Številka 210
Trst. ¥ torek 1. avgusta 1905.
Tečaj XXX.
v lakaj* mfel
?«<fl ob iKdelitii to praznikih ob 5. un. ob ponedeljkih ob
un ziutra).
'tuaf^ iterllke «e umoaiajo po S »ovd. (6 rtotink) • snorih tobakarnata ▼ Trwtu m okolici. ^Ljubljani, Gorici, 0 lfl, Kranju. Mariboru. OIotcu. Idriii. Petru. Sežani, \abretmi. Novemmeatu rta.
)flaM t« itrofk« sDreiema aorara Usta .Edinost", tllM tfUrfio <»aiatti it. 1*. — l'ra4ae mre ta +4 2. pop. 4« L sveder. — Cene ortaaom 16 st na Tmo i»etit; poalanice, ntnf zanvaie in domaći orlaai do pogodbi.
ose; TELEFON Itev. 11&7.
pelitičeega

zs Primtrskr
V edinomti je mođ I
ItroSnlna snaia
ta vse leto 24 JC. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaroćbe brez dopoalane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi nai se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankorama
pisM se iie sprejemajo In rokopisi se ve vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: al. Glorflo Galattl 18. (Narodni dom.l (adajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kocsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Bdinost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti it. it. Peitao-hraatlalčnl račun St. 652.841,
Vojna na skrajnem Vztoku. G"biDS 8> odF°UB odd<ltk dr'
(Brzojavno vosti.)
Japonci na Sahalinu.
TOKIO 31. Uradno se poroč«,
da ie
armada na Sjhaunu
ine vnem * / tu prodrl
dne 28. t. m. ob dalje ter potisnila
Brzojavne vesti.
Volitve t Srbiji.
BELIGRAD 3li Na včerajšnjih naknad-Huse nazaj. J.posiki oddelek je porazil nih volitvah eo bili izvoljeni trije samost jni rusko ; ehoto, ki seje rahajala pri Vede- r.dk-le\ 5 smernih radikaJce/ in 2 n»ojo-snikovskem ter jo potem zaaledova).	. nalieta. Izvoljenih je torej : 81 samostojnih
TOKIO 31. <Rtuterjev biro.) Japonci ' radikalcev. 55 zmefftfi iacKkalcev, 14 ni.oljo 90 dne 2>. t. m. prepodili Rase iz okrožja i i kovek na Sahalinu t-r ao navzeli mesto, pri Čemer je pršlo do bulin pouličnih r>ojev. Pciaeje et> Japocci jnžno od R kov-
ekeza nadeli na ->00 me ž ruske pahote ter jih pognali v beg. Padlo je 200 Rusov, 50 j h je bilo ujet h.
TOKIO 31. (R uterjev biro.) Ruske vojne sile, ki eo v radn ih bojih prišle na toku Sahalinu v dotiko z Japonci, so štele 5000 mož pehote ter bj imele 12 tipov.
TOKIO 31. Armada na Sahalinu po roča : Samostojni oddelki kenjan štv*, ki so ine 27. t. m. popo!udne prodrli proti Luikovu, so ee VBled velikih nemirov, ki eo vladali v mestu, po noč vrnili nazaj. Ltvo Krilo armar»e je dne 2*. t. m. ob 3. uri rutraj pričelo prodirati proti Luikovu ; ob uri zjutraj je bil Lu kov popolnoma zavzet. Japonske čete, ki so bile odpoBlaae, s moledujejo eovražaika, so dne 28. t. m. ižno od Luikova zidele na rusko pehoto, močno 800 m< ž ; i d teh jih je 1» lo 200 u:jit h, 500 pa ranjenih.
Foročilo generala Lineviča
PETROGRAD SI. General L nevič poroča od 29. t. m. : Armad t je zasedla okraj okolo Hailungčeaa. Neki oddelek, ki t-e je bil podal proti soteski Vangukin, ie Ine 24. t. m. imel boj s Hunguzi. Dne 2*j. j t. m. je oddelek prod;ral dalje ter je c kolo I ♦'.. ure zvečer aaBkcč;l ni k j japonsko pozicijo. Japonci so ne ob znatnih izgubah umaknili. Neš oddelek se je, ko je izvršil svojo nalogo, zopet umaknil.
Izjave japonakih časopisov o sestanku cesarjev.
LONDON 31. Kakor poročajo iz To-k.,a, se japonski časopisi ne izražajo o se-ttioku obth cesarjev vznemirovalno. Isti menjajo dejstvo, da je cesar Viljem pov-speSeval vprašanje konference ter smatrajo zelo neverojetaim, da bi sedaj oviral mi-
nalistov, 3 liberalci, 4 naprednjski, 2 «t cija-listi in en pristaš kmetske stranke. Ša ena naknadna volitav sa bo vrš la dne 6. t. m.
Grška
ATENE 31. Zbornica je odobrila proračun ter je reš la več gospodarskih predlog, nekar je bilo zasedanje zaključeno.
Kralj Jurij odpotuje v A x les Bains. — Spkšno se sjdi, da ee je stališče ministerstva utrdilo.
Shod sociJalistoT t Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 31. Socijalisti so včeraj popoludne priredili ijudaki shod, katerega se je udeležilo kakih 20.000 delavcev. Na dnevnem redu je bila spltsna volilna pravica.
Dogodki Da Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 31. Glasom neke tukajšnje korespondence, se ministra Gjorgi in V o os p d ista Čim prej v Išl, kj r bosta vspre-jeta od cesarja v avdijenci.
BUDIMPEŠTA 31. (Ogr. biro.) Grf Apponvi je danes zjutraj d< spel v Budim-p<šx>. Fran Kcšut se dne 5. avgusta povrne Bsmkaj ter skliče istega dne sejo vodilnega olbora. Kakor ee govori, ee bo odeek bav I z vprašanjem splošna volilne pravice ter o tem vprašanju tudi sklepal.
Krečansko vprašanje.
CARIGRAD 31. Krečantki ustaii so na nekem shodu na proglas konzulov odgovorili v negativnem coaislu.
MaroĆans^a konferenca.
SAN SEBASTJAN 31. Nekateri verodostojni listi poročajo, da je nemški posla-aik v Mcdridn pl. Radovic predlagal mini-Bteiaiemu predsedniku, Montsro R obu, da naj mednarodna kcnt'*renoa za Maroko zboruje v Madridu. To bi pomenjal »t da bs je nemška vlada premislila, ki je doslej vedno zahtevala, naj bi se konferenca vršila na maročan>kem osemlju.
rov no a k c* jo.
Dogodki v Rusiji.
KRALJEVEC 31. Kakor javlja »Har-tungsehe Zeitung« is Libave, je bil včsraj baron N sirarn iz N« >3nekena od ustaških
kmetov ubit. Kolovodje 83 oplenili zal' ge
[Trgovina in industrija Trsta — in Čehi.
Računajmo ! — Češka je dosegla danes število prebivalcev 6 milijonov duš. Trst s okolico ss približuje številu 200.000 prebivalcev. Čehi so dan s neoporečno dfžavno-
PO I) LISTE K.
2<H
Prokletstvo.
ft«o4o
roman Avguts
in dovriil Z. X. T
— Nadaljeval
Prerel M. O—6.
Sedaj se je obrnil Prišlin do četa :
—	Gragorović! Vzemi -Jaaka, Temo, Dobroslava in Matr. I deri v hišo. Stori, kakor eem ti rekel. Če se ti bo kdo protivi),
tolči !
Pijanec je skočil s konja, za njim štirje tovariši. Potegnili so sablje in pritegnivii k sebi ščite, ao pohiteli v hišo. Pred vratini jih je srečal mestni sodnik, Fran Markovi«?, blad, gologlav.
—	Kaj hočete ? Kam hočete ? ja zaustavil napadalce.
—	Na stran ' ja rs kričal Gregor o vi ć pahaivii sodnika ščitom ob zid, ter je hitel
dalje, vprašaj gospodarja Grgo, tu ti je pred vra mi.
Bled na smrt je hitel sjdnik pred vrata. Bil je krepak, močan človek, visoke rasti, silnih brk. Ni bil plašljivec, ali tresel se je od jeze. OpacivŠi Grgo (pred oboroženo četo, zadrhtel je do srca, kri mu je udarila v obraz. Vedel je, da bo slo.
—■ Kaj je? je vpraial Grgo krepko.
—	Si li ti ttarešina na Griču ? se je zadri župan, ne da bi pogledal sodnika.
—	Sodnik sem svobodnega plemenitega mesta, in nikak vaški starešina. A kdo si ti?
—	Ha ! Ha ! Ha ! Jaz sam Grga Pri-Šlin, dvorski župan njegove milosti Škofa zagrebškega. Ej, menda si že kaj Čul o imenu Prišlia ? Kaj ?
—	Sem ob sto slabih prilikah. Ali kakovo ti ja (pravilo pod orožjem na taši svobodni zemlji ? Kakov posel imajo tvoji ljudje ?
—	Čul boš, griški starešina ! Na, čitaj ! se je odrasal Prlšlin, ponudivši mu s konjn list papirja pod pečatom.
Markovih je vzel lis% ga pogledal ia rekel:
političen in narodno gospodarski malematičen faktor v Avstrji, a eo ipso tudi v dacašoji duvalistiški monarhiji. Na tem ni nikakega dvoma. Politična zavest bratov Čehov je danes tsko razvita in učvršfiena, da je ne more več omajati niti najintenzivnej pritisk ni Nemcev v Avstriji, ni Nemcev v Nemčiji. To velevažao dejstvo gre zopet na k o r i b t češkega narodnega gospodarstva v obče. To dejstvo grf celo vepo-£*4Uo t narodnim gospodarstvom Češkim ter je podpira ter tsko prispeva obilno in vspe-šno k Čim št9vilnejemu raevoju poljedelskih, induBtrijalnih, obrtnih, trgovskih in denarnih razmer toliko v uvozni kolikor izvezni eka-panci vnesti.
Čtško pol edelstvo personificira danes v sebi najmoderneji in najpraktičneji gospodarski ziBtem pridelovanja. A ker je matematična resnici, da je poljedelstvo prvi in naj-močneji glavni steber življenja in obstanka vsakega naroda brez razlike, zato Be morejo Čehi tudi v resnici ponašati s kvalitativno in kvant tativno dobroto svojega narodnega poljedelstva. Češki kmet in gospodar na deželi Bta stebra češkfga naroda. Pak primerno češkemu poljedelstvu ee vse razvija in raz ploduje bolj in h„lj tudi češko sadjarstvo, ta priklada gospodarske stroke, nahajajoča se v očki naravni zvezi b poljedelstvom. Ob b&-djarstvu zopet hodi jako razvito in dobička-nosno češko mlekarstvo, sirarstvo in maslar-stvo. Češko gozlaretvo, ribarstvo in lovstvo napredujejo od leta do leta in Be progresivno pomnožujejo ter dovajajo češkemu gospodarstvu izdatnih denarnih dohodkov. Rudarstvo na Češkem se nahaja danes na najbogateji stopinji pridelovanja in dovršsnoati.
Vse te omenjene gospodarske glavne veje, ki jih bož a narava v obilic:, vsporedno s Človeško bližnostjo in drobno marljivostjo, daja češkemu narodu, ustvarjajo stalen razvoj preraznim vejam češke obrti in češke industrije. Nučem se spuščat: v pojedine detalje češke srednje in male obrt1'. Mene odu-šavljuje tisti jedrnati, zavestni in veličanstveni razvoj velike češke induetrije. In človek se res mora čuditi izlaBti preraznim in mnogoštevilnim strankarskim vejam češke metalne indiiBtrije. Kovano in vlito železo, kovano in vi t3 jek'or Železne žice, razno brago is vlitega ž:lcza, železni in žični žreb-lji, kuhinjsko posodje, orožje, žlice, nož:, vilice, bakrene Btvari, svinčene kapice za mineralne vode, svetiljke, z\tti in srebrno blago, parni stroji in kotli, poljedelski stroji, strojni sestavki in predmeti za urajenje mlinov, mlinov na par, tvornic sladkorja, pivovarn, mehaničnih in tehničnih delavnic, že-ltziiški vagoni in gradbeni materijal za železnice, glasbeni instrumenti — vse to Be ^ veliki meri proizvaja v čeških industrijal-n h tvornicah in Isdelovalnicah. Češka indu-
strija Btekla je poznana po vsjm svetu. Kdo ne pozna n. pr. češkega kristalnega stekla ? Kdo ne pozna čeških Bt klenih gumbov, krogljic, drobnine? Češka produkcija porcelana zavz mlje v keramični industriji sijajno mesto. A proizvodi češke teksilne industrije ? Kdo jih ne pozna? Kam vse ne gredo ti proizvodi ? Češko sukno, češki konec, platno, predivo in tkanje prodirajo v trgovBki svet preko najširših mej. Ittočni feb:, izdelani v čeških tvornicah fesov, paradirajo tu ii v Carigradu in v Solano, Smirn1', Btvruta, Alepu, Damasku, Bagdadu, Meki, Kairi, Aleksandriji, Tripolisu, Algiru, Tunisu, Maroku, v Bosni in Hercegovini in povsodi, kjer je muselmanskega sveta. Pozamentirski izdelki, čipke, vezenine, vse to izvaža marljiva roka čeških industrijalcev. Industrija jestvin in živil — kako bogato in mnogovrstno se je danes razvila v Češki ! S'adkor, pivo, kvas, čokolada, kakeo, kandite, kavine primesi, kis. likeri, moka, nceiins — to bo proizvodi, ki po svoji kakovosti in množini imponirajo tudi velikim induttrijalnim državam, kakor bo Francija, Nemčija, Zjedinjene države.	(Zvršetek pride).
Ali je slovanska liturgija v interesa cerkve ?
(Dopis.)
II.
Da se je glagolica vzdržala vzlic vsem nezgodam in neugodnostim časov, pripis-vati je to žiiavoBti naroda, ki mu je bil materini jezik v cerkvi k srcu prirasel; potem sveffe-nikom-gl8golašem, katerim je šlo za obatanek in slednjič pomanjkanju svečenikov L\tincev. Sv. Stolica je irgubila v teku čbbov milijone vernikov. Pravoslavni in protestantje so se ločili in o zopetnem ujedinjenju ne more biti govora ob sedaj vladajočih razmerah. Zvetti bs OBtali Rimu Romani in deloma Nemci in Slovan'. Sedanje gibanje »Proč od Rima« pa ne prihaja iz verskega prepričanja, marveč iz političnih nagibov. Dosedanji vepehi tega gibanja pričajo, da je ie katoliških Nemcev, katerim treba le impulza, da se priklopijo svoji narodni, protestantovski cerkvi.
Dogodki v romanskih državah pa nam dokazujejo, da ugled sv. Stolice po smrti velikega Leva XIII. očevidno pada. Ras je sicer, da razmere med temi državami in sv. Stolico tudi za čaBa Leva XIII. niso bile intimne, vendar je ta prosvetljeni duh v svoji modrosti in iz zdrave oportunitete ukrepal vsikdar najboljše. Države pa so se, iz spoštovanja do njegove čestitljive osebe, ko-likor-le mtžno izogibale vsemu, kar bi ga moglo žaliti.
Ko je bil Lev XIII. na smrtni postelji, so vlade izražale svojo željo, da bi bil naslednik Lavu manje političen in več religijo-
—	Na ! Vsemi nazaj ! Kaj mi piše to ? To je latinski. Meščan sem. Ne umsjem tega. Ako si pošten, govori pošteno.
. — Aj ! Vidi ee ti, da Bamo sodiš, ko eo pretepali pijani mesarji in Čev-Ijsrji.
—	Ali si čul *? Govori pošteno ! To je kraljevsko mesto po pravici in svobodi svoji, ee je zasukal sodnik junaški.
—	To je pasje mesto, tebe eo izbrale bnče. Ne blebetaj ! Ne utegnem gledati. Preskrbi mi čljveks, v katerem je dovolj soli, da preSita ta list.
—	Ne skrivaj se za to cunjo papirja, je odgovoril sodnik, udarivši z nogo ob t'a, kaj hoče ta sila !
Pršia pa, kakor da ga ni slišal, je za-klical jednemu mož iz četa !
—	Janko! E, skoči! Privleči mi pisarja Tomo ! Saj ga poznaš !
—	A da ! je potrdil konjenik, stopil s konja ter udri mimo sodnika v hišo.
—	Prišlin ! ja sagrmel sodnik*, dvigaje prst, v imena meetne evobode in pravice naša vprašujem te, po kaj ei prišel ?
Dvorski župan ni nič odgovoril; ošinivši
la sodnika s prež rljivim očesom, je začel konju gladiti grivo.
Kakor veter je šal glas od hiše do hiše gornjega mesta, da je Grga pod orožjem navalil na Grič. Ljudstvo se je začelo hitro zbirati na trgu ; it veeb krajev, iz vBeh ulic so leteli ljudje k mestni hiši. Ali kaj! To bo bile ženske, otroci, Btarci pohajači, a med njimi se je motal vlačugar Paviša Gonč, da vidi, kaj se tu dela. Dva- trikrat je pomi-žiknil proti Grgi, ta mu je odmižiknil in brke so se natsgnile v neopazen nasmeh. Bilo je, kakor da ta dva človeka z oSmi govorita, da Be umejeta.
Množica se je zbirala okolo cerkve oddaljeno od konjenikov, ki so Be bili stisnili v trd klopec in bo temno gledali b konj na to meBtno smet. Strah in jeza sta drhtela na obrazih Gričanov. Nikdo ni vedel, kaj bo, ali vsakdo je vedel, da bo hudo. Jedrnatih glav je bilo malo. Večina njih so bili razkropljeni po gospodarstvu izven zidovja, ali po aomnjih po okolici. Dobro sta računala Grga in t9jni mu tovariš Gonč. Kaj pomaga Btiakati pesti, če nimaš ne meča, ne kopja, a tam stoji mala vojsks.	(Pride še.)
zen papež. Največ saaa do nasledstva pa je imel Rampolls, somišljenik Leva XIII. in najvredneji med kardinali. Ali v odločilnem trenotku je prišel »veto« a Dunaja in Rampolla — ni bil izvoljen papežem. Od tedaj pa s« je jelo opažat;, da na stolici sv. Petra ne sedi več tisti fiai diplomat in ra-čuaar, kakoršen je bil Lev XIII., in da sedanjema glavarja kstoliike cerkve ne stoji več ob strani takov državni tajnik, t)kov aož, kakoršnjega je iosei pokojni papež v oeebi Kairpolle.
Francoska vlada je započela boj proti cerkvi. Ona izganja redovnike in hoče cerkev ločiti od države. Ćim nastopi ta dogc-dek, neha vpl.v sv. Stolice na irancozko vlade.
V	Španiji so as vršile grde demonstracije proti samostanom, (Ali točneje rečeno: proti Jezuitom! Op. ured.)
V	Italiji je sv. Stolica dovolila vernikom katoličanom, da Be morejo udeleževati vol. t s v v parlament. Nasvetovala pa ni, da naj bi eventualno izvoljeni kandidatje UBtva-rili svoj klub. Sv. Stolica menda neče, da bi ee reklo, da je ona vojevita. Kake posledice se izcimijo iz tega, ali s« stari boj a italijansko vlado radi patrimonije poojstri : kdo more vedeti to — to nam pokaže bodočnost.
Leva XIII. velika modrost se je po-kazala vspričo evolucije v cerkveni politiki romanskih držav, izlasti pa Francije. Lev -XIIT. je iskal z a s 1 o na b e pri Slovanih. A najboljše sredstvo v dosego tega namena je videl pokojni papež v u v e-denju materinega jezika v
Ali zopet je bil
ki je prepračil to
.veto44 z
apostolsko
more več postati mlad. Ali pelineične osebe nimajo pravice določati, kake reforma so potrebne Rusiji. Nsrod naj se izreče po svojih zastopnikih česi treba, da s* Rusija povzdigne moralno in materijalno.
Potem konstitaje gospod Taburno, da bi tudi oni, ki kriče po miru, ne hoteli — ako bi bili pozvani v to kakor zastopniki naroda — prevzeti odgovornosti za posledice načastnemu miru. Zatem dokazuje pisec da mnre sedaj Rusija spraviti na bojišče toliko število armade, ki je potrebno za zmago. Japonska pa ne more v tisti meri pomnoževati svoje vojske kakor more Rusija.
Po mnenju Taburna ima Rusija le dvojno pot pred seboj : ali zares časten mir, ali pa
—	nadaljevanje vojna! Mir pa bi bil — po piščevem mnenju — časten za Rusijo le ted'j, ako Rusija ne odstopi a iti pedi svoje zemlje, ako ne plača niti kopejke vojne odškodnine, ako si ohrani toritorij do druzega Sungari, ako se družbi vztočno-kitajske železnice povrne cana železnice od Sungari do Port Arturja in do Daljnega in — slednjič — se sms protektorst nad Korejo dati Japonski pravice, da bi na evoj ali na račun Koreje utrdila katero-koli pristanišče Koreje.
Le mir, sklenjen pod takimi pogoji, bi bil časten mir, a pod vsakimi drugimi pogoji bi bil eramoten mir.
Pogoji za vspešao nadaljevanje vojne so obseženi v treh elementih : v številni moči čet, v njih kvaliteti in v materijalnih srsd-stvih. Da more Rusija staviti na bojišče več vojakov nego Japonska, na tem ne dvomi nikdo. — Kar se dc staje druzega elementa
—	kvalitete — govori dejstvo, da so Ja-
c e r k e Dnnajs.
misijo.
O Levu XIII. govore, da je bil preveč političen in premalo religijozen papež. Ali ravno on je dokazal se svojo bulo »Grande munus«, da je velikan med papeži, da je — religijozen papež. Da-ai sem Italijan in tadi goreč italijanski pa tri jot, je pokazal ljubeče srce tudi do drusih in izlasti slovanskih narodov.
Papež Pij X. je bil rojen ne eloveneki meji, v bližini torej, kjer se stikate italijae-aki in slovanski svet. Tudi papež Pij X. je italijanski petri jo t... Takoj po smrti velikega .Jugoslovana Stroesmaverja je poklical nafte škofa na posvetovanje redi rabe glagoliet. Ali dečim škofje iz Boene in Hercegovine niso bili poavani, pozvana sta bila dr. Flapp in dr. Nagi, da-ai so njune antipatije proti 81ovanom notorična stvar. Naglasiti treba dejetvo, da so bila poevetovanja tajna in de •o bila prekinjena, in s tem je dokazano, da papež Pij X. ni nič bolj religijozen in nič manje političen papež, nego je bil Le7 XIII. Raslika je jedino ta, de bi bil po-elednji rad pritegnil Slovane k eebi...
Dejstvo je, da so predstojniki Frančiškanov v Dalmec ji dobili ukor od av. Stolice. ker so ss potegnili za glagolico, s čemer so se — teko se jim je očitalo — mešali v politiko. Iz tega pa aledi, de ravno sedsj kaj izdatno posesa politike v cerkev.
Dejstvo pe. da so n. pr. VodiČani v Dalmaciji, vneti za slovansko liturgijo, potisnili v kot svečenika, ki jim je odrekel to pravo, to dejstvo govori, da sd Slovani aicer dobri kristijani in verniki, ali da eo tadi polnoletu', ki vedo, ksj je vera in kaj politika, ki pozanjo evoje pravo v državi, kakor se zavedejo svojih dolžnest; — in ki bodo sami vedeli najbolje, kako jim je ukreniti evojo hišo, da bodo zadovoljni v njej.
Summa summarum : ob eedenjih razmerah, ustvarjenih po avstrijskem veta, nimajo Slo-vsni mnogo pričakovati iz Rima.
Tomažev.
ponci,
da-si
so
bili vedno v premoči, drago plačevali veaki .svoj vspeh, da niso mogli uničiti ruske armade, in vsi poskusi, da bi jej priredili kek Seden, so ostali brezvspsftni. Slednjič prav: Tsburno glede materijalnih sredstev, da ne treba drnzega, nego de se v Rueiji izvedejo reforme in de ee enide nerodno aaatopetvo, pe ee ohrani vse zaupenje inosemekega denarnega tržišča do Rusije. Gotovo je, de so finance Japonske veliko ele-beje, nego ruske. Japonske je mogle nedalje-vati vojno le s angležkim in amerikenekim kreditom. Ćim doživi Japonske le en iadnten poraz, pa sapro kreditorji evoje blagajne. Zato ne veraje Taburno, da vodico Rooaevelt* le humanitarne ideje, ampak prizadeva ei za mir, de bi veroval interese svojih drftevljenov, ki ne bi radi še nadalje selegeli svojih dolžnikov s denarjem, in ki ee — sa slučaj nedaljevanja vojne — bo,č za svoje kepitale. To bi gledali upniki Japonske, nko bi te poslednja aklenile mir z Rueijo — brez vojne odškodnine. To bi Japonska igrala grdo igro žajimi!
Rusko japonska vojna.
Trst, dne 1. avgusta 190o.
Bivši vojni korespondent lista »Novoje Vremja«, gospod Taburno, priobčuje v tem lietu serijo člankov, v katerih razpravlja o akutnem vprašanju: vojna ali mir ? Pred vsem naglaša pisec, da bi nečasten mir le oviral delo reform ne znotraj. Ni pa res, da bi eventuvelae ruska tmaga dala diplomaciji pretvezo, da bi odrekla reforme. Povrnitev k staretnu reda v Rusiji je nemožns i stota k o, kakor starček ne
Drobne politične vesti.
Balkanska razsteve v Londonu. — Glasom nekega poročila iz Belega-grada namerava balkanski odsek, ki obstoji v L>ndonu in ki si je pridobil simpatije naj-uglern^jih političnih f iktorjev ne Ang ežkem, prirediti v L. n iona balkansko razstavo, ne ksteri bo Mekedonija zaatopane kekor avtonomna dežela. V Srbiji in Bolgariji je aaftla ta ideje velikega odmeve.
Novi zagrebški zborni poveljnik. Z Dunaja javljajo, de je vojaftki uradni liat priobčil imenovnnje dosedanjega poveljnike 6. pehotne divizije FML barona Malouetss, poveljnikom 13. vojnega zbjra v Zagreba.
Srbija. Is Belegagrada poročajo, de ae szapuSina sestane dae 7. avgusta, da omogoči sestavo novega definitivnega kabinete. Opozicija bo na ožjih volitvah glasovala solidarno, tako, da vladna večina utegne priti v nevernost.
Preiskovanja radi atentata na saltana. — Iz Carigrada javljajo, da so bili aretovani vsi tamcšiji uradniki parobrodnega društva, ker so na autnu, da so sodelovali nn atentata. Ni pi še potrjena vest, da je bi provzročitelj atentata Bolgar. V sultanovi peleči so t .žko osumničili Bolgare radi nekega članka sofijske »Večerne Pošte«, ki je opravičeval atentat.
Baron Geatach. Z Dunaja javljajo, da ee je baron Gantrch povrnil is Karlovih varov, ne de bi bil govoril s Fejerva-ryjero. Tekom me ssca avgusta pojde beron Geutsch še za tri tedne v Karlove vare. Koncem tedna s« bo ministarski svet bavil vprašanjem slovenskih \ spored nic v Šleziji.
Pruski princ norvežki kralj. — P&-rižki »Temps« poroča, d* žsli nemški ceesr Viljem, naj bi poetal norveiki kralj njegov sin princ E.tel-Friderik.
Domače vesti.
+ Valentin Klinar. V nedeljo dne 30. m. m. je v Dutovljah na Krasu umrl č. g. kapelan Valentin Klinar, rojen dne 20. feb. leta 1870 v Kropi na Gorenjskem, v mašnika posvečen dne 15. julija 1. 1894.
Služboval je kakor kapelan v Istri v Cerah in Hrašici. Oi tu je bil pod Petroai-jem poslan za župe-upravitelja v Zrenj, kjer je našel hudo nasprotje pri Italijanaših in pri »Legi«. Moral je od sovražnikov naroda prestajati najhujše preganjanje in zaničevanje, da, tudi njegovo življenje je bilo večkrat v ne-varnoeti. Tega ni mogla njegova mirna in blaga narava prenašati, nakopal si je bolezen in ksl smrti. Prosil je na podlagi zdravniških spričsval premetčenja — ker je bil škofijski ordinariji t, pod tedanjim vodstvom za opravičeno prošnjo gluh, si pokojnik ni znal drugače pomagati, kakor da je pobral svoje pohištvo in ga v najhujšem deževju pustil prepeljati do postaje Divača, sam pa je šel na ispražnjeno kapelanijo Barko in od tam pisal na ordinarijat, da js pribežal na Barko, ako ga puste tam, je prav, če ne, ne ve glede svojega zdravja druge poti, kakor da gre s pohištvom vred domov na Gorenjsko in sa ns vrne več- nazaj v šk< tijo. Ordinarijat ga je pustil na to v Bark?, od koder je bil slednjič preetavljen v Dutovlje. — Bil je navidezno močan in zdrav, vendar kal bolezni dobljene v Zrenju je nosil vedno saboj in večkrat je tožil, da ne bo nikdar več zdrav. Slednjič mu< je smrt pretrgala nit njegovega življenja. Komaj 35 let 3'ar je moral iti v večnost,, lahko se reče, kakor žitva istrskega sistema.
Kakov Ml naš boj v Trsta ?! V včerajšnji številki smo zabeležili vest, da s 1. januvarijem prihodnjega leta dobimo v Trst zopet dvanajst novih velikih n e m š k i h velikih tvrdek sa uvažanje, osiroma izvažanje kave. Ta veet nam bodi v resen memento, ker nam priča, kako nemški trgovski svet gravitra v naš Trst, kako sistematično pridobiva ta več in več terena. To pi ker nekoliko bolje eposnava važnost tega trgovinskega empo-rija, nego nadi slovenski rojaki, čeprav stoji te emporij ne tleb, ki so tudi naša. Nemci že delujejo sistematično, proračunjeno sa svojo ekonomično bodočnoet v Trstu. Ali tudi za nas je tu še prostora in prilike —- samo začeti treba, de je čas, da pridemo ta do utrjene ekonomične poz:eije in preko te tudi do polit čne meči. Merodavni krogi tržaškega Slovenstva so uvideli to in so začeli 83sebno v zadnjih časih a vso intenzivnostjo delovati na tem prevažnem polja. Marsikaj se je že storilo, tako pomenja velik korak na tem polja »Jadranska banka«, zasnovana ob naj-ugodnejih nvapioijsh. Izlasti pa moramo pov-dai iti, da so za ustanovljenje tega prevažnega zavoda bili na dela izlasti tisti naši politični vodite^i, katerim si upe ljubljanski »Slov. Narod« predbacivati nedelavnoet!
Ali ustmova s Jadranske banke« pomenja še le prvi veliki korak ti z iškega Slovan-atva na trgovinskem polju, kateremu bodo sledili še drugi jako važni, ki »e žs pripravljajo.
Da, gospoda, le po Jelu negospodarsko-trgovinskem polju si moremo zsgoviti pozicijo v Trstu in rešiti tu našemu narodu z gospodarsko tadi narodno eksistenco.
Mesto, da nam rojaki na Kranjskem neopravičeno predbaci jo nedelavnost, naj nas raje podpirajo na nsšsm delu, naj se bolje informirajo o naših razmerah in naj potem informirajo tudi svoje čitatelje. Saj smo imeli prilike povodom isleta »Glasbene Matice« v Trat uveriti se, kako desorijentirani bo večinoma naši kranjski rojaki glede ca tržtške razmere, kar S3 sami isletniki izrecno pripo-znavali ter eo nam zatrjevali, da so v tistih dveh dneh dobili ves drug pojm o tržaškem slovenstvu, nego s d ga i m sli do tadaj.
Tržaški Slovenci niso opustili narodnega dela, ki se izraža, kakor naness potreba : enkrat v neizprosnem pol.t čnem boju, enkrat pa v gospodarskem delovanju. Boj sam na ssbi ni cilj, ampak le sredstvo. Se Farnimi vojevitimi polemikami ne pridemo do cilja
_ do utrjenja narodne ekzistence. In ravno
eedanji trenotek, ko imajo Italijsni sami med seboj in s Nemci dovolj opravila, in ko nas kolikor toliko puščajo na miru, izkoriščajo tržaški Slovani za velevažno gospodarsko delo. A to delo jih gotovo ojači ca pozneje čase, ko zopet nastopi potreba ostrih političnih borb. Tskrat etore voditelji tržaških Slovencev gotovo svojo dolžnost — kakor eo jo I vedno do eedaj — in že danea zagotovljamo
»Slov. Narodu«, da tukajšnji voditelji na->h-pijo brezobzirnej® proti t-žaAki italijanski večini {!!!), nego nastopajo voditelji v Ljubljani proti vodstvu številno neznatne nemške manjšine. In kranjski Luokmani, Schvvageln; niso nič manje nevarni, nego nsA Veneziai.
Kam plovemo ? ! Prejeli smo : Kak >r nam poročajo, se je v nekem po slovenskim življu jako obljudenem delu mesta ustanovi j nekako konsumno društvo. To društvo ima za predsednika narodnega moža in so člen: baje po večini slovenski narodnjaki. Predzadnji nedeljo je to društvo priredilo v svoji gj Btilni koncert s plesom, a na vhodu da bil transparent z napisom: »Coneerto ballo« ? !
Je li to- mežao? Za danes nočemo napadati še, ker se nadejamo, da bo ns^i por čevalci da si pop3lnoma zanesli vi možje, ve dar le pretiravali.
Od sv. Ivana zopet poročajo, da se i sv. Ivanskem okraju snuje neko laško pevsk društvo ? ! Tudi |v Rojanu se uvaja nek lahonako življenje in to na dveh mest h — tudi tam že obstoji neki zbor cikorijašev !
Kam plovemo? Seli prodaja narodna čast za par litrov vina ? Je-li častno podrejati osebne — žepne interese narodnim ? !
O vsem tem bomo govorili v kralbe:r, Z narodnim izdajeUtvom — proč ! !!
Sokolski izlet »a Jesenice. Vsi oni bratje »SjkolU, ki se udeleže dne 6*. avgusta t. 1. izleta na Jesenice, naj pridejo v četrten dne 3. t. m. ob 8 in pol uri zvečer v društveno telovad»:«*i in to tem sigurnije, da t bo potem pri skupnemu- nastopu kakih neljubih in nepotrebnih nerednoati. Vsi au'anč-neji podatzi glede odhoda iz TrstaJ i a pa povratka v Trst, priobčijo ee v j u trajanjem itdanju lista »Edinost«.
Na zdar !
Žrtev vročine. Iz Kandije nam pišejo da je tamkaj umrla zaaebnica Frančiška Pire kakor žrtev zadnje neznes-ie vročine Pokojnica je bila jako marljiva žecaka Pred kakimi 14 dnevi je žela žito pri nek pr.jateljici in je vši segreta od vročine pila vodo. A vslic temu, da Be je takoj slabo počutila, je ni bilo vzdržati, da ne bi šla popolndne zjpet na njivo. A komaj je revica začela že:i, se je onesvestila in je na večer komaj priš!a domov. Legla je — in ni več ustala. Dobila je pljučnico- in je dne 29; t. m. po hudih mukah mirno v Gospodov zaspala. P. v m. !
Zbirališče pijance*. Prejeli smo : početku ulice Molin a vento moremo v deti skoraj sleherni dan, kako se valja po tleh več pijancev, ki delajo sramoto poštenim meščanom in so tudi v pohujšanje mladtn*. V pijanosti upijejo in proklinjajo, v č m. r — kakor prt feBijonalni pijanci v obče — ne izbirajo izrazov. Tu je slišati takih nearam-noBt:, da se morajo eelo starim ljudem studiti.
Ns bili moglo redarstvo pc skrbeti, da bi te pijane nesnage ne ležale tam na javnih ulicah ?
Mi meni m.i, da bi se moralo nekaj ukreniti proti pijanim barabam ; po našem mnenju bi bilo najbolje, ko bi te pijacc j zapirali po 24 do 48- ur.
Na vsaki na5in je treba nekaj ukreniti, da ae na bodo pijanci valjali po ulicih v nečast mestu in javui pohujšanje.
Člani slovenskega gledališča iz Ljub--bijane. Nekoliko členov elov. gledališča po<! vodstvom g. Danila je napravilo v peč tnicah tournejo po Hrvatski, Slavoniji, Bjar.i, Hercegovini in Dalmaciji.
S svojim malim potnim repertoirom »o želi povsod največje vspehe. Dokaz temu je da s) se slovenski umetnosti različni in tudi nemški listi kTaijsii tsr iilas l v Osjeku stavili njih igranje v vrsto prvih umetniških s i, ki so gostovale v Osjeku. Vsako leto b> nas poeetili ljubljanski umetniki in priredili po jedn.i ali dve predstavi v Trstu.
Tako prirede isti tudi letos po svojih velikih vspehih našemu občinstvu v nedeljo 6. avgusta ob G. uri popoludae v >Narccl-nem Domu« pri Sv. Ivanu gledališko predstavo.
Vspored te veselica je jako zsnimiv in zabaveD, tar opozarjamo že danes nese občinstvo na ta izreden vžitek.
Cr. namestnik princ Hohenlohe je v soboto nastopil dvatedenaki dopust ter je za ta čas vodstvo nsmeBtništva izročil podpredsedniku Teodorju Sch\varzu.
Belo zelena zastava — zastava l,ub-ljanakega mesta — je bila včeraj raz)heš?a\
na ljubijanjem gradu v r = j»k, da je vSeraj I	Ozirom na velepomembni dnevni red in
grad predal v last ljubljanskega mesLa.	ker rečena zadruga ie leto dnij ne funkcijo-
Deževje t Dalmaciji. Kakor poročajo	nin>. ee priporoča vodstvo zveze, da se tc-
iz Dalmac-je, dežuje letos tamkaj izredno	variii udeleže tega shoda v obilem številu
mnogo in se je radi tega bati, da bo pero-	in da povzd;gnejo svoj glss v protest proti
ac-pora škodovala trii.	tako nelegalnemu postopanju.
Razpis službe. V c. kr. moški kazail-	_____-
a.2i v Gradišču je ieprainjeno m«s'x> pazoika združeno s p a*o IV. raereda, oz.roma mesto pomožnega paesika. združeno s sistemiz ra-
Književnost in umetnost.
Broj 1-7. »Tršćanskog Llo\da«, lista
i službenim prejemki. Proiaje je vložiti	" nerodno gospodsrstvo, izlaztceg svake su-
na ravnateljstvu c. kr. kaznilnice v Gradišču	bote u Trstu, donosi dne 29. §rpn;a t. g. bodo 23. avgusta t. L 1 "nimivi sadržaj.
Pretep. Ker je v pretepu precej težko	»Tršćanski L'oydc, preporuča Be sam
ranil vezn ka Rudolfa Coka. etanujočega v	po «»bi. On donosi članke v svim strukama
Roeclo it. 41^, je bil včeraj popoludne	narodnog gospodarstvs. S toga ni jedan ot-
aretovan 32 letai zidar Andrej Mili*, doma	mjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, posjed z Opor. Pretep se je vršil na ulici Stadion pomorac, ne bi smjeo biti bez njega. I
okolo 4. ure in pol peludne.	1	svratišta, kavane, gostione, čitaonice, obć.ne,
Izdubljeni sin. Gsspod Alojzij Da	štedionice, banke, obrtne i vjeresijske za-
Vecch stanuyoči v ulici Piccardi št. 7, je	druge, jednom rieči, svi bi morsli držsti
včeraj prijavil na policijskem komisarijatu v	»Trfećanaki Llcjrd«, kojemu je zadaći, da ore
ul c L i gi Rcc , da pogreša svojega 14 lat-	« rftdi ■»	polju	budućnosti, nešeg
nega s na Pija že od dne 29, m. m. Istega	dobrostanja, koje je jedino sredstvo našeg
dn* je šel P.j cd doma in se ni ^vrnil več.	uskrsnuća. A to je polje: narodno gespo-
O'-a je presi, da bi policije kaj poiz-	darstvo.
vedela	! Predplata na »Trtćanaki Llovd« iznosi
Samomor. Včeraj predpoluine ob 10.	na &odinu 12 K> m ■» Po1 «odin9 7 K u
ari 3 pol se je v svojem stanovanju, v II.	e.eloj monarkiji austro-ugarskoj. Izvan Austro-
nadstropja h:ša št. 2 v ulici della Cereria,	Ug.rske, gdje godj bilo. godišnja predplata
i	„ j____9o iiznosi 20 franaka u zlatu. Novci i pisma
ustre . z revolverom v desno seacs J J letni	r
....... x* j . '/j. .. _; l.	šalju se vlastniku i glavnom uredn ku »Trii prav. ie! j hi§ Jo»ip M;>de*tt». Adrjvnia se J	6
. -	t-t	fćanskoe Llovda«, g. Fr. Kučinića. Trst,
zlravaške postaie. Ki je bil teUtoničmm	6 ' ' 6
^	Via Fabio Severo, br. P. 104, T. 246 (vla-
postaie. ki je potom pozvan k nesrečneža, ni mogel storiti dr-rs^a, nego k^n^tatovati, da je revež že mrtev.
Truplo samomorilca je bilo — vsled t prosaje družine — puščeeo dome. L'zrok sa - J momora je bila neozdravljiva bolezen.
štita kcćs).
Razne vesti.
Tragična smrt v Beiemgradu. Ogrski
! listi poročajo iz B ilegagrada, da se ja te dni Koledar ln vreme. Danes: Sv. Petra okovi, hčerka bivče^a ministerskega predsednika
^■SU	- uriP°P°ludne \vakumovica vrgla z okna svojegs stanova-
-p 3 J*. Celsiu*. \ reme : lepo, vroče.	|	6	J o
_____ njn ter je koalo nato izdabnila. Mlada
.. .	.	gospica je bi a pr jateljiea pnncssinje Helene
Društvene vesti in zauave. tar je bila zelo priljublj.ai v kraljeU
Pevsko druitvo »Velesila« v Šiednju palači,
pr redi svojo pevsko zabavo v nedeljo dne	Prvi zdravnik mohamedanec iz Bosne.
avgusta tek. leta. Začetek ob 6. uri po- Na dunajskem vseučilišču je bil teh dni
po«u Ine. Zabava bo tiajala do 11. ure. Kdor	promoviran doktorjem idravi'.etva mohgjne-
ae h čs prepričati da-li »Vele§ila€ ie živi,	dame iz Sarajeva Muttafa cfandi Daaiš d. To
bo isaal v nedeljo priliko za to. Sliial b3	'j« prvi mohamedanec iz B^eae, ki je pridobil
lepa skladbe slovanskih me^aiib in moikih	čast doktorja medicine.
s bo rov. I	Hitrost Čebele. Ko ja fitbsla iz^etela is
Kdor ae ieli torej zabavati, naj pr.de	Sebeljnaka na pjljo aabirat medu, pre'etava tega die v Skedenj v gostilno g. Iv ar a približni 40 milj na uro; ko se pa vrača,
Saacin (Kotalj). Omenjen« gostilna ima lep	napolnjena z medom, napravlja v eni uri
vrt, ker je senca obilo na rt zpolago, toči	konca- 12 milj.
dobro -.straKo viao, ima prav d^bro kuhinjo	Higijena na Japonskem. Na Japonskem
ta poekrt>ljec<» je si tjčno pjetrežic.	umira mnogo manje otrok neg> v E?topi
Ker je ta pevska zabav? omenjenega	in A mer ki. Z iravniki pripisujejo to dejstvo druitva zida a v letošnjem poletju, se pred- vel ki č sto ti Japoncev, k: se kopljejo vsaki sedn štvo draštva nadeja mnog< š'^evilta dan ter pazljivo Činijo svoje te'o.
udeležbe.	| Velik požar. Ic Budimpešta ja zijajo, da Pevsko droštve »Zorislava« t Sf- ')• ▼ Ketesvarlyju minole ceiatje tnčil
žani priredi veliko vrtno veselico in sicer	po*®* ->00 poslopij. Gašenje je bilo radi
6. avgusta in 3. septembra kakor se je svo-	vetra nemoino. Iskre a goriš a so letela ječaiao pereča'«. Ve^Uea se bo vrš la v tako daleč, da sa je zapahi ie bliinji kraj
krasnem, ki šitimi koitasji cseačanem vrtu	Kolbach, kjsr je sgoreb 36 h š. Šiat oseb
h .ttl* »pri trt h kronski«. Dj bi druš:vo po-	j« *»*•<> »™rt v plamenu, »nnogo jih je bilo
volana vstreglo vrem udelež tel>m se je	ranjenih. Brez slrehi je 500 cseK
nsvlaič preložiš Vfsjlc*. 8 tem namreč	Kje pada največ dežja D,sedij se ja
pr.d^bi društvo časa za spopelaitav programa,	mi .lilo. da največ dež a pada na leto v Ke-
in pa vrt se lahko vpoia^i simo v veseliČne	rapuaji v indijski pokrdji^i Asaai, kjer ga
namene, kar bi »eda; ne b:lo mežno radi	pada na leto povprečni 11 metrov in 225
vojtkov.	[milimetrov. Sadaj so d ikatal , da ga padi v
Diultvo a: torej mnogo (r.zadeva, da	Dabunćži v Kamerunu 14 m in 133 mm. odpravi vsa nedostatke m da tea l žje raz-| V Parizu in njega oic d c ga p;da na leto
ve^el vse prijatelje petja. Tudi si je izbrsio	od 320 do 378 mm. Sjdi se, da največ
diu-tvo j ar krasa h pevskih točjk za to	dežja pada v onih krajih, ki leža blizo viso-
veeei.oo. Naj omecioo samo Kr.žkovskaga	k b gor ali toplih morja.
»t "t prečko« n Ca^nirjevo »Hercego sko«.	2€na pO ceni. V mestu Pankokanu na
P. ieg krasnih pasmi igrala ae bo tuii	Ogrskem saje mltdi meiSan Fo do i zaljubil veae.u gra »Raetieienca«. Po dovršenem kon- ; v ženo svojega prijatelja n soseda Mi1-
certu žične se p es ns planem. Plea bo	hc t^arjs. Ko js ta poslsdaji o jaiil t» ljubezen,
trajal dj 2. trs popolunoči.	ni hotal izsivati rodb nskih prizo-o/, marveč
Na kotcertu kakor k plesu bo sv.rala	je šal k svojemu pr jstelju ter mureksl »Ker
sv. Ivsnska gcdbs.	se imsts rsda, nočem vaju motiti ; daj mi
Vabimo najuljudneje na ot ilto vdeležbo	40O kron in vzemi isno«. Fo d<">i js bil za-
kakor »fa bratska pevska društva, uko vce	dovoljen s tem in zsbtevsl js, ds se izvrši
- sv. občinstvo, da pokažjj^ svoje simpatije	ločitev zakona, da bi ae žena več ae vrnila.
na?;>roti našemu mlademu društvu. I	— Program m zatančaeje poročilo obja\ i ao
potne.e.	I Zadak bradam vesti.
Zveza pekovskih delaveer — po j	Srbska [skapšdlaa.
dražtiiea Trst - vabi lovar.Ae oaa javm	BELIGRAD 31. (I. s rt: stega uradnega društven: shod. ki se bo vršii v čairtak dne ^ y ^^^ M M|UU dM 7. aegasta. 3. avgusta t. L ob 10. uii predp. v dvorani de avakega doma. ulica BoachettD, št. 5 II.
n s feledeč:m dnevnim redota : 1. Protest	n|||M ^JJJjUa Sne 31. julija
preti abe'.rmainemu stanju v tržaški pekov- j	Tržaška borza
sli za irugi ;a delovanje poasoČn škega od- Hapoleoal K 19 11— 19.14—, aaaMta Hr« K —.—
, .	- - do —T— London kvnlek termin K 940 10—240 50
bort. 2. Pred. gi la ekiepi o gon omanjem ^^^	Italija K 9545-96<ib
točk'.	italljaaakl bankovci K ——.—v Narnđja -
117.^1) —117.50, nemSki bankovd H"-----
avatrijaka ednotna renta K 100 «5 100 75 ogrska kronska renta K 96.S0 97 10 italijanska rent«5 K —kreditne akcije F fitiT.— — —
državne železnice K 673.--f»75.— Lombardi K
8«.— 87.—, Llojdove akdje > 735 -- 740
Srečke: Tisa K 338 50-342 50 Kredit K 482 50 do 492.50 j Boden kredit 18A0 K 306.— 313.— fl.-denkredit 1889 K 306 75 313 75 Tnrika K 141.— do 143.— Srbaks —do —.—-
Dunajska borza ob 2. url pop.
predvčeraj danes
Državni d<Jg v papirja rr srebru Avstrijska re >ta v zlatu
„	, „ kronah 4°/„
Avat. investic ska renta 3V«0/. Ogrnka renta v zlatu 4°/0
„ „ kronah A*L
t» »» 3\, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 I^str. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
101 20 101.15 119.45
10 ).55 92
115.90 96 So
87.35 1634.— 6ot €0 240.10
10120
101.20 119.35 100.60 92.90 116.— 96.95 87.45 163-2 — <»61.50 240.121,, 117.32% 117-27 V, 2347 23.47 19.11 19.10 95.50 95.65 11.30 11.30
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99 5V italijanska renta 105.10, španski erterieur 91 2 K akcije otomanske banke 598*—. Menjice na London
251.55.
Pariš. (Sklep.) Avstrijake drževae lel^ c 718 — Lombardi —.— unificirana tnraka renu 90 47 a 7strf ska data rent, 101-25, odrska 4'/, zla-renta 97 20, Lfaderba> 4S6 — tnrlka sreč e 13250 parižka banka 11.30, italijanske na-rdi-ionalne akcij* 770.—. ake* e ttn Tinto 16.76. Trdna
London. (Bklev> Konsolidira ao. Lombardi 3 l/, srebio 27J/18 Španska renta £0-*/« 1» lijanska renta 104.14, trtni diakont, lJ/4 menjioe a Dunaja —.— Mirna.
Tržna porodila 31. julija.
Bndimpefita. Ptanica za okt. K. 16 02 d K I6C4; rž aa okt. K 12.S0 do K 12.9i ; ove« «» okt. od K 11.56 do 11 58; koruza za julij K--do K —-— -
PS6i*ica: ponadte precej d bre, povpraševanje srednje, tendenca vzdržana. Prodaja 16.000 met. atotov. nespremenjeno. Druga žita i espremeojeno. — Vreme: lepo.
Ha vre. (Bklep.) Kava Paatoa good «? -ras« sa tak. naeaao po 50 kg 47.— frk, aa sept
47 :•/«.
New-York. (Otvori - e. Kava Rio » ».«rtofe dob*w. Stalno, nesf remenjeno, do 5 9t. znižanja. — Prodaja: S.O00 vreč
H aaa b u r g. (Skl* oop.) Kava Santo« go<-average za september 383/4 za dec. 391/*, za marec 40.— za .»aj 40 Vt — Mirno. — Kava Bio n*%adn> loco 39- 40, navadna resio« 42 —43 navadn-dob»» . 44-45
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za julij 20.45, za avguat 20 55, za september20.10- za oktober 18*t0, za november 18 15, za december 1^.25. Mlačno. — Vreme: lepo.
Sladkor tuzemski Centrifugal 5 promn. fled K 74*— do 7:.'—, za maj-avgust K 73-— do 7v50 C ncaasć in Melisitl promptno K 74 -75, za juli-a-gust K 74 — do 75*—.
L o a d o a. Sladkor iz repe saro* lo3y« , Mlačno.
Pariz. Rž za tekoči meae- 1515 ri «> avgust 15 23, za sept.-oktober 15.25, aa sept.-de cember 15.40 (mirno.) — Pteniea aa tekoći ma aec 26.1 \ za avgust 23 20 za september oktober 22.60 za aept -december 22 55 (mlać Moka za te koči mesec 30.30, za avgusr 30^5 sept.-oktober 30.25, za s pt. - december 30.90 imlačaii. Repičn. olje aa tekofi mesec 51	avgust 50.1/*
sa september-december 50.'/i za januvar - april tO.1/« (mlačno). Špirit sa teko« meeec 51—, za avgust 48.3/« zb september - december 42.l/« januv -april 38Va
mlaeno1. — Sladkor surov t»oJ nao nov------
(----) bel sa tekoči merne--sa avgust--, ««
oktober-januvar--, za januvar-april--, (---
(brez kupčije), rafinira« fc4Vt — 65. Vreme: lepo.
št. 24, na glavni cesti pri novem so-škem mostu pri Gorici (na Pevmo) z 8 prostori, malim vrtom je na prodaj po nizki ceni. Hiša je pripravna za vsako obrt. Več se izve pri lastniku Ivanu Kianjc, Pevmašt. 24 pri Gorici.
Stavbinski materijal
kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek. apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrdki ======
Belli & Corsi
ulica Economo št. IO (stari mlin).
Hermangild Trocca
Sarriera vecchia št. S
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odrasčene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s fcra-% kovi in napisi.
Slike na porcelanastih DloSčab za spoinenilcf.
Najnižje konkurenčne cene.
Sprejemajo se vsakovrstna dela in po ===== posebnih načrtih. =====
mm- Jinstmaa cenik brezplačno in franio.
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
po iištva in tapetarij
--TRST - —=
ulica Malcanton Štev. 1
pn melo tiiskib cenub.
i

Prodajainioa ur
Anton Bucker
TRST - Barriera vecchia 19 - TRST.
ar Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gold. 150. ~mm
Prodaja tudi na obroke.
- 1 O 11 O 11 O 11 onoiioiiononoiionoi
O	■ ■	v
Mir Tovarna pohištva
Aleksander £evi JVCinzi
ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa).
^ ^	ZALOGA:
Pinzzn ROSRKIO (Šolsko poslopje).
o
Cene, da ao ni bati nobono konkurence. -
o
Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi po -posebnih načrtih. **cccccccco ?
brezplačno la franko 9
_o
lOHOllOllOllOllOIIOliOHOllOiiOi

Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
ProvrroČ«, voljo do Jedi, utrjuje želodeo ln oj&ćoje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar ]e treba se po bolezni ojaeiti.
0.Uuu..o t 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
= Brst. =
Mizarska zadruga v Gorici #(Solkan)
tovarna pohištva m stroj evnim obratom
priporoča slavnemn občinstvu svojo
ir zalogo pohištva "M
prej ANTON ĆERNIG0J
fia iei Rettori tte?. 1 (Rosario) - v Trstu - tit certre st. Petra t liji larenzl
Najvtčjs tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo imdeluje me aolidno, trpežno in Učno, in aicer mamo im le mm, posušene gm t tovarniški mašil niči m temperaturo 60 stopinj.
mr Vsaka konkurenca j« Izključena.	Hlbum pohiitva poSlja so brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.	(
(TU. iFUITU in
(ORJBNT).
I AflVk 7hirlfO znamk (ltiUO komadov f LDPd fcUURcl ima na prodaj Rudolf gartorv, Žalec p. Celju.
10.000
hektolitrov vinskih sodov v vsaki velikosti od 5 — 70 hektolitrov prodaja jw» jako zmernih eenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Križevac.
PrnH^ ep mala prodajalna za sadje, ze-■ ® Vli« w lenjavo in drugo. — Pozicija sredi mesta z dobrimi }>ogoji. Naslov uprava » Edinosti«.
Ud lo H An j A dobre rodbine (kristjan) 18 IfllclUUlIlU do >:> let star, vešč slovenskega in nemškega jezika z lej»o pisavo se takoj stalno .-prejme za pisarniška dela. Pla<"a primerna zmožnosti. Ponudile pod »O. T. na upravo li>ta »Edinost«.
Štedilno ognjišče ^EtT-
stilno al tu<li za večo družino na deželi ali v mestu se proda primerni ceni. Uglasiti se je pri gospodaiju gostilne Fr. Marinšek »A i due Pompe i« ubod v ul. Torrente na trgu Goldoni ali pa pri lastniku H^. Andreju li a ž e m, sodnemu poverjeniku, trgovcu in organistu v Bazovici.
Usoifto * prostori (2 sobi prketirani), malim vrtom in vodnjakom se ]»n*la za ^ld. 'M H Nt. — Naslov se izve v »Gostilni Trošt« nad rojansko cerkvijo.
Mm nrnHai j'4 voz takozvana žarili-njera v dobrem stanu in |K> nizki «-eni j»ri Franu Meden v .Sv. Križu pri Nabrežini.
M ALA O Z NA NILA
Prva tri brosilnica
V sovi prodsjalnici jestvin
h kolonijai Petra Petemel
v ulici Giulia št. 76
1» »liobiti mkoTrstne "»stvine kaior : kavo. rit, testenin« 11 if eljskr I, Bia-ikor. tur*ono \a helo m«ko. nararno tn a.« i o. »već«*, milo, jedilno oijp prve
Tste p<> 36 »nrt. — Rlnro redno sveže.—
Tomesoni Olisse =*ova zaloga=
Trst slfkar-dekorater
Sprejema delo na deželi I>e-korarjje *oh • papirietn. k.inie *nb in naptw>v t vneh alozih in na vse narine. Ponarejen les in marmor. Barvati je pohištva, podov itd. Vse po smernih cenah. ux»no in hitro. — Delavnica: ulio* "Ig* Fosoolo štev. IS.
CCOOOOOOOOOOOOO Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in aruiro razno kurjavo ter petrolej. Poši-ljanje na dom.
Josip Muha,
ul Cavana (uhod ulica Ca-vszzem št. 3).
oc0000000000000
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče *
Cenil orezDlačBo a Iranu.
ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo.
_ na električno moč = Gualtiero Cozzio
Passo S. Giovanni 5t. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd.
Tovarna kisa
Brnscirina & Hrovatl
Trst - Riva Grumula 6
Zaloga vinskega kisa : in specijalnih kisov. Konkurenčne eene. IHHIBHI
Podpisani priporoča svojo
mm- NOVO PEKARNO IN SLA0ĆIČARN0
pri 8v. Jakobu
:itisia tlica 12 (zravei si. šole).
Vedno BveŽ kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naročila in domaći kruh v pecivo. Psatrežba točna.
Benedikt Suban
Prodajaloico jestvin
založeno z vedno svežim Olagom 1. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani
PočkaJ Ivan
ul. PETROSiO 2 (vogal ul. S. F.
3van Jančar ,
tetin, konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n.
Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlat 1 po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah.
BV Cene zmerne, n
Sprejema od 8—6 pop.
Pekarnain sladčičarnazlastnotovarm biškotav
fran Campe
TRST - ulica Molin Grande št. 33 - TRST 3 krat na dan svež kruh, raznovrstne nn»k«» prvih ogrskih mlinov, fine vina v buteljkah, slud&ce itd. Sprejema naroebe za sladčiee.
P. PertOt urar
TRST - ul. Poste nnnre št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega, Schaffhause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
6nerino JKarcon
aliea Tivarnelia Str. 3
Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
FoHlJanje »» dom.
Telefon štev. 1664. ——
Nova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja nre na jamstvo.
Lepa
meblovana sobaz dvema
postelje
mas^cMa takoj. Kj*1, |>ove uprava »Edinosti«.
trgovina z manufakturnim blagom
ANTON SANZIN pok. Frana - Bameravecchia II.
Velik dohod satena, perkala. batiSta. plkeja ln ceflrja. — Blago za iennke obleke, pletene spodnje srajce, moderol. drobnarije. — Bele in barvane srajce za moike. ovratniki, zapestnlki; kravate ln potrobičina za delavce.
--------- - - —, Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. —:--—
Pod Repentabrom
Visokošolec
v Colu bo v nedel jo dne .'»n. tek. m. velik ljudski ples na dvorišču gosp. Sirea. Sv rala sv. kriška godita, komad Točilo se 1m> : teran in I. vrste pivo. Na oImIbo udeležbo vabi Fran Guštin, krčmar.
maturant z »m!1 ko stud. pliil. med. (fran<\) išče poučevanja v kaki boljši rodbini ali sploh primernf^a opravila za j»očitniee Blagohotna naznanila na »X. S. 10« poste rest. Poljane Gorenjsko.
If^f^fTf^ - * obdelanega zemljišča se takoj proda. Isto je na lepem kraju v bližini rumene hiše v Barkovljah. Naslov pove uprava »Edinosti«.
Dne 24. avgusta t. 1.
iT* se prešel!
w manifakturna trgovina
ul. Barriera vecchia št. 33 (Trst) provizorično nasproti itv. 34 v a klad Uče. kjer je eedej „kavarna Anrora
Pri tej priliki ee prodaja vse bla^o z velikim odbitkom.
Stvarna s zalogo pohilhi
St. <>61.
Razpis službe.
Podpisano županstvo občine Jelšanc okraj Volosko Istra razpisuje s tem službo občinskega tajnika. Zahteva se popolnoma znanje slovenskega in nemškega jezika in po zmožnosti vsaj nekoliko laščine. Letna plača stalnih 800 kron, prosto stanovanje in drugi stranski dohodki.
Prošnje s spričevali sposobnosti naj se podpisanemu dopošljejo do lf>. avgusta r. 1.
Županstvo občine Jelša lic
dne lV>. julija l!M)o.
Zupan: Valenčič.
Utemeljen 1899,
Pod državnim nadzorom.
Prvi zagrebački
Vojiio-pripravni zavod
Škola i internat: Berislavićeva ulica štev. 12, I. kat.
Ovaj prokušani zavod za naobrazbu jednogodišnjih dobrovoljaca aspiranta
IC otvara 1« rujna t. f. $ mjesečni zimski glavni teča]
Doba I6—20 godina.
Tom institucijom, koja je za mladež od osobite vrijednosti, mogu mladiči, koji ma s kog razloga svoje nauke dovršili nisu, bez obzira na predznanje ne samo steć: pravo jedno godišnjih dobrovoljaca, nego si i u gradjanskom staležu osigurati društveni položaj, kao što |>olučiti i častnički čin. — Sve ove stečevine postale su u naobraženijim krugovima upravo prijekom potrebom, da čovjek u socijalnom životu nešto zastupati može. — Do-sadauji sjajni uspjesi savjestne obuke pružaju svakome najsigurnije jamstvo.
U internatu za oda : pod puna obskrba uz vojničko strogo uredjenje i zapt. —
U svršenom školskom tečaju polučili su vsposobljen»e za jednogodišnje dobrovoljce: Klor Vilim iz Beča: Paulctič Ivan iz Pulja ; Pavlovie Ante — Križpolja ; Murecker Ivan — Luttenberga : Stephan Friedrich — \ olkendorfa ; Barković Nikola — Friga ; Dobrila ' Marijan — Drage; Broz Mijo — liadobo'a; Nitsch Vilim — Beča; Krkljuš Rudolf — Zagreba; Holzmann Theodor — Beča; Sehick 3Iaks — Zagreba; Sentinella Antun —' Trogira; Banac Ivan — Dubro* 'va ; Haag Adolf i Wohl Antun — Beča. —
Pobliže upute, kao št" ' • grani sa popisom učenika, koji su ispite položili, daje 11a zahtjev bezolatno
Upis dnevno.	ravnateljstvo zavoda, j
ZOBOZDRAVNIK
Uli?. Mei Dr. Makso Brillant
v TRSTU nlloa S. Antonto St. 9. II. nadatr.
Izvršuje zadelanje z emajlom, porcelanom
srebom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor
tudi eelo zobovje. ORDINIRA od i).—12 predp., 3.-5. popol.
i
4 ►
i i
4 i
4 ►
►
4 ►
Doge za parkete
hrastove ali jelove prve vrste zzzzz
prodaja pod jamstvom po tovarniški ceni.
Zaioga lesa - Miclauz
r . o^cccec ulica Fonderia št. 7
Mejnarofloo spedicijsko posredovanje © Caro & Jellinek ®
Trst ul. Romagna št. 2 Trst.
TELEFON št. 1637	—
svetlega in temnega
kakor tudi j»opolne kuhinje v najmodernejšem slogu po konkurenčnih cenah priporoča
V. Doplicher
= ulica Chiozza št. 8 pri tleb == < nasproti dvorani ,Teraicore").
> -d
I
5=1 bi
LE
najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali Črno obuvalo
Najbolj se priporoča za Boxcali»,Oflcaria, Chevreaux in lakirane čevlje.
D U NAJ, XIIL
POimZBice: Dunaj, Budapešt in : Lvov. =====
Zastopstva na vseh glavnih trgih == tu- in inozemstva. ==
Se priporoča za preskrbljenje seljenj s^ zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu- in inozemstvu.
ANTON SKERL
mehanik. uprlMteal avadaaao.
Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motololes „Pnch". t
Napeljava in zaJo^melektri<hiih zvor^kov Izključna proda a pramofonoT. zonofooov in fono^rafov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lantna mehanična delavnica za popravljanje bivalnih strojev, kole«, motokoles itd.
V*IUW ial«C* ?nptdkov po to v«, rti likih o«n>h
TELEFON štev 1734
AlfljTĆianTA. VisUtKi
naznanjata cenjenemu občinstva, da sta prevzela na lajsten račun trgovino in avtorizovano krojačnico
Alla. Citta di Triaste
v nI. Torreate St 40 1 nasproti grledisfu Goldoni».
mšf Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše --1 novosti.	"' -
ffarodii kolek je vdobiti pri upravi „Sdinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMI0 5
ILBLOVANJE PO NAI18DERNEJSIB ZlHTEViH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Pakovanje za prevoz po morju.
Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in državne ^uradnike.	=
Pošiljata ysaie Trste jo stalni nizki prevoziiini.
Proračuni brezplačno.

Jrzaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazma Caserma štev. a, I. n. — TR ST — V lastni hiši. Telefon št. 9 ja. WB~ Vhod po grlavnih stopnicah, -mm Hranilno ulog* sprejema od vsakega, će tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/a. R«ntni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono P*«oJila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5llt°l0, na menjice po 6°'0, na
zastave po 51/,*/,. Uradna ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, lat ujaolerieje urejeno varnostno eelleo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. -	Pofttao hraallalćal rataa 111.004.	~

Zaloga
izvozno-marčne (Ejtport-Marzen)
in vležane (Lager)
nzn pivo ==
v »odčekih in v boteljkah, kakor tudi
= kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu, zaloga JVCattonijeve giesshubler
vedno sveže kisle vode
po smernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10. •
..-»LA V LJ A " sprejema zavarovanja člo-ff*ry» tivijenja po najraznovrsuiejkih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko uooena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodoc zavarovanje na doživetje in smrt a zmanjtujoćimi M vplačili.
V sat član ima po preteku petih let pravno oo ci vioenoe.
„8 I a v i j a
tt
najemna zaTamalna kanta t Pran — Rezerou M 31,865.386 80 K, izplačane odStodnine: 82,737.159 57 K.
Po velikomti druga vmmjemna mmvmrovmlnicM mmše dri m ve m raemkoai mloranako-narodno upravo.
Ven »oda— lis «*)•:
i ZlSttp ¥ Ljubljani, ^egar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospod S k ill ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjnje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje k čistega dobička izdatne podpore t narodne in občnokaristne