan od ure zjutraj do 5. ure popoldne.
Vstopnina ob delavnikih 20 kr., ob nedeljah in praznikih 10 kr.	509 9—1
Jubilej ske ustanove.
P. dpisana zbornica razpisuje s tem za leto 1892
osein cesar Franc-Jožefovih ustanov po 25 gld.
za onemogle obrtnike vojvodine Kranj alte
Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 20. novembra t. 1. in priloži naj se jim od župoijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro-sitel| kaki obrt samostalno (na svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
V Liubljaui. dne 25 oktobra 1892.	510 3—1
X> u n a j S k
a borza.
Dni 27. oktobra.
Papirna renta 5%, \6% davka .■.■.;	96	gld. 50 Jcr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	96	.	30 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....114	„	85 „
Papirna renta b%, davka prosta . . . .	100	„.	25. „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	986	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld........311	„	50 .
London, 10 funtov stri.........119	„	60 .
Napoleondor (80 fr.) .........'	9	„	53 .
Cesarski cjBfeini......................o	„	69 „
Kemških' mark 100 .................58	„	72'/,,
Dne 26. oktobra.
Ogerska zlata renta 4%.......111	gld.	95
Ogerska papirna renta 5*......100	„	40
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	—
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	„	—
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186	„	25
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	25
kr.
Zastavna pisma Kreditne srečke, 100 gld. 8t. Genois srečke. 40 eld.

100 190
62
15 75 75
Ljubljanske srečke, 20 gld........22	gld. 50	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„	70	.
Rudolfove srečke, JO gld.......23 .	—	„
Salmove srečke, 40 gld................62	.	50	„
Windischgraezove srečke, 20 gld.....58	.	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	]50	.	50	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2795	.	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	96	„	20	„
Papirni rubelj......... .	1	„	18'/,„
Laških iir 100..........—	„	.—	„
5
MlipTipimenjarnična delniška
MUK
Najkulantnejše «e kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečk«, valute in devize. Razna naročila IzvrSč se najtoineje.
Za nalaganje kapitalov priporočamo:
4% bolzansko-meranske prioritete.
4'/,% ffaliikeffa zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma.
4* duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete.
Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje
Natančnejša pojasnila dajo se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Dr. Ivan Janolii.
Ti»« .Katoliške Tiskarn*" v Utlblmoi