St. 899. V Ljubljani, petek dne 7. aprila 1911. s r. Leto n. ttoamezna štet. ▼ Ljnbljani n Trebi 4 tim. »JUTRO* izhaja vsak 4 s a — tudi ob nede^i In 9*«sikjh — ob 3. zjatrsj, c* ponedeljkih ob S. zjatraj. — N a ročni«« zaaža: v Ljubljani v upravništv* K 1'—, z dosiavlfaajem na dom K 1*20; s poSto •toletoo K 18 —, polletno K 9-—, četrtletno K 4’50, »MttSao K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28-—. ‘ Teieioa itovttka »8. i Priprave. Priprave za državnozborske volitve so se začele po celi državi. Od vseh strani prihajajo poročila, ki oznanjajo, da se stranke zelo boje, da bi jim bližnji volilni boj ne vzel nekaj mandatov. Govorili smo o poskusu na Češkem, kjer je »narodni svet“ hotel uplivati na stranke, da bi opustile medsebojni boj in se vrgle z združenimi močmi proti nemškim nasprotnikom. Toda sedaj je že skoraj gotovo, da stranke takega kompromisa ne bodo sklenile in sicer zato, ker so češki klerikalci, vspodbujeni po uspehih slovenskih klerikalcev sklenili, da povsod postavijo svoje kandidate. Doslej na Češkem klerikalci niso imeli sreče in so se morali umakniti na celi črti; sedaj pa so se ojunačili; na zmago sicer ne morejo upati, ker je češki narod večinoma naprednega mišljenja in ima svojo agrarno stranko, toda značilno je, da klerikalci zopet kandidirajo, ker je to znamenje, da so si v zadnjem času opomogli. Seveda so vse napredue stranke takoj sklenile, da pojdejo v boj proti klerikalcem in že se oglaša bojna parola: Vsi proti klerikalcem. Na Češkem bo boj tudi med socijalnimi demokrati, med t. zv. centralisti in autonomisti; spor zaradi strokovnih društev je lansko leto razdelil delavske vrste in nevarnost je, da nastane sedaj volilni boj med njimi, ker so na Češkem tudi narodni socijalisti precej silna delavska stranka bo hud boj med delavstvom; kar bo posebno v obmejnih mestih lahko usodnega pomena. Po vsem tem je torej volilni kompromis skoraj izključen. V resnici se vse stranke resno pripravljajo na volitve. Hud boj bo tudi v Galiciji med Poljaki in Rusini. Volitve v Galiciji bodo 12. in 19. junija tako, da bo Poljakom mogoče vreči se z vso silo na vzhodno Galicijo, ko bodo v zapadnem delu gotovi. Med Nemci ni pričakovati velikih izprememb ; socijalni demokratje utegnejo tam pridobiti. V splošnem socijalni demokratje ne pričakujejo sedaj onega velikanskega uspeha, ki so ga dosegli pri zadnjih volitvah; vendar smejo računati na svojo izborno organizacijo in disciplino. Pri nas se vrše volilne priprave z volitvami; more se reči, da je to izborna priprava, resnica pa je tudi, da bo uspeh v Ljubljani merodajen za vse druge volitve. Zato je v interesn cele slovenske stvari, da se izkaže napredna Ljubljana kot silna in odločna predbojevnica za napredek cele dežele. Naši klerikalci upajo na popolno zmago. Odšli so z Dunaja z upanjem, da se vrnejo polnoštevilno nazaj, da pripeljejo seboj morda še kako nepoznano a'i pozabljeno klerikalno glavo — sploh upajo pokazati celemu svetu, da je cel slovenski narod v taboru slovenske ljudske stranke. Pripravljeni so na popolno zmago in ni dvoma, da se bodo vrgli z vso silo tudi na Ljubljano. Danes naše meščanstvo pozna klerikalce prav do obisti in jim napredno meščanstvo gotovo ne bo privoščilo onega veselja, ki so ga imeli pri zadnjih volitvah. Občinske volitve so najboljša priprava, da propade v Ljubljani vsak kandidat S. L. S. ako si bo sploh upal nastopiti. Kaj pa po deželi? Poglejmo uspehe zadnjih volitev ? Ako pogledamo število volilnih upravičencev in na število glasov, ki so jih dobili klerikalni kandidati, vidimo, da so dobili poslanci S. L. S. komaj polovico toliko glasov, kolikor je bilo volil cev. Ako pomislimo, da je pri nas volilna dolžnost, potem se moramo vprašati, kje je druga polovica glasov. Deloma so dobili te glasove kandidati narodno napredne stranke, deloma socijalni demokrati, deloma samostojni kandidati. Isto se bo zgodilo sedaj, toda število glasov onih volilcev, ki niso v taboru S. L. S. se lahko znatno pomnoži, ako se začnemo takoj pripravljati na volitve. In to je potrebno. Ni dvoma, da bodo tudi na kmetih v najkrajšem času začele svoje delovanje razne prižnice, spovednice, bratovščine itd. kakor se to godi sedaj v Ljubljani, toda proti tem klerikalnim bojnim sredstvom je treba dvigniti naše razsodne može, da primerno odgovore. Zato pa je treba misliti že sedaj in se je treba na volitve pripraviti prav tako in še bolj kakor drugod po celi državi. Uspeh priprav bo ta, da napredne vrste ne bodo raztresene v nejasnosti in negotovosti, ampak da sezberovenosilo in da se zavedajo, da so pred-b o j e vni k i o n i h n a š i h širokih mas, ki bodo nekoč napravile konec k 1 er i kal n e mu gospod-stvu na Slovenskem. Iz slovenskih krajev. Iz Celja. 5. aprila. Pogreb Šoštanjskega diktatorja. Dne 30. marca t. 1. so z velikanskim pom-pom nesli k večnemu počitku truplo moža, ki je Slovencem v Šoštanju vzel njih prejšno premoč in občinski zastop spravil v nemške roke. Ko sem gledal ta sprevod in vse te z nemškimi trakovi okinčane vence, so mi stopile v žalostni spomin vse tiste zaslepljenosti in nepremišljenosti, s katerimi so Slovenci to rodbino in posebno mladega Hansa sami pognali v nasprotni tabor. Rodbina Wosch-nagga v Šoštanju je bila prvotno slovenska, čeprav ne tako odločna, kakor naša prvoborilca dr. Josip in Miha Vošnjak in dasi je gospa Nemka iz Slov. Gradca, ki pa je govorila dobro slovenski. Prvi napad na rodbino, prav nepotreben se je zgodil začetkom 80 let, ko sta stari Wosch-nagg in njegova gospa dala posta- viti na Šoštanjskem trgu soho sv. Marije z nemškim napisom. Tu se je celjski slovenski list iz njiju norčeval in jima očital baharijo in hinavstvo. To je oba zakonca silno speklo, češ, da nista Slovencem nikoli nič hudega storila, kar je res, ker je Woschnagg do tistega časa ne samo s Slovenci volil, ampak n. pr. 1. 1867. in 1. 1873. tudi pridno agitiral za slovenske kandidate. Njegov sin Hans pa je bil član Čitalnice in Sokola! On je bil od mladosti silno talentiran in podjeten, pri tem pa častilakomen, da je hotel povsod ^ biti na prvem mestu, tako tudi pri Čitalnici in pri Sokolu, kateremu bi res ne bilo škodovalo, ko bi mu agilna mlada moč stopila na čelo! Starejšim gospodom se je to za malo zdelo in ga niso izvolili za starosto. Kar je mladega Hansa tako užalilo, da se ni nič več brigal za društvo in je izstopil. To je bil drugi korak slovenske kratkovidnosti! Naj-neumnejši pogrešek pa se je zgodil malo pozneje in ta je bil nepopravljiv! Mladi Hans Woschnagg si je iskal neveste in opozorjen je bil na znano odlično-narodno obitelj v Savinjski dolini. Peljal se je na ogled, deklica mu je ugajala in že je mislil oglasiti se pri njenih stariših, ter snubiti za njeno roko. A kaj se zgodi! Neki naši radikalci v Celju, ki so o tem Hansovem namenu izvedeli, niso imeli nujnejšega posla, kakor peljati se k dotični obitelji in spletkarili so tam proti nameravani ženitvi, rekši, da snubec ni odločen narodnjak. Hans Woschnagg je o tem izvedel; ogorčen se je peljal v Celje in vzel Nemko za ženo. In ta žena, njegova sedanja vdova bo zdaj, ko se preseli v Celje, nesla seboj en milijon kron po umrlem svojem možu pridobljenega denarja! Hans Woschnagg je bil namreč, to se nm mora priznati, v svoji stroki, t j. v industrijskih in kupčij-skih zadevah, izreden talent neumorne delavnosti iu energije. S svojim bratom vred je povekšal in razširil usnjarsko tovarno do takšne veličine, da je zdaj ena največjih tovarn v Avstriji. In kdo je temu kriv, da smo ga Slovenci izgubili izmed svojih vrst?! Slovenci sami! Žal, da to ni edini slučaj! Naši časniki premalo pazijo, ter le prepogostoma napadajo osebno ljudi, ki se jim ne zde dovolj radikalni, s čemer jih odženejo — v nasprotni tabor! Iz Celja. Po trikrat na dan se vršijo ta teden pri nas volilni shodi v farni cerkvi. Prireditelji teh klerikalnih shodov so »pridigarji” iz Ljubljane in Maribora, ki v imenu sv. misijona zlorabljajo prižnico in hujskajo proti vsemu, kar je narodnopoštenega. — In celjski kapucini, ki so pridno na delu, kjer je treba hujskati ljudstvo proti naprednim zavodom, hodijo te dni po mestu od hiše do hiše in beračijo za povečanje svoje cerkve — »dosledni" naprednjaki pa se jim ponižno klanjajo in pridno prispevajo radi kupčijskih zvez. Ali bog nas varuj hudega, značajni, dosledni in napredni smo pa vendarle! Slovanski jug. Albanska vstaja. Vsled nasto-pivše pomladi se je pričel boj Albancev proti Turkom na vsej črti. Albanci so ponosno in jako junaško pleme. Dokaz njih narodnega ponosa je zadnjič uboj nemškega majorja inštruktorja Schlichtinga. Da bodo povodom sedanje vstaje v Albaniji imele turške čete s tem žilavim in odpornim plemenom mnogo posla, je jasno. Zadnje dni se je zlasti mnogo govorilo o bojih okoli Kastrata in Tuzija, ki so bili jako krvavi. Turki so imeli v začetku jako malo uspeha, dočim so v skadrskem okraju vstaše kmalu porazili. Radi te zmage domnevajo merodajni krogi v Solunu in Carigradu, da bo vstaja Albancev že tekom 14 dni udušena in to tembolj, ker se je udal znani albanski vstaški vojvoda Isa Boljetinac, ki je pravzaprav iz Črne gore zanetil upor. Časopisi poročajo, da je Boljetinac radi tega odnehal od agitacije, ker mu je bila izplačana večja svoja denarja. Odstop srbskega ministrskega predsednika. Kakor poroča belgrajski »Mali Žurnal“ iz dobro informiranih krogov, namerava sedanji srbski ministrski predsednik Nikola Pašič takoj po odgoditvi skupščine odstopiti. Njegovim naslednikom je baje določen dr. Stojan Protič, Pašič pa bi postal srbski poslanik pri kaki večji državi, na Francoskem ali Angleškem. Drugi listi pa poročajo, da so te vesti neresnične, oziroma pred pretekom koalicijskega termina veliko prezgodnje. Hrvatsko-muslimanska koalicija v Bosni. Kakor se poroča iz Sarajeva, je prišlo pri sklepanju kompromisa med bosenskimi hrvatskimi in muslimanskimi poslanci do precejšnih tež-koč, katerih dosedaj še ni bilo mogoče odstraniti. Nekateri muslimanski poslanci nikakor nočejo glasovati za koalicijsko predlogo, ker smatrajo nekatere točke kot nevarnost za bosenske muslimane. Kljub temu, da dosedaj še ni padla končna odločitev, vendar se splošno domneva, da bo med obe ma strankama v najknjšem času prišlo do popolnega sporazuma. Vsled iuvat-sko-muslimanske koalicije v bosenskem saboru bodo srbski poslanci osamljeni. Koalicija bo tvorila vladno večino, Srbi pa opozicijo. Dobiček od hrvat-sko-muslimanske koalicije bodo imeli samo vlada in nemški in madžarski priseljenci. Splošni pregled. „Vaterland“ apelira na vse konservativce, klerikalce, krščanske soci-jalce, plemstvo duhovščino itd., da se resno pripravijo na volilni boj, da dobe v parlamentu zopet ono moč, ki so jo imeli doslej. Turški minister notranjih zadev je odgovoril na interpelacijo glede dogodkov v Skutari, da so Malisori zahtevali oprostitve od davka in od vojne službe, ter albanske okrajne predstojnike. Vlada je storila vse korake, da prepreči vse nemire. Resnih Nemški kandidatje za ljubljanski obč. svet in njih vodja! SCHmitt Unger Staudacher rheinThaler Eger pameR ambroSITSCH dogodkov se ni bati. Vlada pojde svojo pot. Rusko-kitajskl spor ima za posledico bojkotiranje ruskega blaga. Iz Vladivostoka se Kitajci izseljujejo. Kitajski kupci odklanjajo zveze z ruskimi firmami. Pretep v grški zbornici. V grški zbornici je bila zadnji čas debata glede osvoboditve kmetov v Tesaliji. Pri tem je prišlo do hude debate in nazadnje do boja med poslanci in na galeriji; vendar je bil vladni predlog sprejet, kar pomeni novo zmago Ve-nizelosa. Japonski naučni minister je podal demisijo vsled očitkov glede uprave v javnem šolstvu. Z njim bi bil demisijoniral cel kabinet, ako bi ne bila na vrsti ravno trgovinska pogodba z Anglijo. Ministri so ostali na svojem mestu in bi bili podali demisijo, ako bi se pogodba ne bila sklenila. Kuga se širi po Indiji. Zanesli so jo malajski mohamedanci. ki so se vrnili^ iz Meke. Španska zbornica. Canalejas je podal pojasnilo glede krize in je rekel, da bo debata o Ferrerju dognala popolno resnico. Program vlade ostane neizpremenjen. LISTEK. MJCHEL ZfcVACO: ----- Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. — Dobro torej; napovej jim sestanek pri Imperijini palači. Ob desetih jih pojdem poučit, kaj je potrebno. — Ali bom jaz navzoč, gospodar? je vzkliknil velikan, ki je komaj sopel ob burnem utripanju svojega srca. — Ne . . . — Kaj ? Ali ne smem biti na mestu, da odnesem svojo hčer? Treba je tako; ti boš čakal v dobrem čolnu z dvema dobrima veslačima; ko ti izročim hčer, se boš podvizal proti pristanu, k barki, ki te bo tam čakala. Skalabrino je vzkliknil od skritega veselja. — Kadar bo Bianka na krovu barke, se ne brigaj več za ostalo, nego se vrni k meni. Upam, da mi zaupaš dovolj, da se boš ravnal po tem, kar sem ukrenil za srečo tvoje hčerke. — Zaupam vam, gospodar, kakor sem zaupal v Boga, ko sem bil še otrok, je odgovoril Skalabrino. Bembo se je bil vrnil v svojo palačo, ki je stala nedaleč od cerkve Svetega Marka. Bilo je okrog tretje ure zjutraj; nebo je pričenjalo bledeti od jutranje zarje. Z naglo gesto je kardinal odmahnil komornemu slugi, ki je vstopil, da bi se mu pomagal slačiti. Na stežaj je odprl okno kabineta, v katerem je bil, ter je začel počasi stopati semintja. Kakor že bodi, ta kabinet je bil zelo lep in je tvoril presenetljiv kontrast s strogo, golo dvorano, v kateri je sprejemal tujce in take ljudi, ki se niso prištevali med njegove ožje znance. Bianka je mislila, da jo je videl Bembo vsega skupaj samo dvakrat, in ni vedela o njem ničesar razen njegovega imena. V resnici pa jo je videl Bembo že tisti dan, ko jo je Imperija privedla v Benetke. In že tisti dan se je porodila njegova strast. Bralec se utegne čuditi, da je mogla natora, kakršna je bila njegova, započeti čuvstvo ljubezni, ki je vendar nekaj nesebičnega tn obstoja mnogokdaj v zatajevanju samega sebe. Odgovoriti mu moramo, da kardinal Bembo sam priznava to svojo strast v svojih pismih. In potem, da je bila ta ljubezen pred vsem čutna strast, ki se potemtakem docela sklada z vsem ostalim, kar smo povedali o tej osebi. Bembo ni bil nikdar predmet ženske ljubezni. In ni nikdar ljubil. Res da je imel par kratkih razmerij, ki pa niso ostavila v njegovem življenju nikakih sledov. Od dneva, ko je zagledal Bianko, je vedel, da ga je navdala močna, resnična strast. V prvem trenotku je menil, da bo imel z Bianko in Imperijo lahek posel. Obupni odpor, na katerega je naletil pri materi, ga je kmalu privedel v silno razdraženost živcev; obenem pa je premišljal sam pri sebi, da bi bilo najboljše, odreči se Bianki. Toda, čim bolj si je zatrjeval, da se ji odreka, tem pogosteje je mislil na krasnega otroka, ki ga je bil zagledal, in kmalu je živela Bianka v vseh njegovih mislih. Takrat si je Bembo dejal, da je izgubljen, ako se mu ne posreči, doseči cilj svojih želja. Začele so se noči brez spanja, v kakršnih človek iztrga roke proti neznanemu bitju; spoznal je neizčrpne fantazije, ki jih ustvarja ljubezen, spoznal bolečine, obup in nenadno, neutemeljeno radost. Plakal je. Da, ta človek, ki je živel samo zato, da je delal drugim jok in nesrečo, je zdaj sam prelival solze. Čim silnejša pa je prihajala njegova ljubezen, tem bolj so mu sredstva njegovega vpliva do Imperije uhajala iz rok. Tisti večer, ko je srečal Rolanda, je Bembo ves obupan iskal v svoji duši smelega načrta, čigar izvršitev bi spravila Bianko v njegovo oblast. Njegov razgovor z Rolandom je opredelil ta načrt, ki je poljasno plaval po njegovih mislih. Bembo je hodil po svojem kabinetu semtertja, in vse njegovo razmišljanje se je zdaj osredotočevalo okrog srečanja, ki ga je imel pred Imperijino palačo. Razmišljal je, brez besede, brez mrmranja. Kajti že dolgo je imel Bembo dobro navado, da je govoril Čim najmanj, posebno, kadar je bil sam. Vedel je, da skoraj vsak samogovor izda kako skrivnost. Človek govori, misleč, da ga živ krst ne bo slišal, pa se najde uho, ki pobere vzklik ali besedo, ki je ušla neopreznim ustom. In ena sama beseda je — kakor ena sama vrstica pisanja — pogostoma dovolj, da spravi človeka na vislice, četudi je nedolžen. Bembo pa se nikakor ni smatral za nedolžnega. Govoril torej ni; in ta navada, stiskati usnice, kakor da bi jih požiral in vlekel vasp, je dala njegovemu obrazu naposled tisto posebno krinko, ki je navadna pri hinavcih sploh in pri jezuitih posebej. Toda, četudi je govoril malo, ali pa sploh ne, mislil je mnogo. In tisti hip si je mislil to-le: — Tega človeka moram spraviti s sveta. »Ta človek" je bil neznanec, ki mu je hotel izročiti Bianko in mu izkazati potemtakem neizmerno uslugo. — Aventura je nezaslišana, je premišljal Bembo. Očividno je ta človek natančno poučen o mojem početju in dejanju; to je preveč! . . . Kdo je ? . . . Odkod prihaja? ... Kaj .hoče? . . . Zakaj mi hoče izročiti Bianko ? Da, to pred vsem, to moram vedeti ... Da, mož se zdi še mlad; torej je nemara zaljubljen — čuvstveno zaljubljen, kajti strasti, kakršna je moja, se ne omejujejo po starosti ... Bembo se je za trenotek prekinil. Misel včasih zastaja, kakor zastaja beseda. Človek si mora oddahniti in preudariti, kakor preudarja med razgovorom. Par minut je z zanimanjem gledal dvoje ljudi, po vsem videzu beračev, ki sta spala na ulici ob vogelnem kamnu, tako da jih je mogel videti s svojega okna. Nato je nadaljeval sam pri sebi: — Da, res ga lahko tira kaka ljubezen . . . Toda koga naj bi ljubil ? . . . Bianko 1 . . . Morda ga je zavrnila, on pa se hoče zdaj maščevati? Ne! Imperijo? Mogoče. 'A vendar — ne. (Dalje.) Hdnakkafii pisma n m spcejUBaj«, tekofM » M vračaj«. Za oglase ae pia£a: pedt vata U v, «mt> niče, pcalaa« hi zatavale vrsta 30 v. M veOB*h*e igjair#i popast. Za odgovor j« pritaitt tMtmim. f Telefon Številk« 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Volitev predsednika ruske dume. Volitve predsednika se socijalisti in delavske stranke niso udeležili, češ, da ne marajo odgovorni biti za delo ruske dume. Dobil je Rodzianko (okto-brist) 199 glasov, knez Volkonski pa 123 glasov. Otok Pratas, ki je bil vzrok ne-sporazumljenja med Kitajci in Japonci, ker so Kitajci pregnali japonske uradnike, je sedaj najela neka japonska družba. ____ Sp. Šiška brez župana in brez podžupana. Tako nepričakovano in s takim strahom pred opozicijo še ni menda noben župan vrgel puške v koruzo in zapustil svoje občine v sredi najlju-tejšega boja za najvažnejše občinske interese, kot je to sinoči storil župan v Sp. Šiški, g. Pogačnik. Leta in leta se je bil boj zoper klerikalno nemško nadvlado v tej občini — zastonj. In sinoči pri občinski seji naenkrat ta strahoviti poraz. O vzrokih poročamo ob drugi priliki; danes se omejimo le na suha dejstva. Za včeraj zvečer ob 7. uri se je sklicala občinska seja, h kateri so bili vabljeni poročevalci vseh treh slovenskih dnevnikov. Na splošno začudenje le Slovenčevega poročevalca ni bilo k seji. Seja se je začela nenavadno točno. Razen Burgerja je bil ves občinski zastop navzoč. Župan otvori sejo, prečita se zapisnik iz zadnje seje. Izvenredno je vse pozorno na to čitanje, Ko je bil zapisnik prebran in ko župan pozove, če ima kdo zapisniku kaj omeniti, se zglasi svetovalec Gogala. Protestira, da zapisnik omenja neki njegov popravek, ki omenja osebo, ki se je ni imenovalo; sploh pa Gogala takrat ni dal nobenega popravka v dotični zadevi (županu prihaja vroče). Za Gogalom se zglasi svetovalec Jančigaj. Tudi on protestira, da zapisnik ni točen glede v zadnji seji obravnavane vodovodne zadeve (županu postaja še bolj vroče, napravi neko opazko proti kateri Jančigaj zopet protestira, češ, da se ima župan vzdržati vsake take opazke). Sedaj pa je v županu zavrelo. Vstane, gre sredi sobe, napravi globok poklon ter v tem smislu izreče za bodočnost Sp. Šiške znamenite besede: Ker ne maram biti več pod policijskim nadzorstvom odklanjam sn se zahvaljujem s tem za čast župana. Pozdravljam gospodo! Odide. Vsi navzoči so kar strmeli. Svetovalec Ojster se prvi strežne trenotnega presenečenja in predlaga, da v smislu obč. reda prevzame podžupan Zelenka mesto župana. Zelenka vstane in se skoro natanko po vzgledu ex-župana zahvali za čast svojega podžupanstva. Ni še izgovoril, ko zaorijo iz ust opozicije burni klici: Živijo! Je bil za oba že zdavno čas! »Srčen pozdrav vsem gospodom!" je g. Zelenka še sporočil in odšel za g. Pogačnikom. In s tem je bila ta za Sp. Šiško zgodovinska seja zaključena. Sp. Šiška je bila dne 6. aprila leta 1911. ob tričetrt na 8. zvečer brez župana in brez podžupana. Prvi je bil slovenski, drugi nemški klerikalec. Torej kakor Nemec pravi: Gut Weg! DNEVNE VESTI. Nemci in ljubljanske občinske volitve. Graški list poroča, kako veliko zadovoljstvo so izražali Nemci na zadnjem shodu v kazini nad nemško-klerlkalno zvezo, ki jih prinese v IALI LISTEK. Napoleon I. in njegov dvor. (Po dr. A. Fournierju priredil J. R.) (Dalje.) Dne 5. maja 1807. je namreč umrl njegov ljubljenec Karl v starosti 4 let. Sedaj ni imel naslednika. Meseca decembra leta 1806. mu je porodila Ele-onora Revel sina, ki je dobil ime Leon. Toda on je hotel imeti legitimnega sina, katerega bi lahko vzgojil za svojega naslednika. Mogoče je že leta 1807. v Tilsitu, ko mu je Aleksander I. govoril o svoji sestri Katarini, mislil na rusko prince-zinjo. Na vsak način bi morala biti njegova izvoljenka iz stare mogočne rodbine. Seveda mu je bila Josefina, ki jo je vkljub njenim postranskim potom še vedno ljubil, velika zapreka. V jeseni leta 1807. ji je v Fon-tenaibleau vse razložil, toda ona je kratkomalo ločitev odklonila. Josefina je še vedno upala, da si ohrani moža s tem, da spregleda njegovo občevanje občinskem svetu kar pet mandatov. Bridko so tožili, da so leta 1883 izginili iz ljubljanskega občinskega sveta zadnji Nemci. Dr. Eger je podal zelo zanimivo izjavo, češ: Od tega časa ni noben Nemec več prestopil praga občinske posvetovalnice, dasi bi Nemci kot najmočnejši davkoplačevalci (to ni res!) lahko zahtevali nekaj mest v občinskem svetu in dasi so jim liberalni Slovenci v pogodbi, na podlagi katere so jim Nemci delali dolgoletno tlako, kot priznanje opravičene njihove zahteve obljubili več mandatov v občinskem svetu. Teh mandatov pa Nemcem niso dali, ker ni liberalno-slovenska stranka držala besede in ker je bil bivši župan Ivan Hribar, ki je sam pogodbo podpisal, ravno v tem oziru tako pozabljiv, da se ni mogel spomniti na svoj podpis, zato pa je drugod izjavil, da župansko mesto takoj odloži, če bi bil Kak Nemec izvoljen v občinski svet. Nemci so torej sedaj zadovoljni, da so dobili ljudi, ki njim tlako delajo. Hudo jim je, da so jih naprednjaki za nos vodili. Oni so pač vedeli, da bi bilo nemoralno In sramotno zanje, če bi bili obljubo kdaj izpolnili. Oni so vedeli, da bi isti trenotek vstalo slovensko ljudstvo in jih obsodilo, čim bi zagrešili tak narodni greh. Naprednjaki so vedeli, da bi nastal v zavednih in narodnih Ljubljančanih ravno tak odpor, kakršnega vidimo danes proti klerikalnim izdajicam, ki niso Nemcem le obljubili, marveč kar dali pet mandatov! Kako se klerikalci obnašajo pred sodiččem? Včeraj se je pred ljubljanskim okrajnim sodiščem nadaljevala že znana afera med knjigove-škim mojstrom Breskvarjem, krojačem Globevnikom in izdelovalcem drož za obmejne Slovence Košmerljem. Škoda, da pri tej razpravi ni bil navzoč škof in tista dr. Šusteršičeva »ogromna" večina sv prepričanjem na katoliški podlagi. Škof bi se bil prepričal, kako spoštujejo prvi njegovi vzor katoliki svetost kraja, kjer se prisega in se v imenu Njegovega Veličanstva izreka pravica. Tista „ogromna“ večina s katoliškim prepričanjem pa bi bila videla, kako izgledajo prvi njeni agitatorji v luči toliko hvalisanega katoli-čanstva. Globevnik je pri tej pritiki izgledal, kakor človek, ki je celo noč prekrokal, ki je prišel naravnost iz gostilne v sodno dvorano in ki si niti toliko časa ni vzel, da bi se bil vsaj umil in obleko ter čevlje osnažil, Že 2 uri pred njegovo razpravo je zabaval v razpravni sobi poslušalce s svojimi oštarijskimi dovtipi, kazal sodniku hrbet in se sploh obnašal, kot bi bil še v oštariji. Ko je prišla njegova zadeva na vrsto, se je pred sodnikom naredil kar domačega. Na vprašanje, če je bil že kaznovan, je v drznem zasmehu odgovoril, da je dobil zaradi ene klofute že 20 kron. Med tem ko je Košmerlj prišel na vrsto, je Globevnik skakal okoli po sobi in se tako obnašal, da ga je celo nad vse potrpežljivi sodnik svetnik Potrato ostro pokaral, naj se spodobneje obnaša, češ, »saj niste v gostilni „pod Skalco". Ko že drugega ni mogel, je začel Breskvarja izzivajoče fiksirati. Med zagovorom Košmerlja pa se je zopet začel vtikati v razpravo. Sodnik ga je drugič še ostrejše posvaril, rekoč: Mirujte in sedite! Isto je moral sodnik storiti napram Košmerlju, ko je sodnik imel opraviti z nasprotno stranko. Košmerlj se je nato oblastno vsedel na mizico za poročevalce ter mahal z nogami okrog sebe. Nato sta menjala: Košmerlj je hodil okrog, a Globevnik je sedel zopet na isto mizico. Od tu je pa še nadalje spuščal svoje bombe v razpravo, na kar ga sodnik že v tretje z vso strogostjo posvari: »Tiho! Tukaj ni gostilna!” — Prisego pa ima Globevnik tako za sveto, da je v z njenimi damami, Eleonoro Revel in drugimi. Da je pripeljal iz Varšave v Pariz grofico Walewsko, še ni vedela. Bila je zadovoljna, da le ni govoril o ločitvi. Toda Napoleon ni opustil svojega sklepa. Njegov namen, Evropo izpreme-niti v federacijo vazalnih držav, se ni dal tako lahko izvršiti kakor si je bil mislil. Akoravno je leta 1808. pregnal kralje Španske in Portugalske — prvi prestol je dal Jožefu, — se je pokazalo, da so narodni in gospodarski interesi večji in močnejši, kakor njegova volja. Vsi ti vazalni knezi so nestrpno čakali na Napoleonovo smrt. In v tem, da ne zapusti legitimnega naslednika, je videl Napoleon razpad velikega cesarstva. Že leta 1809. ko je bil v Avstriji, ko je s tako velikimi žrtvami zmagal pri Wagramu, se je bavil z mislijo, ako bi ne bilo bolje poročiti se z habsburško nego z rusko princezinjo, kajti v Avstriji si je mislil, so v ljudstvu veliko bolj utrjene dinastične ideje, medtem ko je v sveti Rusiji treba samo male palačne revolucije in — car izgine. Posebno veselje do kake zveze pa tudi ruski dvor ni imel. Kneginja Katarina se je hitro po- trenotku, ko je neka priča prisegala, objesto obsedel v klopi ter si s samogovori preganjal zaspanec. Nekaterih v sobi navzočih klerikalcev je bilo kar sram, videč, kako se njih glavni agitator obnaša pred sodnikom in božjim razpelom, v imenu katerega se prisega. Povpraševali so se potihoma, če ni Globevnik še od sinoči malo pijan. — Res, dr. Šušteršič in cela klerikalna stranka, kar ponosni bodite na vaša junaka: Glo-bevnika in Košmerlja. Košmerlj vztraja, da je klerikalec. Košmerlj je tudi pri včerajšnji obravnavi odločno vztrajal na svojem stališču, da je res tako prepričan klerikalec, da ne pusti žaliti ne „škofa ne farjev in ne tistih lumpov, ki ž njimi drže.“ Zaradi pod ušesom označenih besed je Košmerlj namreč zadnjič pri prvi obravnavi z dne 30. pr. m. izjavil, da bo Breskrarja radi teh besed tožil, ker se on, Košmerlj s tem čuti užaljenega na svoji časti. Ker se je pa s to tožbo predolgo časa premišljal, se bo Košmerlj še dolgo čutil na svoji časti užaljenega, radi teh besed ne dobi več zadoščenja. Njegova tožba je namreč padla v sedaj zelo kalno Ljubljanico. Naj si pa vsak ne-klerikalec dobro zapomni, da je izde-lovatelj drož za obmejne Slovence, g. Košmerlj odločen klerikalec. Afera Breskvar proti Košmerlju In Globevniku se je, kot že na drugem mestu omenjeno, včeraj zopet nadaljevala pred okrajnim sodiščem. Ker sta se oba obtoženca zagovarjala, da v ovadbi označenih besed nista rabila, in ker jih tudi priči nista mogli s popolno gotovostjo potrditi, je sodnik razglasil oprostilno razsodbo. — Stvar pa pride še enkrat pred deželno sodišče. Značilen za Košmerlja je njegov zagovor, da je Breskvarja le za svet vprašal v zadevi neke davščine in da Breskvarja kot svojega dobrotnika vendar ne bo hotel žaliti. Splošen pritajen smeh, Košmerlj sam se ga ni mogel ubraniti, ko je končal svoj imenitni zagovor. Županska kriza v Spodnji Šiški. Kot na drugem mestu poročamo, sta sinoči pri seji, ki bi imela o več važnih zadevah razpravljati, demisijo-nirala župan gosp. Pogačni k in podžupan g. Želenka. Po tej znameniti seji so se zbrali vsi napredni ter socijalno demokratični svetovalci v hotelu Vega k posvetovanju o nadalj-nih korakih. G. Jančigaj je napravil na naslov obeh primerno — posmrtnico, je obžaloval, da to, kar se je sinoči zgodilo, se že zdavno preje ni zgodilo. Kajti s tem, da sta prva dva na čelu občine pred opozicijo kratkomalo zbežala čez planke, sta najbolje dokazala sama, koliko jima je bil mar blagor občine. Ta zmaga naprednega zastopstva je zgolj uspeh združenih moči: naprednjakov in socijalistov. Teh združenih moči vztrajnost pa bo sedaj tembolj na mestu, ko je treba nastalo krizo v korist občanov ugodno rešiti. Zahvaljuje se tudi navzočim zastopnikom obeh naprednih dnevnihov. — G. Ojster pojasnuje na kratko zgodovino tega združenja naprednih elementov in želi, da obe protiklerikalni stranki tudi v bodoče gresta skupno v boj v korist občine. — Končno se je sklenilo, da se za v nedeljo pop. ob dveh skliče v restavracijo Reininghaus javen ljudski shod z dnevnim redom: Odstop župana in podžu-župana. Vzroki tega odstopa. Deželni odbor je dal nezaupnico šišenskemu županu Pogačniku s tem, da je obč. svetovalca Ojstra pooblastil, da odslej daje on, g. Ojster, referentu deželnega odbora potrebna pojasnila v zadevi vodovoda Dež. odbor namreč Pogačniku ne more zaupati več, ker se je sedaj poučil, da Pogačnik kot načelnik vodovodne zadruge ne more obenem tudi kot župan občine, ki je ročila z malim knezom oldenburškim. Njena sestra Ana pa je bila še premlada. Tako je sedaj mislil Napoleon na Marijo Lujizo, hčer Franca I., avstrijskega cesarja. V jeseni leta 1809. se je preselil dvor v Fontenaibleau. Tu je Napoleon naprosil Hortenzijo in Eugena, naj storita pri Josefini odločilne korake. Nato pa je 30. novembra sam razodel Josefini svoj sklep in sicer z motivacijo: Francija naj vidi, da mu ni nobena žrtev prevelika, katero ne bi prinesel v blagor države. — Znani so pogoji, pod katerimi je Josefina privolila v ločitev. Dobila je naslov cesa-sarice, apanažo 9,000000 frankov in grad Malmaison, kjer se je nastanila. Malo časa preje je odšlo na francoskega poslanika v Petrogradu pismo, v katerem se mu je naročilo, naj prosi za roko 15 letne Ane. Seveda je bila ta snubitev le formalna. Napoleon si je bil gotov nepovoljnega odgovora. Predno je še prišel odgovor iz Petrograda, se je že govorilo po Parizu o snubiti Marije Lujize. Ako jev tej zadevi storil prve korake, Napoleon ali Metternich, nam še ni znano. Eno pa je gotovo. Na Silvestrov večer leta proti vodovodni zadrugi to sporno zadevo voditi v korist občine. To se je zgodilo dne 4. t. m. Pogačnik je za to nezaupnico izvedel, to je bil tudi glavni vzrok, da je sinoči odložil županstvo. Zato je bil tudi zapisnik namenoma tako sestavljen, da je opozicijo izzval k protestom, pred katerimi je s podžupanom vred na časten način — pobral kopita. Glas Iz občinstva. Že nekaj časa se opazuje, da v Ljubljani po ulicah, kakor tudi po raznih prodajalnah pli-nova luč jako slabo sveti. Trgovci in obrtniki, ki imajo v rabi plinovo razsvetljavo, se pritožujejo, da razsvetljava ni mirna in je namesto bela. rumenkasta. Plinova razsvetljava je v Ljubljani dražja, kot povsod drugje, zatorej se sme opravičeno zahtevati, da mora biti tndi boljša ne pa sla-bejša. Če gorijo tri luči na enem lestencu, se dva koraka daleč proč ne vidi nič delati, še manje pa čitati. Če se temu nedostatku takoj ne odpo-more, bomo odjemalci plinovo razsvetljavo pustili plinarni sami, in si bomo razsvetlili svoje prostore z elektriko. Ta opomin naj velja ravnateljstvu plinarne, ki ima skrbeti, da svoje odjemalce dobro postreže. Stavka dimnikarskih pomočnikov v Ljubljani končana. Stavka dimnikarskih pomočnikov v Ljubljani je končana, in sicer z zmago stavku-jočih. Dne 4. t. m. je prišlo med mojstri in pomočniki do sporazuma, tako, da so pomočniki včeraj zopet pričeli z delom. Mojstri so se zavezali, da plačajo ‘pomočnikom mesečno 30 K za hrano, jim zboljšajo stanovanjske razmere in radi stavke nobenega pomočnika ne odpuste pred novim letom. Kakor čujemo, nameravajo dimnikarski mojstri v kratkem zvišati svoje cene, ker se radi okoličanske konkurence sami nahajajo precej v slabem gmotnem položaju. Strela v sodni sobi. Med neko razpravo v sobi št. 28. tukajšnjega okrajnega sodišča se je včeraj predpoldne naenkrat posvetilo, nato je sledil kratek glasen pok, kot ga včasi povzroči odskok že oslabljene strele, kaj je bilo na poku ? Povzročila ga je iz neznanih vzrokov vez elektrike izpeljane od stropa po zidu in na mizo sodnika, kjer stoje električne razsvetljave. Pri poku se je pretrgala vezalna nit, malo je zasmrdelo, malo se pokadilo ravno poleg sedeči |g. dr. Ažman se je z drugimi vred morda malo prestrašil, druge nesreče pa ni bilo. Svetnik g. Potrato je povedal, da se take »strele" večkrat dogajajo v tej sobi. ^Slovenski Branik". Številka 4. Vsebina: Nekdo: Nekaj misli o naši narodni obrambi. — L. Brunčko: Poglavja o manjšinah. — Nemška duhovščina in Schulverein. — B. B.: Prizori iz Koroške I. — Družba sv. Cirila in Metoda.® — Branibor. — Z narodnega bojišča. — Obrambno deio naših bratov. Kaj delajo naši narodni nasprotniki. — Raznoterosti. »Planinski Vestnik", štev. 4. Vse bina: Janko Mlakar: Jungfrau in še marsikaj. — Anton Lebar: Pekel pri Borovnici (s 6 slikami) — J. Zupančič: Okolica Gorice v luči turistike. — Dr. H. Tuma: Kaninska in Mangartska skupina. — Obzor. — List prinaša prilogo, ki pojasnjuje Mangartsko skupino in bo dobro služila vsem, ki bodo delali to partijo. XXVIII. redni občni zbor slov. del. pevskega društva »Slavec" v Ljubljani se vrši v soboto, dne 8. aprila ob polu 9. uri zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu. Z Dunaja. Izobraževalno, zabavno in podporno društvo »Zvezda" na Dunajo priredi na cvetno nedeljo, dne 9. aprila svojo mesečno zabavo. Žani-manje za to prireditev je veliko. Vzrok k temu ni samo lep uspeh, ki ga je doseglo društvo z zadnjima prireditvama, ni samo želja, slišati zopet 1809. so jako dolgo konferirali Napoleon, Josefina, Hortenzija in Eugen z grofico Metternich o snubitvi Marije Lujize. Josefina je menila, da Franc I. s to zvezo reši svojo državo popolnega ruina^ Hitro so bili gotovi. Že 7. februarja se je naznanil zboru Napoleonov sklep in 11. marca je bila na Dunaju poroka. Snubil je v imenu cesarja, general Berthier. Pri poroki je zastopal nadvojvoda Karel svojega nekdanjega naj večjega nasprotnika. V Parizu pa so brskali v arhivih za ceremonijami, ki so se vršile pri poroki Ludovika XIV. z avstrijsko princezinjo. Končno je dal Napoleon sam vse predpise. Sprejem neveste je bil isti kot sprejem Marije Antoniette. V bližini Braunaua na Bavarskem — Bavarsko je spadalo pod Napoleona — so postavili leseno hišo s tremi saloni, avstrijski, francozki in v sredi nevtralni. V prvem je bila Marija Lujiza s svojim avstrijskim spremstvom, v drugem pa je bila Karolina, kraljica neapeljska s francoskim komisarjem in novimi dvornimi damami. Karolina je imela nalogo Lujizo prva pozdraviti milo domačo pesem v krogih rojakov — vzrok je v prvi vrsti vesela novica: dne 9. aprila se ustanovi na zabavnem večeru »Zvezde" Cirii Metodova podružnica na Dunaju.— Daleč od drage domovine med tujim ljudstvom nismo zabili zatiranih bratov ob meji, gorka želja je vzklila v naših srcih, da se postavimo v vrsto onih, ki že leta in leta branijo obgro-ženo našo grudo. To željo, ki tli gotovo v vsak m slovenskem srcu, hočemo uresničiti, združiti še hočemo v skupnem delu. Prepričani smo, da prihitijo vsi, ki jim ni tujina še umorila narodnega čuta, k ustanovitvi te podružnice, ki bo ne le pomoč zatiranim obmejnim bratom, ampak tudi močna vez dunajskih Slovencev. — Spored, ki ga nam nudi »Zvezda" ob tej slavnostni priliki, je obširen in bogat na krasnih točkah. Poleg moškega in mešanega zbora pod spretnim vodstvom g. Pirnata bodemo imeli priliko slišati sopran-solo gdč. H. in tenor-solo g. K os e rja ter proizvajanja g. Trosta na klavirju in g. Sajovica na goslih. — V nadi obilne udeležbe je društvo najelo veliko dvorano hotela »Post", I., Drachengasse 3 in namenilo čisti dobiček deloma novi podružnici, deloma prepotrebnemu dijaškemu podpornemu društvu na Dunaju. V »Narodni čitalnici" v Kranju predava v soboto, dne 8. aprila 1911 ob polu 9. zvečer gospod Etbin Kristan, član Akademije v Ljubljani o Otonu Zupančiču. Sprave in poravnave. V medsebojnih tožbah razžaljenja časti zaradi prepira med v eni hiši stanujočimi strankami so se včeraj z lepa poravnale gospe: Margareta Lukež, Heifel in Rosheifel. Pogoji: Častna izjava, vsaka stranka trpi polovica stroškov in pa, da bo odslej mir v hiši! Priporočamo vsem drugim v zgled! — Nadalje se je poravnalo tudi celo krdelo Mostarjev in sosedov. Ker je bil v tem slučaju prepir le med možmi, je šla sprava bolj hitro in gladko, kot je to navada pri ženskah, ki se navadno že na koncu sprave začno iz-nova prepirati. Sprava med Mostarji bo nesla tudi prepotrebni šoli v Mostah nekaj prispevka — to je bil pogoj poravnave. — Tudi ta poravnava naj bi našla mnogo posnemalcev! Pri mrtvaškem odru. Pri posestniku Antonu Bogataju v Žireh je pred kratkim umrla neka ženska. Ko so jo postavili na mrtvaški oder, se je zbralo naslednjega dne v sosedni sobi več kmečkih fantov, ki so jo stražili. — Kmalu je prišlo med čevljarjem Molkom in hlapcem Ivanom Fojkarjem do prerekanja in končno do spopada, tekom katerega je Molek svojega tovariša 6krat sunil z nožem v hrbet. Sramota v dvajsetem stoletju, 80 letna občinska uboga umira gladu in mraza v konjskem hlevu na odredbo župana Zurca. Iz Kandije pri Novem mestu. Sl. uredništvo »Jutra" I Proti zgoraj označeni sramoti za 20. stoletje v katerem živimo, smo se obrnili že na več strani, pa kakor vidimo ima naš župan Zurc, po svoji gostilni znan pod imenom Stembur povsod svoje prijatelje zagovornike. Ker čujemo in včasi tudi čitamo, da se tudi ljudje naše, Vašim političnim nazorom nasprotne stranke zadi zatekajo k »Jutru" na pomoč, obrnemo se do Vas s prošnjo, da preko našega Vam nasprotno političnega prepričanja le ubogi revi na ljubo priobčite poročilo o škandalu, ki jasno osvetljuje razmere v naši občini in še posebej krščansko srce našega katoliškega župana Zurca. na francoskih tleh. Nato je stopila Lujiza v srednji salon ter se vsedla na prestol. Berthier je stopil pri drugih vratih ter se ji je priklonil. Po različnih formalnostih je šla v francoski kabinet, kjer jo je Karolina pozdravila v imenu cesarja in Bethier ji je predstavil nove dvorne dame. Nato so jo peljali k vozu in s tem so bile ceremonije končane. Pot je peljala skozi Monakovo, Stuttgart, Strassburg v Campiegne kjer je že Napoleon pričakoval svojo nevesto. Peljal se je do Conrcellesa, tu stopil v njen voz, jo poljubil in objel in od sedaj se sploh ni ganil od njene strani, akoravno so mu bile po predpisih določene posebne sobe. V trdnjavah St. Germain, se radi tega prestopka stare klepetulje dolgo niso mogle pomiriti. Iz Compiegne je šla pot v St. Cloud kjer je plašijiva Lujiza spoznala ves francoski dvor. Prva dvorna dama je bila vojvodinja Montebello, žena pri Aspernu padlega generala Lanneja. Ona je bila 10 let starejša od Lujize, meščanskega rodu, 'zelo lepa in radi tega pri drugih dvornih damah ne posebno priljubljena. In danes se hočemo omejiti le na kratko o tem škandalu: Okoli Božiča je naša občina Šmihel—Stopice dobila v oskrbo neko blizo 80 let staro občinsko ubogo, ki je, kakor se pripoveduje, v bližnjem sorodstvu srrastnega agitatorja naše stranke, čevljarja Piellja iz Novega Mesta. Naš župan, ki je že širom po svetu poznan, tda nima prav nobenega srca do ubogih revežev, je ukazal, da se to ubogo bolehno starko zapre v poslopje, kjer se včasi po njegovi in milosti našega oačinskega redarja zapirajo tudi naši občinski „hudodelci“. Poslopje je bilo svojčas last mesarja Mežnaršiča, in se še danes navadno tako imenuje. Je pa že na pol razpala stara podrtija. Prostor, kamor je Zurc pustil utakniti to staro revo, služi izvoščku Miheliču za konjski hlev. Ta reva nima ne postelje, ne odeje skoraj tudne obleke, ležati mora na tleh med konjskim blatom in naštel j o. V tem stanju je morala prebiti celo zimo. Da pa je bila zima sredi in koncem januarja huda, to Vam mora biti znano. Da bi ta reva dobila od občine tudi kako, najmanj pa primerno redno hrano, nam ni znann. Vemo Pa. da se splošno govori, da dobi le takrat jesti, Če ji kdo iz usmiljenja in skrivaj kaj prinese v konjski hlev. Pod takimi razmerami, ki bijejo v obraz človekoljubju 20. stoletja, ta starka že mesece in mesece hira ali bolje rečeno umira gladu in mraza. Ta stari hlev že sam na sebi ni gorak, pa tudi sicer ne more biti, ker so konji večinoma vzunal vpreženi. Slučaj sam na sebi je tak, da Več kot bi naše besede povedale, govori nalostrejšo obsodbo zoper tistega, ki kot župan največje kmežke občine na Kranjskem pusti ubogo 80 let staro občinsko revo v konjskem hlevu na tleh lakote in mraza kot kako živinče počasi poginiti. Ali res ni nad našim županom nobene oblasti več na svetu? Več občanov. Priobčujemo ta slučaj, zanj prevzamemo odgovornost po ugotovitvi od druge strani. Siser pa nas veseli, da se tudi politični nasprotniki obračajo do „Jutra". — Ured. Škandal v Mlekarski zadrugi v Šmarji na Dolenjskem. (Konec.) Šmarje ni tako velika vas, da bi vse te homatije, če tudi so se godile v farovžu in če tudi je še ljudstvo zaverovano v črnosuknjarje, ne prišle konečno vendarle na dan. In znano je, da tudi kmet, če je sicer še tako priklenjen na duhovniški vpliv, ali takrat, se mu gre za denar, za zgubo ali dobiček, takrat ne pozna dosti razlike med duhovnim in navadnim človekom. Vse to kaplanovo obnašanje nasproti odposlancem deželnega odbora in Mlekarske Zveze jih je začelo navdajati z dvomi, da tukaj pri njihovi mlekarni °e more biti vse v redu. Jezilo je tudi one, ki bi morali imeti pri zadrugi kako besedo, pa jih kaplan ni pustil blizo. Kaplan pa brihtna glavica, je kmalo začutil vpliv tega nezaupanja. Uvidel je, da mora to nezaupanje Tazgnati še predno mu pridejo na sled. Napravil je bilanco po vzorcu tistih' konsumnih društvih, v katerih je znano, da so kmalo po bilanci, ki je izkazovala »krasne dobičke", šli z bilanco vred v — konkurz in — od tod ni dolga pot — v ječo. Sklical je občni zbor, povabil tudi svojega prijatelja Legvarta ter tam kmetom s hitrim navajanjem številk dokazoval kake naravnost „imenitne" uspehe je mlekarska zadruga dosegla. Ubogi kmetje so samega veselja kar zijali v tako „dobrega gospoda" kot so šmarski kaplan. Tiskane bilance ni dal vsakemur iz rok; razposlal' jih je 'e na nekatere člane, od katerih je morda mislil, da niti brati ne znajo, kaj še le da se bodo spoznali na zapletene račune bilance. Legvart je o občnem zboru napravil sijajno poročilo v Ljubljano in stvar bi bila v najlepšem redu, če bi bilo res vse tako v vzornem redu tudi v dejanju, kot so mrtve številke črno na belem kazale v bilanci. Ali to je vrag, daje bilo takrat, ko je kaplan v svoji bilanci izkazoval „naravnost imenitne" dobičke, dejansko že čez 20.000 K *2gube. Pa o tem več h koncu. Tu imam Preje vso javnost opozoriti še na neko izredno posebnost ki jo je kaplan Verhovec vpeljal pri Mlekarski Zadrugi v Smarji. V tej mlekarni se je namreč Prodajalo tudi — vino. Mleko in vino vkup, — ali ste že kdaj kaj takega slišali? No, kaplan Verhovec je brihtna glavica in je tudi ‘a Čudež spravil vkup. Da bi Dolenjcem sploh, svojim Šmarčanom pa še b°lj ustregel, je vino kar na debelo naročal iz Primorja in iz vseh drugih daljnih krajev, le domače pristne kapljice ni maral. Je tndi naravno in u-mevno: mleko je bladko, dolenjski cviček je bil lani precej manj kot sladak, torej je kaplan, če je že k mlekarstvu tudi vino združil, moral vsaj gledati na to, da je sladkemu belemu mleku dolil tudi sladko črno vinsko kapljico. To pa je moral res od drugod naročiti. Pa ko bi se šlo zgolj ta mlečno-vinski čudež ! Ali kaplan Ver-hovec je to vino naročal na račun Atlekarske Zadruge, vinski sodi so stali v istem prostoru kakor m 1 e k o in poredni ljudje celo govore, da se je na račun Mlekarske Zadruge kupljenega vina več popilo v mlekarni, kot se ga je razprodalo gostilničarjem, oziroma sploh razprodalo v dobro zadrugi. Ti pored-neži bi celo radi vedeli, če je res, da so kaplanovi pristaši kar s puterhi in z drugo posodo hodili v mlekarno po vino, in da za to, kar so v posodo dobili, niti vinarja niso plačali. In bi tudi radi vedeli, če je res, da so se v mlekarni v „Turnčku“ po ves dan zbirali prijatelji dobre kapljice in da posebno že pozno v noč niso bogve kako prizanašali ne vinskim sodom v mlekarni, še manj pa vinu v sodih začudeno zročih čudežne prizore v mlečno-vinskem „Turnčku“ v farovžu stoječem tik hiše božje. — Gospod Verhovec, sedaj božji namestnik in ustanovitelj konsumnega društva v Zireh, dajte no tem porednežem v Šmarji natočiti čisto resnico, kako in po čem se je takrat, ko ste še Vi ka-planovali v Šmarji točilo v mlekarni tudi vino na račun Vaše Mlekarske Zadruge! Storil bi to že jaz, ker sem pa uverjen, da ste vi v tem vprašanju bolje poučeni, Vam rad prepuščam prednost. Med tem pa se povrnemo zopet k Vaši bilanci, s katero ste na občnem zboru dokazovali šmarskim zadrugar-jem take »krasne" uspehe. Eden prvih teh »krasnih“ uspehov je bil ta, da ste iskreno želeli, čim preje priti iz Šmarje stran, in čim dalje, tem bolje ste mislili, da bo za Vas. Čudno g. Verhovec, toliko ste se trudili s to vinsko mlekarno, potem pa, ko ste na podlagi številk dokazali, kak blagoslov je rodilo Vaše vzorno poslovanje za celo taro, pa prepuščate krasne sadove Vašega truda drugim — žalujočim ostalim ! Seveda, če hočem govoriti resnico — in jaz jo že moram — kaplan Verhovec ni šel sam rad iz Šmarje, iz kraja toliko prijetnih mlečno - vinskih spominov. Kaplan Verhovec je namreč moral iti in zapustiti vse spomiue v Šmarji. Prišlo je namreč, kar je bilo pri takem gospodarstvu že naprej kot neizogibno usojeno, do takega poloma pri Mlekarski Zadrugi, kakršnega niti črnogledi Šmarčani niso pričakovali. Pomislite: v enem letu pa 24 tisoč kron dolga. Ko so odposlanci deželnega odbora in revizorji vse prebrskali po aktivah, torej po premoženju zadruge, niso drugega našli, kot edino le stroje in posodo kar so precej visoko ocenili na 4.000 K. Ostalo je torej vračunši ta aktiva, še dvajset tisoč K pasiva. To torej so bili tisti »krasni" uspehi, s katerim je kaplan Verhovec kratko preje zavajal svoje zadrugarje v nade imenitnega dobička. Pristojne oblasti bi bile v sličnem slučaju vsakega trgovca vtaknile tja kamor spada vsak, kdor dela take dolgove. Istotako bi bila tudi postopala napram vsaki liberalni, ali socialistični zadrugi. Kaj pa se je zgodilo s kaplanom Verhovcem, kot absolutističnem vodji te zadruge? Nič, prav nič! Ko je škof izvedel, ^ kako je njegov božji namestnik v Šmarji svoje ovčice pasel z vinom in mlekom, oziroma kako jih je omolzil, ga je hitro prestavil v nasprotno^ najskrajnejšo točko svoje škofije, v Žire. Pri deželnem odboru je naša slavna gospoda postala malo nervozna. Pa namesto, da bi za potuho, ki jo je dajala temu kaplanu, sama sebe za ušesa prijela, je začela grabiti za ušesa svojih nadzornikov in faktorjev, ki so imeli nadzorstvo čez to zadrugo. Toda ti so jim povedali v obraz, da je deželni odbor tega poloma sam kriv in da bi do tega nikdar ne bilo prišlo, če bi gotovi gospodje pri dež. odboru svoj čas ne bili metali resnična poročila o neredu v tej zadrugi v koš in če bi si isti gospodje ne bili mašili ušesa pred svarili, naj nikar preveč ne zaupajo Verhovcu, če tudi je kaplan in pristaš njihove stranke. Tudi gospoda v Mlekarski Zvezi se je oprijela mrzlica toda ta je izvirala le iz strahu, da ta škandal ne pride v javnost, ki bi glavno krivdo zvrnila na Zvezo samo. Zvezo je pa tudi spekla vest, da je kaplanu kar tako izplačevala denar ne da bi se bila prepričala kako in kje je denar vknjižen pri zadrugi. Ali vsa ta mrzlica in nervoznost je minila hitro, kakor je prišla. Tudi zapeljani kmetje v Šmarji ki so začetkoma preklinjali kaplana in njegovo zadrugo so se kmalo pomirili. O-besilo se jim je na nos, da bo ves ta dolg kaplan sam poravnal. Ker kaplanija v Žireh Verhovcu ne nese toliko, da bi z dohodki mogel zamašiti preširoko in pregloboko v Šmarji zapuščeno luknjo, bodo pobožni farani v Žireh res le dobro delo krščanskega usmiljenja storili, če svojega kaplana Verhovca ubogajo, pa mu puste, da ustanovi konsumno društvo — ampak le na podlagi pisane pogodbe, da gre ta konsum le na kaplanov račun če je treba plačevati in če bo tudi ta konsum vrag vzel, kot je že večino drugih naših ; nasprotno pa če bi konsum kaj nesel dobička, da se ves ta dobiček razdeli med konsumarje, med katerimi pa kaplan Verkovec vtem slučaju edini ni konsumar. Drugače pa za V erh o v če v k o n sum v Žireh ne enega ficka ne. Škandal pri Mlekarski Zadrugi v Šmarji na Dolenjskem je velik dovolj, ni mu treba sedaj še para tudi v Žireh! To je moj nasvet in po njem se ravnajte, če hočete sami sebi dobro ! Položaj na Daljnem Vzhodu. Petrograd, 6. aprila. Iz Haibina se poroča, da Kitajci v Mandžuriji strastno agitirajo proti Rusom. Posamezne trgovske provincijalne zbornice razširjajo med ljudstvo proklamacijo, v kateri hujskajo proti Rusom in poživljajo narod k bojkotu ruskih trgovcev in obrtnikov. Najsiovejša telefonska in brzojavna poročila. Konferenca Khuena z Blenerthom. Dunaj, 6. aprila. Danes dopoldne je došel semkaj ogrski ministrski predsednik grof K.huen-Hedervary, ki je takoj konferiral z Bienerthom o bančni predlogi in brambni reformi. Nato je odšel takoj k cesarju, kjer je bil nad eno uro v avdijenci. Po avdi-jenci je Bienerth izjavil, da je mogoče, da ogrska vlada vsled razpusta avstrijske zbornice sporazumno z avstrijsko vlado predloži obe predlogi že tekom meseca maja, da odvrne tudi na Ogrskem pretečo parlamentarno krizo. Popoldne sta Bienerth in Heder-vary zopet konferirala. Zatrjuje se, da glede raznih vprašanj med njima še ni prišlo do sporazuma. Pogajanja niso imela nikakega definitivnega uspeha in se bodo nadaljevala prihodnjo nedeljo, ko pride grof Khuen-Hedervary zopet na Dunaj. Nove volitve in češki socljallstl. Praga, 6. aprila. Deželni ekseku-tivni komite češke socijalne demokracije je sklenil, da postavi v vseh čeških volilnih okrajih svoje kandidate, razven v onem, kjer bo kandidiral prof. Masaryk. Na ta način hočejo namreč češki socijalisti demonstrirati proti Aehrenthalu in izreči prof. Ma-saryku za njegov nastop v delegacijah popolno zaupanje. Vstaja v Albaniji. Cetinje, 6. aprila. Mobilizacija črnogorske armade je deloma že izvršena. Armada je dobila ukaz, da mora biti vsak trenotek pripravljena na odhod proti meji. Črna gora hoče na ta način preprečiti vpad črnogorskih band čez mejo. Skoplje, 6. aprila. Danes je dospel semkaj v velikem spremstvu znani albanski vstaški vojvoda Isa Bo-ljetinac. V albanskih krogih vlada radi kapitulacije Ise Boljetinca velikansko razburjenje. Njegov korak smatrajo kot izdajstvo. Mladi Albanci so izdali na narod proklamacijo, v kateri poživljajo na krvno osveto proti Boljetincu, ker je zakrivil poraz albanskih čet v ska-drskem okraju. Kakor Albanci trdijo, je lsa Boljetinca podkupovala turška vlada, da bi vplival pomirjevalno na albanske vstaše. Cetinje, 6. aprila. Kot se zatrjuje, poraz Albancev še ni tako popoln kot se je prvotno domnevalo. Bitke še vedno trajajo. V obližju mesta Kastra-tije je prišlo te dni do hude bitke, v kateri so bili Albanci od Turkov popolnoma poraženi. V obližju mesta Di-noši je prišlo danes zjutraj zopet do hudega spopada, pri katerem so bili turški prostovoljci pregnani in so se morali umakniti. Posvetovanje banovih pristašev. Zagreb, 6. aprila. Za soboto je sklical predsednik banovih kimavcev, grof Pejačevič, vladne poslance in cen-trumaše k seji, nakar se bo takoj vršilo posvetovanje hrvaške delegacije v Budimpešti. Določila se bo bodoča taktika hrvaških poslancev pri budgetni debati. Vladni kimovci bodo tudi zavzeli svoje stališče napram poslancu Zbierzehowskemu, ki je pred kratkim izstopil iz vladnega kluba. Zbierze-howski je bil namreč eden najupliv-nejših in najodličnejših banov pristašev in je njegov izstop vzbudil med munkaparti velikansko konsterniranje. Radi tega namerava v soboto Bienerth sam pregovoriti svoje pristaše, naj uplivajo na Zbierzehowskega, da zopet vstopi v vladno stranko. Tiskarska stavka v Sarajevu. Sarajevo, 6. aprila. Ker sarajevske tiskarne tiskarjem niso dovolile dra-ginjske doklade, je pričelo vse tiskarsko osobje v Sarajevu s stavko, vsled česar so vsi sarajevski listi izšli danes v pomanjšani obliki. Razne vesti. * V Kanalu la Manche so divjali zadnji čas veliki viharji. Potopili so se en norvežki, en nemški, en ruski, in en angleški parnik. Ena posadka se je rešila, o drugih se ne ve. * 750 000 litrov piva na ulici. V Bruselju se je podrla stavba, v kateri je bilo shranjeno pivo. Zidovje je zdrobilo sode in pivo se je razlilo po ulicah, kjer je teklo kar v potokih. * Mednarodni umetniški kongres se je otvoril te dni v Rimu. V imenu tujih umetnikov je govoril predsednik francoske akademije Duran. * Čuden slučaj. V Černovicah so našli vdovo Willner mrtvo v njenem stanovanju. Vse je kazalo na umor. Pri obdukciji pa se je pokazalo, da je vdova umrla naravne smrti in da je dobila razne udarce šele pri poskusih, da bi jo zopet oživili, ker je Willner, nmrla baje za kapjo. Prijete osebe so bile izpuščene. * Tenorist in žena. Znani češki homorni pevec Burian je gostoval te dni v Pragi. Za njim se je pripeljal iz Draždan tudi neki Adolf Dingels, ker ga je sumil, da mu zapeljuje njegovo ženo. Pred par dnevi je Burian srečal Dingelsa na ulici in se mu je zdelo, da nekako sumljivo posega v žep kakor da bi segal po revolverju. Zato je Burian pobegnil k policiji in je zahteval varstva. Ker si ni bil svesti življenja je Burian drugi dan odšel iz Prage in je pustil svoje gostovanje. Dingelsova sumnja ni brez vzroka. Lepi operni pevec je že pred par leti odpeljal Dingelsovo ženo, toda Dingels je njima sledil in je vzel svojo ženo nazaj. Od takrat Dingels Buriana stalno zasleduje. Dingels baje ni čisto normalen, zato je postal Burianu nevaren. Vložil je tudi tožbo proti Burianu zaradi zapeljavanja, toda Burian je sedaj saški podanik in avstrijsko sodišče ni moglo odločevati o tej zadevi in Avstrija sploh nima zakona zoper zapeljevanje žen. Narodno gledališče je odpovedalo opero Tann-hauser, ko je bilo pred gledaliččem že mnogo občinstva, ker je šele zvečer izvedelo, da se je operni pevec iz bojazni za svoje življenje odpeljal. Buri-anova afera je senzacija dne. Lastnik m glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. oalasi m. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ur* *vežw. Prazno škatlje, že rabljene, prodaja v vsaki velikosti in množini P. Magdič, nasproti glavne pošte. U 30/15—1 I).m-