'4 siaitl prejeman: ta vik« teto naprej 26 K — h jol leta S« trt , st.aaec 13, S, 2 50, 20, ^"5?rav«litvu preje«««: ta SVO !eto naprej 20 K — o jtil leta letrt , MM«r tO,--, r,, -i „ vo, ■V pafilj»oje na dom S® is up. mesec. Političen list za slovenski narod. Narorinlne in InseraM sprejema upravnlitv« v Katol Tlakami, Kopitarjeve ulice st. 2. Rokopisi st- lir vračajo, nefrsnkova&a pisma on vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. ishsjavsakdanuvzemii nedelje m prazniku, ob pol fi. uri popoldne. ' ■.»■■J1 11 ' i 271 V L?i.?blr.'i'ii» v torek 25. novembra i902. v v V po deželnozborskih volitvah. i. Volitve v deželne zbore so končane. Moravska, Dolnje- in Gornje Avstrijska, Štajerska, Koroška, Solncgraška in Predariber ška imajo nove deželne zastope. Prva in glavna stvar pri volitvah je gotovo ta, da dobro izpadejo. Ca Be pa tudi vedno no veselimo volivnega rezultata, imajo volitve vendar neko dobro plat; to namreč, da vidimo, pričemdasmo, koliko in kje da nam manjka. To spoznanje nam pa kaže, kje moramo svoje sile zastaviti, kako delati in zamujeno popravljati, da bo — drugič bolje. Stranka, ki tega ne stori, ki Be po porazu ne vzdrami za novo delo, nove boje no užjfe, obsoja sama sebe v — evnit! Ozrimo se torej so enkrat po volivni kampanji, da si razberemo ž nje, kar nam služi! Katere stranke so zmagovale? Dve reči konstatirsmo in to dvoje si dobro zapomnimo : Zmagovale sol. stranke sploh, ki so naporno in vztrajno delale; 2. kršč. stranka je zmagovala tam, kjer je sveža, čila, socialno delujoča. A d 1. Sijajno so zmagali krščanski socialci na Nižje Avstrijskem in na Predarl-skem, napredovali na Moravskem in nemškem Koroškem; napredovali so pa tudi bau-ernbundarji na Štajerskem. Vse te stranke ao delale silno in naporno za volitev. Velikansko agitacijo bo razvili krščanski socialci na Dunaju. Nikar ne mislimo, da so jim mandati kar sami v žep zleteli! Sijajna zmaga je bila sad gorostasnega napora. Kakor čebele iz panja, tako so šli agitatorji in govorniki, večinoma sami laiki — Lueger sam vedno na čelu — z Dunaja po celi deželi, izdajali so poseben list »Der Land-tagsw5thler«, v volivni dobi. Na Dunaju samem pa celo; tam so shodi večer za večerom; nekateri govorniki govore en večerna dveh, treh shodih. Tudi nemški Korošci so se dobro zasukali. Dr. Pupovca so bili v lavantinski do- lini skoro do smrti pobili; zato so ga pa ondi tudi — izvolili. Biuembundarji so se z vso silo vrgli na nemški Štajar, zlasti na graško okolico, in — osvojili so si jo. To stranke so pa delale tudi vztrajno. Na Niije-Avstrijskem bijejo boj z 1 i -berali zrnom že desetletja. Niso si osvojili Dunaja čez noč, marveč korakali od stopinje do stopinje, dokhr niso liberalizmu skoro do cela vratu zavili. Tudi koroški Nemci se že precej dolgo vrsto let gibljejo. Dolgo časa ni bilo videti nobenega vspeha ; zdelo se je, da je dežela cd Boga pozabljena, v liberalizem zakleta. Sedaj se je vendar enkrat led razbil; solnce je pretrgalo megle, ki bo ležale nad to deželo dolgo dolgo dobo let; sedaj, upamo, se bo vedno bolj jasnilo. In tako so delali tudi drugod, kjer so kaj dosegli, že leta in leta. HraBt ne pade na en mah; čo se pa maha in le meha, se podere po tleh najdebelejši. Skratka : K o n -čane volitve nam očividno kažejo, da kjer sekajdela — naporno, požrtvovalno in pa vztrajno dela — se tudi kaj stori. Kdor pa lenobo pase, naj sam sebi pripiše, če je tepen 1 Kjer se pa pri prvih poskusih ne posreči, tam naj se delo nadaljuje, napor po-množ1', in kar se ni doseglo enkrat, bo se drugi p< t. Tako so delali vsi, ki se danes zmage veselo. Drugič pa nam volivni boj kaže, da je krščanska stranka zmagala le tam, kjer je sveža, čila, socialno delujoča; nasproti pa jo ondi, kjer je nekako zastarela, tudi — nazadovala. Tako med štajerskimi Nemci, t&ko na aolnograškem in deloma tudi na Gorenje Avstrijskem. Tam je stranka, ki so še danes, v dvajsetem stoletju, imenuje »konservativna« ! Da bi že vendar enkrat šli s to preživelo starino v kraj! Kaj boš neki konserviral, če cel svet dere mimo tebe naprej, ne zmeneč bo za tvoja stara kopita! Ni čuda, če te pohodijo. — Ako pa hočejo reči, da moramo liudstvu vero ohraniti, tega vendar ni trebči ^raiati b tako obrabljeno besedo. In pa socialno delo mora biti v programu ! Naj je verski čut v ljudstvu še tako močan, človek je konečno vendar tudi iz telesa, in telesne potrebe mnogo močneje občuti, kakor pa duševne. Pa ne le to, da jo ljudstvo dovzetno za gmotno srečo in nesrečo, ampak tudi krvavo potrebuje, da bo mu &ocialno pomaga. Stranke, ki v naših dneh nimajo smisia za socialno delo, niso tudi za politično rabo! Katoliške stranke torej so bodo lo tedaj ohranile, ako so bodo pomladile in v socialnem duhu prenovile. Ta nauk naj bi si vzeli katoličani k srcu ondi, kjer so bili sedaj poraženi; in sedaj jo čas, da se to prenovljenje izvrši ! Naučili minister liartei in Lahi. Pcvdsrjoli smo že večkrat, da ima Avstrija v pogodbi z Italijo neko posebno klavzulo, po kateri je obvezana podpirati laški živelj v naših pokrajinah. Poslanec Spinčič in tovariši so predložili v državnem zboru v tej zadevi interpelacijo in sedaj lahko — čakamo na odgovor. Viada bo vladala, kakor doslej, in oni, ki trpi največjo škodo pri vsem tem, je slovenski narod. Normalnemu človeku gotovo ne gre taka politika v glavo ; slabi proroki gotovo nismo bili, ko so na ministerstvu cbljubovali Lahom, da jih hočejo šo bolj podpirati, in ko smo klicali, da primorskim Slovanom ni treba nič drugega, nego z vezati jih in vreči na dno morja. Povdarjali smo vedno, da je nam Slovanom dunajska vlada nasprotna, da podpira Lahe na račun blovanov. Ona je slepa in gluha za naše pritožbe, najmanjši naši zahtevi nasprotuje; da se vsaj od nje dobi sicer nepovoljen odgovor glede slovenske ljudske šole, treba se obrniti naravnost na cesarja! Kako vse drugačno stališče zavzema vlada glede na laško šolsko vprašanje. Dunajski dopisnik tržaškega laškega čifuta je sklenil, kakor smo mej telefoničnimi poročili kratko poročali že v soboto, iti k ministru za nauk in ga povprašati, kako misli o laški univerzi. In minister je veB srečen sprejel tega dopisnika, prijazno se z njim razgovarjal in mu rekel: »Ne morem drugega nego ponavljati to, kar sem rekel la- škim poslancom : da imam jaz najboljše namene, najboljšo voljo korak za korakom zadovoljiti laske dijake in laške profosorje, in gotov oem, da pridemo, morda celo hitro, do zadavoljive rešitve. Pozabiti ne smemo nekega dejstva, ki je zelo v pr.log želji Lahov : in to dejstvo obstoji v sklepu tirolskega deželnega zbora od leta 1S67, kateri je ravno tedaj sklenil ustanoviti polagoma paralelno katedre. Zaključujoč vam ponav-jam, da imam najboljšo voljo, dati narodu, kakoršen je italijanski, univerzo, do k.tsna ima pravico, že iz vzroka, da im* jako visoko razvito svojo kulturo ; a za sedaj moramo počakati, ker vBaka bolj energična ini-cijativa vtem trenotku bi ne imela prospek-tive do vspeha«. Tako govori z Lahi gospod Hartel! Tako mu je na srcu laška univerza. On bi rad storil za L*ha še več, kakor je zatrdil Čifutovemu dopisniku in sicer : »Ko bi hotel več storiti, potreboval bi postavo, a sami vidite, kako težko bi vspela ta vladina predloga ob taki zbornici«. Na slovenskih zastopnikih je sedaj, da storijo potrebne korake. Ves slovenski narod mora sedaj zahtevati odločno od ministra, kako misli glede na slovensko šolsko vprašanje. Ca jim ne da tiko povoljnega odgovora, kakoršnega jo dal celo dunajskemu dopisniku čifutskega tržaškega laškega iredentovskega listi, potem naj vedo Slovenci, česa naj se pričakujejo z Dunaja ! Da je v vseh laških krogih napravil ministrov odgovor najboljši utis, da jim je minister govoril prav iz srca, da si boljšega ministra Lahi ne morejo želeti, to nam dokazujejo v Italiji izhajajoči listi, oni listi, ki so polni psovk na avstrijske Slovane. Res, daleč smo prijadrali: Naši ministri delajo tako, da so z njihovim delovanjem zadovoljni v drugih državah, da jim pojejo ie slavo taki elementi, ki komaj čakajo, da bi mogli pograbiti te dežele, za katere so preliti slovenski sinovi ie toliko krvi. Vsenemci proti češko-nemški spravi. Povodom sedanjih konferenc nemških poslancev iz Češke in Moravske gledč dolo- LISTEK. Izložbeno okno. Nobena stvar nima pred božičem toliko privlačne moči na izprehajalce po ulicah in cestah velikih mest, kot izložbe prodajalnic. In kdo bi se tudi čudil, saj je to posebno za ženski svet zelo prijetna zabava, zraven pa tudi kaj po ceni, postajati pred okni, pred onimi velikimi namreč, kjer se vidi to Iiko različnih lepotij. Pravijo, da imajo nekatere dame pri takih izprehodih več zabave in užitka, kot pri kakšnem zabavnem večeru ali kaki dobri gledališčni igri. Njih domišljija Be mnogo bolj razvnema, kadar ogledujejo razne stvarce v oknih, kijih ustvarja gospa »moda« za vsako sezono nove, kakor takrat, ko nastopi znana igralka v svoji ulogi ali ko imenitna pevka razkazuje svojo umetnost. Kajpada tudi izloibeno okno ni bilo vedno tako, kakoršno je danes. Precej časa je bilo treba, da je doseglo ono stopinjo popolnosti, na kateri je sedaj. Izprva je bilo majhno, neznatno, kratkomalo, tako je bilo, /; / kot VBako drugo okno, ki je narejeno zato, da morejo solnčni žarki v notranje prostore poslopja. Mesta so v srednjem veku sicer poznala že navado, vabiti kupce z razstavljeno robo, a ne v oknih. Trgovci so imeli svoje prostore v takozvanih obokih, obokanih pritličjih, ki so bila popolnoma odprta po leti in po zimi, tako, da je vsak, kdor je šel mimo, videl lahko vse, kar je bilo na prodaj. Ko se je steklarska obrt bolj in bolj izpopolnjevala, je bilo tudi z izložbami vedno boljše. Se bolj je pospeševala to razsvetljava. Kakšna so morala pač biti prodajal-niška okna naših prednikov s Bvojimi leščer-bami! Ko so upeljali petrolejske svetilnice, in pozneje plinovo luč, se ni mogel nihče dovolj načuditi, kako popolna razsvetljava je to! No, in ko dandanes gledamo električno luč, si skoraj ne moremo misliti, da bi iznašli še kaj boljšega. Te iznajdbe je spremljalo prizadevanje, kako bi Be dalo izložbeno okno urediti lepo, kar se da zanimivo. Samo v ta namen izdajo trgovci toliko denarja, da bi si iž njega že napravil lepo premoženje. Ni majhna umetnost, spraviti v izložbeno ekno vse to, kar bi ustavljalo ti- soče in tisoče in jih vabilo v prodajalnico-To okno mora biti tako rekoč nekak izvle ček vsega, kar se nahaja v prodajalnični zalogi, nekak pregled vsega, a čimur zamore postreči prodajalec. Prav ista jo z izložbami kot z gledališkimi predstavami. Take, ki so najpopolnejše in najbolj ugajajo, se ponove potem lahko sto in stokrat. Brez dvoma originalno reklamo si je izmislil Thomas Barrat v Londonu, po pravici nazvan »kralj« v tej stroki. Najel je namreč ob najlepših ceBtah Londona cele vrsto oken in v vsakega je dejal — dva živa pujska. Eden teh ščetinarjev, prešič v naj-predrznejem pomenu, je kazal v daleč se blesteči pisavi besede: »Ta prešič ni umit s Pearjevim milom«. Drugi pa je bil zelo Ijubeznjiv, rudeč, leporejen pujs, ki je bil lep že na pogled, da je vzbujal skomine maraikakomu mimoidočemu. spodaj je bil napis: »Ta prešič je umit s Pearjevim mi lom«. Ves London je hitel gledat, se smejal in — kupoval. Mr. Thomas Barrat je v krat kem obogatel, in kdo more dvomiti, da je imel zahvaliti za to edino izložbena okna in ■voje pujse V Nič manj uspeha ni imel v Ameriki po-Bestnik nekega bazarja. V velikansko okno je poBtavil silno visok kamen in naložil okrog njega blago vsake baže. V celih gručah bo se ustavljali ljudje pred oknom, da je bilo v prodajalnici kar tema. Nekateri bo se smejali, drugi zmajevali z glavo, a vsak je premišljeval in ugibal, kaj vendar pomeni vse to. No, in ko že stojiš pri oknu, že rajši stopiš v bazar, kot bi sicer. Kmalu ni nobeden hodil kupovat drugam, ampak vse je drlo v bazar. Marsikoga je mikalo izvedeti, kaj je ta kamen, a prodajalec ni hotel povedati nikomur. Ko se je že naposled naveličal vednega vpraševanja, odvrne nekomu, ki ga je povpraševal, kratko: »Neka erra-tiča*| skala je !« »Ni mogoče.« »Zakaj ne ? Saj je vendar čieto na samem. Nikjer blizu ni nobene druge.« »A, tako ... I, pa kakšen kamen je pravzaprav ?« „ Kamen radovednežev !" čitve načrta, po katerem bi bilo mogoče zbliianje mej Cehi in Nemci, so so oglasili vsenemci s svojimi znanimi zahtevami. Nem-ško nacionalna korespondenca izjavlja v eni zadnjih številk, da ne pride do češko-nemške sprave, dokler se nemščina ne prizna za edini državni jezik. Vsak tozadevni sklep proglašajo vsenemci že naprej za ničev ter bodo poiskusili vsa sredstva, da onemogočijo spravo pod drugačnim pogojem. Samo ob-sebi uoievno sa vsenemška zveza v tem slučaju konferenc niti ne udeleži. Pomenljivo pa je, da glasila ostalih nemških strank no soglašajo s pisavo radikalnega vsenemškegs časopisja. Iz Prage poročajo, da je poslanec Baernreither ža predložil obširen načrt za spravno akcijo, o katerem pa še ni završena razprava. Ko bo načrt gotov, ga izročč vladi, da seznani z njim Cehe. Vidi so torej, da so v tej akciji vsenemci popolno osamljeni. Program Italijanske vlade. Opozicija v italijanskem parlamentu je v zadnjem času vprizorila precejšnjo gonjo proti sedanji vladi. Pri tem svojem nastopu ima največ vspeha na deželi, ki doslej še res nima niti enega dokaza, da hoče Bedanja vlada res zboljšati položaj prebivalstva. Tega nastopa opozicijonalcev se je pa vlada tako ustrašila, da je takoj objavila svoj ekono-miški, financielni in politiški program. Znižati hoče pred vsem davek od soli od 40 na 25 cent. odpraviti zemljiški davek od vseh posestev, ki donašajo manj kot 10 lir davka, dalje razne druge zemljiške davke, kakor tudi one ra agrarna in industrijska podjetja. Ta davčni program pa zaključuje načrt o ločitvi zakona. Vse to hoče izvesti ital. vlada, če bo dobila potrebnega drobiža, ker te rtLrme bi zmanjšale drž. dohodka za 60 mil. lir na leto. Sagasta v škripcih. Včeraj smo na kratko sporočili o burnih prizorih v sobotni seji španske poslanske zbornice, v kateri je opozicija predlagala Sagaetovi vladi nezaupnico. Sagasta je sicer to pot še zmagal, toda to je bila le Pyrr-hova zmaga. Nezaupnica je bila odklonjena s 161 preti 118 glasovom, a to le vsled tega, ker se je zdržalo glasovanja do 200 poslancev. Nezaupnico so predlagale vse stranke manjšine, blo se je pred vsem za čudno vladno postopanje povodom zadnjih delavskih nemirov. Vojno sodišče v Lineji je obsodilo na smrt osem delavcev, ker so umorili enega vojaka, nasprotno pa ni bil kaznovan vojak, ki je usmrtil delavca. Ta dogodek je povzročil razburjenje v celi deželi, in poslanoi so ljudski nejevolji dali duška z gorenjo nezaupnico. Splošno se sodi, da Sa-gasta iz še ene take bitko ne izide kot zmagovavec. 180 milijonov deticita. Zanimivo a ne veselo vest je poslal v svet te dni nemški državni tajnik v finanč- „No, tega pa nisem še nikoli slišal. O nekem ,kamenu modrijanov1 sem pač že bral, a ,kamen radovednežev', tega še nisem vedel, da je tudi ta na svetu." „Kako to, da bi ga ne bilo ? Pa, če ravno hočete, recite, da je kamen za reklamo. Tega ne boste tajili, pa brez zamere! Kamen vas ni privabil samo k oknu, ampak tudi v prodajalnico. Več pa tako nisem nikoli hotel doseči kot to. In dosti po ceni sem prišel do tega. Kajti med tem, ko moji konkurentje izdajajo stotake, da lepše okrase svoje izložbe, sem dosegel jaz šo več z enim samim navadnim kamnom." Gotovo imajo ukusno urejena izložbena okna vedno dovolj gledalcev, a toliko nikoli, kot pred veselimi božičnimi prazniki, posebno zvečer, ko žare vsa v lučeah. Vsak ima kje kaj dragih bitij, ki jih ob takih prilikah hoče posebno obdariti, in tako se ustavi pred tem in onim oknom, iskaje, kje bi se dobilo kaj posebno lepega in primernega. Zraven se pa smejejo in poskakujejo samega začudenja in veselja nedolžni otroci. To pi-sano kraljestvo samih igrač vsake vrste, vmes pa polno lučic, to j a kakor nalafič za mlada, razposajena srca. Ne utrudijo se iz-lepa uživati ta nebeški čar, ki se razliva po celem oknu, napolnjenem z vsem, kar si poželi otroška duša. nem ministerstvu Thielemann. Sporočil je namreč nemškemu državnemu zboru, da iz kanuje proračun za prihodnje leto 180 milijonov mark deficita. Vsled tega, pravi, bo treba misliti na povišanje davka na pivo in tobak. No, tako daleč pri nas v mirnem času nismo napredovali. Seveda, brodovje, kolonije brez kolonistov in cela svetovna poli tika stanejo ogromen denar. Nemški Mihel se bo toraj žo moral omejiti v svojih zahtevah. Šolstvo v Angliji. Zadnje dni minulega tedna je bila v angleškem parlamentu završena razprava o novem šolskem zakonu, ki je v marsičem mnogo boljši od dosedanjega, posebno tudi z ozirom na katoličane. Pomenljiva je bila tekom debate naslednja izjava angleškega ministerskega predsednika Balfourja: Angleška vlada si je dovolila obuditi v našem narodu zanimanje za šolsko vprašanje, ker je obstoječi šolski sestav do cela nereden, ne-vspešen in zaostaja za potrebami časa ter jo spravil Veliko Britanijo v sramoto pred svetom. Večina našega naroda zahteva, da se mora v šolah podučevati veronauk, toda ne-edini smo v tem, kateri nauk naj to bode. Naj se tudi vspodbuja h krščanskemu nauku ondi, kjer se še ne podučuje. Ce se ta pre-osnova ne izvede brez odlašanja, tedaj si bo vlada nakopala zaničevanje starišev in otrok in ga bo tudi zaslužila. — Tako na Angleškem, kjer merodajni šolniki menda niso »nazadnjaški klerikalci*. Seveda židovski li beralizem na evropski celini bi kaj takega ne mogel prebaviti. Iz brzojavk. Dvajset ljudskih shodov se je vršilo predvčeranjim po raznih krajih Ogrske proti povišanju civilne liste. Viri javljajo, da so se jih ponekodi poleg opozi cionalcev udeležili tudi vladni liberalci. — K ongreg aci j s k a razprava v francoskem parlamentu. Prošnje kongregacij za avtorizacijo pridejo v parlament v obliki zakonsko osnove. — Znižanje proračuna za b o g o -č a s t j e. Španski ministerski svet se je včeraj pe?al z vprašanjem glodč imenovanja komisije za znižanje proračuna za bogočastje. Vatikan je, kot znano, v tem oziru že stavil svoje predloge. — Vojne izdatke v Italiji nameravajo zmanjšati za 60 mili* jonov lir. Dva tozadevna predloga so stavili socialisti. — Revolucija v Kolumbiji končana. Ganerala Galazar in Ilerrea sta podpisala mirovno prgodbo. — Nemški cesar in Vatikan. Papež je vsprojel v avdienci nemškega škofa Banz-lerja, ki je zagotavljal, da bo cesar Viljem vselej na razpolago papežu, kadar bo potreboval pomoči. Cerkveni letopis. Slavnost na Dobračevi pri Žireh. Na Dobračevi pri £ireh smo imeli v nedeljo t. j. 23. t. m. krasno slovesnost. Ob 10. uri je č. P. Severin ob azistenci Bosednjih gg. župnikov vodil lep sprevod, novega križe-vega pota za podružnico Dobračevsko, ko jega so nosili mladeniči in so ga spremljale dekleta Marijine družbo z gorečimi svečami iz hiše dobračevskega ključarja v do-bračevsko cerkev. Po temeljitem govoru je P. Severin blagoslovil novi križevi pot, kojega je prav okusno naslikal g. P u c iz Škofje Loke. Potem je opravil g. poslanec A r k o slovesno daritev sv. maše ob azistenci, pri kateri so peli domači pevci. Po bv. maši je g. poslanec slovesno blagoslovil razširjeno farno pokopališče na Dobračevi in prav ganljivo nagovoril zbrano množico na pokopališču. Žirovska fara ima sedaj prav obširno pokopališče na Dobračevi in lično pokopališčno cerkev, v kateri je dal gosp. župnik tudi renovirati stranska altarja in prižnico. Delo je prav okusno izvršil podobar g. D e £ e 1 a iz Ledin, učenec nekdanjega Tavčarja. Tudi je dal gosp. župnik prizidati novo zakristijo, ki je prav lično izdelana. — Po slovesnosti pa je v župnišču g. poBl. A r k o v imenu celega omizja domačemu g. župniku Vidmarju prav iskreno čestital povodom njegove 251etnice župniko-vanja v žirovski fari in povodom 401etnice njegovega dušnega pastirovanja. Srčna hvala g. posl. Arkotu, P. Severinu in vsem gg. Bosednjim župnikom za njihovo požrtvovalnost, s katero so ob tako hudi zimi povzdignili slovesnost! Domačemu g. župniku pa kličemo iz dna hvaležnega srca: Bog ga živi še mnogo let! Dnevne novice. v Ljubljani, 25i novembra. »Slovanska zveza". Zadnji čas so se pričeli nekateri politični godrnjavčki zaletavati v to parlamentarno skupino. S posebno neumnostjo se odlikuje pri bem tržaška »Edinost«. V istem hipu, ko hoče imeti v »Slovanski zvezi" naj radikalnejšo borbo proti sistemu, borbo do skrajnih konsekvenc, hoče imeti v »Slovanski zvezi« tiste slovenske poslance, ki jej ne pripadajo, t. j. poslance, ki bo bili izvoljeni po kompromisu nemško liboralne zveze na Kranjskem. „To bi bilo najlepše slovansko dejanje", pravi »Edinosti« S temi poslanci naj se bori po mnenju »E linoati" za slovanstvo in proti sistemu »Slovanska zveza«. .Man merkt die Absicht und wird nicht verstimmt" ... Ker »Slovanska zveza" ni tako konfuzna kakor tržaška »Edinost", je seveda izključeno, da bi našlo v njej prostora nemškutarsko vladno trabantstvo. Da bo »Edinost" še bolje poučena, povemo ji, da se je tak poskus, katerega žele liberalci, že izvršil, a sa jc izjalovil. Čuli smo, da je v »Slovanski zvezi« pri razpravi o konferenci odposlanstva »Slovanske zveze« z ministerskim predsodnikom neki slovenski državni poslanec predlagal, naj se privzame odposlanstvu »Slovanske zveze" tudi dolgočasni dež. sodni nadsvetnik gosp. Ferjančič. V zvezi se je na to odločno povdarjalo, da zveza pač ni poklicana v to vezati se s stranko, ki očitno podpira proti-narodne težnjo, zato je predlagatelj ostal tudi popolnoma osamljen s svojim predlogom. Naše mnenje je, da ima »Slovanska zveza" resnejšo nalogo, nego pa brigati se za ljudi, katerih razdirajoča politika je taka, da so se jugoslovanski poslanci zahvalili za družbo njenih nositeljov. Menda se ne motimo, ako trdimo, da poslanci v »Slovanski zvezi" dobro vedo, da bi Tavčarjevi pristaši, ako bi prišli v »Slovansko zvezo«, na izrabljali tega v prid slovanstvu, ampak bi ob važnih dogodkih izrabljali to le v svoje ne ravno lepe namene. Ta narav Tavčarjeve garde se je pokazala posebno drastično pri vprašanju celjske gimnazije. Res čudimo se, kake namene imajo tisti ljudje, katerih vsi dosedanji Tavčarjevi nastopi niso toliko izmodrili, da bi ne videli, da njegovi stranki ni prostora mej resnično slovanskimi strankami. Kar se tiče slovanstva »Slovanske zveze«, porok so nam naši poslanci, katere smo videli vedno v boju, kadar je bilo treba braniti pravice Slovanov, porok so nam odlični slovanski politiki, ki sede v tej parlamentarni skupini, da ne smatrajo slovanstva za politično igračo, ampak da bodo resno prevdarjali položaj in ukrenili to, kar bode }na korist narodu. V tem oziru jim popolnoma zaupamo in smešno je, če jih hoče taktike in nastopa učiti tako vrtoglav »politik", kakor je g. Makso Cotič ali pa tisti, ki išče sedaj, po katerih listih v domovini bi odložil svojo politično pamet, katere pa prav za prav še našel ni. Zdravstveno stanje cesarjevo se obrača vedno na bolje. Včeraj se je cesar zopet sprehajal po Schonbrunnskem vrtu. Bolečine v hrbtu bo prenehale. Spanje po noči se cesarju vrača. Laške srednje šole v Trstu. Človeku ee skoro ne bo zdelo mogoče, če mu povemo, da so pričeli laški tržaški listi pi-siti o tem, če bi ne bilo boljše, da bi vlada vzela laške srednje šole v Trstu v b v o j o oskrbo; in če še doBtavimo, da je najradikalneji med njimi »Indipendente« sprožil to misel, zdelo se nam bo še čudnejše. Že pred leti je naša slavna vlada pokazala svoje mehko srce do nafiih ljubih sosedov in jim sama ponudila, da bo ona skrbela za laški gimnazij in za laško realko v Trstu. A laška gospodujoča komora je to ponudbo odklonila. Primerjajmo sedaj postopanje »objektivne vlade", kakor jej g. Koerber pravi, v zadevi slo venske šole v Trstu, primerjajmo to, da vlada kar meče srednje šole za Lahi, a tržaškim Slovencem odreka celo ljudske šole, potem pa že lahko trdimo, da so Lahi že sami prišli do prepričanja, da avstrijska vlada je v taki meri naklonjena Lahom, da tako skrbi za laško težnjo, da jej povsem mirnim srcem lahko zaupajo to, kar jej fie včeraj niso boleli, da jej lahko izroče laške srednje šole, saj so prepričani, da bo ona bolj skrbela za njih laški, značaj, nego skrbe oni sami. Koliko boja? je stala avstrijske Slovane vsaka srednja šola v materinem jeziku. Jedino Lahi delajo v tem izjemo. Vlada jim jih sama ponuja, samo če jih hočojo. Slovenske šole v. Trstu so za vlado »težko vprašanje«, laško šolsko vprašanje pa je avstrijska vlada že zdavnej rešila: Nemci ia Lahi naj imajo kolikor hočejo šol. — Pa naj se še kdo čudi, da ae tržadki Slovenci vsak dan bolj čutijo na rodnih tleh — tuje?! Da, da, laški iredentizosa ima čudno moč. Poštna vest Poštni administratorji g. Ani Terčekje podeljeno mesto po-štarice v Prislovi. Gibanje za stavko v Trstu. Težaki so na shodu sklenili, da ne Btavkajo. Pogodili so se z delodajalci. Novo razmerje jo sledeče: Težaki v trgovinah rožnih vrst dobivali bodo 4 krone dnine, oni v trgovinah za uvažanje žit po 4 krone 40 stot. Polovico dneva se plača raismerno. Za nedeljo in praznike določen je 8urni delavni čas, ki se deli na 5 ur predpoludanskega in 3 ure popoludanskega dela. Cela dnina 4 krone 50 st., pol dnine pa 2 kroni 50 st. To velja za vse težake razven onih, ki so v trgovinah z žitom in leBom, kateri prvi bodo dobivali za predpoludansko poludnevno delo ob nedeljah in praznikih 3 krone, slednji pa 2 kroni 40 stot. Ižvanredne ure plačevale se bodo težakom v trgovinah z lesom in žitom, kakor do sedaj, vsem drugim pa po 50 stot. Ta določba velja tudi za one težake, ki dobivajo plačilo na teden, izklju-čivši načelnike (capo). Vse tu navedene določbe, razun poslednje glede izvanrednih ur, veljajo samo za one težake, ki nimajo stalne služba in ki so jemljejo na delo le od slučaja do slučaja. Odklonili bo trgovci zahtevo glede zmanjšanja delavnega časa in ostane tudi za naprej v veljavi 10-urni delavnik. Več pc stranskih zahtev pa jo ostalo še nerešenih in se bodo glede teh nadaljevala pogajanja. Rov&nje »Štajer&evcev« mej kmeti. Nemški listi poročajo, da se je nekaj kmetov vasi cven, Muta - Hrastje in Krapje pri Ljutomeru ločilo od slovenske posojilnico in si ustanovilo samostojno »voršuskaso«, da se na ta način rešijo slovenske »hetzpoli-tike«. Odpadniki bo bržkone sami pristni posili-nemci in za takimi ljutomerski Bloven-ski zavod ne bo pretakal solz. Tifus na Notranjskem. Iz Ilrenovic se nam piše: Po naši faii se letos oglaša bolezen tifus in pljučnica. Sedaj je vsak dan kak mrlič in tudi po dva. Obhajil je pa kar po 3—4 na dan. Pri naši stari in častitljivi fari imamo sedaj le enega gospoda kaplana, ki ima opravljati dušno pastirstvo. Župnik č. g. Anton Žgur so namreč nevarno bolni. Za enega gospoda je pa5 delo preogromno. Dne 22. novembra je umrl za tifusom posestnik in gostilničar g. Anton K aru za v vasi Landol, previden s sv. zakramenti. Ker je bil pokojnik znan in tudi precej priljubljen mnogim, zlasti nekdaj tukaj Blužbujočim čč. gg. duhovnikom, zato bodi posebno tem toplo priporočen v prijazni »Memento«. Bog daj blagemu pokojniku, katerega je smrtna kosa v najlepši moški dobi ločila od tega. sveta, večni mir in pokoj! Rinaldinijeva družina. V poročilu v nekem tržaškem listu smo čitali, da je odložila Rinaldinijeva soproga predsedniStvo »Rudečega križa«, ker vsa družina zapusti Trst. Iz tega poročila smo sklepali torej povsem naravno, da pojde ta družina iz Trsta. Kar pa je prinesel »11 Sole» vest, da je bila Rinaldinijeva soproga primorana odložiti to čast. Ker je pa prav te dni bil Rinaldini v družbi z nemškim podanikom Hfltterjem imenovan svetovalcem v oddelku za industrijo, obrt in trgovino industrijal-nega in poljedelskega sveta, moramo že iz tega sklepati, da naSe poročilo o Rinaldini-jevi družini posneto iz cficijoznega glasila ni odgovarjalo resnici — pač pa da bo res-ničnejše poročilo v listu »II sole«. Na gorenjski železnici se je ponesrečil sprevodnik Jožef Mleku š. Dobil je notranje poškodbe. Nevarno obolel je č. gosp. župnik Anton 2 g u r v Iirenovicah in se svojim •obratom priporoča v molitev. Volitve na Furlanskem. Tržaško namestništvo je razveljavilo občinske volitve v Ajelu za tretji razred. — V Medeji so zmagali pri občinskih volitvah liberalci. Izvoljenih je le nekaj konservativcev. Raspisuje se meBto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu (1II./4) v Gradacu (pol. okraj Črnomelj) proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 550 kron, letna plača za oskrbovanje brzojavno službe 100 kron, uradni pavšal 140 in letni pavšal za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev 140 kron. — Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Opozarjamo na današnji oglas kranjske zdravniške zbornice glede podelitve podpor potrebnim zdravnikom. Letos je zato dolt.čenih 200 K. Prošnje je vložiti do 30. t. m Novorojenčka saiila v vre V V Ž hlavi na Štajerskem je 26!etna dekla Marija Mišja zašila v vrečo svojega otroka in ga zakopala na polju. Detomorilko so že prijeli. Žrtev žganja. V noči mej 19. in 20. t. m. jo na potu iz Hitavelj proti domu v Volaki zmrznil posestnik po domače Gričar. Bil je prijatelj žganja in si ga je ravno pred odhodom prav temeljita privoščil. Domači so ga dobili še živega, a na potu proti domu jim je umrl. Mož zapušča vdovo in več ne preskrbljenih otrok. Nesreča na kamniški železnici. Na Ježici je včeraj zvečer na mestu, kjer se križati državna oesta in železnica, tovorni vlak zadel v konja, s katerim je peljal Majhnov hlapec iz Doba obtovorjen voz domov. Eden konj je bil na mestu mrtev, drugi pa je zelo poškodovan. Hlapcu se ni ničesar pripetilo. Ljubljanske novice. Zanimivo javno predavanje o Rusiji bode imel jutri točno ob 8 uri zvečer v mali dvorani „Mestnega Doma'' vseučiliški profesor g. Ser cel Odbor „Ruskpga krožka" vabi svoje člane k obilni udeležbi, a tudi nečlani so dobrodošli. Želeti je, da občinstvo pride k predavanju točno ob naznanjeni uri. Javno predavanje v Vodmatu. Predvčerajšnjega predavanja »Bralnega društva v Vodmatu« udeležilo se je obilo občinstva. Predaval je č. g. Janez Kalan o alkoholizmu. Iivajal je posledice iz tolikega kon-suma in konečno navedel tri sredstva proti pijančevanju: 1. Državni zakon — če bo sklenjen; 2. občinska naklada na žganje in pivo; 3. družba treznosti. Poslušalci so zanimivo sledili razpravi in so govorniku jako hvaležni za njegov trud. Zihvslil se je g. predavatelju predsednik društva g. Klun in ga prosil nadaljnje naklonjene sti. Prihodnjo predavanjo bo na praznik dne 8. decembra; predaval bode č. gospod Luka Smolnikar o jetiki. Izseljevanje v Ameriko. Danes ponoči je odpotovalo z južnega kolodvora 72 oseb v Ameriko. Mej temi je bilo mnogo Hrvatov iz Dalmacije. Nekega mladega Hrvata, ki še ni zadostil vojaški dolžnosti, je policaj vstavil in ga aretoval. »Karlenaufšlagerca" v snegu. »Karten-aulšlagerca« Marija Buoek iz Sp. Kosez je imela včeraj dober dan. Pri prorokovanju sreče si je zaslužila toliko, da se je potem tako napila, da je obležala v snegu na cesti. Policaj jo je postavil na noge in odpeljal seboj na rotovž, kjer se je do danes grela. Imela je neki pri sebi lepe nove karte, katere je včeraj prvikrat pri prorokovanju rabila. Izgubljen poročni prstan. Tovarnar Lu-dovik Herzman je zgubil včeraj popoludne na poti od Rimske ceste do kavarne »Evropa« zlat poročni prstan. Ponesrečena gospa Danes zjutraj pripeljali so z rešilnim vozom v »Leoninum« gospo Jožcfo Salokarjevo, soprogo lesnega trgovca, stanujočo Pred škofijo št. 15. Po-nesrečda je v nedeljo zvečer, ko se je s svojim možem in z otroci peljala s fijakar-jem Mihaelom Jagrom z Iga domov. Ko se je fijakar izognil nekemu vozu, zapeljal je preveč na stran ceste in se je voz prevrnil v jaiek. Voz je bil zaprt in so ostali vsi prevržcnci v vozu. Jožefa Salokar se je pri tem, ko se je voz prevrnil, udarila v vozu tako na kost v rami, da si jo je zlomila. Fijakar Jager je bil padel v jarek v vodo in se je komaj rešil ter zopet spravil voz na cesto. Nezgoda Dne 21. t. m. j« na južnem kolodvoru skladiščni delavec Franc Prek, Poljanska esta št. 12. vozil iz skladišča zaboje v vagon in jih skladal. Pri tem ga je prijel zaboj za desno roko in mu prste stisnil. Miklavžev semenj bo tudi letcs ob Zvezdi. Aičetek semnja bo 1 decembra. Ljubljančanka žrtev zime v Trstu. O tej zadevi so nam piše iz Trsta: V sobotni številki ste poročali, da je v Trstu burja t*ko zdelala neko Ljubljančanko, da so ji morali zdravniki pomagati. Ona je bila Marija K o g I a r, 72 let stara, prišla je iz Ljubljane proti 6 uri popoldne; dva mladeniča sta jo spremljala do postajo elektr. tramvaja v Ča kalnico, od koder se je hotela prepeljati k svojim sorodnikom. Ker pa je ustavil tramvaj vožnjo, ostala jo v čakalnici nad dve ur>, kjer je skoraj zmrznila, dokler je ni našel redar, ki jo je spremil v kočiji na zdravniško postajo in od tu k njenim sorodnikom. V četrtek vrnila se jo na njeno Btanovanje pri Sv. Jtkobu. Včeraj prišlo jej je slabo. P,.klicali so zdravnika, ki jo jo pa našel že mrtvo. 30 vojakov na pomoč Predovičevim konjem. Tri pare konj bo vpregli včeraj po-pnludne v Predovičev voz, ki je bil na Gruberjevi cesti zdrsnil po strmini, da bi g* zopet spravili na costo. Na vozu je bilo 17 prašičev. Konji so bili preslabi, da bi bili voz s prašiči potegnili nazaj na cesti. To se je zamoglo zgoditi še le, ko je prišlo 30 vojakov, ki so voz vzdignili in porinili naprej. Prijeti postopači. Policija ja ponoči prijela tri postopače, ki so po kavarnah in go stilnah beračili, češ, da nimajo denarja za prenočišče. Nevaren tat prijet. Čevljarjema pomočnika A. Aiharja, ki je Mariji Založnik na Starem trgu št. 22, ukradel galošo in Antonu Lovšinu, stanujočemu ravnotim, pa okolu 26 kron denarja, prijeli so v Trstu. Galoše je bil že v Ljubljani prodal, denar pa je zapravil v Trstu, predno so ga prijeli. Arhar je nevaren tat in je bil ie večkrat ziprt, in tudi že v prisilni delavnici. Smrt trpinova. Včeraj je umrl v šent jakobski župniji 30 let stari Josip Brand Btetter, doma iz Velike Loke, kateri je bil celo svoje življenje pravi trpin. Ža dve leti star je obolel na kolen b, da Be je nadalje le s težavo mogel plaziti po štirib, A žo Čez nekaj let je moral v postelj, iz katere ni več vstal. Udje so mu čedalje bolj slabeli, nožice so bile sključene in tenko kakor paličica; zadnji čas pa so mu tudi roko popolnoma odpovedalo, da so ga morali pitati, kakor malega troka. Tako je v postelji preživel nad 17 let. S^daj ga je dolgotrajnega trpljenja rešila smrt, po kateri je tako zeio hrepenel. Naj v miru počiva! Deželnozbo*ska dvorana v novem dvorcu. Dvorana je zgrajena na južni strani deželnega dvorca in zavzemlje glede višine dve nadstropji, leži torej proti Peternelovim ulicam. Nje notranji obseg je približno tolik, kolikršen je bil v redutni dvorani Na vsakem koncu se nahaja po jedna galerija, nad glavnim vhodom napravljene so razen tega tri lože. Notranja oprava in druga potrebna dela še niso dovršena; vse to bo potrebovalo še precej časa, vendar pa se kaže že zdaj, da bo vse okusno, praktično in v njej z vsem modernim konfortom prirejeno. Tudi drugi potrebni prostori ob straneh so dobro pogojeni, osobito klubova soba, bralna soba, soba za kadilce, i dr. Vhod v dvorano je iz prvega nadstropja, na galeriji in v lože pa iz druzega. Slikarska in mizarska dela so končana; ko bode vse drugo še dovršeno, podamo o nji natančneji opis. Prostor pred vestibulom dobi mal vodomet, nekaj nasadov, ob straneh pa na malem obzidku železno ograjo; to vse pa se bode napravilo sto-prav na pomlad. Uršalinski samostan je dovršil letos zopet lepo delo: zvišal je svoje šolsko poslopje in stari del samostanske „porte" za jedno nadstropje, ki je bilo to jesen dograjeno do strehe in je tudi že pokrito. Spomladi bodo še zid ometali in zgradbo zunaj in znotraj osnažili, na to pa se bode poslopje na jesen že lahko šolskemu namenu izročilo. Mladina bo imela v njem zračne in svetle prostore, mesto pa na Kongresnem trgu lep del olepšave. Zdaj harmonirata obe poslopji ob straneh cerkvenega pročelja. Kako se je ljubljanski postopač zastonj napil. Po mestu znani postopač Franc Me-kinda pridružil se je v soboto zvečer v gostilni «pri L*hu» na Rimski cesti iz Trsta došlemu delavcu Jožtfu Nardinu, kf.t3remu je pripovedoval, da ve za dobro službo, kjer je malo dela. pa lipa plača. Mekinda in Nar-din sta se takoj sprijaznila in M^kinda se je pokazal kot dobrega prijatelja in je dejal Nar-dinu, da mu nakloni tisto dobro službo in da za to ne zahteva ničeaar. Nardin ves ve-Bel, da je tako kmalu dobil službo, jo plačeval za Mekindo povsod, kamor sta prišla. Bila sta celo noč skupaj. Zjutraj pa je Me-kinda peljal Nardina v Oražnovo gostilno v Vodmat, kjer jima je prinesla gostilničarka liter vina in svinjskega mesa. Nardin je začel sedaj Mekindo nagovarjati, naj ga pelje 'k tiBtemu gospodu, kjer bodo vftipil v službo, a Mekindi to ni bilo všeč, ker je videl še nekaj drobiža v Nardinovi denarnici ; ker pa je Nardin le silil v njega, naj gre ž njim, je naenkrat odšel iz gostilne in jo popihal. Nardin je zaman čakal v gostilni. Konečno je le sprevidel, da je prišel v roke navihancu, kateri je žo na njegove troške celo noč pil in jedel ter se zabaval. I£ii|iževHONt in umetnost. »Divji lovec« v Trstn. F. S Finžgarjev narodni igrokaz »Divji lovec« je dosegel prošlo nedeljo v tržaškem gledališiu »Armonia« popoln vspeh. Pred vsem gre hvala za to pisatelju, ki nam je domačo umetnost obogatil s pravim bi serjem, kateri bi naj ostal stalno na repertoarju naših večiih gledališč. »Divjemu lovcu« se je sicer od neke strani marsikaj prigovarjalo. Vaški norček Tonček se jim zdi nekak »deus (x machina«. Ta trditev pa je popolnoma kriva, kajti Tončkovo »posredo vanje« med Majdo in Janežem je utemeljeno iz vsega početka v prijateljstvu norčka do teh dobrih mladih ljudi in v mržnji do odurnega Lisjaka. Ta čustva mu narekujejo skrb za mladi parček in opazovanje njunih nasprotnikov. Tudi drugi prigovor, da je Majdina prisega premalo utemeljena, izgine ob dobri igri. Tudi csoda Zivrtnikova nam postane jasna, ako je uloga v dobrih rokah. Toliko na kratko o delu samem. Kar se tiČa izvajanja na tržaškem odru, moramo pred vsem pohvaliti gosp Matevža Žužka, ki jo zepet dokazal, da ni samo spreten režiser, marveč tudi izboren igralec. S cer je uloga Tončkova sama na sebi hva ležna, vendar radi priznavamo, da ji je še le g. Žužek udihnil pravo življenje ter stvo-ril iz nje markantno prikazen, ki nam ne izgine z lahka iz prijetnega spomina. Gosp. Stoka nam še nikoli ni tako ugajal kakor tokrat v precej težavni ulogi Janeza. Le malo več stopnjevanja še, zlasti proti konou, in igra bo dovršena. Gospa Grmekova kot Majda je občinstvo popolnoma zadovoljila. G jspod B ,cela (psevdonim !) je igral svojega Gašperja prav lepo. Izmed manjših ulog nam je zlasti ugajal fl tni pastirčf jk Jurček (g. Ulčakar). Z g. Štularjem Ježem smo tokrat popolnoma zadovoljni, ker jo svojo sicer majhno partijo igral zares dovršeno. Da je bila gospa Ponikvar kot Maruša izborna, tega niti ni treba povdarjati, saj je porab nost imenovane gospe za najtežje uloge in pa njena dobro premišljena igra dovolj znana poznavalcem tržaškega slovenskega odra. Tudi g. Ponikvar nam je kot dobrodušen krčmar (Grozdek) izredno ugajal. Ne smemo pa pozabiti tudi kovača Sajeta (g. 6Ha Zecca" v ne*»mesti, da »e podere. — Napadalec na belgijskega kralja pride pn d pori tnike 20. dec. — Poljski narodni zaklad rabira pc Ijska mladina — Velikansko cerkev, v kateri bo za 70 000 eseb prostoru, bedo gradili v N« w Ji.rku. — Iz dežele pomaranč porr čajo, da se je j rislo pri obravnavi di 6 22. t. m. v Medni na sled velikanski slepariji, v kttero je zarot tano osem sodnikov, edrn predsed nik tribunala in en državni pravdnik. — 190 kron in — prašiči. Ivan E en-hauser zgubil je mošnjo, v kateri ao bili bankovci po 10 in 20 kron v znesku 190 K. Po do'gem iskanju naSel je v svin;aku cstariko svojo denarno*. Ziklalje prašiče in v želodcu je našel m le koščeko izgubljenih ba;iko\cev. Opral jih je in predložil »v ogr. banki naj mu povrne izgubo. Bsnka so ni še lctila težkpga ia ne preveč okusnega delf. — Ženo zadavil. V Mtiykatu ra Ogrskem je 70'etni Štefan Btsedes zadavil svojo 601etno ženo. ker je bila pijanka. — Trinajstletna deklica osemkratna p o ž i g a 1 k a. V švedskim mestu Vt die so prijeli i3letno rit klico, ki je zažgala oame-rim soe.edr m. Deklica ne kaže nobenega ke-eanja. — Umetno spanje s pomočjo elihtričnh tokov je omogočil ravnokar neki Štefan Leduc in je d tii 1 J Cas opa-^ zovanja Stanje ] Tompe-baro- ' ratura metra po t min. Celsiju Vetrovi Del« ISf. 24 ). 737 5 F1-8 | sl. jug megla c-o 1 „.j . zjuU ^'Iž. popot. 734-1 —13-3 731 0 | -2-1) Sl. jug jasno l »blatno Srednja včerajšnja temperatura —12 0*, normale 17*. II n 91 iS f ^ k a b n Ja£ 25 oktobra. ii t 'd ^apni držami doig v notah.....101 15 Skupni iriavni dolg v grabra . . , , 100 90 ivitrijska zlata renta 4* . . . . 120 50 lv«trijska kronska renta 4%..........100 01 ":ge?ska sla>a renta 4* .....120 36 }?erska kronska renta 4«t ......97 70 i7Ktro-c;!erske bančne delnice, 600 gld. . 15 £0 vreditne delnice. 160 gld. ... 665 25 jondoi vista ........ . 239*20 ■JsnaSki drž. bankovci ta 100 «. n ara dri.veli. 116-92'/, 10 mark..........23-41 H) franko? (napoleondor) . .... 19 07 (»lijanski bankovci. •.....95-10 I kr. cekini ... . ... 1122 Kafari V dušniku f se po redni -» rabi rogaške vode % 9 olajšalo. « t 1249 -2 Zdravniška zbornica kranjska. V spomin proslave 501etnega vladanja Nj. Veličanstva sklenila je zdravniška zbornica kranjska v svoji Beji dne 8. novembra I. 1898. vsako leto na dan 2. decembra raz deliti svojim sredstvom primerno svoto med zdravnike kranjskega okoliša, ki so podpore potrebni. Letos je v ta namen določenih 200 K. Prošnje vloie naj se do 30. novembra t 1. pri predsedništvu zdravn. zbornice kranjske. Zdravniška zbornica kranjska opozarja na svoj sklep, da se zbornično-obvezni zdravnik kranjskega okoliša, ki se sam ne Oglaal pri sbornioi, kakor to določa zbornični zakon z dnč 22. decembra 1891, kasnuje m globo 50 K. Visoka e. kr. deželna vlada je vzela ta sklep na znanje. Dr. Karol Blchvels vitez Trsteniški, predsednik. blaga = za moške obleke = v največji izberi po najnižji ceni priporoča Ljubljana, Špitalske fr a a a ulice štev. 5. iklauc £ impm : a- vv < \ v/. w ✓ Tvrdka streže nad 500 gg. krojače v in razpošilja blago po Kranjskem, Koroškem, Štaj erskem, Primorskem, v Is tri j o, Tirolsko, Hrvaško, Ogrsko in Solnogra-ško. To je lahko dokaz, da je zaloga velika in cene ugodne. 1317 4-2 ■V. obstoječe ia treh sob, kuhinje, eae pod strešne sr-be -rd. se odda s 1 februarjem e.eniu mo s 5. decembrom 1288 3—3 V«č se potz\e pn upravništvu togs lisla. Trgovski pomočnik, oženjcn, išče službo b rlisi v kuki manu-(tiktuii ali t-puceriji. Nastopi lahko takoj Poiz\e se v upravni^tvu »Slovenca« pod A. E. 1322 1-1 Napise iti slikanje grobov obrtnih lu trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvišnje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice. 524 18 11—6 Vuanja naročila proti povzetju. Iščem poslovodjo za sv. iii filijalni zalogi vina v Hrastniku in v Kočevju Plača |.o dogovoru. Ožtn,eni ri 11 k tri n tj e, ki ho v slanu položiti kave je l(i(>0 kron, naj sh '/glasijo pri Josipu Rossiju, v Zagorju ob Savi. 1320 a-i Iz^Ia je Knjiga „Lur$l(\ cadeži". Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil Fr. Marešič. Dobiti je v »Katol. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman. Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več. IHE H AJV - OACAO je železnato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprasuti zdravnika. e;g 50—26 Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna',,pri zlatem Jelenu" v Ljubljani- 4 Spretni zastopniki se povsod sorejmo! Nad 300 000 v rabi Svetovnoznani Nad E00 prvih odlik. Alfa-Lay al-Separator-j i 50 najboljši posnemavci smetane. Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2000 litrov v eni uri. Popolne oprave za dobivanje sirotke ™ ™kr°;» tudi vsi drugi stroji in priprave za mlekarstvo. Popolna naprava za led in hladenje klavnice ln mesnice, pa za čokulndnice, od 150 do 3G0.0C0 kalorij. Nujceneja ln najpopolnejša hladilnica. Akcijska družba Alfa-Separator, SiSk** Podružnice: RudlmpoiU, V., Dathory utia 4; Pr*^*, Petrom ulica 23-11. Zalogu za južne deželo: r Gradcu, Annenstrasse Cenili, podučne brožure, proračuni in naErti ia mlekarne na raipolazo. Svet se dajo t Tseh zadevah mlekarstvu. Zuhteva naj se naš strokovni list „Aira-Mittheiluni;en- brezplačno. Spretni zastopniki se povsod sprejmo! Oklic. 1321 1-1 Za sgradbo nov« dvorazredne ljndake šole v Budanjah oddajo ie stav binska in vsa k temu apadajofia dela, katera so skupno z materijah vred cenjena na 22 509 K 54 h, potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 21. decembra t 1. Pogoji, načrti in troškovnik so na vpogled pri šolskem vodstvu ob šole prostih urah. Pismenim ponudbam je priložiti 10% varščine, ozirom1 bo treb* isto vplačati dne 21. dec- Erajni šolski svet v Budanjah pri Vipavi, dne 23. novembra 1902. _ Nakup in prodaja _ rsacovratnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri trebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Promese za vsako trebanje. K u I a n t n a izvršitev naroAll na boril. Menjaricna delniška družba „91 E B C II BH l„ Nollztili 10 in 13, Ounal, I., Strubelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni naavitl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nalotenlh (lavnlo. 134 128