Telefon št, 74. Posamna številka 10 h. /• Miti prtjeman: ta ■•Io leto naprej 26 K — b 1 leta > 13 » — > Rt trt . ■esec 6 » 50. 2 > 20 < V apravnlitvu prejeman: za telo leto naprej 20 K — h pol leta ietrt Mesec 10 » — . 6 „-> 1 » 70. Sa pošiljanje na dom 20 b na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Narsftnlns In Inserai« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovans pisma ns vsprejemajo. Uredništvo je v Beme- niškib ulicah St. 2, L, 17. Izhaja vsak dar ,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 133. V Ljubljani, v soboto, 13. junija 1903. Letnik XXXI. Za univerzo v Ljubljani, osobito za pravno fakulteto. (Govoril dr. D. Majaron v občinskem svetu v ljubljanskem dne 10. t. m.) Vnanji povod za moje predloge*), ki jih zastopam dogovorno z našim vseučili-škim odborom, podajajo dokaj zanesljive vesti zadnjega časa, da se je visoka c. kr. naučna uprava odločila, italijanske paralelne tečaje na pravni fakulteti vseučilišča v Ino-mostu opustiti, a namesto tega za Italijane kje drugje ustanoviti posebno pravno fakulteto ali vsaj nekako pravno akademijo. Vlado so k tej odločitvi napotili najnovejši spopadi med italijanskimi in nemškimi vseučiliščniki v Inomostu, pa menda tudi trajno napete razmere v mešanem profesorskem kolegiju pravne iakultete, kar je vse dokazalo, da dandanes ni več pravnega obstanka za laška pravoslovna predavanja ua temeljno nemški univerzi v Inomostu. Da se torej to vBeuči< lišče po želji Nemcev očisti tujerodnega elementa, da se pa na drugi strani ugodi Italijanom, hoče naučna uprava storiti izven-ieden korak in Italijanom prav v kratkem dati samostojno pravno fakulteto ali manj samostojno pravno akademijo. Položaj je torej nekako sličen, kakor je bil predlanskim proti koncu oktobra meseca, ko so tudi na vseučilišču v Inomostu nem ški dijaki šiloma preprečili prvo predavanje novega laškega docenta, češ, da je z ved-nim množenjem italijanskih dccentov v nevarnosti nemški značaj inomoškega vseuči lišča. Ta dijaška rabuka imela je, kakor nam je še vsem v živem spominu, nepričakovane nasledke. Načelnik naučne uprave, minister pl. Hartel, je hitel potolažiti italijanske deputacije s tem, da jim je nekako zagotavljal Bamostojno italijansko univerzo. To hitro pomirjenje Italijanov je pa moralo razburiti med Slovani osobito nas Slovence, ki smo že desetletja prosili visokih šol na podlagi našega narodnega jezika, a nismo ničesar dosegli, pač pa sa nam vlade odvzele še tisto malo visokošolskega pouka, kar smo ga bili prejsne čase imeli. In res *) Priobčeni v nagi včerajšnji številki. je tedanja inomoška alera provzroČila, da se je ves slovenski narod dvignil kakor en mož za svoj stari ideal, in dva meseca sko raj dan na dan je iz vseh slojev in v vseh večjih krajev izjavljal in utemeljeval, podpiran od Hrvatov in Srbov ter Čehov, svojo zahtevo, da se mu ustanovi lastno vseučilišče. Tudi občinski svet ljubljanski je v svoji seji dnč 10. novembra 1901. enoglasno izjavljal, da ima slovensko, hrvatsko ter srbsko dijaštvo isto, ako ne mnogo večjo pravico do visokošolskih predavanj v materinem jeziku, kakor italijansko dijaštvo, da ta pravica more dospeti do veljave edinole z ustanovitvijo vseučilišča v Ljubljani, in se torej c. kr. naučna uprava naprosi, naj takoj stori vse potrebne predpriprave za ustanovitev takega vseučilišča. Posebna deputacija je zastopala to stališče pri gospodu naučnem ministru in pri g. ministrskem predsedniku ter je dotične utemeljene peticije izročila tako vladi, kakor državnemu zboru. Naša akcija za vseučilišče je tedaj dosegla svoj vrhunec z nujnim predlogom, ki so ga vsi trije jugoslovanski klubi stavili v poslanski zbornici in ki je prišel na razpravo dne 6. decembra 1901. leta. Ta predlog za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča sicer ni zadobil potrebne večine, a zadoščenjem smo mogli konstatirati, da se je naša vseučiliška zastava povrnila iz tega velikega parlamentarnega boja nepoškodovana in da jo lahko s pogumom in navdušenjem imamo razvito še nadalje, dokler si ne priborimo končne zmage. Realen uspeh, če tudi jako skromen uspeh iz gibanja ravno označene dobe pa je bil pred vsem ta, da je c. kr. naučna uprava pri opetovanih prilikah razodela stališče, katero zavzema nasproti posameznim narodnostim, kar se tiče vseučiliških študij v narodnem jeziku. Ker so se italijanska predavanja na vseučilišču v Inomostu po narodni napetosti ovirala, izjavil je g. naučni minister pl. Hartel v seji poslanske zbornice dne 7. novembra 1901, da je vlada dolžna skrbeti, da se italijanskim dijakom drugače zajamči možnost, študirati pravoslovje brez ovir v materinščini. To pravo in pravično misel je isti g. minister izražal tudi nekako kot splo- šno načelo v razpravi o nujnem predlogu zastran jugoslovanskega vseučilišča in je posebej na adreso Slovencev zagotavljal: „Pouda,rjam pa, da se niti trenotek ne bom pomišijal podpirati nadarjene dijake Vašega naroda, ki mi jih bodete priporočali, tudi za akademični poklic, in veselilo me bo, če bom dosegel svoj smoter ter s tem po malem pomagal, da dosežete to, kar hočete zdaj nakrat, skorej čez noč doseči z nujnim predlogom." Osobito po svoji zadnji izjavi se je sedanji šef naučne uprave jako ugodno raili-koval od Bvojih prednikov, ki bo naše svoje-časne zahteve za vseučilišče kratkomalo, večkrat celo na žaljiv način odklanjali. Tudi je hvaležno pripoznavati, da g. naučni minister pl. Hartel od tedaj ni ostal pri praznih besedah. Toda nezadostno se kaže zanimanje naučne uprave pri t e j s t v a r i! Če je res, da se vseučilišče ne da »kar čez noč« doseči vsled pornan-kanja docentov, je pa tudi res, da vdeleženi narodi ne morejo pripraviti »kar tja v en dan« potrebnega števila docentov, slovenski ali hrvatBki mladi možje, ki bi se radi posvetili akademični karijeri, morajo računati z dejfct»om, katero je tudi naučni upravi predobro znano, da namreč zanje nikakor ni mestana nemških fakultetah, naj bi se šC taflb usposobili, in zategadelj se ne da zahtevat«, da bi i> rez gotove akademij n e bodočnosti popuščali s v o j e praktične karijere, zraven tega pa neplodno nalagali svoje duševne in gmotne sile. Zato menim: Če je državna uprava prepričana, da je za avstrijske Jugoslovane potreba lastnega vseučilišča, potem bi morala pred vsem podati določno in jasno izjavo, da hoče in ima voljo, prej kot prej ustanoviti tako vseučilišče. Petam bi morala imeti sama jasen načrt, po katerem naj bi se dosegli pogoji za uživotvorenje posameznih fakultet bodočega vseučilišča, in poprijeti bi se morala vseh i n i c i j a t i v za dosledno pripravljanje njega ustanovitve. Narod naš je gotovo pripravljen sodelovati pri tem po vseh svojih močeh, a zahtevati od nas, da naj izkažemo zadostno število vseučiliščnih docentov za vse fakultete, predno ješ vlada zagotovila ustanovitev vseučilišča, je odločno preveč! Doslej ni naučna uprava pokazala v tem pogledu nikake inicijative, nikakega programa, in prepušča le nam samim, da se naj pripravljamo in tudi žrtvujemo za nek negotov in nejasen projekt. Vsekakor bi se priprave, katerih je za naše vseučilišče za-reB treba, pospešile izdatno s tem, ako bi naši poslanci pri vladi dosegli vsaj načelno izjavo, da je resna volja, ustanoviti na jugu vseučilišče p« naših intencijah. Da naučna uprava, kadar ima jasen in resennamen, že najde sredstva in pota tudi za izvršitev, to se kaže te dni, in sicer zopet na korist Italijanom. Vsled najnovejših nemirov na vseučilišču v InomoBtu je naučna uprava, kakor rečeno, sklenila, da se namestu laških pravo-slovnih predavanj v Inomostu za Italijane oživotvori pravna fakulteta ali barem pravna akademija. Naučna uprava hoče osigurati Italijanom visokošolski pouk v narodnem je ziku in je že tudi našla pot za to. Odločila se je za nekaj izjemnega, odnosno za nekaj izven univerzitetnega sistema stoječega, samo da ustrele potrebam in zahteva m italijanskega naroda. Kaj naj porečemo mi na to ? Mi ne moremo imeti nič zoper to, da se na tak način skrbi za pravno in uradniško vzgojo Italijanov. Narobe, mi odobrujemo, če se konečno začne reformirati v i s o k o š o 1 -stvo in organizirati tudi po provincah glede na potrebe avstrijskih narodnosti. A kar nas boli, je to, da se pri tem misli na vse druge prej, nego na Slovonce. Mi Slovenci smo v Avstriji edini narod, kateremu država ni doslej zagotovila prav nikakih pravo-slovnih študij v narodnem jeziku. Kar so vlade v tem oziru storile, je to, da so slovenska pravoslovna predavanja, ki smo jih imeli že pred 50 leti na graškem vseučilišču, pustile usahniti. Na graškem vseuči- LISTEK. Nadljudje. Čutijo se. Vsak zastopnik „modorne" se čuti. Čuti se zastopnik moderne umet-nosti, čuti se, in to še veliko bolj, zastopnik „modernega življenja." Ta, kakor rečeno, še veliko bolj, kajti prvi hoče imponirati s proizvodi svojega uma, svoje veče ali manjše nadarjenosti, zadnji pa samo s svojo čestito osebo. Ta oseba je seve no-siteljica modernega svetovnega naziranja. To moramo imeti vedno pred očmi. Moderno svetovno naziranje napolni človeka z neču-veno modrostjo in sicer z velikansko množino te modrosti. Tak človek postane kar na mah nadčlovek, postane »pravokoten na duši in telesu«, kakor pravi ZarathuBtra-Nietsche. Kar na mah, pravimo, kajti ni je lažje stvari na svetu, kot postati takim nadčlovekom, v enem stavku, ki ga je izrekel isti Nietsche, zapopadena je namreč vsa moden.* modrost, v stavku, da resnice ni, pač pa je vse dovoljeno. Komodna modrost, kot bi trenil se je naučiš. Tak na duši in telesu pravokoten nadčlovek gleda na vse druge z nekakim pomilovalnim zaničevanjem. Seveda je liberalen, da se kar kadi. In tak nadčlovek ima v sebi potenciran nagon, biti gospod, gospodovati. Saj pravi Zarathustra, da kjer jo našel živo bitje, našel je tudi voljo do moči, tudi v sužnju, pravi, da je našel voljo gospodovati, v nadčloveku pa naj se ta volja povzdigne do viška. On je torej gospod, drugi pa so sužnji njegovi. Jasno je tedaj, da presoja pravokotni nadčlovek vse pojave s stališča svojega go-spodstva. Ako si njegov znanec in ga pozdravljaš, potem smatra tvoje pozdrave kot vnanje, vidne znake, s katerimi priznavaš njegovo gospodstvo. Skušali smo s tem kratkim razmišlje-vanjem razkriti modroslovski temelj na prvi pogled čudne prikazni, katero kaže dopis iz vseučiliščnih krogov v „Slov. Narodu*. V tem dopisu piše liberalen dijak: „Navadno se „Daničarja" na Dunaju spozna že po tem, da pozdravi — zavedajoč se svoje nevednosti — že od daleč naprednega dijaka. Če mu ta od zgoraj dol malo z glavo pokima, je „Daničar" že ves vesel, če se pa pripeti, da bi ž njim govoril ali ga vprašal, no, potem je Daničar že v desetih nebesih in se smehlja na vse strani, kakor bi bil ves iz meda. Tako si je marsikdaj napredni dijak privoščil veselje, da je tega ali onega Daničarja malo potegnil in ga milostno nagovoril ali mu vsaj vrnil pozdrav, in z zadovoljstvom smo jemali na znanje, kako so se Daničarji zavedali svoje nevred-nosti in ponižno hodili okrog naprednega dijaštva, katero jih je pa vzlic temu navadno preziralo. Zdaj pa se naenkrat ti ljudje upajo na dopise iz naših krogov odgovarjati, prav kakor bi bili enakopravni z nami. Ne vem, kake cilje so si postavili, ali toliko jim vendar povem, da bodo veliko bolje shajali, če se bodo še naprej ravnali po Kristusovi zapovedi: „Blagor krotkim in ponižnim, ker njih je nebeško kraljestvo." Sicer jim pa garantiram, da se bodo še neštetokrat bla-mirali, kadar bodo prišli v dotiko z naprednim dijaštvom." Kaj ne, pravokotni nadljudje so to?! — Pozdrave koleg in sošolcev, s katerimi so osem let tlačili iste srednješolske klopi, sprejemajo, kot sprejema mogočen vladar udanostne izjave vazala. Razume se, da so nadljudje, da govorimo z Albanom Stolz: „ganzlich durch\v;issert von den liberalen Ansichten und Redensarten, wie man sie in Oesterreich allerorts so reichlich antrifft, wie dereinst die Frosche in Egypten." Dobro bi bilo, ko bi eden izmed teh nadljudij napisal „navod občevanja z nadčlovekom". Potem bi vsaj vedeli, kako se imamo vesti, kadar pridemo v dotiko z njimi. Najprvo seveda je, kadar srečaš nadčloveka, da padeš v prah pred njim. Primi potem njegovo nogo in si jo postavi na tilnik. Glej, da bode v bližini fotograf, kateri bode ovekovečil prizor, kako ti drži nadčlovek nogo na tilniku. Levo Jfiko, v kateri ima palico, ali pa morda la\vn - tenniški lopar, opira v bok, desna tiči v žepu, v ustih balansira svalčico in njegov nastop sploh kaže, da je devanje noge na tilnik sužnov njega vsakdanje delo. Res, veličasten prizor! Glede nagovora smo nekako v dvomu, ali naj bode .visoki nadčlovek", ali Zarathustrovi dikciji primernejše ^pravokotni nadčlovek". Kdo ve, ako bi Prešeren videl početje nadljudij, ali bi potem še govoril o „mla-dosti jasnosti"? lišču obstoje slovenske stolice »de jure« de danes, kajti to vseučilišče se je izrecno ustanovilo za obe narodnosti, in stolice, v katerih so v letih 1851 do 1855 slovenski učenjaki, kakor dr. Krajnc, dr. bkedl in dr. Kopač, predavali slovensko pravoslovje, t e stolice še dandanes niso razveljavljene, so sa nas »hereditas ja-cens« in Slovenci imamo pravico do njih. Toda vlade se niso ganile, da bijih nam realizirale, in naučni minister Gautsoh je leta 1891 na dotično našo urgenco odgovarjal, da je uvedba slovenskih predavanj na graški pravni fakulteti nemogoča, ker bi to baje »dovedlo do razdelitve fakultete in ker ni na razpolago sposobnih znanstveno izobraženih docentov«. Tak je bil odgovor za nas Slovence in vlada se ni prav nič potrudila, kakor za Italijane, da bi premišljevala, ali ni k a -kega drugega pota, po katerem bi se zadostilo neizogibni, dejanjski potrebi Slovencev. Vlada je pač zaukazala slovensko uradovanje, ki se je naravno močno razširilo, da bi pa tudi skrbela za zanesljivo podlago tacega uradovanja, ki jo more dati samo pravosodni nauk v slovenskem jeziku, to vladi še ni na misel prišlo. Prepuščala je razvoj slovenskega pravnega jezika, slovenskega pravo-znanstva edino le zasebni pridnosti slovenskih pravnikov, ki so pa tudi na tem polju storili in žrtvovali nerazmerno veliko. T a krivični položaj je pa vendar rodil neoporečno dejstvo, da smo namreč z lastnimi silami in brez najmanjše vnanje pomoči slovenski jezik tudi v pravni stroki dvignili na nivo znanstvenosti instem dokazali sposobnost njegovo za znanstvena predavanja. Tembolj pa dandanes čutimo krivico v tem, da se nam še vedno odrekajo pravo-slovne študije v narodnem jeziku in s tem priprave za uspešno delovanje bodisi v praktičnem uradovanju, bodisi pri razvoju pravo-znanstva. Kakšno pomanjkanje vlada v prvem oziru, dokazujejo najbolj takozvani ^slovenski kurzi", ki jih je uvedlo višje-sodno predsedstvo v Gradcu za nemške avs-kultante v ta namen, da bi se naučili slovenščine in tako usposobili za uradovanje med slovenskim ljudstvom. A da je ta naprava le ironija potrebne jezikovne izobrazbe, da je le navidezno nadomestilo za dokaz jezikovne sposobnosti, in da je na veliko kvar zanesljivosti in ugledu pravosodja, — to čujemo dan na dan iz Štajerske, kjer se nameščajo taki po sili in za silo jezik lomeči uradniki To je nova krivica za naš narod, katere nikakor nismo dolžni trpeti kateri pa bi se prav lahko v okom prišlo s tem, da bi se našemu obilnemu srednješolskemu naraščaju omogočila akademična izobrazba na univerzi ali za začetek vsaj na pravni fakulteti v Ljubljani. To je treba zopet poudarjati danes, ko vidimo, kako vlada hiti na izvenreden način, da zajamči Italijanom pravoslovne študije v njihovem jeziku. Napravimo pa tudi paralelo, da vidimo, kdo je pravne fakultete bolj vreden in potreben, mi ali Italijani? Storimo to čisto na kratko in brez najmanjše politične primesi! Nas blovencev je samih veliko \e$, nego avstrijskih Italijanov ; mi posedujemo zemljo v kompaktnih masah, dočim je italijanski živelj razkosan na dva več kot oddaljena dela, poleg tega pa v Primorju raztresen, kar se le da! Mi Slovenci smo za Avstrijo vsaj toliko vreden narod, kakor Italijani, in za nas velja jednakopravnostni temeljni zakon prav tako, kakor za Italijane. Slovenski jezik si je v uradih pridobil pozicijo, katere mu nobena sila več odvzeti ne more, in slovensko uradovanje je prav tako neizogibno potrebno za Slovence, kakor italijansko za Italijane, samo da je slovensko, kakor bomo videli, mnogo bolj ekstenzivno Nadarjenost in veselje do pravniških ved smo dokazali tudi s tem, da smo si ob last nih močeh razvili slovenski pravniški jezik in da vzdržujemo ie nad dvajset let svoje pravniško strokovno glasilo, kije edini list za pravno vedo na jugu države gori do Dunaja. Kako imajo ravno naši Italijani v tem oziru ugodno stališče, dokazuje to, da jim Manzova knjigotržnica na Dunaju izdaje pod naslovom »Gazzetta dei tribunah« nekak laški prevod ofioijozne »GerichtBzeitung«, katerega urejuje dr. Sobumacher, c. kr. dvorni svetnik v — justičnem ministerstvu. In dočim Bi moramo mi vse priročne knjige zakonov v slovenskem jeziku sami prirediti in zaloiiti, ne da bi uredniki dobili najmanjši honorar, skrbi pa vlada za italijanske uradne pripomočke na ta način, da se vse boljše priročne knjige, komaj da izidejo, tudi že na italijanski jezik prevedejo po vladnem naročilu in proti nagradi, ki jo vlada plačuje. Mi vsega tega Italijanom nič ne zavidamo, a vendar moramo vzlasti v teh primerah z Italijani naše zapostavljanje s krvavečim srcem občutiti. Nadalje je vlada dosedaj tudi na vse možne načine ozirala se na dijake italijanske narodnosti, samo da jim je omogočila napredovanje v pravoznanstvu; ti dijaki nimajo le laških pra-voslovnih predavanj v Inomostu, ampak dovoljeno jim je tudi v Gradcu, da državne izpite polagajo v italijanskem jeziku. Tako deluje vlada na to, da se za italijansko ljudstvo pridobi vedno dovolj jezikovno sposobnega uradništva, in ta namen bo imela tudi bodoča italijanska pravna fakulteta. Sedaj pa poglejmo, koliko je treba za praktično življenje laških juristov, a koliko slove n s k i h ? Tu imam izkaz o številu sistemizovanih konceptnih uradnikov, kakor ga je priobčil »Verordnungsblatt des k. k. Justizministeri-ums« za leto 1899 na straneh 177 in naslednjih. Ta izkaz velja le za justične uradnike, to je za status sodišč in državnih pravdništev, a analogno je merodaven vsaj v istem razmerju tudi za druge stroke, za upravno in finančno službo ter za odvetništvo in notarijat. Znanje laščine in zgolj laščine je potrebno le praktičnim juristom v Trentu; — slovenski pa morajo znati vsi praktični juristi na Spodnjem Štaier" skem in na Kranjskem. Koliko pa je treba ljudi tam, koliko tukaj ? V imenovanem laškem ozemlju sta 2 sodna dvora, je 24 okrajnih sodišč in 89 sodnih konceptnih uradnikov sistemizovanih, — v navedenem slovenskem ozemlji pa so 4 sodni dvori, je 47 okrajnih sodišč in 205 sodnih konceptnih uradnikov sistemizovanih. To razmerje — 89 pa 205! — pa je za Slovence še ugodneje, če prištevamo še osem koroških okrajnih sodišč, s 13 konceptnimi uradniki, pri katerih je znanje slovenščine neobhodno potrebno. (Pod-klošter, Pliberk, Dobrla ves, Železna kaplja, Borovlje, Rožek, Trbiž in Velikovec) ter vsaj '/a °v volivno borbo, ao postavili 50 kandidatov v 107 okrajih, slobodna zveza 41 — 43, kmečka zveza 39—40, nemška državna stranka 38 -39, Poljaki poskušajo svojo Brečo s 25 kandidati v 47 okrajih ; nemška ljudska stranka z 39 v 40, bavarska kmečka zveza z 19 v 20 okrajih itd. Litavski in danski kandidatje • so po trije, en Mazur in devet divjakov. — Volivni izid bo seve pokazal povsem drugačno razmerje ter bo mej drugim brezdvomno centrum stal zopet na prvem mestu. Volitev prihodnjega torka seve še ne bo podala celotne slike, ker bodo bržkone v več nego polovici volivnih okrajev potrebne ožje volitve. Zanimivo je, da so ravno za sedanjo volitev v svrho popolne tajnosti odredili na vsakem volišču po eno ali več celic, v ka terih more volivec neopazovan vtakniti svojo glasovnico v uradni zavitek in tako zaprto vročiti komisiji. Posebno praktične celice je oskrbelo kolinsko mesto; imajo namreč dvoje vrat, in sicer tako, da se vhod odpre šele tedaj, ko se odpro izhodna vrata. Drugi imajo postavljene bolj enostavne naprave: tri- ali štirikotno stojalo s preprogami. Novi srbski ministri. Zadnjo usodno noč je kraljestvo srbsko poleg kralja in kraljice izgubilo tudi svojo dosedanjo Markovicevo vlado in na krmilo so prišli popolno drugi možje, ki pa večinoma niso novinci v ministerski službi. — Novi ministerski predsednik jovan Avakumovic je bil 1. 1892. predsednik tedanje liberalne vlade. Prej je bil pod Risticem opetovano pravosodni minister in pozneje več let sodnik pri kasacijskem dvoru. Od leta 1893 se je posvetil edino le odvetniški službi ter je bil obenem voditelj levega liberalnega krila, ki je bilo v odločni opoziciji napram vladi. Avakumovic šteje sedaj 58 let. Na kralja Aleksandra je gojil jezo že celih deset let, ker ga je pred tem časom nekoč kralj dal aretirati. Kraljice Drage Avakumovic sploh ni mogel, vsled česar se niti on niti njegova soproga nista nikdar odzvala povabilom na dvor. — Zanimivo je, da je Ava kumovic vodja liberalcev, ki so doslej sploh veljali za dinastiško-obrenovistiške, ter da je bil doslej sam velik nasprotnik Karagjorgje- vicev. —• Minister za notranje zadeve je Stojan Protic, eden najvplivnejših vodij radikal-cev. Nekaj časa je bil komisar pri narodni banki in prej ravnatelj pri avtonomni monopolni upravi. Mož šteje sedaj 47 let. O njem je znano posebno to, da je bil radi znane „ zarote" proti Milanu obsojen v 20-letno ječo, in je bil nasproti vladi sploh vedno v opoziciji. — Zunanji minister Lju-bomir Kaljevic je bil 1. 1875. ministerski predsednik, pozneje poslanik na Dunaju in sedaj senator. Dogodkov v letu 1870. se je udeleževal dejanjski, sedaj ga smatrajo za zmernega nevtralca. Sedaj šteje 60 let. Milan je seve tudi njega zasledoval, a mu ni mogel do živega. Sploh je pa užival Kaljevic posebno spoštovanje pri vseh strankah in pri dvoru V ostalem pa je mož odločen Karagjorgjevicevec. — Ljubomir Živ kovic novi pravosodni minister, je bil vodja levega radikalnega krila. Z napadi in kritiko na razmere v kraljevi hiši si je pridobil občo popularnost. Obsojen je bil tudi on v 20-letno ječo, a kmalu pomiloščen. Sedaj štedaj šteje šele 42 let. Svojedobno je bil urednik opozicionalnega „Odjeka" ter je bil kot žrtva razmer strasten sovražnik Aleksandra, posebno pa Drage. — Iste starosti kot Zivkovič je tudi novi trgovinski minister Jurij Genčic. Mož je bil sicer ob Aleksandrovi poroki notranji minister, a radi tega nič manj sovražnik Dragi. V tej zadevi je pozneje nekoč iz Opatije pisal kralju neko pismo in bil radi razžaljenja kralja obsojen v osemletno ječo, pozneje pa pomiloščen. Presedel je v zaporu eno leto. To mu je pomnožilo srd do Obrenovicev, katerim, posebno Milanu, je bil prej bolj prijazen. Svojedobno je storil vse, da odvrne kralja od Drage in ker ni vspel, je nastopil sedaj kot maščevalec za svojo čast. — Finančni minister dr. Vojislav Veljkovic je bil prej kabinetni načelnik umorjenega kralja; od poroke sem se je priklopil pa tudi ta liberalni opoziciji. Kakor večina tovarišev pripada tudi on v vrsto najzagrizenejših nasprotnikov Drage. Svojedobno ni hotel ustreči Aleksandrovi zahtevi, naj sostavi proklama-cijo o zaroki. Pridružil se je stranki ne-spravljivih liberalcev. — Naučni minister Ljubomir Stojanovic, je somišljenik radikalne stranke in visokošolski profesor, vojni minister general Atanackovič je seveda tudi Avakumoviceve barve ter oseben sovražnik umorjenega vojnega ministra generala Markoviča. Svoj čas je bil minister za javna dela. — K sklepu pride še Dragin svak polkovnik Mašin, baje morilec kraljičin, ki jo je sovražil od poroke sem in radi tega izgubil vojaško čast. V ostalem je seve ničla. — V splošnem je torej novi kabinet res tak, da bo z nekim zadovoljstvom dal zadnje spremstvo Dragi in njeni žrtvi Aleksandru. Dvoboj nemških princev v Rimu. Občutljivost in vrooekrvnost nemških princev je. obče znana in bi bila kmalu povod najzafiimivejemu dvoboju, kar jih pozna svetovna zgodovina. Biti sta se namreč nameravala nemška princa prestolonaslednik in njegov brat Eitel Fritz in sicer tedaj, ko sta bila z očetom vred gosta kralja Viktorja Emanuela. Prišlo je pa tako-le: Pri avdienci cesarja Viljema ter princev je sv. oče imenoval Eitel Fritza kljub njegovim 19. letom „svojega dobrega malega otroka". Ponosno germansko srce je bilo bržkone že tedaj silno užaljeno in bi bilo kakemu drugemu brezdvomno takoj napovedalo dvoboj. Ko je zatem odšlo cesarsko spremstvo od papeža, rekel je prestolonaslednik Friderik Viljem adjutantu svojega brata: Pazi dobro na malega dečka. Morebiti bo zahteval košček sladkorja, kadar domov pride. Eitel Fritz je slišal te opazke ter se grozno raz-togotil, vendar se je pa vzdrževal, dokler je dospel do nemškega poslanstva. Tam se je podal v svojo sobo ter zaukazal svojemu služabniku, da takoj izroči prestolonasledniku poziv na dvoboj, silužabnik se je nekoliko upiral, ko mu je pa srboriti princ z vojnim sodiščem zaradi nepokorščine grozil, je izpolnil zapoved. Prestolonaslednik je smatral poziv kot burko ter se v bratovo sobo podal, kjer se je zopetno pošalil: Kaj je mojemu malemu dečku? To, je zavpil Eitel Fritz togotnim glasom, da če Vaša cesarska visokost ne sprejme mojega poziva na dvoboj, te bom z zaušnicami prisilil, da braniš čast svoje uniforme. Prestolonaslednik je na to sprejel poziv in določeno je bilo, da se vrši dvoboj v Monza Parku in v orožje imajo služiti zakrivljene turške sablje. Kralj Viktor je še pravočasno zvedel o stvari ter potrebno ukrenil, da se je nameravani dvoboj preprečil. Nameravan napad na predsednika Roosevelta. Predsednik severo - ameriških zveznih držav Roosevelt potuje sedaj po raznih mestih velike unije, da se pouči o ondotnih razmerah, obenem pa malo poagitira, ker ni več daleč čas, ko bo voliti novega predsednika. V drugi polovici maja se je mudil v Kali- forniji, kjer so posebno dobro poskrbeli za vse varnostne odredbe. Posebno v mestu Oaklandu je občinstvo začudeno vpraševalo, čemu toliko raznih straž, kakor bi potoval kak evropski vladar. No, kmalu se je pa pokazalo, da so bile silno umestne take odredbe, kajti policija je zasledila dobro organizirano zaroto proti Rooseveltu. Major Olneg je namreč prejel brezimno pismo, v katerem mu nekdo naznanja, da sta se v njegovi hiši sošla Italijana Carlo Girardo in Antonio Polivinco in sklenila umoriti predsednika. Zadevno pismo je major izročil mestni policiji v Oaklandu, ki pa menda doslej še ni odredila kakega koraka. — Polivinco je isti Italijan, ki je dne 13. maja 1867. nameraval napad na našega cesarja pri cerkvi sv. Štefana na Dunaju. — Izvedelo se je tudi, da je drugi zarotnik Girardo dopisaval s znanim zarotnikom Czolgoszem v Los An-gelos. Iz brzojavk. N a d š k o f d r. K o h n je bil v četrtek vsprejet pri papežu v avdienci. — Kriza v Italiji. Listi poročajo, da je podalo ostavko skupno italijansko ministerstvo. Povod krizi je baje silno neugoden položaj, ki se je pojavil povodom in vsled zadnjih proti avstrijskih demonstracij Drugi razlog pa je ta, da je zbornica sprejela predlog glede uvedbe preiskave proti mornariškemu ministru B e 11 o 1 u. I r e d e n t a in „a f e r i c a" bota vrgla kabinet, če kralj sprejme demisijo.— Odpoved konkordata. Francoska zbornica je izvolila komisijo 33 članov, ki naj se peča z odpovedjo konkordata in stavi dotična predloge, kakor tudi one glede ločitve cerkve od države. 17 članov je pristašev te ideje, 16 nasprotnikov, kar po-menja, da ne pride do pozitivnih sklepov. — Revolucija v Venezueli končana. Brzojavka iz Curacao trdi, da je končana domača vojska. — Figig kapituliral. Uporni kraj Figig, kjer se je izvršil znani napad na algirskega guvernerja, je vsprejel pogoje kapitulacije. Mesto mora izročiti orožje in plačati odškodnino. Vlaganje temeljnega kamna za grajsko cerkev. Iz blejskega kota 8. junija. Vkljub strankarstvu, katero tudi prebivalstvo Bleda razjeda, združila je včerajšnja znamenita slavnost — polaganje temeljnega kamna za novo grajsko cerkev — vendarle veliko večino grajskih faranov nasprotnih strank v nekdanjo tako lepo edinoBt in bratsko slogo. Vsaj za trenotek pozabili smo na vse, kar nas razdvaja, in zbrali smo se na razvalinah stare cerkve sv. Martina, da vložimo temeljni kamen novi veličaBtni farni cerkvi, ki bode, kar pač nihče ne zanika, velikega pomena ne le za verski marveč tudi za gmotni napredek našega rajskega Bleda. Bled je navezan na letovičarje. A med njimi je tudi lepo število odločnih katoličanov najboljših stanov, ki hočejo tudi med nami zadostovati svojim verskim dolžnostim. Kolikokrat smo že čuli ravno iz njih ust pritožbe, da jim je nemogoče v mali blejski farni cerkvi vdeleževati se nedeljske službe božje, in lahko rečemo, da je marsikateri ravno iz tega vzroka okrajšal svoje bivanje na Bledu. To dejstvo, da bo nova farna cerkev velikega pomena tudi za gmotni razvoj blejskega letovišča, imel je, kakor menimo, občinski odbor, njemu na čelu gosp. župan Jakob Peternelj, pred očmi, da je včeraj oficijelno prisostvoval vlaganju temeljnega kamna. Občinski odbor, dasi liberalen, je s svojo navzočnostjo očitno pokazal, da zna ceniti vsak napredek Bleda, če se gre tudi le za novo farno cerkev. Občinski od bor je čutil, da v tako slovesnih trenutkih mora nehati vsako strankarstvo. In ravno zato je otroška demonstracija, katero je uprizorilo tukajšnje učiteljstvo s tem, da je vkljub povabilu ostentativno izostalo od slavnosti, toliko bolj smešna, da ne rabimo hujšega izraza. Prav res smilila se nam je šolska mladina, ki je brez vsakega nadzorstva, kakor čreda brez pastirja, begala po razvalinah, pač tudi v nevarnosti, da jeden ali drugi otrok pade v globoki jarek. Pripovedovalo Be nam je sicer, da je bila gdč. "VVurner tudi med gledalci. A med otroke ae ni upala priti. Revica se je neki bala strogega šefa. Za gospoda Rusa tedaj slavnost ni bila oficijelna. Vi, gospod Rus, ste učitelj, in kot tak imate v osebi c. kr. okrajnega glavarja, kot predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta, svojega predstojnika. C. kr. okrajni glavar je bil v svoji službeni gala-opravi, tedaj oficijelno pri slavnosti navzoč. Pa ne, da bi sedaj od vas dobil Iekcijou, češ, da ne ve, kaj je ofioijelno. Vi ste občinski odbornik. Vaš župan jo slavnosti prisostvoval, podučite ga, ker ne ve, kaj je cficijelno. Vi ste posestnik vile ravno pred cerkvijo. Ali vam je res vsejedno, ko bi se vam bila enkrat stara groblja nad vašo glavo podrla? Povejte nam, ali bi bila res sramota za vas, stati tam, kjer vaš c. kr. okrajni glavar in vaš župan? Ali tako umevate paragraf šolskega zakona, ki vam veleva, verako-nravno vzgajati mladino, da tam ni prostora za vas, kjer se šolska mladina udeležuje tako izvanredne cerkvene slavnoati ? Nismo vas nikdar imeli za posebno luč našega liberalnega učiteljstva a da ste tako priprost, zraven pa tudi tako za-grizen, tega pa le nismo vedeli. Upajmo, da se do vlaganja sklepnega kamna v vaši glavici vendar le prižge še kaka druga lampioa. Slavnost se je vršila tako-le: Stavbeni prostor je jako okusno okrasil in šotor za sv. mašo prav praktično priredil stavbeni odbor, kateri ima v svoji sredi ne umorno delavna gg. Hudovernika in Ver-derberja. Presvetli knesoškof se je pripeljal na Bled ob 9. uri zjutraj. Pozdravili so ga: zastopnika vlade, c. kr. okrajni glavar pl. Detela in o. kr. okrajni komisar Sohittnig, stavbeni odbor ter dekanijska duhovščina. Ob 10 uri se je pričelo sv. opravilo, kateremu je velikanska množica zbranega ljudstva sledila z največjo pozornostjo. Presvetli knezoškof je v poljudnem in navdušenem govoru razložil sv. obrede ter vernike opominjal, naj bo njih versko prepričanje trdno, j kakor temeljni kamen, katerega daneB via- • gamo. V kamen se je vložila latinsko-slo- j venska spomenica, katero je klasično sestavil j mil. g. stolni prošt dr. Kulavic in katero so j podpisali vsi dostojanstveniki. Med sv. mašo I smo občudovali krasno petje domačega cer- j kvenega zbora, katerega je domači g. ka- j pelan Kimovec, znani glasbeni in skladatelj, izborno izvežbal. Med obedom so imeli na-pitnice presvetli knezoškof, c. kr. okrajni glavar in domači gosp. župnik Jan. Oblak. Gosp. dekan Janez Novak pa se je v na-pitnici spomnil bližnjega imendana Presvetlega, kateremu so navzoči navdušeno izrazili najboljša voščila. Popoldan ob 3. uri je bilo posvečevanje novih zvonov na Rečici, grajski podružnioi. To vam je bil pravi praznik za vrle Reči-čane. Smelo rečemo, da že dolgo nismo videli priproste vasi, ki bi bila tako praznično odeta, s tolikimi slavoloki, zastavami in s tako mogočnim strelom sprejela svojega višjega pastirja, kot ta dan Rečica. Čast ji I — Zvonove je vlil zvonar iz Wiltena pri Inomostu ter so prav lepo in čisto melodično vglašeni. Jako nizka cena priporoča mojstra, kateremu se je b temi zvonovi odprla pot na Kranjsko. — Presvetli je tudi to priliko porabil, da je mnogobrojnim vernikom razložil obred poavečevanja in pomen zvonov. Naj bi vrli Rečičani vedno pomnili prelepih naukov višjega pastirja, naj bi ostali, kot bližnji sosedi Bleda, vedno takega katoliškega duha. kot so ga pokazali včeraj! Zvečer smo se poslovili od Presvetlega, kateri 6e je odpeljal na Goričane. Na svidenje pri posvečevanju nove cerkve! 20.000 kron zgube. Iz Črnega vrha, 2. junija. Se nam je v spominu, kako je »Slov. Narod« neprenehoma dan za dnevom nesramno in podlo napadal vsa naša društva. Ni ga kmetijskega društva, ni je posojil niče, katere bi ne bil že obmetal z naj-ostudnejšimi lažmi. Sistematično so zabavljali, lagali, sumničili, podtikali, obrekovali in denuncirali jim neljube osebe in klicali obla-stva na pomoč. Tem navalom se marsikatero društvo ni moglo ustavljati, moralo je prenehati. Vsak tak slučaj je bil liberalcem povod k novemu napadanju. S škodoželjnim veseljem so že pred meseci napovedavali propad takega društva, kateremu so sami s svojo zlobnostjo spodkopali podlago. Tem ljudem na čelo se je postavil dr. Tavčar in jim dajal zgled. Kjer je po deželi hodil, je hujskal ljudi zoper naša društva. Tako se je tudi zgodilo, da je liberalna mlekarna v Črnem vrhu, kjer je Tavčar z neko samozavestjo izustil besede, da »klerikalna organizacija crka na vseh konceh«, pod vodstvom dveh zagrizenih liberalcev naredila fiasko, ki ga bodo ljudje pomnili. Ne bi več pisali o tem za črnovrško občino prežalostnem slučaju, da bi nas ne izzivalo obnašanje liberalcev. Revizija je pokazala zgube pri mlekarni nad 12.000 kron. Po izjavi vbščakov pa bo zgube od 18 000 do 20.000 kron, najbrž še več, ker stroji niso vredni nobene cene, in je še vprašanje, kam se bo sir prodal. Udje bodo morali od krave plačati do 100 kron. Rokodelci, najemniki, ki nimajo druzega, kakor po eno kravico in sveta v najemu za eno kravo, bodo zgubili to, kar edino jih redi. Premožnim družinam je vsekala mlekarna rane, katere se ne bodo zacelile desetletja. To so zakrivili liberalci. Ti ljudje so mlekarno vstanovili, ti so jo vodili, ti so s svojo lahkomišljenostjo zabredli v dolgove. Predrzno in lahkomišljeno je bilo od liberalcev že to, da so vstanovili društvo z neomejeno zavezo v kraju, kjer ljudje še nimajo smisla za društveno življenje. Predrzno je bilo od njih vstanavljati mlekarno v kraju, ki je zanje skrajno neugoden. Predrzno in lahkomišljeno je bilo od liberalcev, da so se postavili na čelo društvu, ki vspeva le pod vodstvom izkušenega in spretnega sirarja, v načelstvu pa izmed njih nikdo nima pojma o mlekarstvu, marsikateri bi celo v domači hiši potreboval modrega gospodarja. Vsled tega je bila mlekarna tako zanemarjena, da se je referent poljedelskega ministerstva izrazil, da take nemarnosti še ni videl. Skrajno lahkomišljeno, da kazni vredno je bilo. da so za drag denar kupili od judov stare, že obrabljene stroje, ki nimajo nobene vrednosti. Propada mlekarne so krivi liberalci. S svojim liberalno reelnim gospodarstvom, s katerim se baha »Sloven. Narod", se pahnili črnovško občino v nesrečo in revščino. Vi, ki ste stopili k liberalni stranki v službo in se tam drug druzega vredne spoznali, zdaj pisarite, zdaj zabavljate, zdaj ovajajte in kličite oblastva na pomoč, da ne bo nedolžno ljudstvo plačevalo, ampak tisti, ki so propad zakrivili. Občin« ste torej spravili na beraško palico. Ljudje tarnajo, se jeze, vas preklinjajo in obupavajo. In kdo izmed liberalcev je storil korak, da bi od ljudi odvrnil nesrečo? Pač, letali ste v Idrijo, letali v Ljub ljano, a ne radi ljudi, ampak radi sebe in radi svojega premoženja. Edino, b čimur hočete rešiti mlekarno konkurza, je bilo vaše prizadevanje, da bi mlekarno še dalje vlekli. Prašamo pa. kako bi mogli oni, ki so na pravili do 20.000 kron dolga, mlekarno povzdigniti, naSih mož se bo pa tudi vsak 10-krat prej premislil, kakor da bi sebe svojo družino in svoje premoženje stavil v nevarnost. Načelnik mlekarne je bil liberalni Janez Lampe. Strmite, kaj je storil! On pride k revizoriu ln ga prosi, naj ga ne trga po Slovencu, Bicer se bo on spravil nad »Kmet. društvo«. Odtod torej vedne laži po Slov. Narodu. Odtod prihaja, da »Kmet. društvo« nima miru pred žendarmerijo. Ni dolgo časa da sta prišla orožnik in župan v prodajalno »Kmet. društva.« Po naročilu okr. glavarstva Bta prišla merit prostor in »temo.« Mi pa vprašamo, je li glavarstvo tudi naročilo, naj meri korake tisti, ki ga je največ nesel pod klobukom? Poskrbljeno je, da drevesa ne rastejo v nebesa, poskrbeli bomo pa tudi mi. da se bo črnovrškem županu odlomil vrh. Nam se sicer ne zdi vredno, da bi se z županovo osebo pečali v Slovencu, pač pa milujemo občino, katero vodi župan, ki je bil načelnik mlekarne. Občina bo kmalu imela priliko otresti se liberalizma na vsej črti in liberalce pomesti iz javnega življenja, posebno ker so nam dali priliko, da bomo spregovorili eno ali dve tudi o njihovem občinskem gospodarstvu. Tedenski koledar. N e d e 1 j a , 14. junija: 2. pobinkoštna; Bazilij šk. evang.; Prilika o veliki večerji. Luk. 14. — Ponedeljek, 15. junija: Vid, Modest mm. — Torek, 16. junija: Frančišek Reg. sp. — o r e d a , 17. junija: Cirijak in Muska. — Četrtek, 18. junija : Feliks in Fortunat mm. — Petek, 19. juni|a: Srce Jezusovo, Nazarij šk. — Sobota, 20. junija: Prot m., Silverij p. — S o 1 n c e izide 20. junija ob 4. uri 14 min., zaide pa ob 7. uri 48 min. — Lunin spremili: Zadnji krajec 18. junija ob 7. uri 42 min. zjutraj. — M u s i c a s a c r a v nedeljo, 14. junija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Tretjo Cecili-jino mačo zložil Franc Schopf, graduale »Os justi« Anton Foerster, ofertorij »Veritas mea« Otto Kornmiiller. Dnevne novice, V Ljubljani, 13 junija. Cesarska zastava osramočena! Vsa Ljubljana je razburjena, ker ve, da je deželna vlada dobila uradno poročilo, da je bila pri turnarski slavnosti cesarska zastava strgana z droga. Turnarski »Einge-sendet« pri tem nič ne spremeni, čuden se nam pa zdi način, kako je pri prizorih, ko se je pela »Die Wacht am Rhein«, postopala vojaška godba. Po poročilu tega »Eingesendet« se je umaknila za toliko časa, da je vse minulo v notranje prostore, potem pa zopet prišla — nazaj. Turnarji se sklicujejo na to, da jim je deželni predsednik dovolil izobesiti frankfurtarske zastave, ne pomislijo pa na to, da smatramo Slovenci izobešanje frankfurtaric v Ljubljani najskrajnejše izzivanje slovenskega naroda. Turnarji z razobešanjem takih zastav niso skrbeli za red in mir. Ves položaj o razmerah na Kranjskem bo pojasnjen tudi s tem, da so se te slavnosti udeležili tudi mnogi o. kr. u r a d n i k i v turnarski uniformi. To bi grmelo na slovenske uradnike, ako bi se na tak način umeSavali v javno življenje, kakor brez skrbi delajo nemški uradniki. Po županovem uradnem poročilu je zadeva s cesarsko zastavo na kazin8kem vrtu zadostno pojasnjena in sedaj naj še dež. vlada odgovori na to, ako je smatrala umestnim, da je take dogodke na kazinskem vrtu sploh nadzorovala, saj vemo, da vsako slovensko prireditev jako skrbno nadzoruje. Kako ae ne dela za narod. Z Dunaj a se nam piše: Kako delajo gospodje liberalni akademiki, katerih geslo je: „za svobodo in narod!" za svobodo, je že dovolj znano. Kako pa delajo za narod, naj pove samo sledeči dogodek, ki označuje drastično njih ljubezen do naroda. V maju, kakor znano, se je priredil shod za slovensko vseučilišče na Dunaju. To je vprašanje, kjer pri trezno mislečih ljudeh preneha vsako strankarstvo. Pripravljalni odbor je želel, naj bi šlo vse slovensko dijaštvo složno v tem vprašanju. Ne tako liberalci! Ti so izdali parolo, da se shoda ne bodo udeležili, ako pride Danica s trakovi. Ker smo želeli, da se v tako važno zadevo ne vmešava strankarstva, iz lastne i n i c i-j a t i v e nismo prišli s trakovi, le da se ne bi škodovalo dobri stvari. Za hvaležnost pa smo pozneje zvedeli, da so liberalne šeme smatrali to za velik triumf nad nami. To si bomo zapomnili za bodočnost. Uso-jamo pa si vprašati gg. liberalne kolege (joj, to je razžaljenje zanje!) Ali se to pravi delati za narod, če se v tako pereča narodna vprašanja vlači stankarstvo ? Fej! takim narodnjakom, ki niti v najvažnejši narodni zahtevi ne odjenjajo od svoje steklosti. Jasno se kaže v tem ves vaš značaj. Pri tem delu .za narod" pa se čutijo ti gospodki zelo vzvišene nad nami. Je pač svojstvo slabotnih možgan, da rada bolehajo za megalomanijo. Zoper to ni pomoči! Zde se nam pa tako pomilovanja vredni, kakor tisti norec, ki je pred leti ušel iz norišnice v Ljubljani, zlezel na streho in vpil, da je ruski car. Za danes zadostuj! V. M. Osebna vest. Frančiškanski provin-cial preč. p. Konstantin L u s e r se je vrnil včeraj iz Rima od generalnega kapitelja. Duhovniške vesti v lavantinski Škofiji. Čast. g. Janez 11 c , kaplan v Podsredi, je prestavljen v Koprivnico; čast. gospod Alojzij Kramaršič iz Jare-nine k Sv. Marku niže Ptuja. — Čast. gospod Avgust Jager, kaplan pri Sv. Marku, je stopil zaradi bolehnosti v začasen pokoj in se naseli v Jarenini. Poročil se bo prihodnji ponedeljek g. Konrad Elsbacher, trgovec v Laškem trgu z gdč. Aneto K u k e c iz Žalca. Za brate Hrvate. Slovenjegraško politično društvo priredi jutri dne 14. junija ob 4. uri popoldne ljudski shod v blove-njemgradcu. Kot govornika sta oglašena gg.: dr Vladimir Sernec in Anton Korošec iz Maribora. Shod se vrši v prostorih slovenjegraške kmetijske zadruge. Ker se bo na shodu porabila priložnost, da izrazimo svoje bratsko sočutje s kruto tlačenimi Hrvati, zato se nadeja politično društvo najobilnejše udoležbe. Kranjski »Sokol« v Velesovem. V e 1 c s o v o 12. junija 1903. Med tem ko katoliško-narodna stranka prireja z najlepšimi uspehi svoje shode očitno po deželi, so si pa liberalci izmislili neko drugo firmo, pod katero hočejo zanesti svojo modrost med ljudstvo. To pa zato, ker Be ne upajo z javnim ljudskim shodom na dan. Pričetek je storil deželni poslanec in starosta kranjskega »Sokola« Ciril Pire. Pred par tedni je kazal svoje sokole po Medvodah, zadnjo nedeljo se je pa prikazal v Velesovem v Sajovičevem hotelu in .. . Liberalci velesovske, cerkljanske in šenčurske fare so sicer pričakovali 400 sokolov, pa toliko jih ravno ni bilo, pač pa jih je bilo, če sem prav štel, petnajst do osemnajst. Bil je zbran tudi generalni štab gorenjskega liberalizma. Ko so nekoliko poturnali in zakrokali, je spustil Ciril Pire imeniten političen govor. Govoril je spočetka o rudečih srajcah, katerih naj se Velesovci nikar preveč ne ustrašijo, potem je začel jahati političnega konja; raz katerega je šegetal poslušalcem ušesa z obljubami, ktere bi jim izpolnila narod.-napredna stranka, če bi bili kmetje tako prismojeni, da bi liberalce volili v deželni in državni zbor. Na veliko veselje navzočih cerkljanskih magnatov je podrezal tudi v tamošno gospodarsko organizacijo, za katero naj pa on ne skrbi; ko je pohrustal še sosednjo duhovščino, bila je »telovadska« slavnost pri kraju. Kot vesten poročevalec naj še omenim, da je general posebno prijazno ta dan pozdrav- ljal one udeležnike, o katerih je ovohal, da nekoliko po klerikalizmu diše. Ko se mu je en tak mož približal, vrgel mu je v pozdrav uljudne besede: »No prokleti klerikalec « Potem pa recimo, da Sokol ne zanese zavednosti olike med narod. — Umrl je v Vojniku g. Janez Zgaj-ner, posestnik in odbornik posojilnide. — Vrtna veselica v Stefanji vasi. »Katol. slov. izobraževalno in pevsko društvo« v Štefanji vasi pri Ljubljani priredi dne 21. t. m. veliko vrtno veselico pri g. Ivanu Povšetu po domače pri Strausu št. 19. Natančneje objavimo prihodnji teden. Tem potom vabimo že danes slavno občinstvo in vse prijatelje društva k vde-ležbi. Na svidenje drugo nedeljo pri Štrausu v Stefanji vasi! — O roparjih. Zadnjemu poročilu v Slovencu pod naslovom „Roparji na delu v St. Jerneju" se še dostavlja, da so tatovi usodno noč ukradli Mariji Kirar iz Loke iz skrinje hranilno knjižico v vrednosti 920 K in približno 54 K v gotovini. Naše marljivo orožništvo je v družbi več mož zasledovalo po St. Jernejski okolici celi dan in še po noči, toda brez vspeHa. Brzojavno se je še isti dan naznanilo novomeškim orožnikom o zločinstvu.. Le ti so se precej odpravili na pot proti St. Jerneji. V Rateškem gozdu so na večer zapazili pet sumljivih s puškami oboroženih mož. Ker se na orožnikovo povelje nihče ni hotel ustaviti, marveč so le dalje bežali, oddali so orožniki, kakor se čuje, pet strelov, a ni bil nihče zadet. Odnesli so vsi zdravo kožo in so se v gozdu poskrili. Par dni kasneje, to je v torek zvečer okoli 10 ure, so domači orožniki pri-tirali delavca Ivana Gregoriča iz Vrha, vklenjenega v občinski zapor. Njegov sinček Žan, ki je moral tudi priti, se je pa vsedel na stol v občinski pisarni. Povod temu je bilo to dejstvo. Imenovani Gregorič, bržkone vodja tatinske družbe, je prej to noč nesel na hrbtu polno vi ečo domov. Nočni čuvaj ga je opazil, a ker je moža poznal, ki ni ravno na dobrem glasu, ga ni ustavljal, marveč ga je drugi dan v torek zjutraj ovadil orožnikom. Ti so šli še isti dan na Gregoričev dom, a ga še ni bilo iz Pleterjev, kamor hodi delat, domov. To priliko je naš vrli postajevodja g. Abram porabil s tem, da je prijazno izvabil Gregoričevega sina, 11 letnega dečka k sebi in se otroško ž njim o domačih zadevah pogovarjal. Pri tem razgovoru je orožnik od otroka izvedel, da očeta ni bilo doma po noči od petka na soboto, da je bil deček sam z očetom in še s 4. drugimi možmi, Pleterskimi delavci, Hrvati (Ličanji) pri roparskem delu. Orožniku se je vedno bolj jasnilo, spoznal je, da otrok resnico govori, in da je njegov oče ud z'oglasne tatinske družbe. Orožniki so med tem domov prišedšega očeta Gregoriča prijeli, uklenili in prignali v občinski zapor. Njegov sinko, ki je posebej prišel, je potem v pisarni vse natanko, približno tako-le izpovedal, kar se je vse zapisalo: V petekv ponoči so me oče izbudili in mi veleli : Zan, vstani, boš šel z nami! Jaz sem se zaspan obotavljal in jih nisem hotel ubogati, zato so mi namerili klofuto. V strahu, da mi katera ne prileti okoli ušes, sem vstal in šel z očetom in s štirimi drugimi nepoznanimi možmi, od kojih sta dva imela puške, dva pa samokrese. Šli smo najpoprej h Kirarji na Loko, kjer je bilo okno že odprto. Oče so me potisnili skozi okno v sobo in mi veleli, naj preiščem, kaj je v skrinji. Dobil sem neko knjižico v ruti zavito in nekaj denarja v knjižici. Izročil sem očetu. Potem se je še eden mož zbasal skozi ravno isto okno; kaj je še ta dobil, pa ne vem. Od tam smo šli h Karlovčku, kjer smo dobili nekaj žita in odneBli nekaj kokoši. Te so pekli v Mahorovškem gozdu, pa meni ni«o nič dali. Potem smo šli k Meniču v štacuno ; tam so po predalih iskali denarja, pa menda niso nič našli. Od tam smo šli k Muhiču, potem k Sajetu in k Majzeljci. Povsod so se ljudje zbudili in nas s tem pregnali. Izpovedal je tudi, da so se možje klicali po imenih Anton, Andrej, Nace, Jožef in da so delavci v Pleterjih. Naslednje jutro na vse zgodaj že ob treh so šli orožniki z odkritosrčnim dečkom v Pleterje, da bi jim pokazal tistega Antona, Načeta i. t. d. Okoli 9. ure so orožniki prignali uklenjenega le jednega, Antona Jerele, katerega je deček dobro poznal, v zapor. Ostalih pa ni mogel več spoznati. Prej ko ne so jo že popihali drugam. Tako sedita dva tiča ukle-njena v zaporu in trdita, da sta nedolžna, da se je otrok vse izlagal. Pri hišni pre iskavi na Gregoričevem domu se je dokazalo, da deček ni lagal, ker so našli 58 K, en revolver in v peči sežgano hranilno knjižico in nekaj tiste vrste žita, kakoršno je bilo ukradeno. — Zaradi kumare (murke). V Po-lenšaku bivajoči hlapec Krajnc ukradel je pretečeni četrtek pri vrtnarju H. Topičniku v Ptuju kumaro ter zbežal. Ko sta ga hotela dva stražnika v neki gostilni aretirati, Dalje v prilogi II. II. Priloga 133. štev. »Slovenca" dn6 13. .junija 1903. bo ga morali vkleniti in na voz naložiti ter ga peljati v ječo. — Kmetij iko kemično preskuševa-liiče v Ljubljani ima Beda) svojega asistenta, in Bicer Slovenca, kakor zahteva pravica. Pisali smo svoj čas, kako ao Nemci hoteli to mesto za Bvojega Hittija, a sedaj je bil imenovan Slovenec gospod J. Turk. Izmej naših somišljenikov v odboru nam tega ni nihče sooročil. — Četrti katoliški učiteljski shod se bo vršil 20, 21. in 22. julija v Lincu. Shod bo, kakor se čuje, jako številno obiskan. — Umor. Redar Golomban iz Tržiča je v pijanosti s sabljo usmrtil J. Cjllautija, katerega je tiral po odgonu domov. Vsled tega so ga privedli v goriške zapore, da ga postavijo pred porotnike. Ali sedaj je sod-nija odstopila od zasledovanja radi umora, ampak bo sojen le radi pijanosti v službi. Tako utegne dobiti le par tednov zapora. — Nov načrt. Marsikoga utegne zanimati vest, da se je načrt žrebanja letošnje državne loterije, ki bode dne 18. junija 1903, v marsičem premenil in zboljšal. Zlasti je važno, da so na mesto dosedanjih pred- in podobitkov stopili dobitki serij v zvezi s preddobitki in podobitki, in da se je zraven glavnega dobitka v znesku 200.000 K. uvrstil še veliki dobitek za 40.000 K in da se je sploh število velikih dobitkov pomnožilo. Skupna svota vseh dobitkov znaša sedaj veliko nad pol milijona K in je toraj upanje zadeti se dokaj povekšalo. Cena srečki je ostala ista, t. j. 4 K. Kakor znano, je čisti dobiček letošnje državne loterije namenjen civilnim dobrim namenom. Ta državna loterija že 50 let deluje v dobrotne namene in kdor kupi njenih srečk, nima samo upanje lastne koristi, ampak podpira tudi vseskozi dobro stvar. — Slovenski predstavi na Koroškem Piše se nam: Hvalevredno nalogo so si dali slovenski igralci narodnega gledališča v Ljubljani s tem, da prirejajo slovenske predstave tudi izven Ljubljane, širom naše slovenske domovine. Mnogo užitka imajo od tega Slovenci tudi ob obmejnih pokrajinah. Dne 7. t. m., zadnjo nedeljo, so prihiteli vrli igralci v prijazni narodni S m i h e 1 ijad P 1 i b e r k o m na Koroškem. — Kakor vsaka večja narodna prireditev na Koroškem sta imeli tudi ti dve predstavi obilih zaprek. Naenkrat, kakor bi bilo naročeno, je izbruhnila v bližnji vasi nalezljiva bolezen, nem-čurji storili so vse, da se predstava zabrani, a zastonj. Dasi je bilo toliko zaprek — v nedeljo zjutraj že je deželni predsednik Hein dovolil, da se smejo predstavi vršiti. Prav kulantno se je v tem slučaju obnašal veliko vški okrajni glavar pl. Maverhofer-Griinbiichel, ki se je nalašč zato potrudil v Celovec. — Udeležba pri predstavah je bila ogromna; bila bi še večja, da bi omenjenih zaprek ne bilo. Izvrstno sta se predstavljali igri „Ženski otelo" in „Huzarji." Zlasti nas je s svojo dovršeno igro kar očarala ga. D a n i l o v a. A tudi ostali igralci so zadeli svoje uloge prav izborno! Ljudstvo se je razšlo z največjim zadovoljstvom. Pridno je sodelovalo tudi pevsko in tanibu-raško društvo „Gorotan". Mnogo zaslug za predstavi si je pridobil g. obč. svetnik Gobec. Slavnosti udeležili se niso samo domačini, zastopani so bili vsi kraji koroški. — Fijonir je utonil. Pri vajah na Dravi v Ptuju se je »godila v začetku tega tedna velika nesreča. Ponton je trčil po neprevidnosti ob steber dravskega mosta in se je prekucnil. V ladji je bilo 9 mož, eden od njih je bil težko ranjen, eden pa je utonil. Ladja še do sedaj ni najdena, tudi trupla ponesrečenega pijonirja še niso našli. — Za trgovske potnike. C. kr. trgovsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da c. in kr. konzulat v Braili resno opozarja na to, da si morajo avstro-ogrski trgovci, tovarnarji in drugi obrtniki ali njih trgovski potniki, kadar kupčijsko potujejo po Rumunskem, pre skrbeti obrtno legitimacijo, določeno po čl. 4 trgovske pogodbe med Avstro - Oarrsko in Romunsko z dne 21./9. decembra 1893 (drž. zak. št. 116 iz 1. 1894) in jo na zahtevanje pokazati romunskim finančnim oblastvom, da Be ognejo oviram romunskih davkarjev, ker bo be take ovire že v dveh slučajih pokazale. „ — Zrtva razmer. Zadnje dni se je ponesrečil gosp. Korošec, nadučitelj v Kropi. Pal je čez hodnik prvega nadstropja na dvorišče, kjer so nezavestnega močili. Hudobni jeziki si šepečejo, da bo o tem obširno poročal »Narodov" zaupnik, neki iz Ljubljane v Kropo privandrani Želez-nikar. — Iz Šenčurja, 10. junija 1903 Naše pred kratkim ustanovljeno „ Izobraževalno društvo« je v nedeljo 7. t. m. priredilo svojo prvo veselico. Na vsporedu bile so pevsko točke, deklamacije in dr. Weis8enhoferjev igrokaz .Lurška pastirica". 5 prvim svojim nastopom je društvo lahko zadovoljno. Udeležba iz domače in sosednih župnij bila je tako ogromna, da mnogi niso mogli dobiti prostora. Pesmi (Belarjevo »Dramilo mojih rojakov«, Aljažev »Triglav« in Sattnerjev „Pogled v nedolžno oko«) je društveni moški pevski zbor dovršeno proizvajal ; izborno ste izpali deklamaciji Gregorčičeva »Jtftejeva prisega« in Hribarjev »Pastirček Miha«. Zlasti pa je blažil navzoče občinstvo zgoraj omenjeni igrokaz. Saj bo se pa tudi naša dekleta uprav utopila vsaka v svojo ulogo, naj si je že ta ali ona predstavljala kmetico ali grofico. Ker ne vemo, kateri bi prednost dali, zato jih tudi posamezno ne omenjamo, ampak samo to rečemo, da nismo toliko pričakovali od njih, če upoštevamo, da marsikatera izmed igralk do zadnjega časa ni niti vedela, kaj je gle dališfie. C e 1 vspored se bo v n e d e 1 j o 14. t. m. ponavljal in sicer ob štirih popoludne. Društvu pa čestitamo na njegovem prvem nastopu. — Kobilo ukradli. V Mošeniku, ob čina Peč, je bila v noči od 8. na 9. t. m. posestniku Antonu Urbanija iz hleva ukradena dve leti stara kobila, visoka 15 pedi, katera je bila le na sprednji desni nogi podkovana. — Umrla je v Zerovnici poštna odpravnica gdč. Lucija S c h o 11. — Sejmi po Slovenskem od 15. do 20. junija: Na Kranjskem: 15. v Premu, Dobu, Kočevju, at. Vidu pri Zati-čini, St. Vidu pri Vipavi; Ilotedršici, Kočevju, Jagnenci, v St. Petru na Notr. in v Litiji; 18. v Zalogu in v Dolih pri Litiji; 19. v Rovišah. — Na slov. Stajar-s k e m : 15. v Novi cerkvi, pri Sv. Barbari ; Koetrivnici, Mozirju, Lembahu, na Planini, pri Sv. Rozaliji in pri sv. Vidu blizu Ptuja; 18. v Loki; 20. v Poličanah. — Na Koroškem: 15 v Pliberku in Zeor. Dravogradu; 16. v Traberku in Gra'fen-burgu. — Na Primorskem: 15. v Pavjeru. Ljubljanske novice. Ljubljanski občinski svet. Tudi včeraj je imel občinski svet sejo, ki je bila tembolj zanimiva, ker so nekateri občinski svetniki končno vendar nekoliko dali duška onemu, kar čuti in misli vsa Ljubljana. Da mej temi občinskimi svetniki ni bilo državnega poslanca ljubljanskega mesta dr. Tavčarja, ki bi s svojo osebo moral stati tedaj na čelu, ko se gre za čast ljubljanskega mesta, ni potrebno povdarjati. Značilno je, da so mnogi obč. svetniki mej sejo pričeli klicati: „P r o č z nemško zvezo!" . . . Početkom se je spominjal župan g. Dragotina Žagarja, nakar je prišel na vrsto samostojni predlog dr. Trillerja za preuredbo kolodvora južne železnice v Ljubljani. Predlagatelj je povdarjal, da je sedanji kolodvor južne železnice naravnost sramota za Ljubljano. Dasi je železniško ministerstvo po izvršenem štacijskem ogledu že ukazalo ravnateljstvu južne železnice, da mora takoj predložiti detaljne načrte južnega kolodvora in takoj z delom pričeti, se je ravnateljstvo južne železnice vstavljalo, češ, da mora prej urediti svoje finančno stanje. Sedaj se je to uredilo, južna železnica ima na razpolago 96 milijonov kron, a na slovensko Ljubljano tudi sedaj noče misliti, pač pa preureja kolodvore v nemškem Gradcu in Dunajskem Novem Mestu, v Ljubljani pa hoče pri restavraciji napraviti poseben salon, da bi potem rekla, glavni nedostatek premajhna restavracija, je odpravljen, ostali kolodvor pa že zadošča. Ako se pomisli, kako se s sedanjo uredbo ovira promet na Dunajski cesti, preko katere gre na dan 85 vlakov in se še vrše premikanja, se bode takoj uvidela potreba novega kolodvora ob Res-ljevi cesti, kajti sedanji kolodvor bi tudi v slučaju mobilizacije ne zadoščal. Govornik predlaga: Naj župan z vso odločnostjo pri železniškem ministerstvu in generalnem ravnateljstvu južne železnice zahteva izvršitev odloka železniškega ministerstva, da se v najkrajšem času prične z zgradbo novega osebnega kolodvora ob Resljevi cesti. Vender enkrat! — Čudno postopanje vladnih policijskih organov. Za interpelacijo se je oglasil obč. svet nik g. dr. Triller, ki pravi, da je hotel „že prej" interpelirati, to pa pove radi tega, da ne bo mislil neki ljubljanski dnevnik ^Slovenec"), da se je vzdramd iz spanja na njegovo drezanje. (Samo, da se je g. doktor sploh enkrat ohrabril do interpelacije, pa smo zadovoljni. Opomba uredništva) Dr. Triller pravi, da je bil v noči 2. ju nija na kolodvoru južne železn ce prijet in priveden na policijsko stražnico mirni gost ljubljanskega mesta g. dr. P e g a n iz Celja. Ta aretacija je bila velika pomota vladnih policijskih organov in žalostno je, da je še-le javno mnenje moralo prisiliti uradni list do nekega »pojasnila«,ki je pa vlilo le olja v ogenj. Blamaia deželnovladnih organov se je hotela v »Laibaoher Zeitung« braniti s tem, češ, da je dr. Pegan fiksiral detektiva Kosa, katerega pa niti ne pozna, da pa je s tem storil tako žaljenje, ki opraviči njegovo »privedenje « To interpretiranje ustavnega zakona je jako cinično in vedno bolj se utrjuje prepričanje, da lezemo v izredne razmere. (Klici: .Res je!") Tako daleč pa tudi v Ljubljani ne bo prišlo, da bi bil Bakrosankt vsak de tektiv, katerega bi se niti pogledati ne smelo in bi človek, če ga pogleda, bil aretiran Pri tem pa je sodelovala tudi mestna policija. Občinski svet ne more mirno pre našati tako nevarnega prejudica, zato vpraša g. župana: Je li znano g. županu, da je bil dr. Pegan res priveden v mestno policijsko stražnico, kaj hoče ukreniti, da Be v bodoče ne zgode take zlorabe, in kako namerava preskrbeti zadošSenja mirnemu gostu dežel nega stolnega mesta Ljubljane? Župan je na to odgovoril, da mu je slučaj man in da ga obžaluje, ker more ta slučaj slabo vplivati, kajti Ljubljana je bila proti gostom, ki se niso stavljali v nasprotje s prebivalstvom, vedno gostoljubna. V resnici je sodeloval pri tem mestni policijski Btražnik, ki je po naročilu državnih organov vprašal dr. Pegana za njegov nacijonale. (O ne, g. župan! Stražnik je prijel na peronu dr. Pegana z besedami: »V imenu postave pojdite z menoj!" nakar so dr. Pegana kakor največjega zločinca vodili na policijsko stražnico, kjer ga je zaslišaval gosp. S c h \v a i g e r. Zadoščalo bi pač povprašati dr. Pegana za nacionale, a mislilo se je da prijeti — ni dr. Pegan ) Vsled naročila uradnika drž. policije je bil stražnik po zakonu vezan in se ni Brnel protiviti, Uoeljala se je o tem preiskava, spisi so sedaj pri okrajnem sodišču v uradno porabo, potem pa jih bo župan odstopil dež. vladi in jo ob enem opozoril še na nekatere druge slučaje o čudnem postopanju deželnovladne policije, posebno pa bo podal proti g. Schwaigerju še dva druga eklatantna slučaja, da Be v bodoče ne prekoračijo službene pravice. G. Sch\vaiger je imel tudi konflikt z mestno policijo in je potem stavil prepotenčno zahtevo, naj bo policija kaznovana radi tega, kar jo on zagrešil. Žal, da pride oseba v poštev, a službo je tako nerodno opravljal že parkrat prej. V obvarovanje časti bele Ljubljane je treba storiti korake, da se kaj takega več ne zgodi. Mistifikovanje resnice na škodo L j u b lj a n e. Obč. svetnik dr. Triller je stavil še naslednjo interpelacijo: Radi dogodkov pred kazino 24. pr. m. se je od neke strani mi-stificirala resnica. (Klici: škandal) Uradni list in korespondenčni biro so poročali o strelih, a sedaj je dognano, da strelov ni bilo in cela objektivna Ljubljana je o tem prepričana. A tega sedaj ne popravlja ne uradni list, ne korespondenčni urad, niti Korber, ki je dobil informacije od deželne vlade. V interesu ugleda Ljubljane je, to stvar pojasniti. Obrekovanje Ljubljane po nemških listih je sedaj nečuveno Ljubljanski Nemci trpe mej seboj neko svojat, ki ob vsaki priliki s pomočjo umazane graške žurnalistike blati Ljubljano. Dokler se ljubljanski Nemci ne bodo otresli te svojati, toliko časa ne bo narodnostnega miru v Ljubljani. (Burni klici nekaterih obč. svetnikov: „Z v e z o proč!") Dolžnost vladnih organov bi bilo z objektivnim poročanjem braniti čast Ljubljane, a dejstvo, da se sedaj molče usiljuje nam mnenje, da niso v polni zavesti te dolžnosti. (Viharno odobravanje.) Govornik vpraša župana, ali mu je znano poročanje organa dež. vlade in min. predsednika, jeli mu je znano, da se v kazino ni streljalo? Kaj namerava storiti, da se resnica pojasni tudi po poklicanem organu deželne vlade? G. župan je jako gostobesedno odgovarjal in dejal, da je tudi on stal vsled govoric pod vtisom, da se je streljalo. Glede sodne preiskave mu ni še znano, upa pa, da bo deželna vlada storila primerne korake v pojasnjenje. Prav bo imel skoro gotovo Slovenec", ki je trdil, da se je morda streljalo s fračo. On je upal, da bo 24. pr. m. popoln mir. (Drugi tudi! Opomba poročevalca.) Enega prireditelja manifestačnega shoda je prosil, naj govornik katoliško-narodne stranke reče v govoru, naj bo ljudstvo popolnoma mirno, to se pa ni zgodilo. (Ker je vladal na shodu vzoren red, od naše strani ni bilo povoda našim somišljenikom kaj takega reči, imel je za tako svarilo dovolj prilike — g. dr. Triller in sam župan, ki je bil navzoč, ki pa kot župan na tako važnem shodu niti ust ni odprl. Op. ur.) Zupan pravi, da je prišel 24. t. m. na kolodvor, kjer je bila zbrana velika množica, in vprašal je g. Štefeta in g. G o s t i n č a r j a, kaj to pomeni. Dejala sta, da velja to samo slovesu od poslanca Ferrija. Župan je izrazil željo, naj Skrbita za red. (To sta imenovana tudi povsod storila, kjer sta bila poleg. Nerodnost policije je bila, da ni pustila vse množice na peron in da je opravljala službo portirjev. Tako jc samo tisti del množice, mej katero sta bila Gostinčar in Štefe, se mogel posloviti od dr. Ferrija na kolodvoru ter se je to popolnoma v redu vršilo. Ko so nekateri izmej te množice šli pogledat, kje so ostali drugi ljudje, videli so, da je prostor pred kolodvorom prazen, in mislili so, da se je množica razpršila. Tisti gospodje, ki so ostali zunaj perona, — tudi g. župan je ostal zunaj, — naj bi kaj storili, da se mir ohrani tam, kjer drugi niso mogli biti navzoči, kajti na desetih krajih nihče ne more biti nakrat in če bi imel tudi tako vsestranske talente, kakor ljubljanski g. župan. Opomba ured.) Da se je streljalo pred kazino, je mislil župan, ker so v kazini mu kazali dve luknji, češ, da ste od strelov, a se je pozneje pokazalo, da ste bili to dve stari luknji, za kar so morali gg. v kazini vedeti. Sedaj se bo poskušalo streljati v kazinska okna s fračo. Tudi obč. svetnik Kozak se je oglasil k besedi in pobijal možnost, da bi se streljalo z revolverjem. Č r n o ž o 11 a zastava se je pri t u r -narski slavnosti strgala z droga. Občinski svetnik dr. Kušar pravi, da vladni list ni prav nič reagiral na interpelacijo občinskega svetnika Velkavrha, pač pa je prišlo v vladni list nekaj druzega „Eingesendet" nemškega „Turnvereina". Uradni list je sicer tudi o nemški slavnosti podal tako poročilo, kakor bi se zgodilo to v nemškem „rajhu", kjer se avstrijski in slovenski čut lahko žali. Govornik ostro napada vladna poročila in pravi; „Mi smo udani cesarju, a odkrito povemo, da ne bomo petolizci vlade, ki ne pusti pred cesarja ljudskih zastopnikov. Vladni list obžaluje demonstracije proti frankfurtaricam, a radi zasramovanja cesarske zastave nima besede. .Eingesendet" turnarjev" v .Laibacher Zeitung" je nasprotno temu, kar je v zadnji seji povedal župan o žaljenju cesarske zastave. Ako je vladni zastopnik bil tako hiter pri aretaciji dr. Pegana, bi moral tudi tu biti navzoč in moral bi videti, kaj se je godilo s cesarsko zastavo. Govornik praša župana: Kaj misli storiti glede nasprotstva mej „Eingesendet" nemških turnarjev v „Lai-bacher Zeitung" in svojim poročilom v občinskem svetu? Ali mu je znano, da so telovadili pri turnarjih tudi nemški realci in ako mu je znano, da je c. kr. profesor Binder dejal, naj nemški Celjani le pridejo z razvito zastavo v Ljubljano? Župan Hribar pravi, da mu glede zadnjih vprašanj ni nič znanega, glede prvega pa prebere svoje uradno poročilo deželni vladi, iz katerega sledi, da se je cesarska zastava s silo strgala z droga, vrgla na tla, in da se je pri tem klicalo „Abzug", kar so tudi častniki zunaj vrta razumeli tako, da se kliče Avstriji, nakar se je zapela .Die Wacht am Rhein". Dr. Kušar zahteva, naj župan pošlje uradni popravek „Laibacher Zeitung", župan pa pravi, .da ne kaže polemizirati njemu kot županu z nemškim „Turnvereinom", da pa bo dal poročevalcu vladnega lista na razpolago prečitano svoje uradno poročilo in upa, daje .Laibacher Zeitung" dobesedno v poročilu iz občinskega sveta priobči in upa, da bo deželna vlada poslala tudi objektivno poročilo ministerstvu notranjih zadev. (Prav bi bilo, da bi o tej stvari v državnem zboru interpeliral poslanec ljubljanskega mesta, g. dr. Tavčar. Opomba poroč.) Občinski svetnik Turk protestira imenom obrtnikov, da je deželni predsednik toliko vojaške sile poklical v Ljubljano, kar mora razburiti mirne ljudi. S takim postopanjem se škoduje Ljubljani. (Odobravanje.) Tudi občinski svetnik g. Predovič jako ostro govori proti deželnemu predsedniku, češ, da postopa in poroča tako, „ker mu k obrazu ne stojimo." Župan Hribar pokliče radi tega gosp. Predoviča k redu, češ, da je on prepričan, da g. deželni predsednik nepristransko poroča. (Burni ugovori. Mnogi občinski svetniki in galerija ploskajo Predoviču. Silen vriše.) Župan na to zaključi sejo. Procesije presv. Rešnjega Telesa bo bs v Ljubljani vzhc nekoliko neugodnemu vremenu prav lepo izvršile. Trnovska in šent-peterska procesija sta imeli zjutraj prav ugodno vreme. Ko se je pa imela pričeti stolna procesija, je jelo po malem rositi iz oblakov. To je izpočetka napravilo malo zmešnjave, da je bila udeležba drugih župnij, ki se stolni pridružijo, bolj pičla, kakor druga leta, in da je par šol šlo domov. Ostala, prava stolno-župna procesija pa se je vršila v popolnem redu in ob toliki, če ne večji udeležbi, kakor druga leta. Dasi je med celo procesijo malo rosilo, je bilo vendar videti, da to nikogar ni splašilo in od procesije odvrnilo. Pri tolikem fctevilu udelei-nikov so mora reči, da vlada vzoren red. Da bi se pa ljubljanska gospoda, ki procesijo ob strani gleda, navadila toliko — ne rečemo poboinosti — ampak 1 a k t a, najjednostavnejšeg takta, da bi bili. kakor ae spodobi, med vso procetiio, zlasti pa še tam blizu blagoslovov, vsi odkriti, to bo še dolgo trajalo. Zelo nedostojno je dalje, ■kozi procesijo se riti in jo preaekavati zlasti a klobukom na glavi (!) Tudi to je še-le treba povedati patentiranim »omikancem". Vsa omika nekaterih obstoji le v predrznosti in breiobzirnosti. Konstatirati moramo, da število moških svetilcev cd leta do leta na rašča; vedno pa še pogrešamo v e C | e udeležbe verne inteligence. Želimo, da bi gospodje verskega prepričanja ob takih prilikah, ko se gre ravno za manifestacijo verske misli, to svoje prepričanje tudi na zunaj pokazali. Če jih svet pozna kot katoličane, zakaj bi igrali vlogo Ni« kodemov in ne pokazali svoje barve tudi tu kaj?! S tem bi pačničneizgu-bili, pač pa mnogo pridobili inž njimi verska stvar. Saj pro-cesi|e niao samo za ženske in k večjemu še zh delavce! V katoliške može, ki se ne strašijo svojemu Bogu javno dati čast in kakor drugod tako tudi tuk a j k ora k a j o ljudstva na čelu, bomo imeli šele popolno zaupanje. To se nam je zdelo potrebno, enkrat odkrito povedati. — Dame, članice »Krščanske ženske zveze«, so pač bile v zelo lepem številu pri procesiji; čast jim, da se niso bale ne dežja ne — ljudi! Pri ženstvu bi bil torej led prebit, dasi morda ozir na ljudi še mnoge zadržuje; pri moštvu ga bo pa treba šele prebiti. Čast tistemu malefau številu gospodov, ki v tem oziru delajo gaz' — Želimo torej, da bi bilo tudivtej reči od leta do leta — in prosimo, takoj prihodnje leto — boljše! Terorizmu javnega mnenja, kis m atra za nečastno častiti Boga, boj in nasprotovanje! Mi se nimamo b a t i n i -česar! Katoličani, iz katakomb — na dan! Umrl je v Ljubljani veletržec g. F r. K s. Souvan, oče znane veleodlične in spoštovane rodbine. Johann Komatitsch, trgovec s kmeti-škimi stroji, je počastil naše uredništvo, ter želel, naj se njegov nastop pred kazino pojasni z ozirom na naše poročilo 8. t. m. G. Komatitsch je nam dejal, da je videl nekega dečka s kamnom v roki, nakar je hitel klicati orožnike. Kakor se vidi, g. Komatitsch ni zaupal veliki množini policajev in orožnikov in ker baje mej zavednimi Slovenci še vedno premalo proda svojih strojev, je v prostem času opravljal posel, kateri navadno ni posel trgovcev s kmetiškimi stroji. Nevaren padec. Ivan Reitz, odpravitelj na južnem kolodvoru, je dne 10 t m. idoč iz službe na pomerančni lupini spodrsnil in padel tako nesečno, da se je v desnih ledjih poškodoval. Zborovanji. Shod zidarjev in drugih stavbinakih delavcev prirede iutri ob 10. uri dopoludne stavbinski delavci v gostilni »pri Novem svetu« na Marije Terezije cesti. — »Delavsko podporno društvo« priredi jutri ob 2 uri popoldne v Hafnerjevi pivovarni svoj redni občni zbor. Pes popadel. Karol Kirer, mitn ški paznik na Poljanski cesti je šel včeraj popoludne po Poljanski cesti. Pri sejmišču prileti mu nasproti pes Jožefa Kregarja, mesarskega pomočnika na Poljanski cesti št. 60 in ga popade za desno nogo, da mu raztrga hlače in ga ugrizne v desno nogo. Okoli 7. ure zvečer pa je na Poljanski cesti pes sprevodnika Ivana Lakerja pred hišo št. 38 popadel mesarja Ivana Rode, stanujočega na Zaloški cesti št. 12 in ga vgriznil v obe nogi. Konj v apnenici Franc Dečman, posestnikov sin v Stožci št. 19 je včeraj zvečer pripeljal Antoniji Černe na Krakovskem nasipu št. 24 peska,- ko je izsul z voza je s konji rinil voz čez dvorišče na cesto. Pri tem pa je prišel jeden konj preblizo apnene jame in je spodrsnil notri. Z velikim trudom so konja izvlekli iz jame in voznik je moral konja oprati v Gradašiei, ker je bil ves i apnom pomazan. Po tobak. Jurij Jarala z Barja je dobil danes zjutraj od usnjarja Matije Pezdirja na Poljanski cesti št. 76 — 15 K 40 h, da bi mu prineeel iz glavne tobačne trafike to baka in smodk. Jerala je odšel trezen, čez eno uro se je vrnil pijan brez tobaka in denarja in je Pezdirju pripovedoval, da mu je neki neznani deček ukradel iz vreče denar. Pezdir tega ni verjel in je dal Jos. Jeralo zapreti. Pobita jajca. Hlapec Ivan Uhan, stanu joč Radeckega cesta št. 27 je danes zjutraj prav naglo zavil z vpreženim vozom z Dunajske ceste v Kolizejske ulice in je zadel v ročni voziček Lucije Kurent, kupčevalke z jajci, stanujoča v Šinkovem turnu, občina Vodice, in ga prekucnil, da je padlo okoli 200 jajc na tla in se jih pobilo. V deželno bolnico s? pripeljali 21 let starega hlapca Alojzija Žagarja iz Iške vasi Št. 32. Dne 11. t. m. so se fantje v Platnar-jevi gostilni v I4ki vasi aprli. Domov grede so se tudi stepli in je Franc Golob, posestnikov sin v Iški vasi napadel hlapca Josipa Baslaja. Hlapec Alojiij &agar pa ae je sa Bezlaja potegnil, na kar ga je Golob sunil t nožem v vrat in v čelo nad levim očesom. Žagar |e težko poškodovan. Pevsko društvo .Slavec" pozi vije onega, kateri je poslal odboru anonimno pismo, naj pove svoje i m e , da bode odbor vedel s katerim, tako za društvo vnetim bivšim članom ima opraviti. Ravnotako naj pove imena tamkaj sumničenih oseb, kajti v pismu omenjeno sodelovanje sa je izkazalo do sedaj kot neresnično Iz Amerike Danes zjutraj pripeljalo se je iz Amerike 6 oseb v Ljubljano, od tukaj so se odpeljali v svoie domače kraje. Iz deželne bolnic«. Franc Kane, 19 let star delavec v Godoviču, je bil prepeljan v deželno bolnico. Dae 10. t. m. ga je v ka-menolomu. ko je kopal gramos, podsulo in je bil težko poškodovan. 0 raznih nemških nastopih smo prejeli te dni več podrobnih poročil. Vse, posebno one, ki kažejo narodno mlačnost od slov. strani porabimo v kratkem. »Tatvina« pri Lassniku je sedaj pojas njena. G. prof. Luib nam poroča, da mu je bila denarnica vzeta prej, predno je prišel v Lasanikovo gostilno in da si je nekdo dovolil i njim neslano šalo, ki se je pa še le pozneje pojasnila. Izgubljeno« in najdeno. Gospodična Ila Weisl, stanujoča na Karlovski cesti št. 50 je izgubila dne 11. t. m. na poti po Starem in Mestnem trgu, po Spitalakih ulieah in po Francovem nabrežju do Hradeckega mostu srebrno žensko uro in kratko zlato verižico. Delavec Matevž Brenčič, stanujoč na Radeckega oesti št 22 je našel danes zjutraj na Mirju v nekem grmu os od nekega voza. Os je bila najbrže kje ukradena in jo je tat skril v grmu, da bi jo pozneje odnesel. Slovensko trgovsko društvo »Merkur" v Ljubljani naznanja, da se iščejo potom društvene posredovalnice od strani gg. trgovcev naslednje moči v nameščenie: 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 2 kontorista, 2 blagajničarki, 1 učenec. Od strani nastav-ljenoev iščejo naslednji službe: 5 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manu-fakturne stroke. 3 pomočniki špecerijske in manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerij ske in ielezni&Ke stroke, 1 pomočnik mešane stroke. 2 kontorsta, 1 blagainičarka. Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu maju. iazmerje med tem mesecem in prejšnjim e ostalo skoraj povsem neapremenjeno. Istotako z lanskim letom jednega meseca. Splošno e v tem mesecu pomanjkovalo delo in službojemaleev osobito ženskih, tako, da ni ni bilo mogoče došla oglasila delojemalcev sproti reševati, vendar pa je bilo tako pri moškem, kakor pri ženskem delu nekoliko več delojemalcev v službe in delo oddamb nego prejšnji meBec. Pomanjkanje poslov zlasti prometnih in kmetskib, pouzročuje dejstvo, da si iščejo isti ob tem času največ opravila ob dnevni plači. V splošnem se je posredovanje nanašalo največ na hišna in gostilniške posle, ter prometne uslužbence, od onih pa je bilo tudi nekoliko trgovskih uslužbencev in obrtnih delavcev. Posredovanje s stanovanji je imelo le deloma vspeh. Delovanje mestne posredovalnico za delo in službe, Mestni trg št. 27, telefon štev. 99. Od 5. do 11. junija je dela iskalo 16 moških in 30 ženskih delavcev. Delo je bilo ponu-deno 12 moškim in 34 ženskim delavcem, v 34 slučajih se je delo sprejelo. Od l.janu-varja do 11. junija je došlo 1285 prošenj za delo in 1214 deloponudeb, v 761 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj, moški: 1 čevljar, 2 mizarja, 1 sodar, 1 kolar, 1 kovač, 1 oženjen majar, 11 konjskih hlapcev, 1 kovaški vajenec; ženske: 4 izurjene izdelovalke pletenin, 2 prodajalki, 5 računajočih natakaric, 4 gostilniške kuharice in 7 kuhinjskih deklic, 1 orožniška kuharica, 9 deklic za vsako delo, 3 kuharice, 1 bona, 11 deklic k otrokom. Službe iščejo, moški: 3 pisarji, 2 hotelska slugi in 1 vratar, 1 sluga, več trgovskih slug, 1 mizarski vajenec; ženske: 3 prodajalke začetniče, 2 postrežkinji. Oddati je stanovanja z 1 do 4 sob, ter več mesečnih sob. Posredovanje letoviščnih stanovanj. Jeseniške novice. ** Električna ielesnica iz Mirce na Hrušico je ta teden začela voziti. Dva stroja — Adam in Eva — sta vprežena v dolgo vrsto voz, na katere nalagajo kamenje, a sedaj v pričetku še v majhni množini, da se utrdi nova električna cesta. " Mrtvega so našli na sv. Rešnjega Telesa praznik nekega delavsa tam od Kam nika — v neki pažbi na Hrušici. " Macedoncev ne sprejemajo več v delo pri tunelu, ker so preobčutljivi za tukajšnji klima. Praznih žepov se ti ubogi trpini vračajo * svojo domovino. " Procesija sv. Rešnjega Telesa se je vršila v nailepšem sijaju in redu. Vse hiše ob cesti na Jesenicah in na aavi so bile v zastavah in razavetljene. Krasno petje cerkvenega zbora in izbrane točke tovarniške godbe so povzdignile veličastno slovesnost. Procesije se je udeležilo tudi nekaj Maca-doncev. " Katoliško delavsko društvo ima prihodnjo nedel|o 21. t. m. izvenredni občni zbor, na katerem se bo sklepalo o spremembi društvenih pravil ▼ toliko, da bodo odslej smeli pristopati k društvu tudi fantje ki so dovršili 14. leto " Agentje sa Ameriko v Ljubljani so se zganili. Prišlo je neko »poslano« na našo adreao. Mt pa še vedno oataneriio pri prvotni svoji trditvi, ker imamo v dokaz konkreten slučaj in lahko postrežemo z imenom Dogodki v Srbiji. Dunaj, 12. junija. Tragedija v Belemgradu je iznenadila vso evropsko diplomacijo. Da v Srbiji ni vse tako, kakor so poročali srbski vladni listi, to je bilo obče znano, nihče pa ni slutil, da se zruši Obrenovieav kraljevi prestol na tako krvav način. Nismo hvalili pokojnega kralja Milana življenje in delovanje, grojali smo politiko nesrečnega Aleksandra, a navzlic temu moramo ne le s krščanskega, marveč tudi Čisto a človeškega stališča obsojati uprav barbarski način žalostne smrti srbske kraljevske dvo jiee in nekaterih njenih ožjih pristašev. In kar je za mlado kraljevino še nevarneje, je to, da je del armade na tak način odstranil svojega najvišjega poveljnika, da si pre-torijanci strmoglavili kraljevi prestol. Rimska zgodovina uči, da so ravno pretorijanci v prvi vrati pospešili razpad mogočne države. Tragični dogodek in njega povodi pa tudi kažejo, da so ▼ Srbiji vobče jako nezdrave razmere, da je otrovano javno življenje, da 80 izprijene razne stranke, ki so ae menjavale ob krmilu vlade in v miloati kraljevega gospodarja. V ustavni Srbiji so vladale neustavne vlade, a narod, širše prebivalstvo je držalo stremena in brbet za razne poganjaže, ki jih je s častnimi izjemami pač oblizala evropska kultura, a še vedno pjošinjal turški duh, ki je tekom stoletij prošel v kri. Le t*ko si moremo tolmačiti dogodke zadnjih 20 let, ki ao razburjali in gmotno* uničevali narod. Nočemo v tem trenotko presojati, v koliko zadene krivda tudi evropsko diplomacijo, a istina je, da bode po znejša zgodovina pisala nepristransko o »jabolku dipiomatičnih intrig.« Tudi avstrijska diplomaciia ni imela vedno srečnih rok glede »prostega razvoja slovanskega Pie-monta na Balkanu«, ne v gospodarskem, ne v pol tičnem oziru. Mnogo se je grešilo,, mnogo zsamudilo, in posledica je, da mej srbskim narodom ne uživamo posebnih simpatij, najmanj pa od bolgarsko-srbske vojne iz vzrokov, ki jih ne moremo navajati. Nenadna smrt srbskega kralja je za trenotek zbegala tudi veliko diplomacijo^ ki stoji pred vprašanjem: Kdo be.ii novi srbski vladar. Srbija ni kaka deveta dežela v sredi Afrike, kjer si rodovi morejo po svoji volji voliti poglavarje. Srbija je v Evropi pod nadzorstvom signatarnih držav, pred pragom Avstrije, ob ognjišču makedonskih zmešnjav. Torej države ne morejo mirno gle dati, kako se razvijo resni dogodki v Srbiji. Istina je, da ima po srbski ustavi skupščina pravico voliti novega kralja. Znano pa je tudi iz nove bolgarske zgodovine, da bol garsko sobranje ne prvič ne drugič ni prosto izbiralo vladarja. Dalje je znano, da imajo Grška, Rumunija in Bolgarija vladarje iz nemških vladarskih hiš. Vse to vzbuja bo jazen, da 8e prevrat v Srbiji ne bode tako mirno izvršil, kakor želimo avstrijski Slovani. Kot Avstrijci in kot Slovani smo jako intereeovani na razvoju srbskega vprašanja. V trenotku vladajo v Srbiji možje, ki nimajo ustavnega pooblastila, da zastopajo deželo na vnanje. Njih oklice in proglaso morejo vnanje države vzeti le na znanje, dokler skupščina ne govori v imenu naroda in ne potrdi ministerstva ter zastopnikov pri raznih državah. V ponedeljek sa snide skupščina, da ohrani mejnarodne zveze. Mi le želimo, da so v tem resnem trenotku edini zastopniki srbskega naroda in dokažejo vnanjemu avetu, da so zreli za ustavo in imajo srce za bodočnost že večkrat pre-varjenega prebivalstvi Želimo pa tudi, da so edine evropske države, ki imajo v rokah orožje in mir ter usodo balkanskih narodov. Evropskih držav sveta dolžnost je, da se iz belgrajske tragedije ne razvije balkanski rat. Naravno, da so belgrajski dogodki tudi v parlamentarnih krogih vzbudili senzacijo in največje zanimanje. »Slovanska zveza" je imela danes daljšo sejo, v katerih je razpravljala o dogodkih v Srbiji. Soglasno je obsodila grozovito klanje v kraljevem ko naku, mnogoskušanemu sorodnemu srbskemu narodu izrazila simpatije ter upanje, da se razmere normaino razvijo in končajo na blagor dežele in prebivalstva. „Slovanska zveza" je tudi hotela potom interpelacije vprašati, vlado kaj hoče storiti v varstvo avstrijskih političnih in gospodarskih koristij. To interpelacijo pa je odložila do časa, ko bode mogoče jasno pregledati razmere v Srbiji ter soditi na daljni razvoj. Pač pa je nemška liberalna stranka po dr. Grossu vprašala vlado, ali hoče p o j a s-niti dogodke v Belemgradu in mogoče posledice. V ogrskem parlamentu je posl. R a -k o w s k y vprašal min. predsednika, ali bodo belgrajski dogodki vplivali na razmerje mej Srbijo in Avstrijo in ali so dogovori z Rusijo iz I. 1897, takovi, da se ni treba bati nadaljnih resnih in nevarnih dogodkov. Min, predsednik pl. S z e 11 je takoj odgovoril ter naglašal, da v trenotku ne more odgovoriti na razna vprašanja glede dogodkov v Srbiji; pač pa upa, da se dobri odnošaji mej avstro-ogrsko državo, Srbijo in Rusijo ne bodo pre-menili. Vendar pa je dolžnost države, da pazljivo zasleduje nadaljni razvoj srbskih razmer in je pripravljena za vse slučaje. • 0 c Danes je bil povsod mej poslanci živahen razgovor o groznih dogodkih v Srbiji. Za trenotek so pozabljena vsa nasprotja. Govorniki o nedeljskem počitku so govorili večinoma le stenografom in praznim kiopem. Tudi ministerski sedeži so bili prazni. Prihodnja seja je v torek. » * * Iz Belgrada Be poroča: Kraljica Natalija je brzojavno protestirala proti pogrebu svojega sina in ie zahtevala truplo svojega sina. Uporni častniki so si nalašč zbrali dan 29. maja po srbskem koledarju ker je bil 29: maja 1868 umorjen knez Mihael in 29". ianuvarja 1901 je umrl nenadoma kralj Milan. Sedaj se poroča, da kralj na častnike, ki 80 udrli v njegovo sobo. ni streljal, ker je bil od kosa vrat, kaiere je Naumovič razstrtlil z dinamitom, ranjen. Kraljica je h svoje spaln. e pr,bežala v kraljevo spalnico. Mej upornimi častniki so bili delegati skoro iz vseh srbskih garniaii. Načelnik zarote je bil podpolkovnik Mihičič. Zarotniki so bili razdeljeni na oaem oddelkov. Vrata v kraljevi dvorec jim je odprl kraljev adjutant Panajotov e. Mrtvi trupli kralja in kraljice so zarotniki zaaramovali in strahovito razmesarili. Vsak je smel k truploma, nn katera so liudje pljuvali. Prve kraljeve straže so uporniki s tem premotili, da so jim dejali, da jih je kralj poklical. Tudi kraljica Draga b£' je pri padcu izt okna zlomila vrat. Trupel skoro ni bilo za spoznati, tako so jih zarotniki onečastili. Električno razsvetljavo so uporniki za časa svojih dejanj zaprli po vsem mestu. Kralj in kraljica sta aekaj: slabega sumila, zato sta zadnji čas večkrat spremenila spalnice. Uporniki so vrgli trupli skozi okno, da se vojaštvo o starti kralja in kraljice prapriča in ostane trdno. Naumovič je bil raztrgan od' dinamitne bombdi Druga poročita zopet trdijo, da zarotniki trupli niso vrgli skozi okno in da je to preprečil Mihičič, češ da bi to bilo barbarstvo. Mihičič je vojaštva in ljudstvu naznanil dogodek z besedami:: „Mi smo zatrli dinastijo Obreno-vičev in se osvobodili nepoštene ženske, ki je bila zloben dioh kraljev. Živela Srbija!" Mihičič je izjavil nekemu poročevalcu, da ne ve, ako je prvi streljal, to pa ve, da so vsi zarotniki domovini storili veliko uslugo, adj utanta Petroviča je v čelo ustreSil izbozni strelec: Ristič. V Novem Sadu izhajajoča „Zastava" je že pred 14. dnevi pisala, da bo dan obletnice pregaanja Karagjorgjevičev dan maščevanja. Pri raztelesenju, kraljevega trupia so dognali zdravniki, da j e d o b i 1 kralj 3 0' ran s kroglo, mej temi 1 4 smrtnik Kralja Aleksandra je pred dnevi nekdo posvaril, vsled česar si ni upal več iz sobe. Pogreba kraljice Drage in kralja Aleksandra se razun orožnikov in nekaterih častnikov ni nihče drugi udeležil. Dva lesena križa a napisom ^Aleksander Obrenovič" in „Draginja Obrenovič" zaznamujeti mesti, kjer ležite trupli umorjene kraljeve dvojice. Mej 12. in 3. uro zjutraj so pokopali popolnoma tiho tudi ostale ustreljene žrtve. Celo njihovi sorodniki se niso smeli udeležiti pogreba. Ulice so bile mej tem zasedene od vojaštva. Ministerski predsednik Avakumovič je izjavil nekemu poročevalcu, da ni prej vedel za dejanje, dokler ga niso prišli prosit, naj prevzame ministerstvo. Prošnji se je udal. b Petrom Karagjorgjevičem ministerstva še ni baje v prav nobeni zvezi, d»ai je pro-klamiran kraljem. Vlada bo prepustila skupščini, koga naj izvoli kraljem. Čuje ee, da so novi zunanji srbski minister in njegovi somišljeniki za republiko, za katero je tudi mej prebivalstvom močna stranka. Peter Karagjorgjevič, ki je sedaj v Genlu, je dejal, da ne odobrava prelivanja krvi. Dva odlična srbska državnika sta prišla na Dunaj: prolesor drž. prava dr. Nenadovič drugi je zaupnik družine Karagjorgjevičav. Dolgo časa sta brzojavljala v Genf Petru Karaejorgjeviču, nakar je končno došel odgovor Petra Karagjorgjeviča, da sprejme srbsko krono, ako ga skupščina soglasno odobri in vlasti potrdijo. Princ ostane do tedaj v Genfu, ker, kakor pravi, noče z umorom imeti nič skupnega. Zaupniki družine Kangjorgjevio so sklenili zahtevati, da se veliko premoženje kraljice Drage zarubi, in trdijo, da je to premoženje nsropala Draga iz srbskega državnega zaklada. Viile živeči sorodniki kraljice Drage so bili včeraj izgnani iz a r b i j e. Belgrad ima zopet svojo navadno podobo. Prodajalnice so odprta, prebivalstvo gre mirno po svojih poslih, kakor bi se nič ne dogodilo. Včeraj je priplula v Z.emun ladija z begunci, pristaSi umorjene kraljeve dvojice, ki beže iz Srbije. Danskega časnikarja Jessma je kralj Aleksander pretekli teden sprejel v avdijenci ter mu dejal, da je knez bolgarski tako nepriljubljen pri narodu, da se je bati, da bo knez Ferdinand umorjen. »Petit Bleu« ve poročati, da rod Obre-novičav še ni izumrl. V Carigradu živi pri svoji materi Križnic nezakonski sin Milanov. Mati Križnic ima še pisma kralja Milana, v katerih priznava svojega sina. Tudi na Štajerskem ima Milan nezakonskega sina, sploh je število takih Milanovih potomcev precei vel ko. O nezadovoljnosti mej srbskim vojaštvom se poroča, da častniki in vojaki že par mesecev niso dobili nobenega plačila. Napravljali so radi tega dolgove. Rezervisti so morali biti odpuščeni, ker se jim ni moglo dati hrane. Pred kratkim je došlo iz Pariza pet milijonov frankov srbskega posojila, a plačala ni vlada s tem nobenega dolga. To je bil vzrok ustaji. Razburjenje je narastlo, ker je kralj Aleksander pred dnevi dejal: Za pet dinarjev proda srbski častnik svojo dušo. Vseh po zarotnikih ustreljenih eseb je baje 56. Sedanji novi iustični minister Živkovič, duša zarote, je bil 1. 1899 obdolžen napada na kralja Milana. Pri obravnavi je bil zvezan s 26 kil težkimi verigami. Obsojen je bil na 20 let ječe in pomiloščen, ko se je poročil kralj Aleksander. Vsi divizijski poveljniki po Srbiji so brzojavili novi vladi, da odobrujejo, kar se je godilo. Tudi vojaštvo v Nišu se je baje že udalo. Nekaj častnikov iz Niša je bilo pri umoru udeleženih. Pogreb ministerskega predsednika Mar-kovica se je včeraj izvršil z vojaškimi ča-stimi. Tak pogreb bo imel tudi adjutant Nautnovič, za katerega je izdan mi t vaški list z besedami; „Umrl je na polju časti za domovino". Iz Petrograda se poroča, da je dobil poveljnik vojaške akademije v Petrogradu fml. Nekrešev takoj po dogodku v Belem-gradu poročilo, da je Jurij Karagjorgjevič, ki študira v akademiji, postal srbski prestolonaslednik. Poveljnik je to javil mlademu možu v gala unif ormi, nakar se je Jurij peljal v carski kočiji, katera je nanj čakala, na ruski dvor, kjer je bil od carja in carice prisrčno sprejet. Nato je prestolonaslednik odpotoval proti Srbiji. Spremlja ga 200 mladih infanteristov, V Odesi se mu predstavi 25 mož broječa srbska deputacija. Kraij Aleksander je bil pri pariški zavarovalnici „Urbaine" zavarovan za življenje za veliko svoto. Iz Belgrada je danes prišlo poročilo: Vsi brzojavni in poštni uradi so morali ustaviti svoje delovanje. Belegrajski prefekt je odstavljen, na njegovo mesto je poklican Damjanovič. Veliko število političnih jetnikov, mej njimi tudi mnogo socialistov, ki so bili še-le pred kratkim obsojeni, je izpuščenih iz ječe. Milanska „Perservanza" smatra posredovanje Avstrije pri beligrajskih dogodkih za potrebno, angleški listi pravijo, da sme samo oni postati novi kralj, ki je prost vsake krivde na umoru. Nekateri ruski listi pravijo, da utegne priti do posredovanja Avstrije in Rusije. Dogodki na Hrvaškem. Hrvatski opozicijonalni poslanci so izdali naslednji oklic na narod: ^Poslanica Hrvat-skomu narodu od njegovih pravih zaštupnika. Hrvatski narode! Ti si več čitao, pa ako još nisi, čitati češ možda poslanicu, od 5. lipnja 1903., tiskanu u Zagrebu tiskom kralj, zemaljske tiskare, koju su Tebi namijenili takozvani „zastupnici hrvatskoga naroda", inače kukavice, koji se nisu usudili stupiti pred Tvoje lice svojim vlastitim imenom. Ta bezimena čeljad, svaljujc krivnju današnjih nemira u Hrvatskoj na oposicio-nalne novine i na oposicionalnu gospodu, koji da su skrivili nemire, radi kojih su mnogi stradali životom, zdravijem, slobodom; pa i cijeli narod, da če stradati, plačajuč ogromne troškove, koji su nastali za uguši-vanje nemira. Kolike da bi se ceste mogle graditi, da nebude tih troškova, kolike da bi zasluge kod toga posla zaslužila sirotinja! Ta brezimena čeljad lije gorke suze nad sramotom, koju naš narod trpi pred stranim svejetom, radi divljačtva, što da ih Ti, narode, počinjaš! Mi se, narode hrvatski, u Tvoju odluku ne miješamo, ne uplivamo na Tvoja djela. U to se ne miješamo, odkad si odlučio, da u Svoje ruke uzmeš obranu onih prava, koja su Ti priznata zakonom. Ali kad su se u to Tvoje djelo upleli oni takozvani „zastupnici hrvatskog naroda", svaljujuc krivnju nastalih nemira na nas, da ih narode upitaj, gdje su onda bili, kad su ona oporbena gospoda, koj u sada kleveču, podizala svoju rijtč i u novinstvu i u saboru za Tvoj« prava. Gdje su onda bili, kad se u saboru za> btijevalo, da Rieka, koja je Tvoja, bude predana Tvojoj upravi, — da Tvoji sinovi budu ponamješteni na željeznicama. — da Tvoj jezik bude vladao u svim uredima, koji su na Tvom tlu. — da se Tvoji gradovi i Tvoja sela naznače imen m, kojim ih Ti zoveš, — da se od poreza, koji Ti pla čaš, dadu čisti računi, a od pobrana novca, da se dade Kraliu. što je Kraljevo, ali i Tebi Sto je Tvoje? Odje su onda bili, kad se u saboru za-btijevalo, da se Tvoj čisti glas čuje i sluSa kod saborskih izbora, — da se vsakomu gradjanu, obrtniku, seljaku i radniku, koji živi o svom trudu, podijeli izborno pravo, — da treba čuti, ma se i ne uvažio, svaki glas, koji se pojavi u skupštinama zakonom dozvoljenim. — da treba dozvoliti, da novine slobodno pišu, kad u granici zakona brane narodna prava. Oni, koji Ti se sada nami ču savjetni-cima, oni su onda ili šutili ili govorili i ra-dili proti pravim zastupnicima naroda hrvatskoga. Oikloni zato. Narode, prezirom one proste klevete, kojima se oni nabscUju proti Tvo]im pravim prijateljima, koji če i u bu duče, svim zakonitim sredstvima braniti Tvoju narodnost i Tvoj imetak, pa tražiti neustrašno, da Tvoja riječ i Tvoja volja budu u Tvojoj kuči vladale. Bog Te narode štitio i blagoslovio! Pravi zastopnici hrvat. naroda«. Balkan. D Iz Carigrada poročajo, da je na povelje velikega vezirja dal minister bogočastja eksarhatu nalog, da izgube vsi učitelji iu duhovniki, ki so se na kakršenkoli način udeleževali makedonskega gibanja, svojo službo. Eksarhat je že odredil potrebno. Tudi sicer je poskrbel eksarhat, da bi se povrnil mir; v štirih okrajih je bila zaprta polovica šol in okoli ene tretjine cerkva. Dotični učitelji in duhovniki, kolikor jih ni pobegnilo, so bili dejani v preiskovalni zapor ali pa so jih pregnali čez mejo. Dopisi, ki prihajajo iz teh krajev, poročajo, da je nastala velika lakota in beda. Po nekod niso nič sejali jesenskega žita, drugod je pa vojaštvo vse poteptalo in uničilo. D I z S k o p I j a javljajo, da je v Ku-čevišti nekaj oboroženih Albancev napadlo 8 Srbov, katere so s konji vred, ki so jih imeli, uklenili in peljali s seboj. ]> »N o v o j e V r e m j a« pišejo, da bodo Arnavti skoro pomirjeni; Arnavte, pravi, j* posebno pomirila Rusija, ki po umoru Sčerbinova ni zahtevala, da bi se ir jnlci kaznovali, toda zahtevala je od Turčije, da pomiri Arnavte. Nato je priskočila Rusija k makedonskemu vprašanju. Po solunskih di-namitnih atentatih je bilo gotovo, da bo bodo vmešavale velevlasti v balkanske razmere. Avstrijsko brodovje je priplulo do solunskega zaliva, takoj za njim italijansko. Ker je bilo italijansko dvakrat večje mimo avstrijskega, je moralo avstrijsko odpluti. Ker ruskega ladijevja Ie ni bilo v solunski zaliv, se )e povrnilo tudi francosko v Arhipelag, ki je nameravalo jadrati v solunski zaliv. Tako je rusko bro-dovie ustavilo zaenkrat pomorsko akcijo. Književnost in umetnost. * Predstave družbe slov. igralcev is Ljubljane bodo danes in jutri v Brežic a h. V Konjicah je dosegla družba velik vspeh, * Stolni dekan dr. Ivan Križanič. Slovenske knjižnice »Pod lip^« drugi zve zek. Spisal F. K. V Mariboru 1903. naložba »Katol. tiskovnega društva«. C^na 30 h, po pošti 5 h več. S sliko. 75 strani broječa knjižica v mali tsmerki prinaša skrbno in poljudno sestavljene črtice o življenju in silno plodonosnem delovanju vlč. g. dekana dr. Križaniča. * Vrtec sv. deviitva ali nauki za mladenke. Sestavil Mart. Jurkovič, knezo-škofijski svetnik in župnik pri Sv. Petru blizu Maribora. V Mariboru 1903. Samozaložba. Cena 3 K, po poiti 3 K 20 h. — Knjiga, velika osmerka, broječa 280 strani, je namenjena v prvi vrsti voditeljem dekliških Marijinih družb priporoča se pa tudi posamnim članicam Marijinih družb, kakor sploh vsem mladenkam. Izpred sodišča. Iupred deielnega sodiMa. Grob poškodoval. Janez Šivič, čevljar na Brezjah, je bil že zaradi hudo delstva javnega nasilstva in vlačugarstva kaznovan. Dne 19. maja t. 1. prišel je na pokopališče v Mošnje in pri nagrobnem spomeniku pokojnega župana Andreja Jurgeleta iz hudobiie napravil škode za 110 K in sicer iz jeze, ker se je Jurgele kot župan premalo zanj potegoval. Sadni dvor ga je ob sodil na 10 mesecev težke ječe. — Surovi mož nasproti svoji ženi je Jožef Klemene v Doslovčah. Delotnržen in žganje pitju udan se ogiba doma, kar pri biši najde, proda, da ima za žganje, vrh tega pa še z nevarnim pretenjem izsili od svoje žene de nar, da ga zapije. Komaj pred dobrim me sečem je bil obsojen na 5 mesecev, ker je svoji žrni grozil, in ko sta se peljala od obravnava s svojo ženo proti domu. je že na poti grožnje ponavljal, da jo bo ubil in da mrr» prej umreti, preden bo kazen na-stopil. Sodišče ga je iznova na fi e s t mesecev težke ječe obsodilo. — Tatinska cigana. Pavel Amberger in 17 let stari Miha Breščak, oba cigana brez stalnega bivališča, prišla sta 26. aprila t. 1. z Goriškega na Kranjsko. Prvi ulom sta napravila v Kopačnici in pokradla v Hafnerjevi hiši več obleke in nekaj denarja, potem sta posetila s svojo navzočnostjo Škofjoloko, Medvode, Spodnjo in Gornjo Senico, Gore-njovas, Okroglo, Bitnje in Zgor. Belo. Po vseh teh vaseh sta vlomila v razna stanovanja in odnesla obleko, meso denar, žepne ure itd. sploh vse, kar jima je prišlo pod prste. Sodni dvor je obsodil Ambergerja na 8, Brešnaka pa na 6 mesecev težke ječe; prvi se bode tudi, ko bode kazen prestal, oddal v prisilno delavnico. — Zaradi razžaljenjaVeličanstvajebil Giu-seppe Benedelli, čevljarski pomočnik v Boh. Bistrici od zatožbe oproščen. — Otrok zgorel. Liza Lukač, železniškega čuvaja žena v Ponovičah, je bila dnč 11. marca t. 1. v službi pri železničnih prečnicah, med tem ko je njen mož na progi zlužbo opravljal. Svoje otroke je pustila doma pod nadzorstvom svoje 12 letne hčerke. Kmalo je cula otročje upitje, vsa prestrašena leti proti čuvajnici in tam vidi 4 letno Heleno v plamenu Skušala je plamen vdušiti, a bilo je prepozno, otrok se je tako opekel, da je nekaj ur potem izdihnil. Otroci so šli namreč iz sobe v kuhinjo. Na ognjišču je bilo še nekaj žerjavice, s katero se je deklica igrala, ter se ji je vnela obleka. Sodišče je je mater od zatožbe oprostilo. Društva. (Družbi sv.Cirila in Metoda je došlo ta trenotek naslednje poročilo z denarjem: »Blagovolite sprejeti 1000 kron za družbo sv, Cirila in Metoda, kakor prvi del dobička ob narodni slavnosti. ki so jo priredila mariborska društva in okolica dnč 7. t. m. Ko se sklenejo vsi računi, pošljem na glavno družbo še ostali dobiček. Spoštovanjem Karol Verstovšek c. kr. profesor. Maribor, 12. junija 1903. Ko zahvalnostjo beležimo ta veliki družbin prispevek kličemo — vse Slovensko vabeč na posnemo: živela požrtvovalna narodna društva; živeli vsi dobrotniki naše družbe, svetotrojično nedeljo zbrani v našem Mariboru; Živela njihova navdušenost za družbo sv. Cirila in Metoda! (Veselica bralnega društva vVodmatu) vrš; se jutri v n e d e 1 j o 1 4. t. m. v gostilniških prostorih g P o 1 j š a k a na Martinovi cesti štev. 32 V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na nedeljo dne 21. t. m. ( R u d e č i križ.) Njena c. in kr. visokost presvttla gospa nadvoivodinja Marija Kristina (soproga Njega c. m kr. visokosti presvetlega gospoda nadvojvode Petra Ferdinanda) je blagovolila prevzeti pokroviteljstvo nad deželnim in gospejnim pomožnim društvom »RudeČega križa« za Kranjsko. Telefonska in brzojavna poročila. Papež Leon XIII. Dunaj, 13. junija. Tu se širijo vesti, da je danes umrl sv. Ode Leon XIII. Ta vest se potrjuje tudi iz Budimpešte. Uradno se ta vest doslej še ne potrjuje. Srbija v krvi. Belgrad, 13. junija. Danes opoludne je bilo zopet jako živahno po uli- cah. Semtertje se je cul klic: ..Živela republika!" Občinstvo je opetovano zahtevalo od godbe, naj svira „Marseil-laise". Belgrad, 13. junija. Sestri kraljice Drage niso umorili, ainpak so jih prepeljali preko srbske meje v Pančevo. Tretja sestra Drage je prišla včeraj iz Pariza obiskat svojo sestro in je začula o strašnem dogodku. Tudi ta sestra je odpotovala v Pančevo. Belgrad, 13. junija. Poveljstvo nad vojaštvom v Belemgradu ima sedaj svak Dragin, polkovnik Mašin, ki je Drago zabodel. Polkovnik Mašin je bil srdit sovražnik Dragin, katero je sumil, da je njegovega brata zastrupila, in ker je njegovega brata, s katerim je bila v prvem zakonu omožena, smrtno mučila ter se celo bahala s svojo nezvestobo. Genf, 13. junija. Princ Karagjorgjevič je vsprejel včeraj poročevalca dunajske „Zeit", kateremu je dejal, da bo politika Srbije do Avstrije ostala vedno ista, ker Srbija je gospodarski jako odvisna od Avstrije. Čaje se, da je tekom zadnjih 14 dni Peter Karagjorgjevič dobival vedno sumljive brzojavke. Večkrat je zadnji čas preko Dunaja odpotoval na srbsko mejo, kjer je baje imel sestanek z zarotniki. Iz Bruselja došli listi ga naravnost dolže, da je on pro-vzročitelj umorov, dočim pa Peter Karagjorgjevič sam izjavlja, da ni vedel za umor in da obžaluje, da je bilo toliko krvi prelite. Moriti ni bilo treba ženske, kralja naj bi se pa kratkomalo prisililo, da se odpove. „Ako bom postal kralj ali ne", pravi Peter Karagjorgjevič, „ne vem, a če postanem, opiral bom svojo vlado na ljudstvo, kajti v Švici sem se naučil, kaj je svobodna uprava." Belgrad, 13. junija. Glavar zarotnikov je bil svak kraljice Drage, Mašin. Drugi zarotniki so bili častniki iii sicer jih je bilo 40. Sledove krvi umorjenih so skušali zbrisati, a vedno se še poznajo. Belgrad, 13. junija. Glavni dedič po kraljici Dragi je njen sorodnik bančni ravnatelj Petrovič, kateri nikdar Drage ni mogel videti. Belgrad, 13. junija. O aretaciji bivšega finančnega ministra se poroča, da so ga našli skritega pod streho. Belgrad, 13. junija. Kralj Aleksander je že dalje časa, posebno odkar se je uprl ruski car sprejeti njega in Drago v avdijenci, vedel, da bo pregnan iz Srbije. Zato je ulagal zadnji čas denar pri inozemskih bankah. Velikih svot on še ni imel zbranih, tem več denarja si je pa nagrabila Draga. Belgrad, 13. junija. Pisava vseh srbskih listov kipi sovraštva do kralja Aleksandra. Listi uprav proslavljajo umor sina Milanovega, ki je Srbijo pred vsem svetom ponižal. Pariz, 13. junija. Kraljica Natalija hoče truplo nesrečnega svojega sina prepeljati v Biaritz in ga ondi pokopati. Belgrad, 12. maja. (C. B.) (Ob 11. uri 20 minut zvečer.) V mestu popoln mir. Na cestah že od 9. ure dalje ne vidiš človeka. Male čete vojakov korakajo po mestu. Konak straži oddelek pešcev, ki tabori na prostem pred konakom. Po mestu in kakor se čuje tudi po deželi vlada povsod veselje. Belgrad, 13. junija. Med kraljevskimi listinami so našli tudi listino, v kateri kralj Aleksander imenuje za svojega naslednika N i k o -d e m a L u n j e v i c o. Drugi brat kraljice Drage in drugi njeni sorodniki se imenujejo kraljevskim članom. Pariz, 13. junija. Ako bo Petra Karagjorgjeviča prihodnji torek srbska skupščina proglasila kraljem, se bo peljal na Srbsko s posebnim vlakom. Dunaj, 13. junija. Tukajšnji zaup-pnik Petra Karagjorgjeviča dr. Nena-dovič je dobil iz Genfa brzojavko, naj takoj odpotuje tja. Dunaj, 13. junija. Mnenja, da bi bilo mej Avstrijo in Kusijo nasprotstvo radi novega kralja, niso resnična. Kogar bo skupščina proglasila kraljem, tega bodete vlasti pripoznali in gledali samo na to, da se vrne v Srbijo mir. Zofija, 13. junija. (0. B.) Agence Bol. javlja: Dogodki v Belgradu so v vseh tukajšnjih krogih povzročili bolest. Vlada je obvestite vse svoje zastopnike v inozemlju, da ne ukrene ničesar, kar bi Srbiji povzročalo težkoče. Belgrad, 13. junija. Kralj je dobil zadnji čas več pisem, v katerih mu je bila naznanjena zarota za binkošti. Ker so Binkošti mirno prešle, izrazila se je kraljica Draga proti neki dvorni dami: „ Proti kralju se piše, a nihče se napada ne upa izvršiti. Zarotniki so najprej pričeli s kraljem pogajanja. Mišič je zahteval od njega, da zapusti deželo in se loči od Drage. Kralj je Drago objel in dejal: ..Nihče me ne loči od moje Drage!" Nato sta bila obadva ustreljena. Vojaki so leteli k stanovanjem ministrov. Stanovanja sester kra-ljice Drage so bila obkrožena od vojakov, da bi jim nihče ne storil kaj Belgrad, 13. junija. Prebivalstvo v Srbiji je razdvojeno, nekateri hočejo za kralja Petra Karagjorgjeviea, drugi zopet Mirka, črnogorskega kneza. Kadovljica, 13. junija. Zaradi nepričakovanih zaprek, mora se na dan 14. junija t. 1. naznanjeni shod kat. slov. društva za radovljiški okraj n a B r e z j i na nedoločen čas preložiti. Dunaj, 13. junija. Jutri se vrši tu shod katoliških časnikarjev Avstrije. Izmej Slovencev bodeta navzoča na shodu Luka Smolnikar in IvanStefe. Na dnevnem redu je mej drugim ustanovitev časnikarskega urada, ki bo neodvisen od židovskega vpliva. Dunaj, 13. junija. Včeraj je bil pokopan fzm. pl. Filipovi« ob navzočnosti cesarja, pl. Spauna in drugih vojaških dostojanstvenikov. Dunaj, 13. junija. Včeraj se je po parlamentu širila govorila, da je hrvatski ban ubit. Vprašali so telefonično zagrebškega župana, ki pa je odgovoril, da se v Zagrebu o tem ničesar ne ve. Dunaj, 13. junija. (C. B.) Bivšega knjigovodjo Jakoba Reicha, ki je včeraj popoldne s palico naskočil cesarjev voz, so nocoj na podlagi zdravniške izjave oddali v nižjeavstrijsko deželno blaznico. Budimpešta, 13. junija. Ogrski ministerski predsednik se poda na Dunaj v avdienco k cesarju, kateremu ima poročati jako važne stvari. Demisija ogrskega ministerskega kabineta ni nemogoča. Budimpešta, 13. junija. Pri prijetem poštnem tatu Miscnayju so od «8.000 K našli še 95.000 K. Ostali denar je zagrebel v nekem gozdu. Zagreb, 13. junija. Iz Gorskog kotara. gdje vlada preki sud, doznajemo ovo: Tamošnji bilježnik Agnesi poro-<;uje uzastopce več nekoliko dana, da če doci napšenici iz Ogulina. Poručuje to nadajue se, da če doci ljudi na kolodvor, dočekati napšenike, a on če ih pozatvariti. Vrlo zgodan manevar. Gradiška, 13. junija. Stražnika Colombanija, ki je zabodel v srce na odgonu odgonca Colanttija, kateri ga je udaril, so porotniki popolnoma oprostili. Solija, 13. junija. Položaj je jako resen. Številne turške čete stoje ob bolgarski meji. Samo v Arianoplu je 50.000 mož in 300 topov, v mestih Mustafa Paša in Kir Kilissa so vtaborjeni 4 eskadroni konjenikov, ki so vsak tre-notek pripravljeni za odhod. Tudi je ob meji navzočih več častnikov turškega generalnega štaba,- ki delajo na-šrte. Število v Škoplju aretiranih Bolgarov je 2000. Bolzan, 13. junija. Iz Tridenta so izgnani trije anarhisti. Ji i Cas opazovanja Stanje barometra. ▼ mm. Temperatura i po Celaiju | Vetr.ri. Nebo S fi • : ° p 4 S •o 4 M . 12 9. zveč. 731-7 15-1| jug oblačno Draždani, 13. junija. Burski polkovnik Scbiel je tu umrl. Berolin, 13. junija. Kraljica Vi-ljemina holandska je obolela na jetiki. Kako al Madjari sami prirejajo demonstraeije. Načelnik Železniške postaje v Mitrouci, Madjar seveda, je prijavil oroi-niški postaji, kako dobiva anonimna grozilna pisma. In ker sta mu s tem v nevarnosti svoboda in življenje, je zaprosil orožniško postajo za pomoč in zaščito. Orožniška postaja je odbila prošnjo, ker da ni nikakega razloga za posebne varnostne odredbe, ker je v Mitrovioi vse mirno. No, sedaj je dobil tudi načelnik orožniške postaje grozilno pismo, v katerem je bilo rečeno, da bo po noči naskok na kolodvor. Sedaj so dobili trije orožniki nalog, naj bodo po noči v bližini kolodvora. In res — okolo polunoči se je priklatil neki individum, se pritihotapil do kolodvora in — razbil nekoliko oken! Priskočivši orožniki pa so ga prijeli in izkazalo se je, da ta demonstrant ni nikdo drugi nego — madjarski poduradnik železniške postaje v Mitrovici. Tableau! To so torej tista anonimna pisma, o katerih se je toliko kričalo v mad|arski zbornici. Za delavski spomenik povodom papeževega jubileja v Rimu naj se po- ' šiljajo pisma, pergamenti ali kratki izreki s podpisi predstojništev katoliških delavskih , društev z denarnimi prispevsi vred do 15. av- i gusta glavnemu tajniku pripravljalnega od- | bora monsgr. E Pezzani-ju, Kim, Monte- , rone 79. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306.2 m, srednji iračni tlak 746'0 mm Zahvala. 806 1-1 .,1 7. zjutr. | 731-4 I |2. popol.j 730-7 | l'Vb I sl. jug m. obl. 17-0 j sr. jug | obl. | Srednja včerajšnja temperatura 162*, normale 17 4*. 0-0 Dunajska borza dnč 13. junija. Skupni državni dolg v notah.....100'30 Skupni državni dolg v srebru.....100-10 Avstrijska zlata renta 4% .....120-70 Avstrijska kronska renta 4%.....lOO-fiO Avstrijska inv. renta 3'/, % .....5250 Ogrska zlata renta 4%.......12) 70 Ogrska kronska renta 4%......99 35 Ogrska inv. renta 3' ,*.......91 — Avstro ogrske bančne delnice.....16'24 Kreditne delnice..........659'—* London vista......................239 K'* Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v J17-1P , 20 mark ............23'46 20 frankov...........19-06 Italijanski bankovci................95 20 C. k r cekini...........1129 Žitne cen© dn<5 13. junija 1903. (Termin.) Na budimpeitanskl borzi: PSenica ia oktober......K 7 60 do 7-61 Rž za oktober........ 6'44 » 6'45 i Oves za oktober....... 5-45 „ 5-4 7 Koruza za julij......• » 6-33 » 6-34 „ za avgust.....» . 6 39 » 6 40 , za maj 1904 ...... 5-26 » 5 30 (Efektiv). Dunajski trg Pšenica banaška Rž južne železnice Rž...... Ječmen , > ob Tisi . Koruza ogrska . Cinkvant . . . Oves srednji . . Fižol .... K 7 90 do 8-45 7 80 6-85 6-40 6-65 7 40 6 05 6'7o 816 7 10 725 6-83 8--6-25 1426 Javna zahvala. Podpisana pogorelka se najtopleje zahvaljujem »Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani za hitro cenitev in točno izplačilo odškodnine, prizadete mi po požaru dne 22. majnika na zavarovanem blagu. K and r še, dne 30. majnika 1903. Alojzija Urbanija 1. r. Janez Obreza 1. r. pogorelka. župan, priča. Poslano. Pooblaščen sem javiti, da agent Ivan Bihelj v Buksuv Švici, ni zastopnik „francoske prekomorske družbe" Compan. generale Transatlantique Havre - Newyork in ne pošilja potnike z brzoparniki te družbe, nego s progo „Ame-rikan linja", katera pa ni v nikaki zvezi in nima v Avstriji nikake koncesije. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila za ,,francosko prekomorsko družbo" Havre-Newyork izdaja edina na Kranjskem: konces. potovalna pisarna 811 l—i Šibarda v Ljubljani, Dunajska cesta (i. Za vsestranske dokaze prisrčnega sočutja ob času bolezni, smili in pogreba na-našega nepoiabnega soproga, oziroma očeta, brata, tasta in svaka, gospoda Nikolaj Dejak - a poslovodja v prisilni delavnici zlasti za tako častno, mnogoštevilno in tolažilno spremstvo pri pogrejju premilega nam pokojnika izrekamo vsem svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se Se zahvaljujemo gospodu ravnatelju prisilne delavnice, gg. odbornikom in uradnikom deželnega odbora ter gg. paznikom prisilne delavnice za udeležitev pogreba, gg. pevcem Sarnassove tovarne za ganljive žalostinke, gosp. Kordiku in Žužeku ter gospej Čeme za darovane krasne vence in sploh vsem, ki so ob tem bridkem času z nami čustvovali in skazali ranjkemu zadnjo Ča»t Iskrena zahvala! V Ljubljani, 10. juni;a 1903. Žalujoči ostali. t 809 1—1 Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljubljena sestra ozroma teta, katera je služila 28 let pri gospej Malič kot kuharica Terezija Jaklič včeraj ob 12. uri opoldne previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v 60. letu po dolgotrajni in mučni bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojne vršil se bode v nedeljo, dne 14. t. m., ob polu 4 uri popoldne iz hiše žalosti, Zalokarjeve ulice štev. 14 na pokopališče k sv. Krištofu Svete maše zadušnice brale se bodo v cerkvi sv. Petra in jo priporočamo v molitev in blagi spomin. Ljubljana, dne 13. junija 1903. Ivan in Franc Jaklič, brata. Mesto posebnega obvestila. 786 l—l t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem pre/alostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabljiveua. dobreg* soproga, očeta, deda in brata, gospoda Frana Ksav. Souvan - a veletržca in posestnika, ki ie v petek, dne 12. junija ob 11. ponoči po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče v 67. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika se bode v ponedeljek dne 16 juniju ob 5. poroldne v hiši žalost; v Šelenburgovih ulicah št. 1 blagoslovilo in nato preneslo na pokopališče pri Sv. Krištofu k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice brale se bodo po raznih cerkvah. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani dne 13. junija 1903. Uriula Souvan, soprega, — Fran K«. Souvan ml. Dr. Hubert Souvan, sinova, — Marljanea Kump, roj. Souvan. Glta Souvan, Vera Souvan hčere, — Ferdinand Souvan, brat, = Matija Kump, c. in kr. stotnik v pokoji, zet. — Leonle Souvan, sinaha. — Stana, Marlao, Bo-žena, Vera, Bogdan Kump, vnuki. Krasne podobice za prvo sv. obhajilo manjše oblike 100 kom. po K 3, 4 40, 6, 7, 8; — večje oblike 100 kom. po K 6, 7; — večje oblike, posebno lepe 100 komadov po K 12, 20, 24, 30 priporoča prodajalna katol. tiskovnega društva (H. Nižman) v Ljubljani Spretnih sodarjev sprejme v trajno delo tovarna za cement na Dovjem, (iorenjsko. 801 2-1 Lak za šolske table, Xa,0p™! goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 21 11 — 10 Vuanja naročila proti povzetju. •_802 1-1 j Mejnaroflna praij y Ljubljani, Pogačarjcv trg. pctcpla5tična amctnc5to« roz5taua Danes, v soboto 13. junija m- Zadnji razstavni dan ===== Hribolastvo po , Zvonar je vem in VeMime« mm. V nedeljo 14.—20. junija Potovanje kr. ang. geografske družbe v Ottavo (Kanada) Kdor sebi in svojim otrokom hoče pripraviti izboren užitek, naj redno obiskuje mejnarodno panoramo, ki služi posebno v izobraževalne namene. Odprto vsak dan, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2 do 9. ure zvečer • 9H 100—2 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko £00 podobami ur. zlatega «n srebrnega blaga >n godbenih reči HANNS KONRAD tovarna za ure in Izvozna trgovina Most št. 234, Češko. Ki VI > •LMVISI I S sv. Velehrada Slovanom! ..........-**— ■ * i*I-->j -*iV u—i"ir*ri>_» u-r._Ti.|- i. Sv. Ciril in Metod: kipi umetniški. Sv. Ciril in Metod: krasni relief. Sv. Ciril in Metod: slike V dragocenih okvirih ali brez okvirov. Sv. Ciril in Metod: male podobice s' slovenskim tekstom, male svetinje kot darovi slovenski mladini 805 4_t se naročajo pri fllefodu fl\elicharkci, založniku na Velehradu (Moravsko). ► f. Otvoritev nove trgovine! Ifljudno naznanjam, da bodem 3 11. t m. otvoril v ob glavni cesti poleg cerkve, hišna štev. 2 (v hiši gosp. Ssidel-naJ = špecerijsko trgovino in prodajo mol^e na drobno in debelo Jfer mi je na tem, da p. n. odjemalce vsesfoji jadovoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi? glede nij/^ih cen, upam, da bode p. n. slavno občinstvo mojo dobro voljo upoštevati, ter moje prizadevanje posire^ati 3 najboljšim in najfinejšim blagom, podpirati j najmnogobrojnejšim obiskom. V nadeji, da mi ij^ajejo p. n. odjemalci svojo naklonjenost, biljejjim 2 odliinim spoštovanjem e46 12-6 Mct^o lavrenčič mjejim Razpis službe. Pri „prvi okrajni posojilnici in hranilnici v Kamniku" se razpisuje služba posojilničnega uradnika z začetno letno plačo 1600 kron. Plača se bode pozneje zvišala. Prednost imajo prosilci s kavcijo in kateri so pri jednakih zavodih že službovali. Prošnje je vlagati do 20. junija t. 1. pri podpisanem načelstvu. Nastop službe je do 1. julija t. 1. Za slučaj pa, da bi prosilec službo lahko poprej nastopil, naj se to v prošnji navede. I. okrajna posojilnica in hranilnica v Kamniku reg. zadruga z omejeno zavezo. Načelnik: Jos. Močnik 744 3—3 fVNDROPOGOfl ii (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabrani Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gospodu 274 (4B) Vaso Petričič-u. v zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnkoczv v LJubllanl, ft. Rant v Kranji, in lekarna „Prl anjelju" v Novem mestu. Preprodajalci popust. poskušale se bede Strejei^ l^e^iti = v ponedeljek, dne 15. junija t. I. popoldne ob 2. uri na seno-žeti gosp. Turka star. na Ižanski cesti za botaničnim vrtom. Reflektante in vsi, kateri se za to zanimajo, uljudno povabimo, da si pridejo to pogledat. 808 1—l Karol Kavšeku naši. Schneider & Verovšek v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 16. St. 7103 Razpis. 807 3-2 Podpisani deželni odbor razpisuje 5lužbo okrožnega zdraunil^a. 1. V Planini, z letno plačo 1 400 K in aktivitetno doklado 200 K; 2. v Žužemberku, z letno plačo 1.400 K, aktivitetno doklado 200 K, ter s prostim stanovanjem. Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru Hm* do 8. julija 1903 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Deželni edber ucjucdine l^ronjsKe. v Ljubljani, dnč 9. junija 1903. Marija Sattner, Ljubljana. Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje cerfiveniR paramentov. Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgifinih barvah, plavlj&le, obbajllne burze' Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svil" natem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsako" vrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, ceno po mogočnost' nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. 9J8 26—21 Ustanovljeno 1.1832. Priznano najboljše oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 176 18 Električni. <»l>r«.t o o* p o Hustrovani ceniki se dobč brezplačno. Razpis. 786 3-2 Za gradbo vodovoda za vasi Lipovšica, Sušje, Vinica, Zapotok, Slatenek in za vasi iurjovica, Breže, Dol. Laze v političnem okraju Kočevje, potrebna na 55.500 kron, oziroma na 56.340 kron proračunjena dela in delave se bodo oddale potom javne dražbe. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračunov naj se predlože do I. julija 1903 ob 12. uri opoldne podpisanima občinskima uradoma. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovodov za Lipovšico, Sušje, Vinico, Zapotok, Slatenek oziroma za vasi Jurjovica, Breže in Dol. Laze pri Ribnici." Ponudbam mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinska odbora si izrecno pridržita pravico izbrati ponudnika ne gledč na višino ponudne cene, oziroma če se jima vidi potrebnim, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled pri občinskih uradih. Občinski urad Sušje. F. Kozina, župan. Občinski urad Jurjovica. Ivan Lušin, župan. Gimnazijski konvikt samostana oo. benediktincev v Šent Pavlu. V lepem, zdravem kraju Labodske doline na Koroškem. Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljavni tečaj. — Prospekte pošilja na zahtevanje vodstvo konvikta. 147 9—G CrOip. pekovskim moj strtim! Uljudno opozarjam na ječmenov izvleček z imenom »Maltosen", kateri je najboljši pridevek k drožem, da testo veliko lepše izhaja, bolje naraste in lepo rumeni. Tako se že pri kurjavi toliko prihrani, kolikor maltosen stane. Svojo dobroto pokaže maltosen zlasti pri mehkem testu in hladni vpeljavi. Ker tovarnar za maltosen nima za Kranjsko potovalca, imam ga jaz vedno v zalogi in ga pošiljam vsak dan po poštnem povzetju po 5 kg, po 90 h kg brez poštnine. Maltosen je obliki moke in se ne pokvari, ako leži; zatosi ga lahko vsak večjo množino naroči. Na domu stane 1 kg 90 h, 5 kg skupaj pa po84 h kg. Priporočam tudi lastne iznajdbe pečna vrata, katera so tako pripravna pri delu in zel6 trpežna. Pri rabi mojih vrat ni treba pri popravljanju peči nikoli zida podirati, s čemur se prihrani veliko dela in zidarskega mate-rijala. Ta vrata jako dobro ohranijo par. Posebno dobro služijo ob pečenju potic; Gospodom pekovskim mojstrom priporočam tudi najboljšo opeko za pečni tlak, katera je trpežna in zel6 lepo peče. Pri velikih pekarijah jamčim za-njo dve leti, pri malih pa štiri leta z enkratnim obrnilom. Ne ubije se nobena, samo nekoliko se obrabi. Komad (30 cm1, 5 cm debela) stane jedno krono. V zalogi ima to opeko Vidic in Co. v Ljubljani, a tudi jaz sprejemam naročila na-njo. Zarad nenavadne njene trpežnosti je ta opeka, čeravno nekoliko višje v ceni vendar ceneja kakor vsaka druga navadna. Vsa naročila točno izvršujem. — Z odličnim spoštovanjem se Vam priporoča vaš sodrug 466 5 IVAN ŽAGAR, v Ljubljani, Dunajska cesta 7. Prva kranjska mizarska zadruga V Sent Vidu nad lijubljano se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča jQS Arhar načclnik. ■ -K -^E- ® S- -X -Z A. 5? S. A. A. A. . Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo z znamko 449 104—22 sta najbolj koristni t;©d£Xai mili W za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih ftacunahf Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 57113 F. HITI, Pred šltofijo štev- 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48-— franko Ljubljana, 2°!0 popusta. I -0 s VŽIGALICE družbe e>v Cirila m Metoda [ Zaloga pri Jv Perdanu v Ljubl|ani j < -0 0 -1 CL 03 S c M -a c" a> a. » B^BBiffiiHmirtua&Mma MWImt!Iwi su 1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 — franko Ljubljana, 2% popusta. Pekarijo in gostilno daje v najem p^d jako ugodnimi poeroji Josip Šrimpf, Hum na Sutli, blizc Rogatca 797 3- 2 Sveže nastavljeno pivo Jranat Porter" 799 iz vrhniške pivovarne. 3-3 Vsako nedeljo in praznik v hotelu na južnem kolodvoru pri Josipu Lorber ju in v restavracij P. Krisch „ pri zvezdi". V steklenicah v trgovinah Iv. Buzzo-lini in Jos. Murnik. Zaloga pri Franu Hollerl U , Slomškove " ulice sto v. 27. Telefon št. 13. Najboljša pitna voda pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 23 38 I^SifC® || 1££ M U Ga naravna aSkaHična (lislict.s Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo. Izvire«: Oiesshubl Sauerbrunn, iilez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko. V Ljubjanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih »peoerijskih piodajalnieah in trgovinah z jestvinaini in vinom. Zaloga pri Mihaol Kastner-ju in Pete.' Lassnik-u v LJubljani. ijiiraijiii ics, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. I, v Knezovi hiši. obrestuje hranilne vloge po 110 y5_57 4% odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razuu nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilnienega urada št 828.406, Telefon štev. 57. Nič več telesnega, zaprtja, ako se vživa »V* Huss-ova pogača. Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46. Prospekt brezplačno. — Pošiljale v za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—18 Predno se kateri nameni kupiti kolo, naj ne pozabi si ogledati ali vsaj naročiti cenik pravih Puch koles katerih zastopništvo ima gospod FRANC ČUDEN v Ljubljani. Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75'— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 550 8 -53JVS: -iSJi/ž; TPs jajtS -»g -■Stoti -»j -*Sto&l 9IR3 -m -šfa rllilllllllllllllll........IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII.......11 ■ I i i t M11111111111 i 111111111111.........Illilllllll.........Illlllllllllllll.......IIIIIIIIIIIIIIUIIIIII 398 12 Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko cement, roman in portland glinaste peči in štedilnike plošče za tlak, žamotne in ceme»t"e kot vse drugo stavbinsko blago **** ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah F. P.Vidic a Comp., Ljubljana. ........................n.......................................................................nniimin.....niiiiiitiiiiiHinniiniiinuiiiiš Mf m- žusiaL. zmsr Mfr-fVtfr m- Niiir f ]jf f G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Plccolijeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Plccolljetfo železnafo vino se uporablja pnmalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K. Plccolljevl sirupi Iz malin aH tama-rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30. Zunanja naročila po poštnem POVZetjU. 708 (50-7) P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij Zdravilnica ln vodozdravilnlea Kamnik na Kranjskem. Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli, tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko. Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo. 790 10-3 Zdravnik voditelj: Pr. Rudolf Raabe. Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov ^Vlojzij Večaj Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih 11» mm imis kot: ruiavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. dene nizke. 36 52-24 šHT" Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno. 1357 30 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. IS se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo ===== izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. Varstvena znamka: Sidro. LIHENT. CAPSIGI Comp, iz lekarne Rlchterjeve v Pragi. priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K 80, K 1-40 in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Ftiehterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu Pragi, Elisabethstrasse 5. 1146 34—33 m 49 parcel za stavbišča je v Rožni dolini nasproti Glincam (pri Viču) naprodaj ===== po nizki ceni. ===== Ker so stavbišča majhna, bi bila primerna zlasti manjšim obrtnikom, ki si žele zgraditi lasten dom. Natančneje je poizvedeti pri lastniku Rudolf Oroszy-ju v Ljubljani, Slomškove ulice štev. 13. 749 6-5 lSTa najvišje povelje Nj. c. in kr. apost. Veliean. XXXV. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tustranske države Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.397 gOfOVih dobitkov V gotovem denarju v skupnem znesku 506.880 kron. i <*lavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovem denarju. Žrebanje*neprekljicljivo 18. junija 1903. Jedna srečka 4 krone. Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, III., Vordere Zollamt-strasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. C. kr. vodstvo državne loterije. 146 10-10 Oddelek za državne loterije. U> C C N D ^ O «A O o M U C Slovenski ceniki brezi)la6no. Najboljše mlatilnice, gepeljne, trijerje, čistilnice (paikeljne), slamoreznice, mline in preše za sadje, fine kose, srpe. amerikanske kosilne stroje ( lamo tudi na poskušnjo) In sploh vse potrebščine za poljedelstvo kakor tudi možnarje za streljati v veliki izbiri priporočata po nlski ceni Karol Kavšeka nasl. JJcjjneider $ L>er©i>5d{, trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16. Slovenski ceniki brezplačno. 706 5—4 I a a. to o o v> r-*--t J2. C N a o ta I Vzorci vina za poskušnjo, ceniki in natančnejša pojasnila dajejo se rade volje v skladišču na Starem trgu 15. Na željo oziroma zahtevo dostavlja se naročeno vino franko na dom. M* MM Otvoritev v soboto, 30. maja 1.1., v Ljubljani, Stari trg št. 15. Bratje Novakovič lastniki vinogradov na otoku Braču in v ma-karskera priraorju y Dalmaciji uljudno naznanjajo sl. občinstvu stolnega mesta I^jubljane da so oh/omli v soboto, dne 30. m. m. (10-6) Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin v steklenicah in na v Ljubljani, na Starem trgu 15 ter se uljudno priporočajo v izdatna naročila. — Na izbero imajo izključno pristna, izbrana ^^^ lastnega pridelka po različni primerno nizki ceni. Podpisana ima v j»1»|či n»ir<4znovr8tne.j&e trpežno, krasno blago «a bandera, baldahine, raznobarvne plaiče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte ud sploh vse, kur se rabi v cerkvi pri siuf.bi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In \h« popravila. — Izdeluje ročno In poSteno po najnižji ceni bandera In vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih oiirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdls, dru-Stev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmani&e naročilo. Najodličnejšim spoitovanjain se priporoča 780 5Ž-2 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode ▼ Ljubljani. Wolfove ulloe 4. * ' o< oc -o Med. (lr. Jos. Traub-a Želodčni prašek Gastricin zdravniško poskusen in potrjen. Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gastricin, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se žele utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več poved6 prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje. V Ljubljani je naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje. Glavna zaloga je v lekarni Salvator v požunu. Na debelo po medicinskih drožerijah. Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več. Naznanilo. Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem. Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča Fran Čuden urarski trgovec in posestnik v Ljubljani. exportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic. Šivalni stroji, posebno za domačo rabo 256 12 prav p o e e 11 i. FRANC DOLENC v Ljubljani, Marijin trg pri frančiškanski cerkvi. P. n. Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko zalogo manufakturnega |S blaga, obstoječo iz raznovrstnega sukna, modnih štofov in kamgarnov za moške obleke. — Vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za damske ^M* obleke najnovejših vzorcev. — Izvrstne cvilhe za matrace in posteljno opravo, in posebno dobro blago za rjuhe, namiznih prtov in brisalk. — Veliko izbero tepihov, zaves in preprog, vse po najnižjih cenah. S spoštovanjem 553 10-8 Frane Dolenc. Kupuj pa „le v steklenicah". V Ljubljani pri gospodih: 507 10-4 Anton Ječminek A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edrnund Kavčič Kham & Murnik Ivan Fabian, naslednik Anton Korbar F. Groschl C. C. Holzer Ivan Jebačin Sled: O. Waifling, P. Homan. Črnomelj: A.Lakner,K.Muller B. Sch\veiger, A. Zurc. Draga: P. S. Turk. Krlb: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, J. Septaves. Kamnik: Anton Pintar, Fran Šubelj. Kočevje: Fr. Loy, P. Petsche, J. Rothel, Matija Kom, Fran Schleimer. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fr. Dolcnc, Vilj. Killer, Adolf Kreuzberger, Jan. Maj-dič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici._ Jožef Kordin P. Mencinger Anton Krisper Ivana Perdana Peter Lassnik nasledniki J. Lcnček Karol Planinšck Karol Lexander I. Mf»hle A. Lilleg A. Šarabon 9 Krško: F. H. Aumana sin, R. Engelsberger. Litija : I.ebinger &: Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil pri Škofu. Novo mesto: Kussel & Končan, Adolf Pauser. Polhovi Gradec: I. A. Lcben. Postojna: K. Ceferin, Anton Ditrich, G. Pikel. Radeče: J. Haller, J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo. Viktor Schifler Ferd. Terdina M. Spreitzer J. Tonich Anton Stacul Uradniško-kon-Fran Stupica sumno-društvo M. E. Supan A. Sušnik Radovljica: L. FUrsager, Friderik llomann, Oton Homann Sodražica: Ivan Levstik. Skofja. Loka: E. Burdych, M. „ Zigon. Šiška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: J. Petrovčič, I.Zernatto Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: F. M.Doganoc. Vipava, Vrhpolje : Fr. Kobal Vrhnika: M. 15riley. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan. „ Miiller sen. Žužemberk: Jakob Dereani. Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. Najboljša in najsigurnejša «« prilika za šfedenje! «« Preje: Gmdi&če št. 1, Denarni promet v letu 1902: čez 32 milijonov kron. u LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 41 brez Kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K Čistih —- — 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 F; 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, predsednik. Odbortlikil podpredsednik. Jofeip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar m posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar. župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. Nakup ln prodaja vsako v r g t d i h državnih papirjev, srečk, denarjov itd. gavarovanja za tgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Proneie za tsako irrbanje. galantna izvršitev naročil na boril. Menjarična delniška družba 9IEBCIJ I., flollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strabelgasss 2. 4jl»r Pojasnila, v vseh gospodarskih in Un&nčnlh Stvareh , potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljikih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 207 Udajatelj in odgovorni arednik:. Dr. Igniol] Žitnik. Xisk »KatoliSk« Tiikarne« v Ljubljani.