Ste?. 160. V Ljubljani, ponedeljek, dne 18. folija 1910. Leto XXXVIII. par UrofaUKvo Jo t Kopitar)**! nlM ita». MP. Hoktplii m u vračajo; mfnuklnn p4ou •* m = sprojonajo. — Orodnlikoga telefona Mor. 74. = PoBtfčen Hst za slovenski narod. CpraraiMro J« t C»jtt«rja*l ullol it «v. 8. Tea = Sp roteo« naročamo, taaarate In ratt*aaot|o. = ===== fttraTOttkofa te tetona Sto». 188. = stranko in ogrsko vlado mogli vršiti lc s posredovanjem bana Tomašiča, predstavnikom gornje na Hrvaškem. Čakali so ga tedaj, da je prišel iz Karlovih vari, kjer je bil na počitnicah. Dasi pa je koalicija vedno tajila, da bi bila na svojih številnih konferencah sestavila kak memorandum, je to vendar storila in kakor hitro je bil ban v Budimpešti, mu je koalicija vročila dve tiskani spomenici: v prvi so bile označene hrvaške zahteve nasproti Ogrski, nanašajoče se na razne krivice in kršitve nagodbe izza let od 1868. dalje do današnjega dne. Druga spomenica pa zahteva, da se odstranijo vsi višji uradniki, ki jih je imenoval ali ki so se eksponirall pod banom Rauchom. Na prvem mestu se imenuje seveda (velesrbski proces!) ju-stičnega šefa Aranitzkega, velikega župana Junkovicha, podžupana Križ in Malviča, državnega pravdnika Akkur-tija in več deželnih šolskih nadzornikov. Ban Tomašič vsega tega ni pričakoval, vsaj tako zvene njegova obvestila nasproti časnikarjem. Sicer da je bila zlasti odstranitev Aranitzkega že ena izmed onih točk, ki jih je ban Tomašič sprejel ob sklepanju pakta s koalicijo, a je kasneje prišel do prepričanja, da je ne more spolniti, ker je Ara-nitzki izvrstna moč in vesten uradnik. Koalicija pa je Tomašiču vseeno garala naprej, dokler se je dalo ali bolje rečeno: dokler so hoteli Srbi. Poročil« namreč pravijo in je tudi na prvi pogled umljivo: da so Srbi tisti, ki so sedaj stavili ultimatum radi Aranitzkega. Zakaj so Srbi doslej čakali in ali je bil Tomašič ob sprejetju spomenice res tako presenečen in ogorčen kakor se dela v javnosti, tega sedaj ne moremo presoditi. Toliko pa je gotovo, da je ravno vsled uradniškega vprašanja. Tomašič podal ostavko. 15. t. m. dopoldne se je v Budimpešti pričelo napovedano odločivno posvetovanje hrvaške delegacije; navzočih je bilo 27 poslancev, ban Tomašič ter sekčna načelnika Amruš in Chav-rak. Predsednik dr. pl. Nikolič je otvo-ril posvetovanje in podelil besedo banu, ki je vzel v roko obe tiskani spomenici in na njih podlagi obrazložil svoje oz. Khuenovo stališče. Govoril je skoro dve uri. Z ozirom na zahteve prve spomenice je izjavil, da smatra, da so še danes za obe stranki v veljavi punktacije iz leta 1907., in sicer: 1. Povzdiga obrti in industrije na Hrvaškem; 2. določitev kontingenta špirita za Hrvaško; 3. tarifne ugodnosti; 4. lička železnica; 5. nastavljanje Hrvatov v skupnih uradih; dalje preosnove v gozdarstvu, na državnih železnicah, financi, domo-branstvu, veterinarstvu in jezikovne zadeve na železnicah. Na podlagi teh punktacij se mora zasnovati medsebojno razmerje oziroma sporazum Hrvaške in Ogrske. Ker pa je med tem izšla znana železniška pragmatika kot sa-molastno enostransko delo Ogrske, je pač v prvi vrsti potrebno, da se na j prvo ta hrvaška pritožba sporazumno reši in odpravi. Toda že ob svojem nastopu je izjavil, da naj Hrvaška stopi s svojimi zahtevami na. plan še-le tedaj, ko bo zbornica rešila nujne državno potrebščine in na. tem stališču stoji še sedaj. Koalicija bi morala sedanji ogrski vladi, ki je ponovno izjavila, da ji je rešitev spornih točk s Hrvašiko resna skrb, toliko zupati, da bi dovolila ozir. dopustila državne potrebščine. 'Po kratkem odmoru je ban govoril z ozirom na drugo spomenico ter rekel, da smatra za vir vsemu zlu upravo. Obljubi večjo samostojnost občinam, ureditev vprašanja o neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov ter organizacijo upravnega sodišča. Kar se tiče zahteve za» protiklerikalno« izvajanje šolskih postav tej zahtevi ne more ugoditi, a skušal bo šolstvo pospeševati v liberalnem duhu. Na zahtevo odstavljanja in zlostavljanja onih uradnih či-niteljev, ki so sodelovali pri veleizdaj-niškem procesu, pa odgovori le to, kar je nasproti koaliciji že ponovno pov-darjal, da noče voditi politike osvete in noče preganjati uradnikov, ki so vršili le svojo dolžnost. Ako koalicija te njegove izjave ne vzame na znanje, bo podal svojo ostavko. Srb Pribičevič je nato odgovoril, da je odstava Aranitzkega kardinalna. zahteva pakta s koalicijo, a Tomašič odgovori na to, da te zahteve izpolniti ne more in da zato gre. S tem je Tomašič končal svoje posle s koalicijo in odločno izjavil, da sploh ne stopi z njo več v dotiko, dokler se v njegovem smislu ne reši uradniško vprašanje. On da hoče že enkrat priti na. čisto s koalicijo in ne mara nobenega slepomišenja več. Razumljivo je, da je bil ta spor bana s koalicijo glaven dogodek dneva in da se vse ogrsko in hrvaško časopisje naj-obširnejše peča z njim. Zanimivo je, da je hrvaška delegacija še v soboto izdala komunike, v katerem zanikava, da bi bil spor z banom tako resen, kakor Današnja številka obsega 6 strani. VABILO k redni glavni skupščini S. K« S. Z. ki se vrši v Ljubljani v četrtek dne 21. julija 1910. ob pol 10 dopol. v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica it. 12. Dnevni red: 1. Poročila posameznih zvez. 2. Referati o društvenih domovih. 3. Referat o učnih pripomočkih v naših društvih. 4. Referat o reviziji društev. 5. Referat o mladeniški organizaciji. 6. Referat o ženski organizaciji. 7. Referat o obrambenem delu naših društev. 8. Slučajnosti. Vsako izobraževalno društvo širne Slovenije naj ta dan odpošlje vsaj enega zastopnika v Ljubljano na to važno zborovanje. Posebej pa se še opozarjajo dekanijski odbori, da bodo na glavni skupščini polnoštevilno zastopani, ker se bode ta dan sestavil centralni komite vseh. dekanijskih odborov. Odbor S. K. S. Z. Ban Tomašič odstopil." Kar ni nihče pričakoval se je zgodilo: med banom Tomašičem in srbsko-hrvaško koalicijo je nastal spor, ki je končal s tem, da je ban Tomašič včeraj podal svojo ostavko. Stvar je bila ta-le: Kakor znano je srbsko-hrvaška koalicija do zadnjega odlašala s precizi-ranjem svojega stališča nasproti ogrski vladi in ni niti s prstom ganila za hrv. pravice. Enkrat se je reklo, da čaka na prestolni govor, drugič na adresno debato in končno je koalicija rekla, da hoče najprej vedeti, kaj namerava Khu-en z ozirom na Hrvaško in hoče imeti od njega konkretnih izjav, na podlagi katerih bo potem ona zavzela in odločno začrtala svoje stališče. Naravno je, da so se ti dogovori med hrv. vladno LISTEK. Dekli z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) .Vihar je ponehal, kakor da bi bil dovršil svoje delo in morje se je kmalu umirilo. Voda je bila na obrežju plitva in lahko bi jo bilo prebresti. Toda med tem je Rahela porodila dete in bili sta ?saj za nekaj časa priklenjeni na ladjo. »Daj, Nehušta, prinesi mi vode!« In s tresočo roko je Rahela obiila, letetu glavo in je krstilav imenu tro-jedinega Boga na ime Mirijam ter ga zročila varstvu božjemu. »Deklica je sedaj krščena,« reče rtahela, »naj živi eno uro ali sto let, in iko kedaj doraste, Nu, glej, da ji boš iobra mati in da jo vzgojiš v krščanski ¡reri. Sporoči ji tudi, kar je njen oče na-•očil in kar ji tudi jaz zapovedujem: ^ko doraste in se kdaj nioži, ne sme ni-togar vzeti za moža, ki ni kristjan. Po-/ej ji, da je. bila to volja njunih roditeljev, in ako se bo ravnala po tem, jo >0 blagoslov starišev spremljal celo ljeno življenje.« »O!« zaječi Nehušta, »zakaj govo- •iS tako?« »Zato, ker se čutim slabo in se bojim da kmalu umrjem. Življenje me zapušča. Bog je uslišal moje molitve in ostala sem živa, da dam življenje temu detetu. Sedaj pa čutim, da se treba ločiti. Ne, ne žaluj; ni tvoja krivda in ne moja. Trpljenju zadnjih dni nisem bila kos in izčrpalo mi je zadnje moči življenja. Čuj me, Nehušta: Kadar umrjem, vzemi dete in pojdi ž njim v kako vas na obrežju, kjer je ho mogoče dojiti; v ta namen imaš dovolj denarja. Ako bo potem dete dovolj čvrsto in ako bo kazalo, odpotuj dalje, vendar ne v Tir — kajti moj oče bi tam vzgojil otroka v judovski veri — marveč K Esencem ob bregovih Mrtvega morja. Tam poišči brate moje matere Itijela, ki je tudi Esenec, izroči mu znake mojega rodu, ki jih imam okoli vratu in povej mu celo zgodbo, ne da bi mu kaj zamolčala. On sicer ni kristjan, vendar je dobrega srca, prijatelj kristjanov in ga žalosti da jih preganjajo; pisal je namreč mojemu očetu in ga grajal, ker je tako grdo ravnal z nami, skušal je tudi, kakor ti je znano, rešiti me iz ječe, seveda zaman. Povej mu, da ga jaz, njegova sorodnica, v svojem in v imenu njegove sestre, ki jo je ljubil, prosim, da čuva moje dete in tebe, da ga ne odvrača od njegove vere. in da sploh ravna z njim tako, kakor mu bo narekovala njegova modrost — in prejel bo srečo in mir.« Tako je govorila Rahela, v kratkih, pretrganih stavkih: »Smrt me objema s svojim mrazom, Nehušta moli z menoj, da srečno umrjem . . . Prinesi mi dete, da je blagoslovim.« In položila je detetu svojo težko roko na čelo, in mu napravila križ. Bil je to tih materin blagoslov. Roka pa ji je ostala na otrokovi glavi in ko jo Nehušta pogleda, opazi, da je Rahela ravnokar izdihnila. Bolestno je Nehušta zavpila, kakor da bi se ji bilo odtrgalo srce. Umrla ji je bila vse na svetu. Kot dete jo je dojila, delila ž njo veselje in žalost v njenih dekliških letih, noč in dan se je trudila zvesto in vdano, da potolaži ženo in vdovo v njenih težavah in jo varuje v strašnih poizkušnjah in nevarnostih. In sedaj ji mora zatisniti oči in se za vedno ločiti od nje. Najrajše bi bila tudi sama umrla, tako ji je bilo hudo. Toda ko dete poleg mrtve matere zastoka, tedaj se vzdra-mi Nehušta iz svoje žalosti in obup-nosti. »Živeti moram,« reče, »kedo bo sicer skrbel za dele, kedo jo bo krščansko vzgojil, kakor je vse to naročala pokojna mati!« Iti tedaj je prisegla na onem mestu, da bo kakor mati skrbela za otroka, kakor je skrbela za njegovo mater. Spoznala je, da Bog zahteva od nje le žrtev. Divjost njeue narave ji jc bili spomenici predloženi banu kot sklep koalicije; spomenici sta le informativno delo dveh Članov koalicije, a sklepalo se nikoli ni o njih in koalicija sploh še ni storila prav nobenega skle-. pa glede svojega stališča nasproti vla-. di, ker je čakala na izjave bana Toma* šiča. No, Tomašič je ostal neizprosen tudi na te mige ter jc podal svojo ostavko, ki jo Khuen predloži vladarju v Ischlu. Najnovejša poročila trdijo, da vladar ostavke ne bo sprejel, marvei bo pooblastil Tomašiča, da razpusti sabor. Ob novih volitvah si bo potem »naredil« večino po Khuenovem vzorcu na Ogrskem, in sicer se bo pri tem oprl na stari srbski klub (mažaroni) in na srbske radikalce proti srbskim samo« stalcem, ki so danes v večini in * koaliciji. Bilo kakor bilo: toliko je gotovo¡ da današnje srbsko-hrvaške koalicij« ni čisto nič škoda, če izgine s površja, Brez ozira na vse drugo je ona imela popolnoma vezane roke. nasproti vladi od vsega početka ravno radi svojega razmerja v veleizdajniškem procesu. Na. dan bi morale stopiti nasproti vladi čisto neodvisne stranke, in dokler se to ne zgodi, bo Hrvaška dalje ječala pod ogrskim kopitom. Svetovni marilanski kongres. (Izvirna poročila »Slovencu«.), Solnograd, 17. julija. »Marija k tebi, uboge reve I« mi ne-hote šumi po ušesih, ko pridem v Sol-, nograd, da se udeležim V. mednarod-* nega svetovnega Marijanskega kongresa. Solnograd, krasno planinsko mesto sredi med gorami. Pot iz Ljubljane po naši planinski Gorenjski, po nič manj planinskem Korotanu in skozi planinsko Solnograško v lepih, modernih, ko-modnih vozovih brzovlaka po novi progi te navduši za to, kar je lepo. Misli se ti povzdigujejo k Tistemu, ki je ustvaril to lepo zemljo, ki prebivamo na njej. In v vsej ponižnosti se klanjaš svojemu Stvarniku. Praznične misli že med potjo. Kaj si, svetovni mogotec, proti krasni, božji naravi. Kloni duha, ki misliš v svojem svetnem napuhu, da si nekaj več. »Marija k Tebi uboge reve!« V krasni božji naravi res čutiš, da si reva ničla nasproti tistemu, ki je ustvaril lepo zemeljsko krogljo in njen obok. pri tem pomagala, ker ji je množila moč življenja. Toda Nehušta ni imela mnogo časa na razpolago, kajti otrok je bil lačen. Ker svoje gospodinje ni mogla pokopati in je tudi ni hotela vreči v morje, morskim volkovom, ji je namenila pogreb po šegah svojega libijskega rodu. Nehušta vzdigne mrtvo truplo in ga nese na krov, kjer ga položi poleg zlomljene jambore, zatisne ji oči in sklene ji roki. Nato vzame z vrata one znake, one svetinje, o katerih je govorila Rahela, zaveže nekoliko živeža in obleke v culjo in se poda s svetilko v kapitanovo kabino. Tam je. bila odprta njegova blagajna, v kateri je bilo nekoliko zlata in draguljev, ki jih v naglici ni mogel spraviti. Vse to je vzela seboj. Potem je zažgala kabino in odhitela na krov, kjer še enkrat poklekne ob truplu mrtve Rahele, pomoli, jo poljubi, vzame otroka, ga varno zavije in spleza po lestvici, napravljeni iz vrvi ob ladiji navzdol v morje. Voda ji je. segala komaj do pasu in kmalu je bila na obrežju, odkoder je plezala po peščenih gričih. Ko dospe do vrha, se ozre nazaj, in glej, tam, kjer je bila prej la-dija, se je vzdigoval sedaj visok plamen proti nebu! »Počivaj v miru!« vzklikne, »z Bogom !« Bridko se je zjokala in potem odšla Unije v notranjo Ucžclu, (Dalje.) ss Velja po pošti: ss Za oolo lata naprej . K 86'— sa pol lota » . » II-— sa četrt » » . » I-M sa ea moseo » . » 3*20 sa Nemčijo oeloletao > 29-— m ostale Imemstro » 35-— se V npravništvu: ss Za telo loto naprti . K 22-40 sa pol lota » . > 11-20 ta četrt» » . > 5-60 sa aa meseo » . » 1-90 S polUlaalem aa dom stane na mesec 3 K. Posamezne it 10 v. SLOVENEC ■ inseratl: ■ Enostolpna petltvrsta (72 aa|: sa eakrat.....po 15 v sa dvakrat . • . . » 13 » aa trikrat , . . . » 10 » u več ke trikrat . . » 9 » V reklamnft notteah stene enostolpna garmoadvrata 30 Ttnar)ev. Pri večkratnem oblavUenJn prtmeroa popust. Izhaja: ===== vsak daa, lsvsemil aedaite ta »ramta. ob 5. ari poparase. Svet pozablja na svojega Stvarnika. Nikdar tako, kakor danes, niso de-• lovale moči teme, ki imajo svoj izvor v napuhu tega sveta, na to, da odtujijo aožje bitje, človeka, od svojega Boga in ii se drznejo v neomejni svoji ošabno-5ti klicati: »Ni Boga!« Znam, Bog je! To iutim, to mi preveva dušo, čuvstva, ko občudujem božjo naravo v krasnih naših planinskih pokrajinah! Solnograd! Zavidam ti, mesto krasno, mesto lepo, da bo zboroval v tvoji sredi V. svetovni shod Mariji, Materi božji na čast. Tisočeri in tisočeri tvoji sinovi in hčere s celega sveta bodo bodoče dni slavili Tebe, ponižno deklo Gospodovo, brezmadežno devico, božjo porodnico! Iz dna svoje duše bodo množice slavile Tebe, ponižno izraelsko hčerko, Njo, ki jo slave vsi narodi, vsi jeziki, Mater večnega Boga in Izveli-iarja in Odrešenika ubogih Adamovih rev. V zgodovinsko prestolico solnogra-Ikih nadškofov prihajam. Nisi veliko svetovno mesto, ampak lepo si bilo in si ostalo vladarsko mesto. Saj prestolu-jejo v tvoji sredi Habsburžani nekdanji toskanski vladarji, kar ti daje kraljevski značaj. Lep si vedno, Solnograd, a lepši se mi zdiš danes, ko se nahajam in korakam po tvojih ulicah, po tvojih lrgih in po tvojih šetališčili in vrtih. Mrzlično delujejo Solnogradčani, da počaste ponižne častilce Nje, ki je bila najponižnejša in ki je zato v Svoji ponižnosti strla kači napuha njeno strupeno glavo. Solnogračan krasi svoje mesto. Povsod, po trgih, po ulicah, po restah in po cerkvah vse dela, da obleče mesto v slavnostno, praznično obleko. Solnogračan dokaže, da ga niso premotile napuhne svobodomiselne puhlice naših dni in javno kaže globoko svoje versko prepričanje in se klanja in časti Njo, najponižnejšo deklo Gospodovo! Solnograd prazničen, mesto po-oolnoma zakrito z zastavami Mariji v iast in slavo! Otvoritev Marijanske škofijske raz- St&V6 Solnograd, 18. julija 1910. Danes ob 11. dopoldne sta se otvo-rili Marijanska škof. razstava v krasni opatijski dvorani samostana Sv. Petra in verska umetna razstava v študijskem poslopju na Vseučiliškem trgu. Načelnik razstavnega odbora pater Gregorij Reitleehner O. S. B. pozdravi ?oste, med njimi solnograškega kardinala nadškofa dr. Katschthalerja, ki s kratkim nagovorom otvori razstavo. Pater Gi'egorij Reitleehner povzame nato besedo in kratko, jasno označi pomen, ki ga ima Marijanska umetna razstava za duhovščino in za ljudstvo. Razstava sama je krasna. Ima le eno napako, ki jo nekateri grajajo, ker se je prepustil del dvorane reklami molit-venikov, masnih plaščev, svetinj, knjig, kar moti umetno harmonijo razstave. Največ umetnin sta razstavila solno-graška samostana Sv. Peter in Nonn-berg. Splošno pozornost vzbuja gobelin iz 15 stoletja, burgundsko delo, ki predstavlja Judito v Holofernovem šotoru. Antipendij iz začetka 14. stoletja, krasno vezenje, predstavlja v 20 podobah Jezusovo in Marijino življenje. Splošno se občudujejo gotske tempera slike 1. 1499, najlepši ostanki stare solnograške gotike. Največjo pozornost vzbuja domači oltarček, ki ga je pustil napraviti župnik Grillinger leta 1443. Oltarček je iz češkega srebra in pozlačen. Religiozna razstava v študijskem poslopju na Vseučiliškem trgu učinkuje mogočno nate zato, ker je Urejena s fino priprostostjo. Splošno pozornost vzbujajo Gerbhard Fuglova dela (Mo-nakovo). Slavni križevpot iz monakov-ske cerkve sv. Jožefa je razstavila monakovska Hirmerjeva umetna zaloga v treh reprodukcijah. Gebhard Fu-gel je razstavil 22 reprodukcij in 5 originalnih slik za Sveto pismo, ki ga izda ietos kemptenska Roselova zaloga. Več slik je razstavil solnograški umetni slikar Jožef Gold. Več skic je razstavil monakovski umetni slikar Fuchs. Akademični kipar in slikar Jožef Bachlechner vzbuja pozor-vil tudi izdelovalec oltarjev Vincenc Pezzei. Zvečer je bil prijateljski sestanek voditeljev in navzočih sodalov v veliki dvorani pri Sv. Petru. Današnja zborovanja. (Brzojavno poročilo »Slovencu«.) Solnograd, 19. julija. Danes zvečer otvori sivolasi naslednik sv. Ruperta, kongres. Sveta zemlja je, kjer zboruje kongres. Saj je tu tekla kri muče-nikov.' Na razvalinah rimskega Juva-vuma je razvil sv. Rupert, zastavo svetega križa. Svetniki Erentrudis, sveti Vigil, sv. Vital so delovali v Solnograd u. Nad vse krasen je trg, kjer danes zvečer otvori visoki cerkveni knez Murijanski svetovni kongres. Vse je prepleteno z zelenjem. Zastave olapo- lajo Mariji v čast in njenim sinovom in hčeram častiteljem v pozdrav. Krasna Marijna soba pred solnograško sto-lico je vsa v cvetlicah in v zastavah. Danes zvečer bo stolnica razsvetljena. Pravi kongres se prične danes ob pol 7. zvečer. Dopoldne od 9. do 12. ure so zborovali voditelji Marijinih družb. Obravnavala se je sledeča tvarina: »Ljubezen in strogost, ki se morata družiti pri voditeljih Marijinih družb«. »izobrazba voditeljev«. Solnograd, 18. julija. Cerkvenih knezov je naznanjenih za solnograški kongres 25, med njimi nadškof Bauer, knezoškof lavantinski dr. Napotnik, splitski škof Nakič, sekovski Schuster, sedmograški škof Majlath. Marijan-skegn kongresa se v velikem številu udeleži visoko plemstvo, na čelu nad-vojvodinja Marija Kristina, nadalje princesinja Auersperg, dedni princ Schwarzenberg, princesinja Pavla Lob-kovic, Henrijeta grofica Chotek in drugi. Izpopolniti nam je naše sobotno poročilo o krakovskem slavlju grune-walüskih dni. Dočim so se manjše prireditve zvezane s slavnostjo začele že v torek, so se prave slavnosti začele v petek, 15. julija, na sam dan obletnice grunewald-ske bitke, ki se je bila med Nemci in Poljaki 15. julija 1410. Ob 9. uri se je začela slavnostna sveta maša, po ti so odpeli Te deum, nakar je imel lvovski pomožni škof Bandurski slavnostni govor. Škof Ban-durski, govornik kakor sem jih malo videl, je govoril slovesno, patriotično, kakor pri nas ne vem, kaj bi rekli zastopniki vlade, če bi kdo tako patriotično govoril v cerkvi. Vredno je, da zapišemo glavne misli. Za moto si je vzel znano mesto iz psalma: »Hvala ti, Gospod, da me nisi prepustil zasmehu mojih sovražnikov.« Spominjal se je časa, ko je pred 500 leti po bit vi pod Grune-waldom profesor jagiellonske univerze Jan z Ivuczborga govoril v prav ti cerkvi, kakor on danes, in proslavljal zmago in kralja. Lahko mu je bilo takrat, ko je imel slavnega kralja obda-nega od cveta vitezov pred seboj, toda zanj ni tako: kaj naj govori danes Poljakom v času upadka in suženjstva, ko nesreče in strele z vseli strani na nje lete? Odpira torej knjigo preteklosti, kjer je zapisan slavni čin Poljakov, ki se je izvršil pred 500 leti. Grunewald je znak, da so Poljaki bili in to se pravi, da bodo tudi nadalje. Malodušno je vpraševati: Biti ali ne biti! Ne, bili smo in bomo! Dva sta bila vzroka zmage Poljakov: Žrtev Jadvige, ki je pustila avstrijskega Wilchelma in vzela Vladi-slava Jagiella, kar je pomenjalo zvezo Poljske in Litve, drugo pa je bilo združitev v skupnem boju pod geslom Kra-kov-Wilno. Te dve dejstvi naj bi pomnili Poljaki. »Preporod se bliža, toda vtihnejo naj slabe sile v vas, utihne naj duh teme.« Ako bo tako, potem je naš preporod blizu. Kakor skala, kakor zid mora biti Poljak, to naj si zapomnijo naši Poljaki, ki so danes zbrani in potem preporod pride, da celo zelo blizu je —« Po govoru so se uredila društva in zastopi na rynku in odkorakala pri zvokih godbe skozi Floryansko ulico, skozi starodavna vrata mestnega obzidja na trg Matejke, kjer se je vršilo odkritje spomenika, kar smo že opisali. Spomenik izgleda tako-le: Na visokem kamenitem podstavku stoji kralj na konju; iz brona je mogočna kot v tla vkovana postava. Na sprednji strani podstavka stoji na meč oprti Witold, sorodnik in sobojevnikVladislava, eden največjih bojevnikov poljskih vseh časov. Pred njegovimi nogami leži ubit križarski vitez. Na desni strani podstavka je grupa poljskih, a na levi li-tevskih vitezov; na, zadnji strani je postava poljskega kmeta. Spomenik je po svoji velikosti kakor po sili izraza eden najmogočnejših v Avstriji; tudi na Dunaju mu ne vem dosti na stran postaviti. Spomenik je napravil umetnik Wi-wulski, umetnika in prostor je zbral veliki poljski mecen Paderewski sam. Po odkritju so se cel dan trle množice ljudi okolu spomenika. Potem se je vršila otvoritev razstave spominov na. čas grunwaldske bitke. Popoldne so bile ljudske slavnosti v parku Jordana, zvečer razsvetljava mesta in Wa-wela. Na Visli pod Wawelom so priredili zvečer takozvane »wiauki«. Zvečer je bil v starem gledališču raut, ki ga. je priredil slavnostnim gostom župan krakovski in slavnostna prireditev v mestnem gledališču. V mestu je živo kakor že desetletja gotovo ni bilo. Pozno v noč se valč skozi razsvetljeno ulice množice ljudstva; vse hiše so v zastavah, praznično raz- položenje je povsod. Tako je minul prvi dan. Od Slovencev so zastopani poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke kanonik msgr. dr. Žitnik, dr. Benkovič in Fon, zastopniki mesta Ljubljane, zastopniki slovenskega katoliško-narod-nega akademičnega dijaštva. V soboto dopoldne je telovadilo 10 tisoč poljskih Sokolov in tisoč poljskih Sokolje. V nedeljo je bila druga javna telovadba poljskih Sokolov in Sokolic. Sobota je bila nadalje namenjena zborovanjem poljskih strokovnih društev. Grunewaldske slavnosti so se zaključile z velikanskim slavnostnim sprevodom. AVSTRO - OGRSKA. Rienerth na lovu. Listi Bienerthovc vlade so brez vsake dvojbe dobili naročilo, naj prič-no lov zato, da se poveča sedanja vladna večina. Vsi brez izjeme naglašajo, da se mora sedanja vladna večina povečati, ker tako, kakor zdaj, ne more iti naprej. Neka ekscelenca objavlja v »Tagespošti« v obliki intervieva članek, v katerem se sicer pritožuje čez slovansko obstrukcijo, a obenem snubi za Bienerthovo vlado konservativne Čehe in pohvali sofijski kongres, ker se ni zabavljalo proti Avstriji. »Tages-poština« ekscelenca tudi pove, da vlada ne bo odnehala pred slovensko obstrukcijo. O tem, kaj da prinese bodočnost, ekscelenca ni hotela odgovoriti. »Vaterland« objavlja daljši članek, ki se peča z vprašanjem, da kaže povečati vladno večino, in sicer naveže član-kar na znani Biencrthov »Fiihler« pri konferenci z nemškimi svobodomiselci, ob kateri priliki je namignil, da bi rad priklopil vladni večini nove stranke, ne da izpremeni vladni način. »Vaterlan-dov« člankar nato vabi Čehe. ki jih hujska proti Jugoslovanom in jim pravi, da se bo Biencrth gotovo tudi na nje oziral in ne samo na Nemce, če bodo Čehi v vladni večini, in jim pravi, da v opoziciji niso ničesar dosegli. Ubogi »Vaterland«, kako si postal vladen. List, ki je bil vedno skozi in skozi ka-tolišk, kaže veliko dekadenco, ker no pristavlja niti besedice graje tistemu vladnemu komunikeju o boromejski encikliki, ki obsega, kakor pravi, N. Fr. Pi\« prikrito grajo dunajskemu nadškofu dr. Naglu, ker je objavil boromej-sko encikliko svoji duhovščini. V »Va-terlandu« peša katoliški duh, kar je tem žalostnejše, ker vzdržuje list pred vsem katoliško »Pijcvo društvo«. »Die Zeit« objavlja tudi članek, katerega vsebina je zmerjanje nasproti opoziciji in priznanje, da tako, kakor zdaj, ne more naprej. O Bienerthovi avdienci v Išlu se poroča, da je, trajala dve uri in en četrt, nato je bil Bienerth pri dvorni pojedini, nakar se je odpeljal v Igls na počitnice. Listi pravijo, da avdienca ni posebnega pomena in da se glavne stvari določijo sredi avgusta. Razdelitev ministrstva za uk in bogo-častje. »Grazer Tagblatt« poroča, da nameravajo razdeliti ministrstvo za uk in bogočastje, tako da bi dobili posebno naučno in posebno bogočastno ministrstvo. Izgredi na dunajskem vseučilišču. Dunajski vseučiliški senat je sklenil, da ne bo več delal izjem v prilog nemškega svobodomiselnega burša. — Dva katoliška dijaka sta prišla zato k promociji v kroju, kar je svobodomiselne buršovske purane tako razkačilo, da bi bili radi povzročili pretep, a ni bilo nobenega, s katerim bi se jim bilo mogoče pretepati. POLITIČEN UMOR V TEHERANU. Ponoči 16. t. m. je bil umorjen v Teheranu najvišji perzijski derviš Sajd Abdulah. Sumijo, da so ga ustrelili ra-dikalci. Teheransko prebivalstvo je grozno razburjeno. V mošejah se prirejajo shodi. Vse trgovine so zaprte. Po mestu krožijo močne patrulje. Protestni shod v Mostah. Ni še dolgo, kar je liberalna stranka sklicala shod na Predovičevem selu, da bi združena s šocialno demokracijo pobijala klerikalnega zmaja. Govoril je takrat Slovan župan Hribar in hvalil dr. Šusteršiča in dr. Kreka in Slovansko Unijo. Zabavljal je takrat tudi dr. Žerjav. Anton Kristan je takrat dokazoval, kako sta si v govorih nasprotovala Hribar in Žerjav. Potem so socialni demokratje liberalcem vse politične grehe zmetali pred noge, liberalci pa socialnim demokratom. Potem je pa Jaka Lavter vsi ti godlji vest izprašal, In nazadnje molil grevengo, ker se je ponesrečeni shod sklical, in dal nasprotnikom orožje v roke. Nazadnje so si pa lepo v roko segli Z namenom Klerikalnega zmaja v Mostah udušiti, in so se ponižno razšli s skritim veseljem v svojem srcu, češ, dobro je, da to ljudstvo ne pozna naših grehov. Včeraj dne 17. julija so pa zopet sklicali shod, na katerem so protestira-li proti vladi, ker ne reši rekurza zoper občinske volitve v Mostah, ki so se vršile lansko leto koncem junija. Pod li-po pri Trčku se je vršil ta shod. Velikanski halo so vzdignili liberalci in socialni demokratje, in ie vpijejo klerika-lizma je v Mostah koifec. Mi smo pa tega shoda prav veseli. Na nobenem shodu namreč še niso liberalizma tako hudo obsodili liberalci sami in zraven še socialni demokratje, kakor na protestnem shodu v Mostah dne 17. ju* lija 1910. Mislili so govorniki dr. Žerjav, prof. Jug in Ribnikar, da dajejo ba" tine klerikalcem, pa so tolkli po hrbtiščih liberalcev, da je bil joj. »Prijatelji«! Vi se prej poučite o naših občinskih razmerah, potem še-le govorite. Obžalovali boste še, kar ste včeraj govorili čez lastno meso — čez liberalce. Pošteno ste nasekali liberalizem. Jaz sem doma« čin Moščanec in pozna.m ves razvoj naše občine in vse razmere. Dokazal bom, da ste se včeraj opekli in še bolj osmo-dili liberalizem, kakor je. Pazljivo sle* dite mojim izvajanjem. Matavzelj lz Most. Dnevne novice. + Vprašanje in odgovor. Ves potrt, da je bil tako hitro in tako kruto zasa-čen na sramotni laži, vprašuje sobotni »Narod«: »Ali je res, da se bolniki na opazovalnem oddelku more in obešajo?« Ker ni imel sreče v blaznici, se je preselil na opazovalni oddelek; s kako srečo, naj pove naš odgovor: Ko je bil še ranjki dr. K. Bleiweis primarij biaznice - hiralnice, se je pripetil na tem oddelku res tragičen dogodek, da je bolnik, pri katerem se je pojavila hipna blaznost, smrtno okvai-il bolnika. Ali kje je tisti človek, ki bi si upal vreči le senco očitka na rajnkega dr. Bleiweisa radi tega dogodka. Saj je znano, da bolnik v hipni blaznosti izvrši dejanje bliskovo; in naj je nadzorstvo urejeno idealno, ne bi bilo mogoče preprečiti nesreče. Poročila o takih dogodkih prihajajo iz vseh zavodov, ki služijo blaznim. Samo »Narod« se ni sramoval opljuvati spomina moža s plemenitim srcem in treznim razumom, čeprav je bil v življenju liberalcem jako blizu, Sicer so pa o tem dogodku poročali ča< sopisi in ga pravilno ocenili. + Kravja kupčija. Znano je, da dr. Tavčar »mlade« v svoji stranki prav ceni. Radi tega tudi nista mogla priti do imenovanja pri vzgoji ljubljanske ženske mladine mladina gg. Mole in dr. Pestotnik. Bilo pa je na skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. Dr. Tavčar je kandidiral v odbor. Tedaj pa so prišli mladini k nadstarinu in dejali: »Napravimo kupčijo — Tebe volimo v odbor, ako se zavežeš, da bodeta Mole in dr. Pestotnik imenovana«. Dr. Tavčarju je bilo mnogo na tem, da na stara leta postane delaven častilec sv. Cirila in Metoda in udaril je v roko. Tako je nadstarin prišel v bratovščino, dva mladina sta pa dobila službi. V zahvalo za to dr. Tavčarjevo spokornost in dobrosrčnost je bil nadstarin obgrizen v »Narodnem Dnevniku« in mora sedaj zato, ker je nekoliko prešernim mladi-nom reagiral, danes javno delati pokoro v »Narodu«, kjer dr. Žerjav in Ribnikar hvalita sebe radi shoda v Mostah, ki je bil pa le brca tistemu go-spodstvu, ki so ga liberalci izvajali v Mostah. Dr. Tavčar ima pri kravjih kupčijah z mladini očividno jako nesrečno roko. Očividno ga mladini povsod — vlečejo. -f Zabavi in pouku. V četrtek je »Slovenski Narod« pisal: Škandalozne so razmere v deželni blaznici. Bolniki se obešajo, moré in koljejo. Kmetje na Studencu proklinjajo, da se Bogu usmili. Seveda je vsemu temu kriv deželni odbor, pristavlja ta liberalni »Ordnungsmacher«. V soboto zvečer pa prinaša isti »Slov. Narod« popravek dr, Gostla, ki pravi: »Ni res, da se bolniki v blaznici obešajo, moré in koljejo, in ni res, da kmetje na Studencu proklinjajo!« Tako je sobotni »Narod« na sijajen in hvalevreden način priznal, da se je v četrtek kakor le mogoče debelo zlagal. V zabavo in pouk smo to napisali! + Telovadni odsek Orel na Vačab je bil ustanovljen v tamošnjem izobraževalnem društvu v nedeljo dne 17. t m. Predaval je zvezni načelnik br. Voj-teh .Teločnik o velikem pomenu mlade-niške organizacije, in br. Koprivnilai iz Šmartnega pri Litiji je obrazložil poslovanje Orla, Odsek šteje osemintri^l',• set (38). samih čvrstih in neustrašenih mia'dfcftičfeV. Le VsTrkjhs r.nproj! Na zdar! +' Selca. V nedeljo, 24. t. m., popoldne bo v Selcih javen ljudski shod; nato Javna telovadba Orlov loškega okrožja. Natančnejši spored objavimo. Somišljeniki, pridite v obilnem številu! + Zborovanje »Slomškove zveze«. V soboto je imela podružnica »Slomškove zveze« za kranjski in radoljiški okraj občni zbor v prostorih stare šole na Bledu. Udeležba ni bila ravno sijajna, ker se je več članov pismenim in brzojavnim potom opravičilo, nekateri pa so se podali na počitnice; kljub temu se je spored izvršil na splošno za-dovoljnost vseh navzočih. Profesor Dokler je kot predsednik poročal o delovanju in o stanju podružničnem ter dal nekoliko nasvetov, kako bi se zanimanje za zvezo še bolj razširilo po lepi Gorenjski. Povdarjalo se je zlasti, da hoče »Slomškova zveza« z intenzivnim delom in z večkratnimi sestanki pokazati svojo moč, nikakor pa noče s pritiskom ali s silo vabiti v svoj krog zlasti ne takih kolegov in koleginj, ki bi se ne počutili dobro v naši sredi. Izhajali smo z močjo načel, ki jih zastopamo, takrat, ko nas je bilo še malo, zmagovali bomo seclaj, ko nas je mogočna četa. Ko se je odobrilo tajnikovo in bla-gajnikovo poročilo, so prišla na vrsto še nekatera notranja vprašanja, ki je njih rešitev podružnica prepustila splošnemu občnemu zboru. Nato je imel nadučitelj J. Petrič iz Naklega vrlo skrbno sestavljeno predavanje o alkoholnem vprašanju z ozirom na to, kaiko naj nastopa učiteljstvo v boju zoper tega sovražnika našega ljudstva. Govoril jc najprej o bistvu alkohola, ovrgel vse mamljive in varljive epi-teze, ki jih alkoholovi brati širijo v svet, slednjič je razložil fiziologične vplive alkohola na organe človeškega telesa. Razpravo, ki jo bo gospod referent nadaljeval pri prihodnjem sestanku dne 4. oktobra v Ljubnem, jo razjasnil z originalnimi risbami in slikami, ki jih je sam priredil. Želeti bi bilo, da bi dobile založnika! — Danes se je vršila na Vrhniki ustanovitev podružnice »Slomškove zve-e e« za vrhniški in logaški okraj ob sijajni udeležbi učiteljstva. Daljše poročilo o priliki. -j- Otvoritev »Aljaževega doma« se je vršila včeraj v romantičnih Vratih ob navzočnosti 300 turistov in turistinj. Ob pol 12. uri je daroval sv. mašo č. g. katehet Janko Mlakar, nakar je č. g. župnik Aljaž blagoslovil prostore »Aljaževega Doma«, ki je lepa stavba. Stroški za zgradbo znašajo okoli 35.000 kron. Ob otvoritvi jc govoril gosp. dr. Tominšek, ki je razvijal pomen »Aljaževega Doma« za slovensko turistiko ter se zahvaljeval raznim korporaci-jarn, ki so prispevale za zgradbo, tako deželnemu odboru, ljubljanskemu občinskemu svetu, zagrebškemu občinskemu svetu, slovenskemu glasbenemu društvu »Ljubljani« itd. Za ljubljansko Dbčino je govoril dr. Švigelj, za kranjskogorsko dr. Tičar, za češke turiste dr. Dvorski iz Prage, za hrvaške prof. Pe-sarič in za goriške turiste dr. Gruntar. Po navdušenih govorih se je zahvalil g. župnik Aljaž ter je pozval navzoče, naj ¿apojo »Liepo našo domovino«. Gromko je odmevala hrvaško-slovenska himna od sten očaka Triglava, tega ¿vestega varuha naše lepe domovine. Sledil je nato banket, za banketom pa se je razvila animirana prosta zabava, mnogo turistov pa je poletelo na strežnike. Naj bi novi »Aljažev Dom« krepko kljuboval vsem viharjem, ki bodo divjali okolu triglavskih sten, naj bi bil vedno udobno zatočišče vsem turistom, Ki bodo pohitevali v znožje našega Tri-dava, kateremu je slovenski značaj Dhranil mož, katerega ime nosi ponosni planinski dom v Vratih — župnik Aljaž. + Hrvaška šola v Pulju — podeže-ijena. Javili smo že, da je podržavljanje italijanskega gimnazija v Pulju vezano na pogoj, da dežela prevzame v ivojo oskrbo tamošnjo šolo istrske iružbe sv. Cirila in Metoda. Sedaj jav-■jajo, da sta dotični dogovor že podpirala deželni glavar dr. Rizzi in puljski župan dr. Vareton. Tudi pri tej priliki pa se jc uveljavilo staro gr Dunaju. — Slovenca ubilo v Ameriki. V Boswcllu, Pa., se je ponesrečil 24. junija rojak Anton Boh, doma iz Rajhen-štajna pri Rajhenburgu na Štajerskem; star je bil 27 let. Ko so je vračal od dela in bil kakih 15 minut od svojega prostora, se je utrgala skala nad njim in ga ubila. — Slovenec ponesrečil v ameriškem rudniku. V Midvale, Utah, se jo ponesrečil v rudniku v Silver City dne 16. min. meseca vsem priljubljeni rojak Fran Rus, doma iz Jurjovcev pri Ribnici. Ranil so jo ponesreči v rudokopu v Silver City, kjor so jo utrgal debel kamen in padel na glavo nesrečniku, da jo na mestu mrtev obležal. — Poročil se bo v Kranju zoboteh-nik gosp. Fr. Ilolzhaker z gdčno. J clo Mayrjevo, hčerko g. Mavrila Mayrja. Stavka mesarjev. Z Dunaja se poroča: Osrednja organizacija mesarjev na Dunaju, ki ima po vseh kronovinah člane, noče razviti samo agitacije za prepoved izvoza klavne živine, temveč istočasno tudi razviti najživahnejšo agitacijo za odprtje mej. Mesarji so zaradi bojkota v nekaterih nižjeavstrijskih mestih razburjeni in iščejo pomoči pri obrtnikih. V vseh večjih mestih hočejo prirediti nemški mesarji shode, na katerih naj bi so raz-motrivalo o pravih vzrokih podraženju mesa. Vzrokov draginji je iskati pri du' najskih židovskih prekupcih, ki jih ravno zastopniki mesarjev v vsakem oziru podpirajo. Mesarji groze s stavko, češ, da ne bodo več kupovali živine. To pa bi ravno lotos ne bilo hudo za agrarce, ker se je pridelalo dovolj krme. Tak korak bi tudi spodbudil kmete, da bi povsod ustanovili zadruge za prodajo živino, kar toplo priporoča poljedelsko ministrstvo. Ze sedaj se vr-šo v vseh večjih mestih in trgih priprave za »proste stojnice«, na katerih bi se prodajalo meso naravnost od kmečkih zadrug za prodajo živine. Tako bo grožnja mesarjev, da ne bodo več kupovali živine, padla v vodo. S stavko proti mesarjem hočejo pričeti v Klosterneuburgu, stavka proti mesarjem v Kremsu se pa nadaljuje. V Ilainburgu jo bil shod mesarjev, na katerem jo načelnik dunajske mesarske zadruge Ilutter izjavil, da se bo meso še podražilo, češ, da cenene živine sedaj ni dobiti. SfaSerske novice. š Boromejska enciklika je tudi žo v Mariboru v lavatinskem škofijskem listu od 1. julija 1910 dobesedno objavljena. š »Siidniarka«, ki se je lotila organizacije obrtnikov po mestih in trgih na Spodnjem Štajerskem, išče za naš slovenski trg Šmarje razne obrtnike. Slovenci v Šmarju, bodite pozorni! š Volitve v občinski odbor okolice celjske. Dasiravno se še niti gotovo ne vč, kedaj bo volitev v občinski odbor okolico Celja, vendar žo sedaj divja boj v najvišjem štadiju. Nemci s pomočjo »Stidmarkc« napenjajo vse sile, da bi zmagali. Ves nemškutarski ccljski mob jc na delu. Od obeh slovenskih strank jc potreba, da posežeta skupno v boj, da sc ohrani slovenska posest. š Lepe razmere. Kake razmere vladajo pri spodnještajerskih uradih, se lepo vidi v Konjicah. Tam jo pri okrajnem glavarstvu en slovenski uradnik, pri davčnem referatu 1, pri sodniji nobeden, pri davkariji 1. In to v okraju, kjer jc 98'/>% Slovencev in lo 1 in pol odstotka Nemcev. Turške razmere! š Vranski okrajni zastop. Za načelnika jc izvoljen č. gosp. župnik Fr. Zdolšek, njega namestnikom notar Mihael Jezovšek, odborniki so: Franc Cu-kala, Florijan Rak, Josip Pauer, Iv. Zi-gan in Franc Schauer. š Odlikovanje. Presvitli cesar je podelil nadučitelju Franc Jožefove deške in dekliško ljudske šolo v Ljutomeru gosp. ravnatelju Jan. R o b i č u zlati zaslužni križec. š Pastor Mahnert je pravi paša v Mariboru. Občinski svet z županom Schmiedererjem ima na vrvici. Kar slepo so ga ubogali, ko jim jc citiral, da morajo gledališko ulico imenovati »Martin Luther-Gasse«. To je bilo naperjeno proti katolikom, posebno pa proti knezoškofu. — Prihodnji tedon pa bo ta mariborski paša priredil predavanje o papeževi boromejski enci- kliki. Kako bo to predavanje, si lahko mislimo. š Mariborsko gledališče. Mariborski občinski svet je v zadnji seji dne 13. t. m. razmotrival vprašanje nemškega gledališča, ki je vse zakopano v dolgove. Obresti so zaostale. Igralcev ni dobiti. Dasiravno je vse mestno gospodarstvo popolnoma zavoženo, vendar je še mestni svet mnenja, da se mora zidati novo nemško gledališče. Bes vzorno nemško gospodarstvo! š Justlčnl minister dr. vitez pl. Hochcnburger se mudi sedaj v Ito-gatcu-Slatini. š Za izletnike. Osebna vlaka št. 419a in 414a bodeta od 17. julija naprej vsako nedeljo in praznik vozila med Mariborom in Rušami. Prvi vlak bo odhajal ob 2. uri 52 minut popoldne iz Maribora, drugi pa bo vozil iz Ruš zvečer ob 6. uri 2 min. Ta dva vlaka sta kakor nalašč za izletnike na naše divno Pohorje. š Preprečena goljufija. V Mariboru je prišel v petek, 15. t. m. k podružnici anglo-avstrijske banke nek knjigovodja z vprašanjem, če ne bi hotela banka izplačati neke menice, glaseče se na 11.000 K. Menica je bila podpisana od treh mariborskih trgovcev. Poslujoči uradnik Bayer, ki je osebno poznal prave podpise teh treh trgovcev je takoj spoznal, da so podpisi ponarejeni. Da bi se o tem še bolj prepričal, rekel je možu, naj pride čez eno uro po denar, da mu ga do tedaj pripravi. Med tem časom je Bayer šel k dotičnim trgovcem, od katerih je zvedel, da so podpisi res ponarejeni. Ko je čez eno uro oni mož res prišel, ga je policaj takoj aretiral. Goljuf se imenuje Gregor Jabuko-\vicz in je Žid iz Bukovine. Jabukovič je takoj pristal, da je on ponaredil podpise; bil je takoj izročen mariborski okrožni sodniji. š Železniškega asistenta pogrešajo. Od 20. maja tek. leta že pogrešajo železniškega. asistenta Rudolfa Klopiča, sina nadučitelja v Št. Petru v Savinjski dolini. š Kreditne papirje je ponarejal Mihael P e č n i k, rojen 1. 1863. v Cirkljah pri Krškem. Ko so ga aretirali, je imel pri sebi večje vsote denarja in fotogra-grafične potrebščine. Pečnik je v preiskovalnem zaporu v Celju. š Nemška kultura .se je zopet pokazala v vsi svoji nagoti ob priliki izleta celjskega Orla v Radeče. Na celjskem kolodvoru so namreč dali nemški petelini duška njih zagrizenosti do vsega, kar je slovenskega ter mirno ko-rakajočega Orla nahrulili s tevtonskim tulenjem in hajlanjem. Orel pa se je pri vsem tem zadržal čisto mirno. S tem je tudi pokazal preziranje do nem-škutarskih petelinčkov. Pa 1o še ni dovolj. Tudi celjski liberalček, ki je lah-* ko zadovoljen, da razni »čuki« pridejo k njemu v trgovino, tako se. je namreč izrazil dotični gospod, je moral svoj žolč izpustiti nad Orli, kar pa si seveda dobro zapomnimo. Ta naša mlada organizacija pa se ne boji nikakih groženj in izzivanj od nobene strani, kajti Orel zre mirno v sinje višave, strele in gromi ga ne plaše. š Velik strah je prevzel vsenemške kroge v Mariboru, ker v neposredni bližini Maribora, v Kamnici, slovenstvo napreduje in prehajajo nemška posestva Slovencem v roke. Zanimivo je, da dobi »Marburgerca« celo natančne dato iz zemljiške knjige o teh posestvih. Bo treba poizvedeti, kateri uradnik je tako marljiv, da prepisuje nemškim listom izpiske. š Na svatbi ubit. Dne 30. maja t. 1. je bila v hiši Franca Gmeinerja v občini. Cerkovce svatba, na katero sta tudi prišla nepovabljena tovarniška delavca Takob Freitag in Anton Bukšek, ki sta bila nekoliko vinjena. Ker sta se pa nerodno obnašala, so ju svatje odstranili ter sta tudi mirno odšla. Naenkrat pa so oba napadli 201etni delavec Štefan Mesaric, lOletni posestnikov sin Jožef Medved in 181etni delavčev sin Fr. Belca ,ki so bili tudi na svatbi. Bukšek jo pobegnil, Freitnga pa so s koli pobili na tla in tako poškodovali, da je umrl 3. junija. Ker .se ni moglo dognati, kdo je Freitaga smrtno poškodoval, se je vršila proti vsem trem napadalcem pred mariborskim sodiščem razprava zaradi težke telesno poškodbo. Sodni dvor je obsodil Mesariča na 13, Belco na 11 in Medveda na 10 mesecev tožke ječe. š Ropar priznal. ,Y Mariboru aretirani vlomilec v reško cerkev kapucinov je priznal, da je identičen z onim Turkom, ki je napadel zagrebškega detektiva ter da se piše Simon Podlipnik ter da je bil šele 10. marca t. 1. izpuščen iz kaznilnico v Lepoglavi. š Iz Maribora pobeglega šimonca so že prijeli ter je bil te dni v Mariboru obsojen radi poneverjenja v trimesečno težko ječo. šPromoviran je bil na graškem vse. učilišču za doktorja prava g. Adolf Meh, odvetniški kandidat v Gradcu. š Rogatec. Čudno so zdi, da se Slovenci niso udeležili volitev v okrajni zastop rogaški iz skupine velepose-stva, ko bi uspeh vendar ne bil izključen ali pa vsaj častna manjšina. „Slovenska Straža". Seja načelstva »Slovenske Straže« bo v četrtek, 21. t. in. ob 7. uri zvečer. Slovenska posojilnica — ustanov-nik »Slovenske Straže«. Kot ustanov-nik je pristopila k »Slovenski Straži« »Centralna posojilnica« v Gorici. To je prva slovenska posojilnica, ki so je na tako odličen način spomnila naše narodno obrambe. Naj bi ji sledile tudi druge! Nova podružnica »Slovenske Straže« se jo ustanovila v Slovenski Bistrici na Štajerskem. Edinoprava kavina primes na korist obmejnim Slovencem je tista Ko-linska kavina primes, ki ima preko škatljice ovoj v slovenskih barvah in z napisom: V korist obmejnim Slovencem ter preko številke, koliko kg kavi-ne primesi je v škatljici, društveni pečat: »Slovenska Straža, narodno-obrambno društvo v korist obmejnim Slovencem v Ljubljani«. Vse druge ka-vine primesi so napačne in so škatljice brez zgoraj omenjenega ovoja le navaden izdelek Kolinske tovarno, od katerega nimajo nobenega dobička obmejni Slovenci. Zahtevajte torej pri vseh trgovcih kavino primes z zgoraj omenjenim ovitkom — drugačne škatljice pa zavračajte! Za nemške narodne namene so zbrali dijaki ptujske gimnazijo tekom preteklega šolskega leta 1360 kron na ta. način, da so prodajali nemške narodne kolke in druge stvari. Slovenski dijaki — širite naše narodne kolke! Kupuite le vžiaaliae: „0 Horist otimsinim Slovsneam Razne stvari. Sleparije na Srbskem. V Belgradu so aretirali polkovnika Vlajiča in Ra-siča, ,ki sta sprejemala pokvarjene granate za dobre. Korupcija v ruski armadi. Iz Po-terburga poročajo: Senator Bediulin je dovršil revizijo vojaških zavodov. 46 oseb, med njimi 20 višjih častnikov, sc bo iiioralo zagovarjati radi raznih sleparij. Katoliška cerkev na Francoskem. Ločitev cerkve od države na Francoskem je imelo samo eno dobroto, da jo namreč postal klerik popolnoma, neodvisen od prefektur. Upanje na darežlji-vost vernikov pa se je lo doloma izpolnilo, tudi duhovskega naraščaja ni, kolikor so ga je pričakovalo. Samo v posameznih semeniščih se je število se-meniščnikov pomnožilo, medtem ko je v mnogih škofijah nazadovalo. Zato so opaža povsodi veliko pomanjkanje duhovnikov, v mnogih krajih mora posamezen duhovnik oskrbovati po več cerkva. Glavni vzrok pomanjkanju duhovskega naraščaja, jo upeljava vojaške službe za semeniščnike. Sedanji položaj katoliške cerkve na Francoskem nikakor ni razveseljiv in tudi no vzbuja za bližnjo prihodnjost prevelikih upov. Na Francoskem mora bržkone postati še slabše, da so bo končno vzbudila katoliška zavest v prebivalstvu. Telefonska In brzojavna poročila. DEMISIJA BANA TOMAŠIČA. Budimpešta, 18. julija. Ban Totna-šič je s sekcijskima načelnikoma Chav-raikom in Amrušcm odpotoval v Zagreb. Poroča se, da so poslanci srhsko-hrvnške koalicije pri svojih pogajanjih opustili že vse svoje zahteve, le no zahtevo po odpustitvi Aranickoga. Nato jo ban demisijoniral. Hrvaški poslanci ostanejo v Budimpešti in so bodo udeleževali tudi sej državnega zbora. IZKLJUČENI ITALIJANSKI DIJAKI. Dunaj, 18. julija. V sobotni seji akademičnega senata dunajske univerzo so jo za vedno relegiralo iz dunajsko. univerze italijanske dijake Matel, Sabatz in Lovich, ker so se preteklo leto udeležili novemberskih demonstracij. Dvema drugima italijanskima dijakoma se jo izrekel ukor. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Dunaj, 18. julija. Včeraj oh 6. uri popoldne je skočil pri Purkersdorfu vlak iz tira. 12 potnikov je več ali manj ranjenih. STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA FRANCOSKEM. Pariz, 18. julija. Sindikat železničarjev je sklenil stavko francoskih železničarjev. Kdaj se stavka prične, še ni gotovo. MED BOLGARI IN SRBI. Sofija, 18. julija. List »Preporec« ostro piše proti Srbiji ter pravi, da Srbija z velikimi materijalnimi žrtvami vrši v Makedoniji srbsko propagando, ne da bi imela primernih uspehov za Srbijo. Dokler bo obstojala srbska propaganda v Makedoniji, so besedo o prijateljstvu med Srbi in Bolgari lo fraza in Bolgari bi bili lo kratkovidni, ako bi no bili pripravljeni od Srbije še kaj hujšega. KORUPCIJA MED RUSKO ARMADO. Peterburg, 18 julija. Preiskave pri intendaturah odkrivajo vedno večjo korupcijo. Včeraj je bila napovedana aretacija 3 častnikov pri peterburški indentaturi. Aretiran je bil včeraj pri peterburški indentaturi tudi neki general. Izmed 1100 intendatur je bilo med dosedanjimi preiskavami aretiranih 2 0 0 i n t e 11 d a n t o v. STOLIPIN GROF. Peterburg, 18. julija. Stolipina je car imenoval za grofa. ARETACIJE NA TURŠKEM. Carigrad, 18. julija. Tudi v provinci je aretiranih nekaj oseb, ker so bile tudi v protimladoturški zaroti. DONAVSKO SRBSKO BRODOVJE. Belgrad, 18. julija. Ruski car je daroval Srbiji tri monitore za donavsko brodovje Srbije. SENZAGIONELNI UMOR V TIJRINU. Turin, 18. julija. V Pimosorikese so našli umorjenega profesorja tukajšnje akademije »Albertino«, Giovanija Fiore in njegovo sestro v vili grofa Croce, kjer sta bila na počitnicah. Morilci so pobegnili. Podrobnosti niso znane. Ljubljanske novice. lj Seja odbora S. K. S. Z, je danes ob 8. uri zvečer. lj Bratje Orli I Telovadne uro v torkih so se sedaj prestavile na vsak oonedeljek od 8. do 10. zvečer za Člane. Torej je danes, 18. t. m. redna telovadna. ura članstva. Na svidenje! Na zdar! — »Ljubljanski Orel«. lj Kaj je z realčnim poslopjem? Kadar naši magistratovci v svojih listih kriče, kakor bi jih drl, takrat že naprej vemo, da so nekaj zakrivili, kar bi radi z vpitjem pokrili. Te dni so jo »Narod« silno drl, da je Kranjska hranilnica postavila na cesto realko. Kakor rečeno temu kričanju nismo nič zaupali in smo že naprej vedeli, da bo stvar nekoliko drugačna. Sedaj se pa to-le govori po Ljubljani: Kranjska hranilnica je občini prepuščala poslopje v Vegovih ulicah proti letni pavšalni vsoti 2000 K. Kranjska hranilnica jo imela pravico odpovedati na tri leta, da bi v slučaju odpovedi mestna občina imela časa za izseljevanje tri leta, občina pa je imela pravico prostore zapustiti kadarkoli, le štirinajst dni prej bi morala to naznaniti. Po sep-temberskih dogodkih je dr. Oražen v občinskem svetu gromel proti Kranjski hranilnici, češ, da. slabo gospodari, s svojimi hišami. Kranjska hranilnica je nato odgovorila, da temu lahko od pomore in govorilo se je takrat tudi v slovenskih krogih, da bi bilo za občino slabo, če bi Kranjska hranilnica tako imenitno hotela gospodariti s svojimi poslopji, kakor dr. Oražen, ki je kljub svoji širokoustnosti svojo pivovarno bogato prodal Nemcem. Kranjska hranilnica je reagirala na dr. Oražnova izvajanja z odpovedjo prostorov obrtne šolo. Pozneje je dr. Triller posnemal dr. Oražna v občinskem svetu in kmalu na to, 3 0. januarja 1 909, je Kranjska hranilnica odpovedala občini dosedanje realčno poslopje z rokom 16. februarja 1912, izjavila pa je, gotovo z ozirom na očitke o slabem gosodar-stvu s hišami, da je pripravljena na nova pogajanja. Občinski svet je to sprejel na znanje in Izvolil odsek, ki naj se pogaja — ta odsek pa niti leta 1909 niti leta 1910 nI dal od sebe nobenega glasu! Imen članov tega odseka, ki so tako imenitno znali varovati občinske in slovenske koristi, za danes še ne priobčimo. Kranjska hranili niča je nato pisala deželni vladi in občini, da se z občino sploh nič več ne pogaja, pripravljena pa je pogajati se z vlado oziroma z naučnim ministrstvom. Podali smo to sliko popolnoma nestrankarsko, — pravilno bi pa po našem mnenju bilo, da bi »Slovenski Narod« kričal na imenitni odsek občinskega sveta in na tiste, ki so s svojim nepremišljenim govorjenjem v občinskem svetu občino le oškodovali, v prvi vrsti na dr. Oražna, ki je v obč. svetu prav po nepotrebnem zabavljal, da Kranjski hranilnici hiše prinašajo pre-. mnlo dohodka in s tem Kranjski hra-« nilnici le pokazal, kje nas lahko prime. Poglavje o realki jo pač novo poglavja o modrosti naših občinskih očetov! lj Veselica ljubljanskih krščansko-socialnih železničarjev včeraj zvečer na vrtu »Rokodelskega doma« je zelo lepo uspela in nas je popolnoma zadovoljila. Med ljubljanskimi krščanskosocial-nimi železničarji se jo javil zadnje čase nov, svež duh. Prirejajo mesečne shode, v mesecu juliju so pa priredili že dva shoda, in sicer enega burnega, ker so prišli sitnarit nanj rdeči železničarji. Tri prireditve mesečno je že nekaj in kaže življenjsko moč in silo. Ve. selica sama je bila dobro obiskana. Med navzočimi smo opazili tudi deželnega odbornika dr. Pogana in podpredsednika trgovske in obrtne zbornice Iv. Kregarja, kakor tudi več gospodov že-lezničnih uradnikov. Veselico samo je vodil adjunkt Trtinek in se mu je aranžma v vsakem oziru posrečil, za kar mu čestitamo. Zelo dobro so svirali tamburaši, vajenci, naraščaj »Katolik škega društva rokodelskih pomočnikov« pod spretnim .Teločnikovim vodstvom. Prav dober je bil tudi pevski zbor, ki ga je vodil gospod Rus. Ložar je vzbujal s svojimi kupleti veliko zabave in smehu. Živahna je bila tudi prosta zabava in se jo vnela huda papirna bitka z bombami barvanih papirnih zrezkov. Prirediteljem čestitamo na lepem uspehu! lj Slavnost v Rožni dolini. Včeraj jo bila vso Rožna dolina pri Viču praznična. S hiš so visele številne zastave in okna so bila okrašena s cvetjem. Bilo je popoldne v Rožni dolini mnogo ljudi tudi od drugod, ki so prišli k bla-goslovljenju nove lepe kapelice presv. Srca Jezusovega. Vsa slavnost se je pričela v župni ccrkvi ob tretji uri popoldne ,od koder je šla procesija v Rožno dolino. Procesije se jo udeležilo tudi mnogo društev, mod njimi S. K. S. Z, Procesijo je vodi) provincijal preč. p. Placid s številnim spremstvom. Po blagoslovu kapelice je govoril g. dr. Jerše, čemur so sledile litanije presvetega Srca Jezusovega. Pri slavnosti je izborilo prepeval pevski zbor viškega izobraževalnega društva. Topiči so grmeli, vmes pa so pritrkavali mali zvonovi v kapelici. Procesijo se je udeležilo zelo veliko ljudstva. Za Rožnodolce je bil včeraj lep in vesel dan, saj je bil včeraj z njihovimi doneski postavljen v sredi Rožne doline spomenik njihovi pobož-nosli, kakor tudi nov okras prijazne Rožne doline. lj Mestni policijski svetnik g. Lav» ter se jo podal na daljši dopust. lj Sodnijske počitnice so se pričelo v soboto. 1 j Po policijski tiralnici iščejo stroj, inženirja Karola B a r 11 a , ki je stanoval na Karlovski cesti št. 2. lj Pobegnil jo iz Ljubljane po izvršeni tatvini leta 1849. v Ljubljani rojeni pisav Viktor Meri a. k. lj Umrli so v Ljubljani. Marija Bab-šek, delavka, 65 let. — Anton Novak, kočarjev sin, 3 in pol lota. — Marija Petek, kočarjeva žena, 49 let. — Anton Brili, premoga r, 27 let. lj Občni zbor deželnega društva po-(jodbenih uradnikov, pisarniških ofici-jantov in pomočnikov za Kranjsko se je pri ninogobrojni udeležbi vršil včeraj ob 3. uri popoldne v hotelu Ilirija. Prišli so k zborovanju zunanji člani iz Litije, Vrhnike, Ribnice, Postojne, Kranjske gore, Kranja, Kamnika, Škofje Loke, Cerknice in Kočevja. Predsednik je s primernim nagovorom pozdravil navzoče člane in označil velik pomen zborovanja ter opominjal, naj se člani no razburjajo ter se naj vse vrši v okviru dostojnosti. Nato prečita tajnik Urlep obširno poročilo o društvenem delovanju, blagajnik Robida pa o stanju druš- 7 I 7 IKO 707 Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUITNER, LJUBLJANA, Mestni trg Lastna tovarna ur v Švici. 2018 Tovarniška varstvena znamka „IKO". 7 I 7 IKO 707 tvenega premoŽenja. Tovariša Frafttf in Jeršan obširno poročata, da za sodne oficijante in pomočnike je edino sredstvo, če se sploh hoče kaj doseči tesno združenje vseh justic, kar je avstrijskih dežela v eno celoto po vzgledu poštnih in železniških oficijantov, ki imajo le tem potom zahvaliti za vse uspehe, kajti vsakemu resortnemu ministru so bolj znane razmere svojih uslužbencev. Oba govornika odločno povdarjata, da se tu ne gre za radruži-tev, temveč za izločitev sodnih tovarišev. Po govoru tovariša Rado Šturma, kateri tovarišem prigovarja, naj ne delajo na razdružitev, temveč naj ostanejo edini, ker v edinosti je moč, so sodni tovariši trdno ostali pri svojem sklepu in tako so se kompromisnim potom izločili od svojih tovarišev, ki službujejo pri drugih uradih, društveno premoženje se je pa na polovico razdelilo. Tovariši, uslužbeni pri političnih in davčnih uradih so si takoj izvolili za svojega načelnika Rado Šturma, za odbornike pa Antona Logarja, Rudolfa Malija, Mira Kamenšeka, Frana Urlepa, Ivana Šabeca, Vilko Bischofa in Ludvika Tauseisa, za namestnike pa Josipa Potrato, Ivana Zoreta in Makso Lehmana, za pregledovalca računov Josipa Blaža in Dominika Zaplotnika. Tako se je ta občni zbor, ki je obetal mnogo razburjenja in prepira, dovršil mirnim potom-Sodni tovariši so danes vladi predložili svoja nova pravila v odobrenje, na kar se bo na novo sklicanem občnem zboru sodnih tovarišev sestavil odbor in izvolil predsednik. lj Najden in agnosciran utopljenec. Dne 16 t. m. so pri Fužinah potegnili iz Ljubljanice okoli 40 let starega utopljenca. Dognalo se je, da je utopljenec delavec Franc Benda rodom iz Mengša, ki je bil skozi 12 let zaposlen pri ge. Škerjančevi v Bohoričevi ulici št. 25. Kako je prišel v vodo, je še neznano. lj Vlom v nabiralnik pri sv. Krištofu. Včeraj popoldne so zapazili otroci v kapeli pri sv. Krištofu, da je nabiralnik odprt in denar iz njega pobran. Tat je pustil v nabiralniku še 81 vinarjev in je bil najbrže prepoden. Cerkovnik šc od novega leta ni pobral iz nabiralnika. Vlom je izvršen na enak način, kakor je bil oni v cerkvi sv. Antona na Viču. lj Finančni uradi v Ljubljani povzročajo posameznim strankam toliko pritožb in stroškov, da vlada med 'davkoplačevalci že občutna ogorčenost. Posebno drastičen in skoro neverjeten pa je nastopni slučaj: Posestnik A je zapustil pri svoji smrti precej zadolženo posestvo, vdovo in petero nepreskrbljenih otrok, ter premožnega brata B, ki živi v obilici. Pri življenju izposodil si je bil A od brata B 4000 K, vsled česar je A pred svojo smrtjo določil v oporoki, da morajo njegovi dediči plačati njegovemu bratu in upniku B dolg 4000 kron. Menda ni Človeka, ki bi uvidel v tem kaj neverjetnega in nepravilnega. Gotovo ba ne bo nihče domneval, da je A pri tem dejanskem stanu zapustil svojemu bratu B vsoto 4000 K kot ded-ščino. A je bil namreč poštenjak in ni hotel, da bi se njegovi dediči morda radi tirjatve brata B po 4000 K spuščali v kako pravdo, ter je vsled tega ta svoj dolg v svoji oporoki priznal. Vsakdo bi smatral to določilo umrlega A v njegovi oporoki kot popolno naravno priznanje njegovega dolga. Le nekateri gospodje pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani so drugačnega mnenja in pravijo, da ni verjetno, da je zapustil A svojemu bratu B teh 4000 K v pokritje njegovega dolga, marveč domneva, da je A zapustil svojemu bratu B teh 4000 K kot čisto dedščino, in zahtevajo, da mora B plačati od te dozdevne dedščine 214 K dedne pristojbine. Da je pa ta domneva popolnoma neosnovana in neopravičena, mora vsakdo razvideti iz tega, da je bil A v dosti slabših gmotnih razmerah, nego B, ki je imovit in premožen mož, in da je A zapustil vdovo s petimi nepreskrbljenimi otroci, katere je vse ljubil. Pri teh premoženjskih in rodbinskih razmerah A vendar ne bo zapustil imovitomu B na škodo lastne rodbine 4000 K, če mu jih ne bi bil dolžan. Nekateri finančni gospodje, v Ljubljani pa so ravno nasprotnega mnenja, da je smatrati to določilo rajnega A kot čisto volilo, in da mora vslecl tega B plačati od tega namišljenega volila dedno pristojbino. Naravno je, da se mora B vsled tega pritožiti in da mu nastanejo vsled tega obili nepotrebni stroški. Menimo, da bi bil že skrajni čas, da bi se v bodoče opustila enaka domnevanja in slična predpisovanja dednih pristojbin in bi se obvarovalo s tem davkoplačevalce nepotrebnih potov in stroškov. lj Za kapelnlka slovenske opere in operete pride prof. Reiner iz Budimpešte. lj Ponesrečil se je v soboto popoldne v Kolodvorski ulici gosp. stud. iur. Anton Ogrizek. Padel je s kolesa in se precej nevarno poškodoval na nogi. Prepeljali so ga v deželno bolnico. lj Nevarna aretacija. Ko sta v soboto ponoči napovedovala dva stražnika v Anžičevi gostilni v Hradeckega vasi policijsko uro, se nekateri delavci, ki so zaposleni pri Gruberjevem prekopu, niso hoteli odstraniti. Ko so slednjič le morali zapustiti gostilno, so postali na cesti proti stražnikoma nasilni. Stražnika sta nato napovedala Matiju Žalcu, roj. 1881. v Sinau pri Otočacu in Ivanu Stojadinoviču, roj. 1880. v Otočacu, aretacijo. Oba sta se pa zelo upirala in bila. le s skrajno silo premagana. Med tem pa je prišla za stražnikoma iz Štefanje vasi cela tropa pijanih delavcev. Ko sta jih aretovanca zaslišala, sta jih začela klicati na pomoč in jim veleti, da naj ju oproste. Naenkrat je začelo leteti kamenje proti službenima organoma. Stražnika sta potegnila sablje in ko ne bi imela samokresov, bi se jima slaba godila. Druhal se je vendar zbala in sta potem stražnika nemoteno izvršila svojo dolžnost. Drugi dan je policija izsledila tudi druge nasilneže in aretovala Zalcovega brata Jožefa, Jakoba Masterla iz Stare Loko in Jožefa Tratnika, iz Idrije, ki so se tudi udeležili javnega nasilstva. Vsi pridejo pred deželno sodišče. Ker postajajo nekateri ljudje, ki so zaposleni pri Gruberjevem prekopu, vedno drz-nejši, bode treba porabiti skrajna sredstva, da se napravi raznim nasiljem konec. lj Poseben vlak na narodnogospodarski shod, ki bo 14. in 15. avgusta v Ljubljani, bo vozil iz Brna. lj V rešilnem vozi» je umrla. Včeraj so pripeljali v deželno bolnico Ivano Fischer iz Spodnje Šiške. Ko so jo hoteli prenesti v bolniške prostore, da je umrla med potjo na svoji bolezni. Peljali so jo nazaj domov. lj Velik požar je v soboto na gospodarskem poslopju pri Lavriču na La-verci napravil okolu 10.000 K škode. lj Priporočljiv prevozniški hlapec. Predvčerajšnjim je prišel prevozniški hlapec Ivan Mautinger domov s konjem brez kočije. Ko ga je gospodar vprašal kje je kočija, je dejal, da jo je dal po> praviti h kovaču, ker se mu je netka; pokvarila, nakar je odšel in se ni vei povrnil. Policija je pozneje dobila ob vestilo, da se nahaja neka kočija na Poti na Rožnik v jarku. Dognalo se je da je to ona kočija, katero je dal Mau« tinger h »kovaču«. Lastnik ima na kočiji do 100 kron škode in je še nepojas-neno na kak način da je prišla \ jarek. TKZKiE CEIH.fcU Cene veljajo za 50 leg. Budimpešta 16. julija. PSenica za oktober 1910 .... 9'44 Rž za oktober 1910......7 08 Oves za oktober 1910.....7M3 Koruza za avgust 1910.....5 67 Koruza za maj 1910......5 66 Efektiv: za pisarno ali prodajalno^ se odda s 1. avgustom v Kolodvorski ulici. Vei pove kamnosek Alojz Vodnik Kolodvorska I ulica 32. 2017 3-1 Gostilna se odda s 1. avgustom v najem oziroma na račun. Vpraša se pri L. Tomaiiču V Sp, Šiški. 2052 2-1 išče službe z dobrimi izpričevali kot voditelj mlekarne. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo »Slovenca« pod naslovom ,,mlekar". 2035 2-1 V najem se.odda z staro gostilno s hlevom in velikim gospodarskim poslopjem jako pripravno za mesarja in vsakega obrtnika, kateremu se nudi lepa prilika. V prijaznem kraju, obširna okolica več ur daleč. Naslov se izve pri upravi tega lista. 1957 S l Banka in hranilnica za Primor je (deta, društvo) na Sušaku Poziv na subskripcijo! Štirinajsta redna glavna skupščina banke in hranilnice za Primorje (delniško društvo) na Sušaku, ki se je vršila, dne 3. aprila 1910 je sklenila povišanje delniške glavnice od 1,000.000 na |2,000.000 kron -gat z izdanjem 10.000 kosov novih delnic v nominalni vrednosti po 100 za vsak komad in pooblastila ravnateljstvo, da določi čas, način in pogoj izdanja rečenih novih delnic, kakor tudi njih emisijsko ceno. Ravnateljstvo banke in hranilnice za Primorje (delniško društvo) na Sušaku je sklenilo izdati sedaj vseh 10.000 kosov delnic tretje emisije. Delnice te tretje emisije bodo participirale na čistem dobičku banke in hranilnice za Primorje (delniško društvo) na Sušaku počenši od t. januarija 1911 naprej, dočim dobe delničarji za tekoče leto 1910 47»% obresti pro rata et tempore. Lastnikom delnic prve in druge emisije prepad» pravica opcije za ceno K 212-50 (dvesto* dvanajst kron 50 vinarjev), tako da more na vsako staro delnico prevzeti eno delnico tretje emisije. Pri izvrševanju opcije morajo lastniki stare delnice (brez kupona in talona) predložiti z lastnoročno podpisanimi prijavnicami v katerih naj se navedo številke njihovih delnic v aritmetiškem redu. * Stare delnice se zaznamujejo ob izvršeni opciji ter se nato takoj vrnejo delničarjem. Delnice tretje emisije ki bi preostale vsled eventuelno neizvršenega prava opcije, se tem potom predlože v javno subskripcijo za ceno 227a50 (dvestosedem in dvajset kron 50 vin.) za vsako delnico. Razlika med nominalno vrednostjo in emisijsko ceno vseh 10.000 kosov delnic pripade po odbitku troškov in pristojbin rezervnemu zakladu. Za slučaj, da javna subskripcija prekorači število nove emisije si pridržuje ravnateljstvo zavoda pravico reparticije. Priglasi za izvrševanje opcije, kakor tudi subskripcije na delnice tretje emisije sprejemajo od 4. do 20. julija 19 10 blagajne podpisane banke na Sušaku, Reki in v Bakru; Jadranska banka v Trstu; Živnostenska banka na Dunaju. Pri izvrševanju opcije odnosno pri subskripciji se mora vplačati za vsako delnico 112'50 K (stodvanajst kron 50 vin.) oziroma 127-50 (stosedemindvajset kron 50 vin.) ostanek 100 kron za vsako delnico pa najkasneje do 31. avgusta I9IO v smislu § 12 društvenih pravil. V ostalem ima vsak podpisatelj pravico plačati naenkrat vso emisijsko ceno in se mu od dneva vplačila vračunajo 41/2°/o obresti. Po popolnem vplačilu emisijske cene se proti povračilu začasnega potrdila izroče delnice glaseče se na ime lastnika. Obrazci za izvrševanje opcije kakor tudi za vpis delnic se dobivajo pri podpisanem zavodu na Sušaku pri njegovih podružnicah na Reki in v Bakru kakor tudi pri Jadranski banki v Trstu in Živnostenski banki na Dunaju. Sušak-Reka, dne 25. junija 1910. Ravnateljstvo banke in hranilnice za Primorje (delniško društvo). Sprejme se mr n učenka v modno in galanterijsko trgovino z dobrimi spričevali, iz poštene krščanske hiše, ki ima veselje do trgovine. Hrana in stanovanje prosto. Jos. Heybal, Kamnik. 1672 80-1 odstrižene in zmešane kupujem po najvišji ceni HDniMčflkfrizer za dame in g°sP°de . ruunifljacil Sv. Petra c. 32 Levčeva hiša. Izdelujem vsa Sasna dela. Tovarna Scagnetti (preje DegenShl), 2035 Ljubljana sprejme več 3-1 mizarskih učencev tesar lev, zldarjeo in dninarleu. 50°|o prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; tfcST kri, moč, zdravle do- sežetc in ohranite, ako pijete S LADIH Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplaCno v lekarni ITMIKI zraven rotovža * ali po pošti, vsak, kdor po njo piše sivo in rdeče Priporoča tovarna Ljubljana 1661 Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo 1618 Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite: kakor trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične. Leo France, Liubliana, pisarna Kongresni trg 6,1. nadstr. ■• -iT-—• va Izurjena modistinja (pomočnica) želi mesta. Naslov: A. G. na upravnlžfvo tega lista._2030 2-1 mAJatiC Specialiteta za kadilce. Glavna zaloga: Lekarna Ub. pl. Trnkozcy t Ljnbljaii 3427 Cena K 2—. 52-1 se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specijalitefa: črtanje poslovnih knjig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. Železnato vino 8 m lekarja Piccolija t Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2 —. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'60. Naročila po povzetju. 3281 Zupnim uradom ob priliki ka-nonične vizitacije: Missale Romanum najnovejše izdaje s proprijem za katerokoli škofijo v sledečih oblikah. &J oblika male četvorke za podružnice in kapele velikost 30X22 rrtr trpežna vezava z rdečo obrezo K 26-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 32-—. b) oblika četvorke za manjše župne cerkve in podružnice velikost 311/2X221/2 fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 42-—. c) oblika velike četvorke velikost 34X24 e m trpežno vezan z rdečo obrezo K 40-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 47-—. Prednosti tega misala zelo velik razločen tisk. fin papir, priročna oblika, tanka in lahka knjiga. d) oblika male pole velikost 36X25 cm fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 52-80. Dobe se tudi finejše vezave. Kanontable pod celuloidom. Praktična novost. Cene nekaterih garnitur: glavna tabla 24X17 cm I< 480 27X18 cm „ 5-90 30X22 cm „ 6-10 28 Xcm „ 5-40 Večje kanontable v raznih slogih in izvršitvah se dobe od 8 kron do 25 kron. Cene se razumejo za popolno garnituro, t. j, za glavno in obe postranski tabli. Prednosti kanontabel pod celuloidom: so zelo trpežne, jim ne škoduje ne solnce in ne vlaga so lahke in praktične, imajo lahko čitljiv, razločen tisek, zavzamejo malo prostora in se lahko umivajo ali drugače snažijo, se rabijo brez okvirja in šip in so nalepljene na prav trdo lepenko, da se ne morejo zviti. Preces anteet post Mlssam pro opportunitate sa-cerdotis dice#dae. Accedunt hymni, litaniae, aliaeque preces etc. V obliki četvorke za zakristijo z velikim tiskom. Vezano K 3-84. Rltus benedlctlonis et imposltlonis primaril la-pidls pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae, vezano K 3-12. Rituale Romanum. (Velikost 131/3 X9 cm) ša-grin zlata obreza K 6'—. Rituale Romanum. (Velikost 23X14'/2 rm), ša-grin zlata obreza K 12-96. Dannerbauer, Praktisches Geschäftsbuch finden Kurat — Klerus Österreichs. Vezano 30 K. Ob času prvega sv. Obhajila in sv. Rešnje Telo. Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila «Katoliška Bukvama v Ljubljani». Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. hostijo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi 11a steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontable iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino. Hammerle, Ecce Panls AngelorumI oder das allerhl. Altarssakramont und der Priester Vorträge für Priesterexerzitien K 3-36. Lintel — Finster, das eucharistische Triduum. Ein Hilfsbuch für die Predigt über die tägliche Kommunion K 1-50. Diessel, das größte Denkmal der göttlichen Liebe. Predigten und Betrachtungen über das hochheilige Sakrament des Altars 2 zvezka K 10-08. Blättler, Manna in der Wüste oder das Geheimnis der heiligsten Eucharistie in Vorträgen dargestellt 2 zvezka K 4-32. Chaignon, der Sceleniriede eine Frucht der Andacht zum allerhl. Altarssakramente und der Hingabe an die göttliche Vorsehung, vez. K 4 80. Stieglitz, Ausgeführte Katechesen II. Deicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-00. Bernbeck, Katechetische Skizzen zunächst für die ungeteilte und zweiteilige Landschulc vezano K 4-32. Schwillinsky — Olli, Anleitung zum Erstbeicht, Erstkommunion und Flrmungsuntericht K I '50. Nagelschmitt, Die Feier der ersten hl. Kommunion der Kinder Predigten, Anreden und Skizzen K 3-84. Müllendorff, Plus X. als Förderer der Verehrung des allerheiligsten Sacramentes 30 v. Protzner, Die öftere und tägliche Kommunion der Kinder namentlich in geistlichen Erziehungsanstalten und an Klösterschulon. 72 v. Soenoen. Das Liebesmahl des Herrn. Kommunion-Andachten, vezano K 1-98. Beetz, Neues Leben. Ein bilderreiches Obungs und Gebetbüchlein für Erstkommunikanten zugleich zur wiederholten Erneuerung des geistlichen Lebens, vezan K 2-64. Wacker. Geschichten für Neukommunikanten für die Zeit vor und nach der ersten hl. Kommunion, vezano K 2-16. Schwarzmann, Bereitet den Weg des Herrn, Erzählungen für Erstkommunikanttin, vezano K 2-40. JegliC Anton Bonaventura, Pastlrskl list o sv. Reänjem telesu 20 vin. Pohl, Zum schönsten Tag des Lebens. Erzählungen für Erstkommunikanten, vezano K 1-80. Albers, Siehe dein König kommt zu dirl Erzählungen für die Erstkommunikanten, vezano K 2.88. Arndt, der hellige Stanislaus Kostka K 1-80. Meschler, Leben des hl. Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32. Meschler, Der göttliohe Heiland. Ein Lebensbild der studierenden .Tugend gewidmet, vezano K 7-80. Schmitt, Anleitung zur Erteilung des Erstkommu-nikanten-Unterrichtes, vezan K 4-56. Leltgeb, Das grolle Liebesmahl heiliger Seelen. 31 Erwägungen und Gebete vor und nach der hl. Kommunion für Welt- und Ordensleute, vezano K 3-50. Walter, Das Allerheiligste Sakrament, das wahre Brot der Seele, vezano K 3-—. Wlseman — Faber, die hellige Eucharistie. Das heil. Altarssakrament, oder die Werke und Wege Gottes, vezano K 2-40. Louvlcjni, das verborgene Leben mit Christo in Gott, vezano K 1-50. Stieglitz, Reumotive für die Kinderbeicht. K 1-20. vezano K 1-80. Zapletal, Kurze Anroden zur Vorbereitung auf die erste hl. Kommunion 80 v. Za mesec junij. Hortmanns, Herz Jesu-Predigten, K 2-40. Hurter, Entwürfe zu Herz-Jesu-Predigten. K 110. Hattler, Winke, Themen und Skizzen zu Herz-Jesu-Predlgten. K 1-80. Beck, Das hl. Herz Jesu nnd die Männer. 78 v. Hattler, Die 9 Liebesdienste zu Ehren des göttl. Herzens Jesn in Betrachtungen dargelegt, vezano K 3-R0. Hattler, Der Weg zum Horzen Jesu, vez. K 2 50. Hattler, Der Geist des Herzens Jesu, geoffenbart in den hl. Evangelien, vezano K 2-40. Leitgeb, Das dem hell. Herzen Jesu geweihte Jahr. Betrachtungen zu Ehren des hl. Herzen Jesu für Ordenspersonen und fromme Welt leute, vezano K 3-30. Seeböck, Kleines Herz Jesu Brevier, TagzeiteD für jeden Tag der Woche, vezano K 1-—. Hattler, Stillleben im Herzen Jesu. K 2-16. Druge važne novosti. Ender Anton, Skizzen für Predigten und Vorträge. Broširano K 7-—. Ta, bogata zbirka znanega pisatelja je izboren pripomoček za cerkvene govornike ob raznit prilikah. Vstaja äkenderbegova. Zgodovinska povest, bro širana 60 vin., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenice se zaveda svojega pokoljenja, se postavi na čelo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest je silne zanimiva. Deutl Hermann, Exempelbuch für Predigt. Schul« und Haus. Eine Sammlung ausgewählter Beispiele vorwiegend der neueren Zeit, über sämtliche Lehren des kath. Katechismus. K 4'80. Hickmanns geographisch-statistischer Taschen, atlas von Österreich - Ungarn. Vezano K 5-—. Podaja nam popolno najnovejšo Statistiko naše države in precizno dovršene zemljevidi v priročni žepni obliki. Jeglič Dr. Anton Bonaventura, Mladeničem .1 zvezek. Obramba vere K 1-—. Ne le mladeniči temveč vsi Slovenci naj či-tajo to zlato knjigo, da bodo pravilno poučeni o resničnosti naše svete vere in jo vedeli braniti in zagovarjati pred neutemeljenimi predsodki in ugovori. BeneS-Treblzsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Broširan K 3-20, vezano K 4-30. Ta povest je za probujo narodne zavesti iz redne važnosti, popisuje nam pokristjanjenc polabskih Slovanov, onega naroda, ki se je naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemško nasilje, katero je z mečem v roki vsiljevalo križ in najblažje verske svetinje izrabljalo v svojo korist. Verne Julos, Pet tednov v zrakoplovu. Trije Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr. Fer-gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Vernove spise prestaviti v slovenščino je srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo geni-jalnemu pisatelju širom sveta z napeto pozor nostjo in se bo pri tem izredno izobrazilo, ker ravno spisi tega pisatelja so svetovno znani kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki družijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom. ¥se te Knjige se dobe tudi v Mm\ Ilirija" pre! Koro! o Kranju