GLASILO
ILLINOIS SLOVENSKE
VETA
Uiefelšld Ii
MU f. Uwmšak Aü
OfflM Of PubllMtlMI 1617 South	Aft
Sovjetska vlada
zpretila Poljski
' -, |
Poljska vlada je odgovorna za umor poslanika, zada] pa stoji Velika Britanija, je sporočil komisar Litvinov Pilsudskemu. "Anglija je iistreUla prvi strel," je splošna sodba v Moskyi. Londonski reakcijonarni list se odprto raduje nad umorom, češ da je Vojkov podpisal smrtno obsodbo carja.
Moskva, 8. jun. — Maksim Litvinov, pomožni komisar zunanjih zadev, je snoči poslal v Varšavo emfatlčen in indignan-ken protest proti umoru sovjetskega poslanika Petra Vojkova, ki je bil včeraj ustreljen po mladem ruskem caristu na peronu varšavskega kolodvora. Litvinov izjavlja v noti, da poljska vlada ne more odkloniti odgovornosti za dejanja.
Nota se glasi:
"Vlada sovjetske Unije smatra ta čin za brezprimerno kriminalno dejanje, ki je v zvezi s celo vrsto činov, namenjenih za uničenje diplomatičnega predstavništva sovjetske Unije v tu-jezemstvu in za direktno ogrožanje miru. Vpad v naše poslaništvo v Pekingu, blokada sovjetskega poslaništva v Sanga-ju, policijski napad na sovjetsko trgovsko delegacijo v Londonu in provokatorični prelom diplomatičnih odnošajev s strani Velike Britanije — vsi ti čini so podkurili teroristično grupo reakcijonarjev/ ki so se v svojem slepem sovraštvu do delavskega razreda lotili orožja političnih umorov.
. "Vlada un\je tudi vidi v umoru svojega poslanika skrajno zanikrnost poljske vlade, ker pi
ozemlju, pač pa jim še daje po-tuho, da lahko počenjajo svoja zlodejstva in rušijo mirne odno-šaje s sovjeti. Sovjetska vlada je že večkrat opozorila poljsko vlado na gibanje belogardnih teroristov na Poljskem ter jim povedala, da bo ona (poljska vlada) odgovorna za vsako provo-katorično kriminalno dejanje teh elementov.
"Medtem ko sovjetska vlada indignantno protestira in smatra, da poljska vlada ne more odkloniti odgovornosti za ta zločin, si pridržuje pravico povrat-ka k temu vprašanju, kadar prejme vse podrobnosti in natančnejše poročilo o umoru poslanika."	■■
Sovjetski listi soglasno izjavljajo, da je umor Vojkova v tesni zvezi z nedavnim protisovjet-skim nastopom angleške vlade Ruski krogi so prepričani, da je umor začetek aktivne ofenzive kapitalističnih sil proti sovje-tom. "Anglija je izstrelila prvi gtrel v Varšavi," se čita naslov v sovjetskih listih.
Varšava, Poljaka, 8. jun. — Veliko razburjenje je zavladalo po vsej Poljski vsled včerajš-
njega atentata na ruskega sovjetskega poslanika Petra Voj* kova. Poslanik je bil ubit na varšavtkem kolodvoru, ko je spremil A. P. Rosengolza, bivšega sovjetskega skrbnika poslov v Londonu in zdaj potujočega v Moskvo, v vlak. Vojkov in Rosengolz sta se nekaj minut sprehajala po peronu, ko se je pribliftal mlad ruski dijak, po-tegriil revolver iz žepa in oddal štiri strele na poslanika. Vojkov je brž potegnil svoj revolver, da se obrani, a padel je na tla še preden je mogel rabiti svoje orožje.
Poslanika so hitro pobrali in odpeljali v bolnišnico. Prišel je tja tudi poljski zunanji mini-Bter Zaleski, ki je prosil zdravnike, naj za vsako ceno skušajo ohraniti življenje sovjetskemu diplomatu. Bilo je vse zaman j; poslanik je umrl v eni uri. ' Poljski predsednik Moscicki in zunanji minister Zaleski sta takoj poslala sožalno brzojavko v Moskvo, v kateri sta ostro obsodila .dejanje.
Potniki na kolodvoru so pr| jeli morilca in ga izročili poli cijl. Morilec je star 19 let in piše se Boris Kovčeda ter je sin bogatega ruskega emigreja. Priznal je, da je član tajne ruske monarhistične organizacije
MUIM Klen SPREJELO
. CHUBERUIA
»■'■i« ■
Ovatije trikrat večje kot je imel Lindbergh v Parizu; 150,000 oseb pozdravilo letalca, ko sta : dospela v Berlin.
Berila, 8. Jun. — Clarence Chamberlin in njegov prvi pre-komorski zračni pasažir ChaTleB A. Levin sta bila danes zjutraj oficijelno sprejeta pri predsedniku nemške republike Hinden-burgu, ki ju je sprejel z laskavim nagovorom in odlikoval s hrabrostno kolajno. Na dnevnem redu so še drugi oficijelni sprejemi banketi.
Največje priznanje sta pa A-meričana dobila snoči, ko sta priletela z njunim prekoocean-kim letalom "Kolumbijo'" > Berlin Iz Kottbusa. Polet je trajal malo več kot eno uro potem, ko so nemški mehaniki izdelali nov propeler in ko so mestni o-četje v Kottbusu imenovali letalca za častna meščana ter ju pogostili "kakor še ni bil nihče pogoščen in počašen v njihovem mestu zadnjih tsioč let," kot so se izrazili.
Ko je "Kolumbija" dospela nad Berlin, je nekaj časa krožila nad mestom in potem se je perfektno spustila na tla na letališču Templehoffer, kjer je bilo zbranih okrog 160,000 o-seb. Gromoviti "Hoch!" iz jto-tisoč grl je bil prvi pozdrav. Sledili so oficijelni sprejemi berlinskega župana, zastopnika nemške vlade in ameriškega poslanika. 12letna Erna Heusler,
hči predsednika občinskega sve- ------ .
ta ie podala Američanoma -o- poskrbela za iztrebljenje reakci-
gromen šopek cvetTTC, kt^lJ* 'Jotafriiftl teroristov na svojertrffi« 'Poljskem In rekel je,.da je komaj držala. Nato so letalca naložili v avto in ju peljali v silni paradi po mestd do ameriškega poslaništva. Najmanj milijon ljudi je bilo v paradi in na hodnikih ob ulicah. Milijon "Ho-chov" se je ponavljalo nepresta-- no, dokler je trajala parada. Ves čas med pozdravnimi govori in "hoehanjem" se je pa Chamberlin samo smehljal in molče priklanjal množicam. E-dine besede, ki jih je izrekel angleški, so bile: "Veseli me, da sem končno v Berlinu. Hvala." Ker ne zna nemški, odgovarja lo s smehljajem. Se v večji zadregi je milijonar Levin, prvi ]M)tovalec po zraku iz Amerike v Kvrppo, ki mora deliti čast z letalcem Chamberlinom, dasi nima pojma o avijatiki, njegova zasluga pa je, da se je polet izvršil, ker je on dal letalo in denar. uiji
Prvo de]#, ki ga je Chamberlin opravil, ko je prišel v Berlin, jo bilo, da je izposloval spojitev telefonske zveze z Ameriko, nakar je poklical svojo mater v Dcnnisonu, Iowa, ter jo zagotovil, da je vse v redu in jo povabil, naj pride v Nemčijo.
New York. — Charles A. Levin, ki je oskrbel Chamberlinov l*>let in sam spremil letalca v Berlin, je prišel v konflikti Mtnimi oblastmi. Levin je vzel s seboj 250 pisem za dostavi te v v Berlinu. Pisma mu je poštar v Ung Islaadu tudi frankiral in dovolil žigosanje posebnih znamk za zračno pošto. To je bila prva piaemaka pošta po zraku 1 # Amerike v Evropo in dotič ne znamke ao valed avoje zgodovinske pomembnosti vredne za filateliste (Sbiralce poštnih z"smk) najtnanj po tisoč dolarjev vaakn.
Toda pošta ima zdaj sitnosti, ker je to dovolil. Levin ni bil pooblaščetf za poštno službo in Klavni poštni urad v Washing-tonu ni še dovolil zračne poAte • prnko oceana. Vsled tega čina l»o moral Levin zagovarjati prod zveznim sodiščem, ko se vrne v Ameriko.
N< wyorftkl ildovski list 'Day' J* hud na Coolldga, ker je v svoji i*»zd ravni brzojavki prezrl
ubil Vojkova zato, da maščuje smrt ruakega carja.
London, 8. jun. — 'The London Evening Nswa," eden naj reakcionarne j ših listov v Angliji, se odprto raduje nad umorom sovjetskega poslanika Voj kova v Varšavi. List piše, da je "raka carske osvete padla po glavnem storilcu najostudnejše-ga umora v zgodovini, umora carja Nikolaja in njegova dru žine." Nadalje piše list, da je bil Peter Lazarevič Vojkov predsednik sovjeta v Jekaterin-burgu leta 1018 in on je podpisal smrtno obsodbo carja ter tudi osebno nadzoroval eksekucl-jo; on je ukazal, da se imajo trupla carjeve družine politi petrolejem in sežgati v bližnjem gozdu.
(V oficijelnih zapiskih b ek-sekucijl carja nI imena Vojkov, imenovan pa je neki Vojov, ki je imel nalogo premestiti carja in njegovo družino iz Tobolska v Jekaterinburg. Oflcijelna verzija, ki jo je seatavil sodnik Niko-' laj Sokolov, navaja popolnoma druga imena aovjetakih uradnikov, ki so odredili in izvršili ek sekucljo Romanovcev).
BARONI »E
estči-
LIJIESTO
Življenja ni v mentu, hiše no umazane bres obdelanih vrtov okoli njih, In prasne ao tudi cerkve, v katerih ao pridigali premogovniški kom peniji udaai pq»|a.
PUtsburgh, Ba. — Premogovniško meato £agamore ob vznožju gorovja <»Allegheny v PennsylvaHUi Je mrtvo. V njem ni akoraj nobenega življenja več. Temu jI kriva Buffa-lo in Suequehanna Coal kompanija, ki je prelomila pogodbo z organiziranimi rudarji. Paul Fuller, ki je tvojeČasno vodil delavsko izobrazbo v tem di-striktu je obiskal mesto na Spo-minski dan.
"Govoril sem ne pokopališču," je pripovedoval Fuller časnikarskemu poročevalcu, "a vse mesto je izgledalp kot pokopališče. . Družabno • življenje je mrtvo, izjema Je malo lokalno društvo organiziranih rudarjev organizaciji United Mine
Apel Albanije na Ligo Je delo; Italije
Lisjak Mussolini noče v sporu z Jugoslavijo imeti nobenega opravka z Ligo narodov, toda Albanijo je na-Šuntal, naj se pritoii v Ženevi. Fašistovski listi pravijo, da se Jugoslavija igra i ognjem. Z Dunaja poročajo, da Jugoslavija mobiliaira.
Unija aaaiiajo stavk» v Jofco rudarja
Organizacija v Bentonu, III., je kupila za $50,000 grocerij za evoje člane.
Benton. III. — Tukajšnja dis-triktna rudarska unija je kupile za $60,000 živil za svoje člane, ki so na štrajku in v potrebi. Živila so bila kupljena po cenah na debelo in bodo trans-portirene semkej v železniških vegonih. Odborniki unije pravijo, da izrednege «aesmenta letos nI treba, ker ima organize-cija dovolj denerja v blagajni. Dallas. Te*. —- Deset letalcev je že priglaallo za tekmo
v Hongkong tej tekmi je
ae
poletu Iz Dallaaa na Kitajskem. V $25.000 nagrade.
Ltviaa Ia omenil le Chamberli-'Žid.
na. List očita Coolidgu. da je tem očitno pokazal svojo mrž-njo do tidov. Levin je namreč
Novi poloti v Evropo oo pripravljajo
mmmmmmv *
Deset tekmovalcev ae je priglasilo za polet Iz Dalaaa v Hongkong.
New York. — Avijetik Byrd, ki je bil prvi na severnem tečaju z letalom, se pripravlje ne polet v Evropo s svojim velikim monoplanom "America." Dne 7. t. m. Je Byrd naredil poskušnjo t rekordno težo. Naložil je na letalo 14,100 funtov tovora in ae dvignil v zrak brez težave. Kam pojde Byrd. ae še nič ne ve, rekel pa je, da bo poafcuail posekati Lindbergha in Čhamberllna.
Worker* Vrtovi okoli hiši so zapuščeni, in nekdaj znotraj čiste kompanijska hiše so polne nfesnage. V atavkokezlh ni nobenega delavskega ponosa."
Fuller je nadaU«v«l o poškodovanih premogovnikih. Ustavila je aeaalke v vseh štirih pre mogovnikih. Zdaj je stavka skoraj zlomljena, kompanija pa ne more premogovnikov spraviti v tak« razmere, da bi jih lahko obratovali. Hodniki so podsuti, oporniki gnili in trhli.
"Rudarji ae also mogli bolj odtofeno bejevaff to»avoje interese, kot ao ae v Sagamoru," je rekel Fuller. "Kompanija je zaprla svoje premogovnike spomladi leta 1926. Se v Jeseni tistega leta je napravile poizkus delati s stavkokazi V njih. Ru-darje je postavila sodnijskim potom na eesto iz kompanijakih hiš in importirala Je na atotine atavkokazev. In ko je aodnij aka prepoved prepovedala rudarjem razpostaviti stavkovne straže, so lene rudarjev prepevala himne tam, kjer so imele stati stavkovne straže. Z zakonom Jim niso mogli prepovedati prepevanja himen. In stav kokezi so sapuščali - delo tako hitro, kot ao prihajali. Tako je trajalo mesece. V drugem letu stavke je vztrajnost ruderjev pričela pešati. Kompanija Je zmagala v mestu brez življenja, premogovniki so bili pokvarjen zaradi ketnpanijske lakomnost po večjem dobičku."
"Hotel stoji prazen, cerkve ao lupine. Preabiterljanska cer kev, ki ao jo kontrolirali rudar ji, ko jih je preabiterijenskl pop zapuatil ob čaau njih ubo štva, je zo|>et v rokah centralne cerkvene organizacije, ki *Je protiunijaka. Bila je prazna zmag« cerkve, kajti cerkev je skoraj prazna. Delavci se sha jajo olj nadeljah v stari unij aki dvorani."
Fuller Je zdaj ravnatelj de lavake izobrazbi u severnem delu države New Jersey, Clara John ¿on, pomožna ravnateljica je bila šolska učiteljica bllto Sagamore in ena izmed v i ni i U« Ijic v atavki.
Avti ubili doaedaj 9U0 oaeb.
Chicago, 8. jun. Tu ao av U dosedaj ubili .190 oaeb od 1 jen. Včeraj ao bile povožene na amrt štiri osebe.
Rim, 8. jun. — Italijanaka vlada se navidez ne zmeni za ju-goslovanako-albanski spor in Se kaže nevtralno, ali iz zanesljivih virov se poroča, da je Mussolini sam avetoval albanskemu predsedniku Zoguju, naj apelira na Jgo narodov za rešitev konflikta z Belgredom.
Dunaj, 8. jun. Tukajšnji (orespondenčnl biro poroča, da Belgradu sicer ne pričakujejo kakih sovražnosti valed preloma z Albanijo, kljub temu,pa je Belgrad zadnje dni poatal "vojaški tabor."
Kralj Aleksander je včeraj sklical sejo kronskega sveta radi situacije s Albanijo in ob albanski, ogrski In italijanski mase vrši gibanje vojaških čet Rim, 8. jun. — "Jugoslavija ae igra z ognjem," Je aplošno mnenje fašistovaklh listov gl«-
Sklad
zneše
pet mladih turistov aretiranih.
Chicego. S. Jun. — Včerej popoldne je tukej policije sretlra-le dva mladeniča in tri mladenke, ko so Is Omahe privandrali v Chicego. Vai ao mladoletni; stali te od 17 do 20.
poplavi Jencem milijon.
Chicago. S. Jun. — Clkašk sklad mteieipttkim poplavljen cem znaša $1,071,141.
Bomba razdejal* trgovino.
Chicago, I. jun. — Snoči bomba razde jela trgov im» Ca-pitelloja ne 3062 W, Harrison cesti.
ji
de preloma med Jugoslavijo in Albanijo. Vsi listi nagiašajo, da Italija se mora držati pakta z Albanijo in skrbeti, da neodvisnost Albanije ne sme biti ogro-lana.
"Corriere dMtalla" piše, da je Jugoalavija a avojo akcijo pokazala, da išče prepir in hoče imeti konflikt.
Parla, S. jun. — Francija je v akrbeh radi preloma med Jugo-alavijo in Albanijo. Prelomu navadno alodl vojna prejalialej. Francija in Anglija sta pregovorili Jugoslavijo, da se ni zatekla k Ligi narodov v zadnjem sporu z Italijo, zdaj je pa Albanija k«r na svojo pest — ako ne po dogovoru z Italijo — prišla pred Ligo • pritožbo proti Jugoslaviji. Zadeva se bo morala obravnavati na prihdnjl seji sveta Lig« nardov.
taorlikl vodjo ao KI-tajakom ao ao april!
Ameriški poelanlk zahteva čste, toda admiral jih noče poslati, kar Coolidge Š9 al dal povelja. Kajftek in Jenhaiian odklonila Cangteollnovo moledovanje sa mir.
Peklag, 8. jun. Ameriški poslanik MflMurray in ameriški admiral Wtlliams sta aOprla. Prvi zahteva pomorščak« v Peking, da bodo čuvali poslani Štvo, kadar Peking pad« revolucionarjem v rok«, drugi pa pravi, da ne pošlje niti «nega možfc dokler ne dobi Iz Washing-tona povelja da ame to storiti.
Poslanik zdaj rie ve, ali ostane v Pekingu .ali bi bilo bolje zbežati v Tientsin. Ameriški general Butler pravi, da bi bila "sramota", ako bi morali Američani bežati iz Pekinga, toda admiral VVilliama odgovarja, da je treba čakati na b«s«do Iz VVashingtona.
Apel diktatorja Cangtaolina na zmerne voditelje kuomlntan-ga, naj aklenejo z nJim mir in priatanejo na akupoo kampanjo za uničenje "kitajakega boljševizma" v Hankovu, j« padel na
Člkaiko Mavatvo proti pri^|liHb0r0i0M
CikaAka delavska federacija apr«jela prateetno reeolučijo proti pvedlogsm sa «druženj«
uličnih i In nadullčnlh ž«l«t nle. _
Chicego, III. — Cikaška de-lavaka federacija je na zadnji svoji s«jl «avsela močno stališče proti kompanijam ta javna
potrebščin« v državi Illinois Pr«d državno leglslaturo J« p«t zakonskih predlog sa sdruftonj« uličnih, nadullčnlh in coatnlk železnic a kompanijaml, ki la-stujejo avtobuse. Ako ae tako združenje rea izvrši, ne bo ljud atvo imelo od tega združenja nobene koriatl, ampak povečala so bo moč le prometnih baronov. Zato je čikaška delavaka federacija aprejela odločno protestno resolucijo, v kateri na razumljiv način Izseka, da Jo proti vsakemu zakonu, ki b dovolil, da ae kateri' ulični al nad ulični kornjianljl podeli traj na koncealja.
Resolucija povdarje nevar noat, ki tiči v takih zakonih.
Strokovno organizirano; de-lavatvo je z reaolucijo pokazalo da Je odločno proti privatnim
gluba; ušesa. General Kajšek j biznlšklm interesom In da za-niti general Jenhsišan a« nista | hleva, da s« ulične in neduličn« odvzela. To značl, da prodira- jMeznlce poobčlnljo, t. J., da po-nje v Peking in popolno «llminl- Ltanejo občinska last.
ranje Cangtaolina Je gotova stvar.
Washington, D. C. — Iz Bele hiše (»oročajo, da ae Je ffcolidge odločil za izpraznitev Pekinga po vseh Američanih in pr«aeH> te v |K>slanlštva v Tientsin. Zdru
Privatni bizniški interesi pripovedujejo v dnevnikih, kako velike koristi I*) Imelo ljud atvo «nI tega, ako ae ves lokaln promet centralizira |nnI eno pri vatno upravo — eno kompanl jo. To j« 1« alepilo. Koristi bo
žene države ne bodo vodil« voj«.j <|o im#|| prtvatnl blznlškl InU-ške kampanj« v kitajskem glavne mmeatu ne gled« na to kaj bodo storile druge veleail«.
KLKKTNIfAKJI V NKWAIC-KIJ ZMAGALI.
resi, občina |w nobene, kajt profit »mi odhajal v privatne že I M» — v že|n- kompanistov, k I »odo lastoVall kompanijo.
Podjetniki ao pristali na dva dolarja povišanja dnevne m«zde.
Chicago mora filtrirati vodo.
Chicago, 8. jun. — Mestni in teiilr lt«ynalds Je dejal včera v Hotelu Sherman na konvenci ji American Water Worka aaao
Newark, N. J. Stavka	,ja niorH mesto Chicego
električarjev je končala z srna-Lko hoie |m#t| w|rftvo pitno vo-go zanje. Podjetniki ao priznali |<|o ntf HMmf) Mtj «jvl«!» »»d klo |K)vlšanje dnevne mezde ia dva; ^„(^ije, p«č pa more vao pit dolarja. Trckivratno ao ae vpi- no vodo fHtiHratL Ako m«ato rall, a končno ao bili prJMJ«ni Lt ,MK|V/.eme tega korake, teda
odjenjatl.
Devet dijakov Izobčenih Med leona.
«e prav gotovo pojavijo alučaj Ift&'l. Tudi če bi zajemali meat-l^garja, kot ao ae leta 1916 in no vodo dea«t milj od jezerake
KONKURENCA SE POOSTRI V TEKO LETA
To napoveduj! podpredsednik Cleveland Truat kompanl j«. — Man ji« družbe nimajo dobička, pa ae apodtikajo In padaj«».
Cleveland. O. — L. P. Ayrea, pwipredaednik Cleveland Truat (omisinije, napoveduje ta leto 1927, da ae bo proaperlteta nadaljevala, kbnkurenca pooatre-vala, cene bodo pa padale. Po njegovi Itjavi ao ratmer« tak«, d« je obatanek zagotovljen lo velikim kompanijam, ako te znižujejo obratni atroiki in pomnoži i^oaobnoat.	'
Z drugimi raiumljivlml b««e-daml to pomeni, da kapltalliem tvršuj« avojo tgodovinako na-ogo, uničuje mala podjetja, a t pri t«m ae poalutuje divje kontu renče, od čaae do čaaa pa tudi znižanja cen, Delavci ao bolj u'iganjanl pri delu, od njih «e >o zahtevalo več produkcij«. Male kompanij« bodo pritlanje-ne ob ateno Iii' bodo .prisiljeno ikvldirati.
Ayrea navaja za a voj« prerokovanj«, ki nI nič drugega kot slikanj« goapodarakegl proc««a kapitalističnem goapodaratvu, kot tgl«d General Motort kompanijo, češ, da j« Imela l«toa največji dobiček, odkar po«toJI, medtem ko sa j« manjšim kompanijam, ki itd«luj«jo avta, izdatno znllal dobiček. BkllsuJ« ae tudi na d«jatvo, da vr«dno«t ob-vasnic in delnic velikih In vodilnih fewxwij narašča ia j« bila vrodnoat leta IMS trikrat in pol Uko visoka kot leU 1081. delnice malih korporadj pa padajo v vrednosti (n ao bil« konc«m leta 1026 manj vredne, kot ob tač«t-ku leta 1D26.
Za delavce j« važen ta ban-klrjev pregled pololajs. kajti njegovo/pripovedovanj« o pro-ap«rlt«ti iMimeni, da t« maana produkcija povača, na račun da-lavcev. To je, da kapitalisti pri-tiaksjo na znižanj« mesde.
Delavci ae morajp pripraviti, da bodo lahko na kapitalistični pritlak odgovorili t delavskim pmtlprltlskom, da ohranijo it-vojevane pridobitv«.
Madiaon, Wia., 9. Jun. —De- obale, M ne bile varna, ker polu-vet dijakov Je bilo Izobčenih iz|dja vod«* pride tudi v to dalje-drževne univerze,
ker ao bill zapleteni v orgije s neko rasbrz-Jezden/i dijakinjo, kakSr ja razvi-deti it njenega ljub«e«nakaga za planika. Vai izobčani ao bili člani dijaških bratovščin.
vo, ker razne tovarne puščajo neanago v tonah v j »zero. Od »0 do 60 milijonov dolarjev bi atalo, ako al meeto nabavi moderne filtracijake (čiatilne) naprav«.
Radarji ooatralno Hm ■vaiajojo otovko
Premogovniški podjetniki bodo sopet zahtevali znižanje mesde.
Altoona, Pa. — Organizirani rudarji v centralni PenallvanlJI ne rangovarjajo o možni atavki, ki bo odrejena letoa poleti v tem diatrlktu. Premogovniški podjetniki izjavljajo, da bodo na prihodnji konferancl topet pritiskali na znižanj« mezde. Položaj je torej resen In nI tako rožnat, kot mislijo n«kat«ri op-tlmiati. Pr-lhodnja konferenca t mezdnim odborom drugega dl-atrikta rudarake organizacije ae vrši v PhiladelphlJI In prična 16. Junija. Komaj dober teden še in že ImnIo znamenj« tukaj, ki bodo govorila, kako ae obrne Može j, Ako podjetniki rea o-atenejo trmoglavi, kot izjavljajo, tedaj bo mogoče aledila atav» ka. Zdaj rudarji v Um diatrlktu še drlajo, ker Jih podjetniki plečujejo po jaekaonvlllakt mezdni |e«tvlcl. Ako pa podjetniki UMtavijo izplačevanje mezde po t«J leatvicl, tedaj akoraj gotovo sledi atavka, kajti Jaa-no bo. da no se podjetniki v tom diatrlktu •pofetum«!! t onimi podjetniki, ki ao š« pred prvim aprilom t. 1. prelomili jackaon-villako lestvico S povečajo avoje Jo, eko je le m organizacijo. •

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKI NA SODNE PODPORNE J KD N OTB
LASTNINA SLOVEN SKR NARODNE PODPORNE JRDNOTR
<>n« odMov po dorororm. Rokopisi M M rrmimjo.
Naročnin.: Zoditjono 4rfa*a (ts^ra. Chicago)fM§ pol Uta In $1.26 s* tri ami»; Chica«« ta Cicero f6JS m Uto, *3-ZS aa
UU. 11.65 sa trt mttcco. to M toowwtve $***>■	____.
Naalsv n *H. fff» ntt aua ■
"PROSVETA"
MT-M So. Laweáala A*mm, CUaac*
•THE ENLIGHTENMENT"
Orgaa ot Um Slaraae Natloaal
rffs «ff— »sdasiJ
Advrrtiiinff ratOB OB
Sobscrtptloa: Unltod Stataa (aacaj* ChiW) »
raar; Chtea*o $6*0, and foroifa eoantrioa $H 00 par yaar.
_________
, MEMBER of THE FEDERATED PRESS**
IM
Dataai v okUpaj« a. pr. <May $1«1MT) poUg	»»oaa aa aaaUvu
poairai. da vaai U - »*« darvoai poUkU aaratalaa. Poaortto U pr»T«rfaaa«.
da aa vs» sa aatavl Mat. ---------
mmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmm n iiim»*^——....................■
KAZDAIJK MED EVROPO IN AMERIKO SE JE SKRČILO.
ggowHiai
ČETRTEK, 9. JUNIJA.
Cas je tukaj tudi zanje, da spoznajo, da Platonov dualizem spada v Platonovo dobo, in prično Študirati naravne vede, in sodelujejo za dosego najvišjega blagostanja vaeh v človeški družbi, na podlagi modeme vede in znanosti, če ne, se jim bodo otroci smejali in gledali nanje, kot ao sami gledali na glumače; ki so prihajali m semnje in kazali svoje glumaške "umetnosti", ko so bili sami še otroci.
SUKE IZ MSEUM
Svet postaja majhen. Tisti časi, ko je Jules Verne spisal svojo povest "Potovanje okoli sveta v osemdesetih dneh" niso tako daleč za nami. Svoje fantastične povesti je feričel pisati še le leta 1862. "Potovanje okoli sveta v osemdesetih dneh" je #isal šele leta 1872, ko je plovba s parniki po oceanih bila se v otroški dobi. Ljudje v tistih časih so mislili, da je potovanje okoli sveta v osemdesetih dneh nekaj nemogočega, in starini, ki se trdno drže starih običajev, šeg, navad in nazorov, ao rekli, da se kaj takega nikdar ne zgodi. Minilo je nekaj let več ko pol stoletja, in trije Američani so preleteli Atlantiški ocean v krajšem času ko 48 ur, ne da bi se med potjo kje spustili doli, počivali in ukrcali potrebščine za nadaljevanje poleta. Prvo letalo je preletelo daljavo 3,630 milj in se spustilo doli v Parizu. Prvo letalo je bilo v zraku 33 ur in 29 minut. Drugo letalo je preletelo 4,278 milj poti. Spustilo se je prvikrat doli v Eisenlebenu v Nemčiji. V zraku je bilo letalo 40 ur in nekaj minut. Prvo letalo je vodil Američan Lindbergh, katerega predniki so se naselili v Ameriki iz ^vedske. Delal je na domovi-šču svojih prednikov. Drugo letalo sta vodila Chamber-lin in Levine. Prvi je sin Jenkija angleškega pokoljenja in prihaja iz malega farmarskega gnezda v Iowi. Levin je žid in milijonar. O njegovi preteklosti so časniki do zdaj malo povedali. Najbrž se rti rodil kot sin milijonarja. Inženirji, ki so izdelali načrte za letali, in delavci, ki so ju zgradili, so razne narodnosti.
Cin, ki so ga izvršili Lindbergh, Chamberlin in Levine je zgodovinskega pomena. Ta čin priča, da človeška družba ni več daleč od tega, da bodo letala prevažala potnike in tovore med Evropo in Ameriko in da se kmalu napravijo poizkusi za križanje Pacifika v letalu v Avstralijo, Indijo in v Kitaj. Človeška družba je torej pred razvojem novega prometnega sredstva, ki bo posta vilo Jules Vernejevo potovanje okoli sveta v 80 dneh med stare pripovedke, ki ne spadajo več v moderne čase.
Cin teh treh letalcev, dalje potrdi, da nima .noben narod patenta na modrost in dobre človeške lastnosti in da vsi narodi in plemena tvorijo človeško družino, in da so socialisti v pravem, ko pravijo, dajte ljudstvu izobrazbo, Šole in prilike, pa bodetc doživeli v kratkem Času čine, ki jih duhovni pripisujejo le bajkoslovnemu bogu.
Pametni ljudje govore, da bo čin treh ameriških letalcev zbližal narode in plemena na svetu in onemogočil vojn« v bodočnosti.» Pomagal bo veliko k demokratizi ranja človeške družin» v gospodarstvu In politiki. Sijajni sprejem, ki so ga priredili letalcem v Franciji in Nemčiji, navdušenje in občudovanje, ki so ju izražali časniki vseh narodov dovršenemu činu ameriških letalcev, pokazujejo jasno kot beli dan, da je ljudstvo vseh narodov že zdavnej pozabilo na sovraštvo, ki so ga umetno vzgojili vojni hujskači in džingoti vseh narodov. Nemčiji so se veselili, ko je prvo ameriško letalo sedlo v Parizu na tla in tako dokazalo, da je mogoče v letalu preletoti Atlantiški ocean. V Parizu so bili navdušeni ko sfc izvedeli, da je drugo ameriško letalo sedlo na tla v Nemčiji, dasiravno ril minilo še štirinajst dni, odkar se je prvo ameriško letalo v New YorkU spustilo v zrak ln odplavalo proti EJvropi in tako ponovno dokazalo, da je mogoče preleteti Atlantiški ocean.
Admirali in generali gledajo na ta dva poleta z drugimi očmi. Oni pravijo, dn se je razdalja med Evropo in Ameriko skrčila in da je mogoče iz zračnih višav napasti Evropo iz Amerike, Ameriko pa naobratno Iz Evro-k». Učili so niso drugega kot vojskovanja, zato ne morejo govoriti o drugem kot o vojskovanju.
Za duhovne, pridigarje in pridigarice je pa to, kot parni pravijo prst božji, ki jih svari, da naj spravijo svoje malike in svetnike v omuVe all odpošljejo v muzeje, ker prihaja čas, ko bo človeška družba prav lahko izhajala brez njih. Oprimejo naj so drugih jmklicev, kot učiteljskega, fclldlrajo naj inženirske vede, uče se rokodelstev In postali bodo zelo koristni člani človeške družbe. .
Obisk v Detroits.
Cleveland, O. — Ker sem pri-jateljics pisanja, se zopet oglasim mslo v mojem ljubljenem listu dnevniku Proaveti. Delsv-ake razmere ao vedno enske, nič ksj dobre. Veselice so mslo ponehale po dvorsnsh, ker sedaj je že mslo prevroče biti v dvorani, zato je pa bolj živo fn ve-aelo v zeleni naravi na piknikih, ki jih prirejajo društva.
Da pa ne bo kdo mislil, ds smo vedno samo v Clevelandu, ne moram pohvaliti, da smo bili dva dpi ven iz Clevelanda in sicer v Detroitu, Mich.; taril se rti je jako dopadlo, ker je v resnici lepo prij&no mesto. Dolžnost me veže, da se moram zahvaliti mr. In mrs. George in Mary Mar-čič na Connors ave. v Detroitu, Mich., za prijazni sprejem, ko smo jih prišli z mojim soprogom in sinom obiskati na 29. maja.%Prav prisrčna hvala za lepo postrežbo in gostoljubnost, ki smo jo uživsli pri naših ljubljenih in dobrih prijsteljih; lepo smo se imčli, Ie žal, da je dan prehitro minil, in tako smo se na 80. maja vsi skupaj odpelja-, ¿1 in naši prijatelji v Rockwood, Mich., k l|ratu mr. G. Mar-čiča, namreč k mr. in mrs. Lovrenc in Agiles Marčič. Tudi tam smo bili lepo sprejeti in tako smo bili sami Štajerci skupaj.
Oh, kako z veseljem sem j itn segla v roke, ker bilo nas je res lepo gledati, ko smo bili vsi iz zelene Štajerske skupaj srečni in veseli in smo tudi malo zapeli. Jako me veseli, da smo ie vsi tako lepo skupaj znašli. Zatorej prav prisrčna hvala tudi mr. Lovrenc in mrs. Agnes Mar^ čič za lepi sprejem in gostoljubnost. Prsv prisrčna hvala ^tudi moji prijateljici mrs. Miloshic, da se je potrudila priti tako da** leč sem iz Chlcaga na mojo prošnjo, in sicer je prišla tudi tja k našim prijateljem, mr.in mrs. MarŠič v Detroit, Mich., kakor mi in tako smo se tam vsi skupaj znašli, sami Štajerci, potem smo bili vsi prav veseli in zadovoljni. V torek smo so pa mogli posloviti od naših ljubih prijateljev in odpeljati nazaj v Cleveland in s seboj smo tudi odpeljali mojo prijateljico mrs/ Mary Miloshic, ki je na mojo prošnjo tudi rada šla z nami v Cleveland, da je malo pregledala po Clevelandu. Kakor je rekla, du se ji prav dopade tukaj in bi tudi tukaj ostala, ako bi jo dolžnost ne klicala nazaj k njeni družini. V petek 8. junija ponoči smo se tudi od naše prijateljice mrs. M. Miloshic mogli posloviti. fcellm pa. da bi se fte kuterikrat vsi skupaj zopet znašli, kakor smo se sedaj. Torej še enkrat vsem skupaj prav prisrčna hvala za postrežbo in veselo družbo.
Pozdrav vsem našim prijateljem! — Vera Potorhnlk.
Slovenci iz Waukegana, North Chicaga in iz vaeh bližnjih naselbin, da se z nami pozabavate v prosti naravi!—Jakob Mesec
FatizM h pljMMsk« zadrage
PoMsreeeio podžigal ja k ptomaitkem« sovraštvi
IMknlk v North Ctilcaffn.
North Chlrago, III. — Ko to
pišem, je lepo vreme; želim, ds bi bilo rsvno tsko dne 12. junija. ker mladina, odrasla in mlajša. priredi ns ta dan piknik. Vs» ta mladina pa spada k Slovenski narodni čitalnici. Piknik »e l» vršil na znanem prostoru kakor vsako leto na oni strani pri riverju. Ker bo to prvi piknik, bo gotovo vsak prišel, zakaj žal mu ne bo, ker mladina Slovenske narodne čitalnice bo tudi skrbela, da bo dosti zabave za stare In mlade. To ae rszume. ds ne bo samo zs jesti ln piti, pač |ia da bodo razni dobitki.
Prvi truk odpelje ob devetih, drugI pa ob eni. Vmes bo pa mlsdins ssma a svojimi avti vozila, ds ne bo nol»eden predolgo ¿skal. Truk ae ustavi pred Narodnim domom. V alučsju slabega vremena, se bo piknik vršil dne 26. junija.
Ker bi se imela vršiti aeja na dan piknika, se ne bo, ampak bo preložena na II. junija zvečer ob osmih.
Na,ta piknik ste vabljeni val
- Zver v človeški podobi. Kansas CHy, Ksns. — Dne 4. junijs mrs. Lena Johanes, stara 66 let, stanujoča na Fowler ave. št. 611, je bila najdena na tleh z odsekano glavo ob 9. uri zjutraj v kleti. Ko je prišel raz-važalec ledu po Imenu Johr Baker< jo je našel Še gorko in je obvestil policijo, katera z vso naglico zasleduje morilca, ali dosedaj se jim fte ni posrečile najti ga. Marllec jI je tudi pre^ rezal ušesa in pobral -uhane v vrednosti 250 dol. in diamond prstan za 100 dol. Obleka na nji je bila zelo rastrgana. Iz tega je razvidno, da je bila v silobranu. Njen sin William Johanes, stanujoč na 48. str. in Parallel ave., jo je še obiskal zjutraj, gredoč na delo. Sosedje so povedali, da so jo še videli ob 8. uri, ki je kupovala zelenjavo na cesti. Nihče ni videl nikogar; da bi bil šel w hišo razen sina in dveh stanovalcev, kateri so šli zgodaj na delo.
Hiša stoji ob bregu pri reki Kawi in od zadej na vratih je morilec udri v hišo in tudi izginil. Poleg nje so našli malo sekiro in nož, ki ju je rabil in potem si je še roke umi! in obrisal. Njen mož je umrl pred dvema letoma. On je bil precej poznan med ljudem in je bil bartender. Policija je izrazila, da takega umora še ne pomnejo Kansas City ju.—Poročevalec.
O zavajalnih vesteh. • Wilkes Barre, Pa. — Zadnjič sem poročal, ko je D. & H. Coal družba tukaj izprla rudarje. In sedaj so se zopet povrnili na delo skozi 6 tedriov neprostovol-nih počitnic. Reč je sledeča: Delaware w Hudson Coal družba ima veliko premogorovov in zadnjič je bila ta družba izprla vse premogarje iz Luzerna okraja, okoli 10,000, in v Lakn-vana okraju (okoli Scrantona) so pa delali vsaki dkn, — 12,000 delavcev. Irt v tukajšnjem Luzerne okraju so se vse lokalne unije skupaj sešle in obdržavale seje, da naj družba delo.razdeli, ker tukaj morajo ljude tudi živeti. Sli sO odborniki dQ družbe v Scrantonu in družba jim je rekla, da nimajo naroČil, če od pre premogorove v Luzerne okraju, mora pa, v Lakavana zapreti premogovnike.
Odbor je sklical skupno sejo z lokalom iz Lakavana okraja in so vprašali ondotne delavce, Če so pri volji zaštrajkati, Če družba ne razdeli dela 60—60. Sklep je bil bratski — Pa. In takoj so dali družbi ultimat, če ne razdeli dela, je takoj generalni štrajk pri gori omenjeni družbi. Družba se je ustrašila in se takoj podala ter poklicala 1. junija 10,000 ljudt na delo. To seveda, kjer je unija.
Ce bi se ne bi ljudje obnesli, bi gotovo še naprej neprosto-volnjo počivali, kajti prostovoljne počitnice so slabše kot štrajk; od nikjer nobene pod pore. .
Zadnjič sem poročal, koliko ljudi se ponesreči tukaj, pa se mi zdi, da eksplozije tukaj niso veliko šta(e. Res jih ne ubije z eno eksplozijo veliko, po pol ducata aH en ducat, to je'"malenkost". Zadnji teden v aprilu so bile kar 2 eksploziji; ena v Ha nover, 4 žrtve, druga v Natl-coke, 8 žrtev, pa nismo nikjer ČitslI, da se je kaj zgodilo. Seveda to je malenkost!
In sedaj v Proaveti od 1. junijs smo ps čltali uradno poročilo, ds v Wilkesbarre. v Woodward rovu je ogenj, da t »odo premo-gorov z vodo zalili. Ali kako je ogenj ns stal, je vse za oatalo.
Rilo je zadnji teden v maju. ko je bila v omenjenem rovu ekaplozija. Dva ala bila takoj mrtva. 12 jih je šk> v bolnice, nakar sta šs 2 umrla. & jih je pa notri ustaio. Kar je bilo re-šilno delo skorsj nemogoče vsled ognja in strupenih plinov, so šli
Nsčin, po ksterem je Mussolini s svojim fsšizmom uničil poljedelske zadruge v severni Italiji, pokazuje, da je on golo o-rodje mednarodnih bankirjev in veleagrarcev.
V južni Italiji postoje velike kmetije, ki potrebujejo za obdelovanje velikega kapitala irt mezdne poljske delavce. Zelo razvite kmetije postoje v severni Italiji. Te potrebujejo izredno pridne delavne roke. Semin-tje je velika kmetija ali velepo-sestvo razdeljeno v veliko manjših kmetij, ki jih obdelujejo poljedelske družine vsaka zase. Družinski oče je nekakšen potf-viodja kmetije, ako ga Že hoč* mo tako imenovati, ker razdeli in vodi delo med kolone. Nad! kmetijo je ^a lastnik zemlje, pod ^njim so vsi, pa naj bodo podvodje kmetije, koloni ali pa dninarji.
To je vzrok, da so poljedelci v severni Italiji organizirani gospodarsko. Ustanovil} so društva, ki so lastovala zemljo. Ta društva so bila ustanovljena na zakoniti podlagi, v obliki zadruge. Skupine, ki so vporabljale moderne metode za obdelovanje zemlje, so obdelovale zemljo pod skupnim vodstvom in na podlagi modernega poljedelstva. Delo je bilo razdeljeno med člani zadruge. Zadružno so kupovali svoje potrebščine in zadružno so postavljali na trg svoje produk te. V nekaterih krajih Italije so odpravili popolnoma, špeku lante, posredovalce in mešetar-je. Poljedelski zadružniki so i-meli uspeh.
Vodstvo teh poljedelskih . zadrug je bilo sestavljeno skora. popolnoma iz samih socialistov Večina poljedelskih delavcev, ki so /¿bddovali velika posestva groro<m veleposestnikov, so bili socialisti. Narodna $veža poljedelskih delavcev je sprejela resolucijo, v .kateri se zahteva socializiranje zemlje.
Fašizem je zadruge tako modificiral, da niso več senca onega, kar so bile. Iz njih je iztre bil vse, kar je dišalo po socializmu. Vsi delavci, če so fašist ali niso, morajo plačevati meseč ne prispevke fašistovskim organizacijam. Delavski spori med kmetovalci in veleposestniki se smatrajo za gospodarske stvari in jih rešuje posebno sodišče, katerem pravijo, da je pristran sko. Tako sodišče sestoji iz treh sodnikov, ki so sprejeli fa šizem, in dveh državljanov, k jih od časa do časa imenuje predsednik sodišča.
To pomeni,a da kmetovalec in poljski delaveč vedno izgubita svojo pritožbo proti veleposestniku.
Villari, razupit fašist in urad nik v ministrstvu zunanjih de je odprto izjavil, da fašistovska vlada zopet vpostavlja v polje delstvu privatno podjetništvo.
Mussolini se trudi dokazat da so njegove odredbe za poljedelstvo pravilne. Razpisal je nagrade za one, ki bodo izbolj šali pridelek pšenice, a obenem je odredil, da mora ljudstvo jesti vojni kruh.
Vsa ta prizadevanja niso prinesla uspeha, kajti ponesrečilo se je tudi posojilo, ki so ga razpisali, da uresničijo svoje sanje. Fašizem je zatrl zadružno gibanje in poljedelski sistem, ki se je razvijal iz fevdalizma v kolektivizem, se vrača spet v fevdalni sistem, v suženjstvo kniete.
Pullman kompanija se je proti postreščekom spalnih voz po-služila plemenskega sovraštva. — Te sredstvp se je izkazala kot dvorezen meč, ki je zadel kompanije.
tretji dan rov s cementom zapečatiti, da bi ogenj pogasili. Po-dnevu so rov zapečati, okoli polnoči se je pojavils drugs eksplozija. Uko huda. da je želežen stolp podrlo in več ljudi Iz postelje vrglo, in nekaj čuvajev pohabilo ln na stotine šip pobilo.
V javnost ps pride ssmo, ds je ogenj v premogovniku, zs tistih 6 žrtev, ki gorijo nitrl. se-veds tisto je mslenkost! Se ne splsčs omenjsti! Ksr Je meni znsno, nsših rojskov ni noben prlcsdet. Premogovnik Ima 2 šshts In še par vhodov iz površja. tako ds Je blizo 2.000 ljudi ob delo in sedsj pravijo, ds bodo i vodo zslili, ds pogasijo ogenj.
S pozdravom!— Andre* fn-pas.	^
Chicago, III. — "Mislim, da vas obsodim na trideset dni na Slue Jayjevo farmo, na to vas
pa povedejo k drevesu. Bodite ukaj jutri zjutraj od devetih, Cooper bo tukaj z dokazi."
Tako je govoril policajski sodnik v JacksonviUu Ben Smithu, organizatorju organizacije "Brotherhood of Sleep-ng Car Porters." Sodnik Je t)il le trobilo mogočne Pullman kompanije, ki je kontrolirajo interesi tvrdke J. P. Morgan v New Yorku. F. E. Cooper je distriktni superintendent te kompanije.
Smith ni kr^jl nobenega zakona, se ni pregrešil zoper nobeno mestno odredbo. Imel je le uspeh pri organiziranju po-treščekov spalnih voz v JacksonviUu. Opravljal je to delo tako spretno, da kompanija ni vedela ničesar, da se potreščeki organizirajo, dasiravno ima ve liko vohunov, ki sporoče takoj vsako malenkost, ko jo opazijo med uslužbenci. Na tej postaji je 278 postreščekov in Smith jih je od teh organiziral .260, preden je kompanija zapopadk, kaj se godi. Da Smith zapusti mesto v interesu kompanije, so ga seveda strašili z zaporom in linčanjem.
Smith je prišel zdaj v Chicago in je zastopniku Federali?i-ranega tiska sporočil, kaj je doživel v Floridi.
Najprvo so ga obiskali, za morski inštruktorji, ki so v službi kftmpanije. Mož se je obnašal napram Smithu, kot da je za unijo, a obenem mu je svetoval, da naj zapusti mesto,, ker ni varno zanj v JacksonviUu Tudi sodnik je najbrž v interesu Pullman kompanije grotf Smithu z linčanjem. Na sodišču so ga tudi izpraševali, kakšne stike ima s strokovnim glasilom "Messengerjem". Smith se je obrnil za nasvet na odvetnika in ta mu je rekel, da ima legalno pravico prodajati list Inštruktor Pullman kompanije je obiskal zopet Smitha in mu je povedal, da je Cooper odkri nekaj takega v "Messengerju" ako ljudstvo izve, da ubije Srni tha. - Smith mu je priporočil, da naj pronajde, ako Cooper fell, da on zapusti mesto. Smith ni zapustil r^esta, pa so prišl! detektivi in mu povedali, da ga sodnik želi videti. Smith se je pripravil, da pojde k sodniku družbi odvetnika. Hotel je pa z njim govoriti privatno. Sodnik ga ni prejel, o katerem je Smith izvedel, da je Član želez-ničarske organizacije. Govoril je z njim telefonično in sodnik mu je rekel, da je njegovo or-ganizatorično delo pravilno, da so nekaj naili proti njemu s črnim na belem. Sodnik je Ime v mislih strokovni list.
Ko je prišel na sodišče, mu je sodnik zagrozil, kot zgoraj navedeno, ne da bi ga zaslišal ali da bi bili predloženi kakšni dokazi. Prihodnji dan je bil Smith na sodišču in Cooper tudi. Smith je dokazal, da ga mestne oblasti preganjajo na zahtevo kompanije in je nato zapustil me-sto.	v
Velika in močna korporacija se je poslužila grožnje plemenskega sovraštva, da ustvari delo uspešnega organizatorja. Njena poteza proti orgsnizatorju se je izkszsls kot udarec zanjo. Po-streščeki so spoznali vrednost organizacije zanje in pridružili ao ae vai svoji strokovni organizaciji. _
Voda ugodna za plavalce v jezeru.
Chicago, 8. jun. — Vladni vremenski prorok mesta Chicago H. C. Cox, je včeraj objavil vremenski buletln, v katerem naznanja, da je voda v Michi-gsnskem jezeru sedsj dovolj u-godns zs plsvslce. Četudi je bil mesec msj hlsden In mrzel in je tekočI mesec prttel s hladnimi dnevi, je kljubtemu voda sedaj toplejs kot je bils Isnskega leta v tem času. Včeraj je bila vodna temperatura 68 atopinj.
2ARK0MET
Zakaj pa imamo bojne ladje?
Amerika ima precej bojnih ladij iz jekla zato, da z njimi straši Nikaragvance in Kitajce — in pa zato, da tran« por tira letalce nazaj iz Evrope. Letalce in njihove zlate križce!
A kmalu bo več letalcev onkraj luže kakor imamo bojnih adij. Kaj potem? Letalci bodo morali leteti domov! čas je, da začnejo.	,
Junak je (tudi brez križcev), kdor leti, v eno stra^ Jtfor pa leti na obe strani, bo junak in pol.	v
«r a *	\
v Vesti Iz Moronije.
Ameriška Ljubljana, Ljubljenca, oj dolga"vas! — Culi smo, da je teta Nellie Kellogg ponudjla našemu narodnemu komisarju službo v Meksiki (M-e-k-s-i-k-i), ko je Sheffield resigniral, komisar pa je hitro odbil ponudbo. Skoda. Komisar je pojasnil reporterju "Plain Dealerja", da ve, da ima samo eno glavo — kar mu ne gre v glavo — ne more pa razumeti zakaj bi ravno diplomat je Demokracije z eno glavo morali iti v Meksiko. Nato je komisar dobil obratno pojasnilo, da takih glav nikjer drugtfe ne pogrešajo . . . Ljubljanski tip.
» * ♦
Uganke.
Rešitve ugank z dne 27. maja:	,
St. 21: Odgovor: menih. Prišlo je sedem odgovorov in vsi pravilni. Prvi je bil John Virant, Box 812 imperial, Pa.
St. 22: Marija je molila svojega sina. Prišlo je 10 odgovorov in vsi so napačni. Večina je odgovorila, da je Marija rodila nezakonskega sina.
St. 23: V liter gre toliko pro-senih zrn kolikor jih liter drži. Prišlo je 12 odgovorov in samo ¿den je pravilen. Poslal ga je Frank Ogoreuc, 117 Oakland st., Homer City, Pa. Vsi drugi so odgovorili, da zrnje nima nog, da bi hodilo v posodo, temveč ga je treba metati!
Nove uganke:
St. 24: Nimam in nočem imeti, če bi pa Imel, ne bi dal za ves svet. Kaj je to? — Zastavil J. P., Ely, Minn. Nagrada: smotka ali žvečilni gumi j.
St. 26: Ima rdeč čop na glavi pa ni gimpelj, ni lenivčc a je bolj len kot lenivec; narava mu je dala vse pogoje za koristno Življenje, vzlic temu živi na stroške drugih. Kaj je? — Zastavil Fr. Lipar, Parsons, Pa. Nagrada: debela cigara ali škatla čokolade.
•St. 26: Kakšna je pot v nebesa? — Zastavila Bela vrana iz Detroita. Nigrada: fajfca tobaka ali funt "fig cookies".
Odgovor bo objavljen 21. junija.
* • •
Šrebrno-zlata poroka!
Iz Ohaje: Srebrnjak se je poročil z Zlatico. Bilo srečno! — Brass.	1
• « •
Potreben je mikroskop. Drsgi Zarkomet! Posveti, posveti in poglej kam je izginil najboljši slovenski list! —Peter Skala.
• * a
Dlplomatična laž.
Brzojavna vest: Jugoslavija je prelomila stike z Albanijo.
Ta Je bosa. Poglej na zemljevid pa lahko vidiš, da Jugoslavija se še vedno drži Albanije. Nikjer ni nič prelomljenega . . •
/(Anglija se je lahko odlomila od Rusije, ko je morje, Nemčija ln Poljska vmes.)
• • •
Kopanje v Mlnnesoti.
Dragi 2arkomet! Posveti malo po Mlnnesoti, bol videl koliko novih društev izkoplje cleve-landski pogrebnlk. Nekaj že izkoplje — Če ne drugega pa na-gradico na prihodnji konvenciji. Le pripravi tisočak ali dva, jed-notica!—Clevelandskl Bič.
. K. T. a
Dva otroka utonila v jezen».
Chicago, 8. Jun. — Osem let stara Enola Conklln je včersi popoldne utonila v jezeru Michi-gsn ko Je hotels rešiti iz vode svojegs triletnegs bratca Ge-orga na 48. ceati; obs sts uto-nils.
ČETRTEK, 9. JUNUA.
FRCttrVBTX
KLERIKALNI SOCIALISTI in NJIHOVA POLITIKA.
(IitITM Piwvrti.)
1. Njihova preteklost in oblast.
Klerikalizem je bil od nekdaj sovranžik vsakega socialnega napredka. Duhovništvo vsfeh ver in vseh narodov je od nekdaj bila najboljša opora, vladajočega razreda, čuvar patriarhalnih tradicij in privilegijev, ki je za časa suženjske des-potije in fevdalnega tlačanstvp dvigala despote kratje, monarhe in papeže na božansko vidi no, jih proglašala za božje na megtnike, da celo za prave bogove, katere je moralo ljudstvo oboževati in moliti pod vod stvom duhovništva.
Duhovništvo je odkar obstoja vedno neusmiljeno preganjalo vsako svobodno misel, ki je nasprotovala njihovemu nauku. Vsako kritiko -obstoječih razmer je duhovščina vseh časov proglašala zav krivoverstvo, za iznajdbo , hudiča. Svobodoum-ne reforn^fttorje^ učenjake in revolijcijon^rje je neusmiljeno in krvoločno preganjala. Za časa despotska suženjske dobe je duhovščina vsakega, ki bi se drznil dvomiti v božluistvo faraona in drugih malikov dala na mestu ubiti.
Krščansko sekto, ki se je pojavila med revnimi obrtniki in kmeti v Palestini* so vladajoči judovski duhovniki kruto preganjali. Kristusa je, kot trdijo evangeliji, preganjala duhovščina, a ga obsodila na smrt in ga križala. Pod njenim vplivom nahujskana množica je osvobodila Barabo, Kristusa pa križala. Dokler so kristjani propagirali skupnost lasti, enakost vseh ljudi, — kar je nasprotovalo suženjstvu, — so jih vladajoči duhovni in cesarji v rimskem cesarstvu neusmiljeno zatirali. Čim pa so škofje in voditelji cerkvene organizacije priznali državo, zavrgli nauk o skupni lastnini in enakosti ljudi, — je postala cerkev najboljša podpornica propale antično-suženjske države, postala državna cerkev, ki so jo ščitili rimski cesarjih
Spojena z državo v fevdalni dobi, je krščanska mohame-danska in budistična cerkev za-vludal^po celem svetu s pomočjo ognja in meča podvrgla vse narode in vse religije pod svojo oblast. Na vrhuncu svoje oblasti je cerkev uvedla tlačansko odvisnost in Strahovit duhovni teror, ki je dušil vsak napredek misli in znanosti. Stoletja se je svobodoljubno meščanstvo celega sveta bojevalo proti tlačanstvu v gospodarstvu in suženjstvu ¡¿rščanske, moha-medanske in budiatične cerkve.
Cerkev se je uporno branila 7. najstrašnejšimi sredstvi terorja. Kdo še ni slišal o grozo-vitostih jezuitske inkvizicije srednjega vijka, ki je izmislla prave peklenske muke za vse krivoverce ie na tem svetu? Začela strašiti s peklom In vicami na onem svetu? Toda vsa grozodejstva, ves teror ni pomagal. Meščanstvo je s pomočjo kmetov in delavcev vrglo z oblasti teroristično cerkveno kli-ko v dolgoletnih bojih in revolucijah.
Vse do najnovejšega časa so višji duhovniki zagovarjali naj-reakeionarnejšo politiko plemi-' *kih privilegijev, fevdalriega velepoaoatva fcn absolutistične monarhije. Nižje duhovnike, ki so h« včasih priključili ljudstvu, v boju za njihove pravice,
višji duhovni izobčevall In '"'Usmiljeno preganjali.
Klerikalizem In kapitalizem.
Z zmaga kapitalizma so klerikalci pod vodstvom višje duhovščin® bili primorani j^lago-ma opuatiti nanje o obnovi tla-' «nnko-fevdalnega sistema in njihove samovlade. Priznali so '''''""t kapitala in odslej služili vdano interesom kapitala. Kjerkoli K,, delavci in poljedelci za-h,*vali večjih pravic, kjerkoli
» navali večji razredni boji. *' ki. rikalci —, ji» cerkev vedno ""J« na strani kapitaliatov.
po Jugoslaviji
Obstoječi kapitalistični družabni red so proglasili za delo božje previdnosti, čim je kapital dal cerkvi kakoršnekoli koncesije in predpravice.
Kapitalisti, ki ao se odločno borili proti cerkvam za Časa fevdalne dobe, ao uvideli, da jim sedaj cerkev lahko izvrstno služi, da s svojim naukom napravi delavske in kmečke množice poslušne, vdane v svojo usodo, pohlevne in neodločne. Zato je začel kapitalizem zopet podpirati klerikalna verstva. Gradi jim cerkve, daje denar za šole, uvaja zopet krščanski nauk v šole, uvaja se cerkveni zakon, cerkvenim bratovščinam redovnikom in jezuitom se dajejo družabni privilegiji, da lahko nemoteno zavajajo množice. ,
Toda klerikalne cerkve se niso samo s tem zadovoljile. Videč ogromni napredek družbe in pomen političnih organizacij, cerkev pospešuje ustanavljanje posebnih "krščanskih političnih strank, ki imajo namen pridobiti ljudstvo za obstoječi ka pitalistični družabni red. Tako so v Evropi najprvo nastale "krščanske" politične stranke.
Najbolj znane so: katoliški centrum v Nemčiji, katoliška stranka na Bavarskem, katoliška stranka1 na Češkem in Slovaškem,. na Poljskem, Slovenska katoliška ljudska stranka, Hrvaška pučka stranka in par-tito popolare v Italiji.
Značilno za vse te stranke je, da si nadevajo plašč ljudski, demokratični, da celo socialistični, posebno v onih deželah, kjer je delavstvo že v večini in dobro organizirano. Tako vidimo, da se klerikalci v Avstriji, kjer ¿e delavstvo izvrstno organizirano v socialno demokratski stranki, nazivajo "krščanski socialisti." Toda politika te kr: ščanske socialne stranke ni ne krščanska ne-socialna, — temveč ravno nasprotno pogansko-kapitalistična in proti-socialna, pro^idelavska. To se jasno vidi iz politike te stranke, odkar obstoja kot taka. Pred vojno je bila glavna opora absolutističnim nakanam monarhije, med vojno je najbolj hujskala na mesarsko klavnico ter popolnoma pozabila na Kristusov nauk ljubezni, po vojni pa je postala glavna zastopnica kapitalizma, bankirstva, in vele-
Grozen umor pri Brežicah. — frfAvisi V	OrlftlBlU
ie 22. mais ziutrai *n naftli v "S*1™ 1 J1*" Wl
po poplavi raste
Dne 22. maja zjutraj so našli v Zverinjaku, občina Artiče, 70-letno užitkarico, vdovo Ano Ko-pinc umorjeno v njenem stanovanju. Imela je pet smrtnih ran na glavi, vratu in na rokah. U-darci so bili prizadeti s težk< drvarsko sekiro, ki so jo naši prislonjeno ob postelji, na kateri je ležala umorjenka. Morilec je oropal samo 25 J)ln, ki jih je vzel iz omare v sobi.
Glavno vrednost, hranilno knjižnico za 1900 Din In 400 Din. gotovine ni našel, ker je bila skrita v slamnjači postelje, na kateri so našli umorjen-ko. Umor je bil izvršen ponoči, morda okrog polnoči, ker so našli zjutraj umorjenko že o-trpnelo. Našla jo je ob 7. zjutraj njena postrežnica Frančiška Glogovšek, ki je dobila ob svojem prihodu vrata odprta.
Zločinec se je po umoru mudil bržkone še dalje časa v sobi, kjer si je pripravil jajčno jed, katere ostanke so še našli v posodi na peči. Ko je kuhal, je zakril vsa tri okna, da ga ni bilo mogoče opaziti od zunaj.
Orožniki so aretirali dva moška In sicer lastnika užltkarske-ga posestva ter nekega drugega moškega iz soseščine, ki je nu slabem glasu in je osumljen u-mora.
Nevihta in toča v Slavoniji.
Po poročilih iz Osijeka vlada nad celo Slavonijo veliko nedrje. Velik razmah je zavzelo neurje nad kraji Valpovo, Be-lišče, Bistrinica in Darda. po teh krajih je 22. maja padala tudi toča, debela kakor lešnik. Povzročila je mjiogo škode na polju. Žito je povsod ha poljih mnogo trpelo. Tudi vinogradi so pretrpeli velike škode. Po toči je nastalo veliko deževje in preti nevarnost, da bo uničena v teh krajih vsa pomladanska setev. Veliko neurje je vladalo tudi y okolici V u ko vara ln Bršadina. Tam je velik vihar prevrnil celo vagone, ki ae nahajajo na železniškem tiru Že od 1. 1918 naprej med Borovim in Daljo. Nekaj časa je bil promet na progi med Daljo in Vinkovci prekinjen, ker so se ti vagoni prevrnili na glavni tir.
Marija Cvahte. Dne 22. maja je umrla v Ljubljani Marija Cvahte roj. Triller, stara 71 let, vdova po šolskehi ravnatelju Simonu Cvahteju in učiteljica v p. Pokojnka je Skofjeločanka zadnja iz mnogobrojne rodbine notarja Trillerja. Ravno pred enim letom je umrl njen brat dr. Karel Triller. Službovala je kot učiteljica v Metliki, Konji-
posestva. Tudi pri sedanjih
volitvah se je združila s kapicah in 30 let v Mali Nedelji pri
talističnimi strankami v eno fronto proti delavstvu, proti socialni demokraciji. Haken-kreuzlerjem, avstrijskim "ku-klukzklan" — pa je še taka politika premalo križarska, premah* duhovniška, — ona propagira sveto vojsko proti — delavcem in njihovi opravičeni borbi. S brezverskimi frama-Zoni in velenemcl so se združili proti — delavstvu!
Tu se jasno vidi njihova poganska, kapitalistična in proti-delavska politika.
Nezadovoljstvo med železničarji v Sarajevu. Ker so bile v Sarajevu železniškim delavcem znižane plače za 16% se je v soboto zglasila pri direktorju železnic deputacija ter mu sporočila, da namerava 800 delavcev 3. železniške sekcije «topiti v stavko, ako bi ostalo pri znižanju plač. Železniški direktor se je v odgovoru deputaciji skliceval na znižanje kreditov v letošnjem proračunu prometnega ministrstva. Obljubil je. obrnil pa se Je s posebno vlogo na prometno ministrstvo radi povečanja kredita, da bi se preprečile neprilike stavke.
Poakufttn samomor. V Hrastniku si je v tkzv. "Fantovskem domu" v samomorilnem namenu z britvijo prereza! vrat 24-letni rudar Rudolf Pogačnik. Našli so ga v mladi krvi ln ga takoj odnesli v rudniški bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Prvi Ženski odvetnik v Zagreba. Minister pravde Je podpisal dekret, s katerim se ime nuje za odvetnika v Zagrebu dr. Mara Illč. To je na teritoriju Hrvat, in Slavonije prva žena. kateri je bil podeljen odvetniški "stali um".
Ljutomeru.
Smrtna kosa. V Dragem polju, občina Sv. Jurij ob Taboru je umrl posestnik Frank Kovač v 90 letu ataroati. — V Mokronogu je umrl Peter Strel, trgovec in posestnik.
Nesreča pri rudniku. — V Hrastniku se je na lesnem skladišča pri Stihu ponesrečil družinski oče Anton Zupane. Odpeljali so ga z zlomljenim križem v rudniško uolnico,
MALO KAVE NE fiKODUJE.
Kava je po trditvi nekega a-merlškega dušeslovca edina d/o-ga, ki povišuje duševno delavnost, ne da bi potem nastala reakcija' v obliki zmanjšane delavnosti.
On trdi, da, v kolikor ae njega tiče, on plAe avoje najboljše stvari ponOči vzdražen od kave. Ena čaša ga že precej razbistri. Ali po dveh čašah se more vtap-Ijati za pet ur v najtežavnejše duševno delo za časa, ko večina ljudi misli na počitek ali zabavo.
Neposredni učinek kave Je po njegovem mnenju odločen povi* šek duševne sile. Ko se Je ta začetni izbruh energije iztrošil, u-člnek kave ostane še vedno oči-viden iz okolščine, da umna izdatnost ostane še vedno na vUi-ni nekoliko nad normalo. Nikdar ne nastopi nikaka duševna po-tlačnost. Kadi ,ie okolščine kava zavzema — po njegovem mnenju — prav poseben položaj izmed enakih dražil.
Tobak na drugi atrani sicer provzroča duševno razvedritev m prvih pet minut, ali za njo aledi takoj občutna ' depreaija, predno «e duševna izdatnost povrne zopet k normalni stopinji.
Mesto nI bito prisade!o od velike mitdsipiftke poplave, ker ao ' bili nasipi pravočasno raa-
atreljeni. Sladkorni pridelek
bo le sa 25% manjši.
•
New Orleans, 8. jun. — Mesto New Orleans je bilo srečno ^bvarjevano pred veliko misial-piško poplavo, ko so oblasti Še pbvarvano pred veliko misl-da je voda drla v drugo smer, kjer je napravila manj škode kakor bi je bila, Če bi se ji dovolilo preliti meeto. Trgovina, sedaj ko je poplaVna nevarnost popolnoma odatrsnjena, je za-dobila nov zamah.
Pred dvema tednoma je bilo uredno estimirano, da bo sladkorni pridelek v sladkornem pasu popolnoma uničen za to leto. Toda ta poročila so bila pretirana kot sedaj uradno poročajo. Zagotovo ae sedaj ve, da bo letošnji pridelek sladkornega trsa le za 24% manjši kot je bil lanskega leta. Tudi bombažni pridelek višje severno je dobro obljubljajoč, ako tudi se še sedaj ne da akuratno preceniti.
Trgovski barometer kaže v New Orleansu velik porastek napram lanskemu letu ob tem času. Pričakuje ae, da bo v sredi tega meseca voda v poplavljeni coni v Misisipiški dolini že popolnoma upadla, da bo lahko misliti na oranje farm.
Mestece Morgan, dve uri vožnje za)>edno z vlakom od tu, je še pod vodo, katera drvi devet milj ih> ulicah. Kljub temu pa gre trgovina v mestu naprej s čolni.
Nove vrste nasipe so sedaj u-mislili izdelati, ki ao se že v nekaterih krajih izkazali povoljni. Vsekakor pa je že zvezna vlada obljubila, da bo storila vse korake, da sama kontrolira vele-tok in njegove glavne dotoke, da se katastrofa ¿lična letošnji več ne ponovi.
IZLET V JUGOSLAVIJO.
MLADIM LJUDEM ZMEŠAL POLET AMERIČANOV PAMET.
. Oddali no jih v blaznico. ,
Chicago, III. — John r. Pa-landech, predsednik Društva za tujezemakl tisk, organizira izlet v Jugoslavijo, katerega se udeleži skupina izletnikov, rojenih v Ameriki, ki prihajajo iz narodov, govorečih tujezem-ske jezike. Ti izletniki bodo po-rabili precej času na obisku v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji.
Skupina šteje več ko dve sto udeležencev, Zapustila bo New York na parniku "Aquí tan ¡a lastnina Cunardove parobrodne črte. Uatavilt se bodo v Parizu, ogledali si bodo bojne poljane, nato pa nadaljevali pot v Jugoslavijo. Tam bodo obiskali Ljubljano, Bled in druga slovenska mesta, nakar odpotu jejo v Baldar, kjer ae ukrcajo na obrežni parni k, da si ogle dajo krasno obal Dalmacije.
Tiati, k{ Žele odpotovati s temi Izletniki v stari kraj, lahko pišejo Palandechu, ali pa z njim govore. Njegov naslov je 536 S. Clark St., Chicago, 111,
Pajandech ni agent za prodajo parobrodnih listkov. Vozni listki se morajo kupiti pri likalnih zastopnikih parobrodne družbe.'.
— Drama na cesti.
, Chicago. — Policaj Frsnk Lynch je bil v torek'zvečer obveščen, da je njegova sestra u-mrls na domu njegovih staršev, 7539 Chappell ave. Brž Je skočil v avto in dirjal tja. Na voglu 79. ln Throop ceste je pa izza truka zavil majhen deček čez cesto. Lynch Je hotel ustaviti, a bilo js prepozno. Deček je obležal pod kolesi. Policaj je pozabil na sestro, pobrsl dečka In ga odpeljal v bolnišnico. Poznal ga nI. Cez nekaj časa pride v bolnišnico dečkov oče. Lynch Je os trm H. Bil Je njegov predstojnik, policfjakl saržent. Med tem ko sta se oba jokala, je deček umri. :
New York. N. Y. — Dva mla-denlča, ki sta trdila, da ata Charles I^ndbergh in Kveritt Cham beri i n in letalca so odvedli v opazovalnico, da ju pre-išejo, če ata pri zdravi pameti.
Kasneje ao prijeli na pennsyl-vanski postaji nekega Samuel Howella, starega 24 let iz Detroit*, ki je trdil, da je na potu peš na Rooseveltovu polje, ds poleti v Evropo in tako poaeka Lindberghs in Charberllna. Policija ga je odvedla y opazovalnico za umobolne.
POTOVANJE JE KONČALO V CHICAGU.
Is poroke ne bo nič.
< hlcago. III. — Policija je prijela dva mladeniča in tri dekle-1 ta v starosti od 17 do 20 let, ki so se pripeljali iz Omahe v bliti-
dei.avskk mezde zni-žanr.
Plače vIAjflh uradnikov pa po-i ' vièane.
New Yort, N. Y. — Leta 1921 je csstnoželeznlška družba lnterboroilfch Rapid Transit znižala mezdo uslužbencem pod pretvezo, da nima nolienega dobička, ako stane voznina le pet centov. Uslužbenci so trdili, da ima kompanija dobiček, ako tudi voznina st'Ane samo pet centov.
Zdaj ju odvetnik Samuel Untermeyer dognal s križnimi vprašanji, ko je izpraševal Jas. L. Quackerbusha, odvetnika kompanijen da je odvetnik dobil jk> znižanju mezde uslužbencem dvanajst tisoč dolarjev povišanja letne plače, tako da je prejel na leto $72,000 mesto $60,000, predsedniku družbe se je |>a plača povišala od $65,000 na $75,000 na leto.
HroAura o duhovqpkem pro-rewu. Kakor javljajo socialistični časopiai, bo Izšla o znanem duhovniškem procesu posebna brošura, ki bo prineala po ste-nograf»kem x4pisniku podroben potek rele razprave. Sedaj izhaja poretrto v »oriallstlčnem listu "Volksatlmme" v Mariboru. i	' '
ne Chlcaga v liziki, ki jih je ata-la pet* in štirldeaet doUirJev. Zadnjih sto milj so prosjačijt za vožnjo do Chlcaga. Dva parik ata se mislila poročiti v Chicagu. Iz porok zdaj ne bo nič, kajti policija je vzela bodoča zakonska para v avoje varstvo.
dlkaškajgledallUa
S končanjem predvajanja ae-danjega filma "The Night Love" v McVlckers Theatru. prično rcflektirati zanimivo ali-ko "Beau Geste". Vatopnics za ta film bodo popularizirane. Slika je zajeta iz poveati iz ma-roško-francoske vojne In kaže bratovsko ljubezen treh bratov v vojni.
V	nedeljo prično predvajati velezanimiv film, melodramo "Chang" v Roosevelt kinoglo-dališču. Kot smo že omenili zsdnjl teden, je ta film zbudil veliko zanimanja v svojem dolgem predvajanju v New Yorku. Slika je preprežena z realizmom, emocijami in ima naravno ozadje vaeskozi. Zanimivost te sliKe je, da ni v njej plačanih zvezd In zvezdnikov, pa tudi ne studijskih kreacij.
"Special Delivery" Je sličica, ki pride prihodnji teden v Oriental teater, v katerem na' atopa brumni Paul Aah z njego-vo jazz-godbo. FIlm Je navadna komedija, ki spravi Človeka v dobro razpoloženje, da ae od srca nasmeje.
Of letel no bo uveden film v Chicago Theater prihodnji te-den z Imenom "Opportunity Girl." Poleg tega bo tudi odrska scena na programu in vokalne selekcije ter orkestralni komadi, ki jih bo proizvajal orkester pod vodstvom Leopoldu Spltalnyja.
V	Tivoli teatru bo prihodnji teden predvajan baaeballskl film "Slide, Kelly, Slide," med-tem ko bo v Upton Theatru na programu film "The Tender Hour", a v kinogledališču Norahore pa bo alike "Three Hours" zavzemala prihodnje-tedenskl program na akrajno severnem delu mesta.
Cunardov pomladanski iilet pod vodatvom M. J, Veberja, ki upravlja JMgoslovanskl oddelek Cunardove proge, in ju prideljen čikaškemu uradu, je uapelo, da js zbrsl precejšnjo število Jugo-slovansklh potnikov z Harenga« rijo, katera Je odplula dne 17. maja. Na Berengarljl se je na-Lajuln 526 potnikov tretjega razreda in uradniki Cunardove družbe so Mraalll svoje zadovoljstvo ns uapehu teh izletov. Jugoslovanski potniki so čedalje bolj zadovnljnl z udobnostjo In postrežbo, ki se jim nudi na teh Izletih pod vodatvom uradnikov Cunardov« proge, na njenih ogromnih parnikih.
Prihodnji tak Izlet v centralno Evropo na parniku Aquita-nia Cunardove proge ae vrši dne 9. Julija pod vodatvom M. Kam-noticha, ki je tudi prideljen II-kaškemu uradu. Razuma ae, da se je že veliko jugoslovanskih potnikov odločilo za ta lzl«U ki Je znan kot Cunardov pnletnl !>• I«t,	' s
Mr. H. P. Borer, glavni potniški ravnatelj Cunardovif pro-ge ,pravi, da Chsrbourg proga na Cunardovih brzoparnikih I» vedno bolj priljubljena jugoslovanskim |M)tnlkom, kakor tudi |M>str«žba, ki jim zelo ugaja. To ao zanimanja za Cunardove brzoparnlke člmdalje večja.
(Adv.)
Zelo vaiit za naročnike Prosvete.
Po aklepu seje glavnega odbora 8. N. P. J., aborujočega meneča februarja, 1927, se PO-
vifta naročnina za dnev-
nik pkosveto za $1.00.
Ta aklep atopl v veljavo-od 1. julija, 1927, naprej. Upravni-štvo želi, da naročniki In član-atvo ta skltp upoštevajo, kajti htl je potreben, da ss ohrani list, kakorften je, povečan na sedem kolon As sa naprsj In tako da Imajo naročniki več dobrega gradiva.
Seja je tudi sklenlls. ds ss da vnem naročnikom, ki so fts sedaj naročeni na llat, prilika, da lahko plačajo po stari eenl svojo naročnino In val, ki tako telijo, lahko to lavrie do 1. julija, 1927. To veljs tudi za vsa*one, katerim poteče naročnina po 1. juliju, da lahko plačajo sedaj sa naprej Ae po stari eenl.
Bratje In asstrs, ssdsj Imste priliko, da poAljets naročnino, predno stopi v vsljavo nova cena. Caaa je As skoro dva meseca, vendar hitite s poAlljatviJo vaše narotalns ln prkloblts As kakega novega naročnika. Zapomnite, da je čas do !• julija, 1917. '
Cene po 1. Juliju. !»2Vv bodo:
Dnevnik sa celo leto $6.60; za pol leta $8.00.
Clanl doplačajo aa celo leto $4.80, aa pol leta $2.40. N
Za staro domovino stan« sa celo Isto $0.00, sa pol leta 0440.
Za mesto Chlcago In Clcero, ta celo leto $7.50, aa pol leta $.1.75.
T« nove cens stopijo v vsljavo takoj po 1. Juliju, 1927.
FILIP GOD1NA, upravitelj.
NA PRODAJ JE — "Plsyer piano" v najboljšem stanju. Proda as po nizki ceni, Oglaal-te ae pri Isatniku ns: 3050 So. Millard Ave., "zsdsj". Chicago, 111.	(Adv)
POJASNI IX) DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POftIUATE.
IJF.M RAZNIH NAZNANIL.
« mmmmmmmmm
Kadar poAljete listu Prosvs-Is, kakorAnakoll naznanila In zahvale o smrti, tsdaj vsslej povejte v pismu, ali fteUte Imeti plačan oglas sN kot navadno veet. Ako Je priobčsno kot navadna vest, ss iapustl Iz nuna-nlta vas osebne aahvale in Imena posameznikov, tsr os tako naznanilo priobči brezplačno. Ksdsr pa hočeta Imeti prtobče no celo vrsto rasnih Imen In drugih stvari, js pa to oglaa, za katsrege ss mera plačstl, to ts-IJs as člsne in za nsčlsne. Ns-dalje vsljs Isto tudi as rszne prireditve, veaeUce, shode, Itd Vuslsj Je trebs povsdstl sli ho-leta Imeti pleten oglas ali samo navadno časnikarsko veni, tud v takem slučaju ss ss navadno veni, naredi stvar bolj na krotko In ss pove Is valneJAl del. Cs pa naročite, da naj bo plačan o-glas, ss priobči vss, kar šalite-vite. lato tako velja za vsa dru-*s naznanila če ss koga išče, ženitvene ponudbe, prodaje. Itd Zs vss Iske stvari ss mors vsd-no povedati, da naj bo to oglas, kolikokrat naj ss Isti priobči In da bodete zanj plačali. To po-jasnllo dajem mdl tegs, ker Js lo sklep konvencije, ds ss potsm ravnamo vsi, druAtva, člani, naročniki is sprav nlètvo lista. Pnmim, da to upoAteval« In ss potem rsvnste. — Filip CJodtna upravitelj.	-
SIJAJEN JESENSKI IZLET V JUGOSLAVIJO
AQUITANIA
na najhitrejšim parniku na svetu
ki odpluje is luk« do Cher bourgs
pral aprematvom popularnega in veščega potovat-ca Cunard družbi», Mr. J. Kampotlchrm, ki zna dobro skrbeti za isitnik«, skrbeti za njih prtljago in vse njih |s)trelwt na »Kitu. Izvrstna postrežba druzega in tretjega razreda, dobra domača kuhi
nja in uljudns Cunard poatrežba vam bo napravila to po'lovanje i>fflno užitka v družbi vaših aorojakov. Vaša prtljaga bo (smlana direktno v Jugoslavije,
ZglasiU» si* takoj pri kateremkoli Cunard agentu ali direktno pri
CUNARD UNE
140 N. Dearborn St. CHICAGO. ILL
r%
F.R08VBTÄ
CETBTEK, 9. JUNIJA
I BISERI IZ SVETOVNE LITEMT1IE f
F. M. Dostojevski:
Iz 2ifljmja Stepana Trofirao-; vid Verltovonskei!
(Daljo.)
Oblačiti se je i^kušal snažno, kljub svoji veliki revščini. K Varvari Petrovni se tudi zdaj ni obrnil za pomoč, marveč si je pomagal i vsem, kar se je ponudilo; še k trgovcem je hodil na delo. Enkrat je sedel v šta-cuni, drugič je bilo že vse dogovorjeno, da odrine kot pazniiki pomočnik na tovornem parniku; toda zbolel je tik pred odhodom. Tftiko si je predstaviti, kakšno beračijo je bil zmožen prenašati, ne da bi sploh mislil nanjo. Po njegovi bolezni mu je Varvara Petrovna skrivaj anonimno poslala ato rubljev. On je kljub temu zvedel skrivnost, pomiail, sprejel denar in se prišel k Varvari Petrovni zahvalit. Sprejela ga je priarčno, ali tudi to pot je sramotno prevaril njena pričakovanja. Posedel je pičlih pet minut, molče, topo buleč v tlafnz bedastim smehljajem na usttifcsh; in zdajci, ne da bi jo poslušal do kraja na najzanimivejšem mestu razgovora, je vstal, poklonil se nekam krev-ljasto, zamrl sramu in treak je podrl njeno umetno, dragoceno
delovno mizico ter jo rabil. Sram ga je bilo tako, da asm ni vedel, ksko je prišel iz sobe. Liputin ga je potem zelo ošteval, zakaj ni s prezirom odklonil tistih sto rubljev iz rok svoje bivše despot ke-grsščak in je, marveč jih je sprejel in'se vlekel še zahvalit povrhu. 2 i vel je samotno na kraju mesta in ni maral, da bi kdo — pa makar izmed nas — zahajal k njemu. Ha večere Stepana Trofimoviča je redno prihajal ter si izposojal od njega knjige in Časnike.
Ob teh večerih je prihajal med naa tudi Virginskij, še mlad človek, uradnik v našem mestu; bil je v marsičem podoben Satovu in vendar njegovo popolno nasprotje v vsakem pogledu. Tudi on je bil "rodbinski oče", obžalovanja vreden, nenavadno tih mlad človek svojih trideaetih let, precej naobražen, toda največ samouk. Reven in oženjen, Jtf vzdrževal s svojo plačo še teto in svakinjo. 2ena in vobče vse dame v hiši ao bile najmodernejših nazorov, le da ,se je slišalo vse to pri njih nekam grobo: "Ideja, ki so jo zavlekli na ulico," kakor ae je izrazil Stepan Trofimo^vič ob drugi priliki. Vse so' zajemale iz knjig, in na prvi glas iz petro-grajskih in moakovakih napred-
nih kotičkov bi bile pometale skozi okno vse, karkoli bi jim bili priporočali zavreči. Madam Virginakaja je izvrševala v našem mestu poklic babice; kot dekle je dolgo živela v Petro-gradu. Virginskij sam je bil človek redke čistosti srca; malo-kdaj sem naletel da poštene j še nsvdušenje. "Nikoli, nikoli ae ne odrečem tem svetlim na-dam," mi je govoril s sijočimi očmi. O "svetlih nadah" je govoril vedno tiho, s sladkostjo, napol šepetaje, kakor da pripoveduje akrivnost. Bil je dosti
_X - _ a	-i.* š nfcl» MAnauu/i nA
visoke rasti, toda nenavnono slok in obk&pleč, s sila redkimi lasmi. Vse prevzetne nasmehe Stepana Trofimoviča nad nekaterimi njegovimi mnenji je sprejemal krotko, zavračal pa ga je včaaih jako resno in ga pripravljal neredkoma v zadrego. 8tepan Trofimovič je občeval ž njim prijateljsko, kakor je bil vobče očetovski z nami vsemi.
"Vi vai ate, 'nedovaljenčki'," je šaljivo ponavljal Virginske-mu, 'vai, kar jih je nam podobam — daai pri vas, Virginskij, nisem opazil tlate ome-je-no-sti, kf aem jo arečaval v Petrogradu chez lea seminairiates. Vseeno, tudi vi ate 'nedovaljenček'. In tudi Satov Je, kako rad bi že zapuatil svojo lupino."
"Kaj pa jaz?" je vprašal Liputin.
"VI ate pač tista zlata sreda, ki ae povaod vživi... po svoje."
MARK TWAIN:
MAU KLATEŽ TOM SAWYER
Poalovaail L Mslašok.
- (Dalja.)
Priatni Tomov barlowaki nož je bil iz žepa kot bi trenil; ni še prišel štiri prate globoko, ko je zadel na les.
"Hej, Huck ! Ali slišiš?"
Sedaj Je začel kopati in grebati še Huck. Kmalu sta razkrila nekaj deak in jih odstranila. Pokrivale so naravno razpoklino, ki je držala pod skalo. Tom je stopil vanjo in vzdignil svojo svečo kolikor mogoče visoko pod skslo, ps Je dejal, da bi jo šla rsziskovst. Sklonil se Je in zlezel vanjo; ozka pot se je postopno nižala. Sledil je njenemu .vijugastemu teku, naj-prvo na desno, nsto ns levo, Huck pa tik za nJim. Kmalu nsto je zsvll Torb za oster ovinek in vzkliknil:
"Ježeš, Huck, poglej no semkaj!"
V majhni, lični votlini je b|l prav zares zaboj z zakladom, potem prazen sod za smodnik, nekaj pušk v uan/Utih torbah, dva, trije pari starih mokaainov, psa od usnja in nekaj drugih malenkosti, ki ao bile vse premočene od kapajoče vode,	_
"Navsezadnje ga imamo!" je vzkliknil Huck ter grebel z roko med zamazanimi novci. "Moj Bog, sva midva bogata, Tom!"
"Huck, bil sem vedno prepričan, da ga dobiva. Res, preveč krasno je, da bi mogel človek verjeti, ali imava ga, prav zares! Ti, slišiš, ne igrajva se sedaj Ž nJim, ponesiva ga ven. Daj; da vidim, če lahko vzdignem zaboj."
Tehtal je kakih petdeset funtov. Tom ga je sicer lahko vzdignil na malo neroden način, zložno ga pa ni mogel nesti.
"Sem si mislil," je rekel, "ko sta ga tisti dan nesla tam pri hiši, v kateri straši, je bilo videti, da je težak — sem opazil. Menim, da sem imel prav, ko sem se zmislil, da bi bilo dobro, če bi vzel vrečice s seboj."
Denar je bil kmalu v vrečicah#in dečka sta ga znesla do skale s kritem.
"Sedaj pa še puške in ostale stvari," je dejal Huck.
"Ne, Huck. puativa jih tamkaj. To orožje nam bo kaj dobro prišlo, ko se pojdemo roparje. Ves čas Jih bomo imeli tukaj in tukaj bomo imeli tudi svoje orgije. Ta prostor je strašno pripraven za orgije."
"Kaj pa ao to orgije?"
"Ne vem. Pa roparji imajo vedno orgije, in tako jih bomo morali imeti seve tudi mi. Sedaj i »h pojdiva. Huck; predolgo sva tukaj. Pozno te prihaja, mislim. Vrhutega sem tudi lačen. Ko se vrneva k čolnu, bova jedla in kadila." - #
Kmalu nato »ta zlezla v grmovje, se ozira-1 In oprezno okoli in našla breg varen; in kmalu ata se krepčala in kadila v čolnu. Ko se je soln-ce nagibalo proti zatonu, sta odrinila in krenila na pot. Tom je veslal ob bregu navzgor v dolgem mraku, »e veselo razgovarjal s Huckom in pritisnil doma na suho kmalu, ko se je zno-čflo.
'Ti. Iluck." je rekel Ton», "denar akrijeva pod atreho v vdovini drvarnici; zjutraj pridem tja. nato ««štejeva denar in ga razdeliva, potem pa poiščeva v gozdu kak kraj. kjer ho na varnem. Ti |»a ontani sedaj mirno tukaj in utre' ži blago, dokler ne pridem s malim tozičkom Taylorjevega liennyja. Niti minuto ne iioata-nem."
<HWI >e in ae kmalu vrnil z vozičkom, polotil vanj obedve vrečici, vrgel če« nje nekaj Starih cunj; nato pa odrinil. Ko »ta doapela
fanta do Waleščanove hiše, sta se ustavila, da ae odpočijete. Ko sta pa ravno hotela naprej,-je stopil Waleščan is hiše in zaklical:
"Halo, kdo Je tu?"	M ,
"Huck in Tom Sawyer!"
-	"Dobro! Pojdita z menoj, fanta, ves svet naj le čaka na vaju. Halo, hitro, urno za menoj ; že jaz potegnem voziček za vama. Vesta kaj, ni tako lehek, kakor se vidi. Imata opeko naloženo ali staro železo, kaj ne?"
"Staro železo/' je odgovoril Tom.
"Sem si mialil; fantje tega mesta potrati-jo jako mnogo čaaa in truda, da nabirajo staro železo in ga prodajo v livarnici za par grošev, čeravno bi lahko z rednim delom v istem času še enkrat toliko zaalužili. Pa je že tako s človeško naravo. Urno ftaprej, hajrao!"
Dečka sta želela vedeti, čemu je pač treba hiteti.'	,
"Ne vprašujta', bosta že videla, ko prideta do Douglasove vdove."
i Huck je odgovoril z nekim strahom, ker je bil vajen, da je bil po krivem obdolžen.
"Gospod Jones,' saj nisva ničeaar atorila."
Waleščan ae je nasmejal.
"No, ne vem, Huck, fante moj. Ne vem. All si niatadti in vdova dobra prijatelja?"
"Sva, Vfate, bila je vsekakor zelo prijazna z menoj."
"Pa dobro torej. Cemu ae pa potem bojiš?"
Počasna Huckova glava še ni našla pravega odgovora, ko je že čutil, kako ao ga obenem s Tomom potiakall v družabno sobo gospe Douglasove. Goappd Jonea je pustil voz blizu vrat in šel za njima.
Soba je bila sijajno razsvetljena In navzoči so bili val, ki ao imeli količkaj veljave in u-gleda v mestu. Thatcherjevi so bili tu, Harpe-rjevi, Rogeraovi, teta Polly, Sid, Mary, duhovnik, urednik In še mnogo drugih, val v praznični obleki. Vdova je sprejela fanta tako prearč-no kolikor je bilo pač mogoče vzprejeti dvoje bitij take zunanjoati. Bila sta vsa umazana od ilovice in okapana od sveč. Teto Polly je zalila rdečica valed tega ponižanja; nagubančila je čelo in zmajala z glavo proti Tomu. Ali nikdo ni trpel niti pol toliko kot fanta sama. Gospod Jones je rekel:,
"Tom še nI bil doma in sem opustil vssko upsnje, ds gs dobim; kar naletim nanj in na Hucks tik prsd avojlmi vrsti, in tsko sem jih ker hitro pripeljal naravnost semkaj."
"In prav ate storili," je rekla vdova. "Po-jtiita z menoj, fanta."
Vzela ju Je a seboj v spalnico in rekla:
"Sedaj ae pa umijta in opravita. Tu ata dve novi obleki — srajce, nogovice, no vse. Ta je Huckova — ne, nobene zahvale. Huck — gospod Jones je kupil eno, jaz pa drugo. Obema bosta prav. Le naglo vsnje. Vaju že počakamo
—	pa pridita doli, kadar se bosta nališpala."
Nato js odšla.
XXXV. POGLAVJE.
Huck ae je oglasil prvi:
"Tom, če dobiva vrv, lahko pobegneva. Oknotii visoko."
"Kar tiho! Cemu pa hočeš pobegniti?"
"Veš, nieem vajen tolike množice ljudi. Tega ne morem prenašati. Jaz že ne grem doli, Tom."
"OJ, pojdi no! Saj nič nI. Jaz ae pa niti najmanj ne zmenim zanje. Bom že jaz skrbel zate."
Sid se je prikazal.
"Tom," jo rekel, "tetka je čakala nate cel popoldan. Mary je še pripravila tvojo nedeljako obleko, in vai smo bili že v skrbeh radi tebe. Slišiš, ali niso to-le na t/Ooji obleki okapki od »veče In ilovica?"
"Veš kaj, g«»*pod Sidy, brigaj ne za svoje laatne at vari. Cemu ps ves ta hrušč, povej mi
no?"	(Dalja prihodajlč.)
Liputin je bil užaljen. O Virgipskem so pripovedovali, in žal i bog povsem verodostojno, da mtf je žena, še preden Jima j« poteklo leto dni veljavnega zakona, zdajci izjavila, da je on odstavljen in da ima rajša Lebjadkina. Ta Leb-jadkin Je bil prišel od drugod in se izkazal potem kot zelo sumljiva oseba, ne glede na to, da sploh ni bil umirovljen štabni kapitan, kskor se je titulirsl. Umsl je samo vihati brke, piti in vezsti naj neslane jše otrobe, ki ai jih je moči predstaviti. Ta človek so je brez vsakega rahlo-čutja takoj preselil k njim, raz-košatll ae "veselo za tujo mizo, jedel in spal pri njih in jel nazadnje gledati gospodarja preko rame. Zatrjevali so, da je Virginskij dejal svoji ženi, ko mu je naznanila odstavi jen je: "Doslej, draga moja, sem te samo ljubil, poslej pa te spoštujem." Ali težko, da bi bile rea izrečene takšne starorimske besede; narobe, slišal sem, da je na glaa zajokal. $tirinajat dni po odstavi jen ju so se vsi skupaj kot "rodbina" odpravili v gozd za meetom na čajepitje; tudi ne-kaj znanoev je prišlo. Virginskij je bil nekam vročično dobre volje; še gjesal je. Mahoma pa, ne da bi se bila pred tem kaj sprla, je pograbil orjaka Lebjadkina sredi kankana, ki ga je plesal šolo, z obema rokama za lase, podrl ga in ga jel vlačiti po tleh. % Virginskij je cvilil, kričal in jokal vse vprek, velikan pa ae je pretnrašil tako, da se niti ni branil; ves čas, dokler ga je vlačil, skoraj ni dal glasu od sebe; šele po tej ceremoniji je igral z vsem potrebnim pato-som užaljeno plemenitost. Virginskij je vso tisto noč na kole nih prosil ženo odpuščana j, toda ni ga izprosil, ker se je trdovratno branilitl tudi k Lebjad-kinu po oproščenje. Nakopal si je le očitek, da je revnih prepričanj in majhne pameti, ker govori z žansko na kolenih. Štabni kapitan je kmalu potem izginil; še le najzadnji čas se je spet pojavil v našem mestu s svojo sestro in-z> novimi cilji.* Ali o tem pozneje. Ni čuda, da je ubogi "rodbinski oče" iskal pri nas pozabljanja in mu je -bila naša družba potrebna. Svojih domačih razmer pa med nami nikoli ni razodeval; samo en krat, ko sva se vračala od Stepana Trofimoviča, je bil začel od daleč nekaj o svojem položaju — toda še tinti hip me je zgrabil za roko ter ognjevito vzkliknil:
"To nič ne de! To je zgolj zaseben slučaj, ki ni "skupni stvs-ri" nič, prav nič na poti.
V naš krožek so prihajali tudi slučajni gostje, tako 2id Ljam-šin in kapitan Kartuzov. Nek&j časa se je oglašal silno znanja-željen starček, ki je kmalu potem umrl. In Liputin je privedel nekoč izgnanega katoliškega duhovnika Sloncewskega; ali tistega nismo pritegnili v svojo sredo.
(Dalje prihodnjič.)
NAROČNIKI POZOR!
i Znamenje (May 31-1927) po-meni, da vam ja naročnina p» tekla U dan. Ponovite Jo pravočaano, da natavbn* Ako Usta ae prejmete, je aptfsče vstavljen, ker W bU plačan. Ako Je vaš list pla čan In ga ae prejmete, je mogoče vstavljen valed napačnega na* slova. pišite nam dopisnico Is navedite atari la nori naslov.
Naši zastopniki as štvsal tajniki In dragi ki, pri katerih lahka naročnino.
Nsročnlaa aa celo leto Ja S5.09 la za pol leta ps $2.10. Člani 8. N. P. J. doplačajo aa pol 11.90 Is sa eale lete $3.80.
Za meats Chicago In Cícera zs Uto $6.50, pol leu HIS, pa Mane $5.39.
Zs Evrspo atañe aa pal Ista $4.00, zs vss Wtopa fS.00.
Tednik ataña sa Evropa $1.79 ttenl^ doplačajo ssms 50c sa
Naročnina pošljete na
lahke to*
D. B.:
ANUŠKA
UFBAVNBTTO
" PROS VET A "
V začetku maja se je poročila. Mož je višji sprevodnik, debel in zalit, s sivimi lasmi irf sladko govorico. Ustnice mu počivajo v senci sivkastorjavih brkov.
Ona, srednje rasti, tridesetletna, izrazitega obraza in zlatih, skodranih las. Bila mi je sestra! Nisva v sorodu, samo pobratila sva se.
Vse to pa je davno in pozabljeno. In vendar ae časih krakoma dvigne zavesa in vstane pred očmi Ona, vsa dobra in vesela — vstane njen dom, kjer sem preživel toliko lepih trenutkov, kjer sem iz vesele prešernoati ob košnji pomagal nji, Anuški.
Govorila ava in se smejala, ni nama «manjkalo ne besed, ne smehs. • ' —1
Ob razhodu sva vselej stisnila drug drugemu pisemce v roko in si pogledala« v oči. —
/
I.
Bilo je v nedeljo popodne. Sli smo na hrib nad graščino, v bfa kovje. Tam raste jagod, lepih in rdečih jagod, od čuda. Družba je utonila med grmičje in vejevje. Zleknil sem se po dolgem v mehki mah, podložil roki pod glavo in prisluškoval izgubljajo-čim se klicem veselih nabira-čev.
Tedaj se zganejo veje za menoj, svetla senca mi šine preko obraza in že so mi mehke roke zastrle oči.
"Kdo?"
"Ti 1"	,
"Čigav — ti?"
"Moj/
In legla je poleg mene v mehki vonjajoči mah, ona, Anuška. Lahno je božala moje razmrše-ne lase.
Skozi polzaprte trepalnice sem opazoval izraz njenih oči, njenega zardelega obličja. Zaslutil sem njeno dušo; sklonil sem se in jo poljubil Vso cvetočo, vso krasno.
Ni se zganila — samo pogledala me je še globje, da sem začutil ogenj v srcu.
"Janutl , .je dihnila.
Njena duša je vriskala in u-mirala. Vse beaede ao plule skozi žarkost pogleda ip so me klicale, klicale i enim samim silnim yzdihom: pridi, ljubljenj!
In sgm zbežal v bukovje, plah in bolan. Tisti dan je 'nisem več videl . . .
n.
Na levo ob graščini rasto tri stpletne lipe. Pod njimi je karae-nita miza! (Pravijo, da je pJd eno teh lip zapokan zaklad.) —
Lipe so bile v polnem cvetju. Dobro se je prodajalo, zato smo
ga trgali vsak dan, od poldne do večera.
Anuška je pozabila "ono" in mi je pomagala, kadar nieem jaz nji.. Zraven naju so stale vedno polne košare, tako sva hitela. Najin zgled je skoro nagnal tudi ostale v hitrejši tempo.
V mraku smo posedli v rosno travo in po klopeh. Prišli so fantje iz vasi vaaovat. Peli smo pozno v noč, se pogovarjali in dražili, da je bilo smeha in vriska polno ozračje. Mesec je prešel polnoč in jasno črtal sence Hp v rosno travo.
Ostala sva aama. Naslonila mi je glavico na prai in mi ovila roko okoli vratu. Lahno so se ji odprle ustnice, a niso izgovorile. Samo teaneje se je privila k meni, poljubila me in zbežala ; Glasno so zaškripala vrata za njo.
Dvignil sem glavo, stisnil ustnice, na katerih je še gorel poljub, in se ozrl v belo mesečno noč. Skozi možgane pa je z brzino bliska neprestano hitelo sem in tja:
1 "Ni pozabila, ni pozabila!"
IH.
Meglen dan, dolg in puščoben. Prejel sem njeno pismb: "Doma I hočejo, naj se poročim — odveč sem jim . . ."
Drugi dan je prišla sama. Nisva govorila; besede so mrtve in prazne, kadar govori dufca. Postavili so zid med naju in nisva ga skušala ♦ preplezati . . . Cemu? —
Zunaj je jelo rositi, .polatro. ma, polagoma. Tema je padal* v sobo in ogrinjala najini duši.
Vstala sva, neslišno *egit drug drugemu v roko, zbližal* ustnice, da se je strnif zadržani dihljaj: "Zbogom, Januš —" "Bog s teboj, Anuška!" Poslednji pogled — in že so se zaprla vrata za njo, ki mi je bi. la sestra ...
KAD BI IZVEDEL za natančen naslov za Pavel Spehar, zadeva je radi društva. Zdi se mi, da ae nahaja nekje v Kaliforniji. Ce kateri rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi to naznani, za kar se mu v naprej zahvalim, ali pa naj mi sam piše Čim hitreje mogoče; stvar je važna. Geo. Prijanol vich, 125 Paxton Ave., Salt Lake City, Utah.—(Adv.)
Dve darili
za nov« naročnike
Kdor ae petrndi v sedanji kam-panji in dobi osem polletnih ali štiri celoletne naročnine za dnev-nik "Prosvete" is pe^je celo vaeto apravaištvu, dobi krasno
samonspojno jpsslao pero
avtomatični svinčnik
s lepim
S. N. F. J.
pozlačenim znakom
Ali ste že začeli
agitacijo sa DNEVNIK PROSVETO? Kampanja jo aedaj v pol. nem teku in prvi napehi ao ae že pokazali. Na bodite vi zadnji i j priglašen jem v to kampanjo. Pričnito takoj I Pridobite svojegi znanca In prijatelja, dar so takoj naroči na Proaveto. Čaka vu lepa nagrada, če pošljete dve ali več obnovljenih naročnin; ali pt vaaj ono novo.	I
Bros odbite provizije ste za enega novega naročnika za pol Ma upravičeni do knjige "JIMMY HIGGIN8," vredne $1; za celo-letno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLEdKO SLOVNICO", vredno $2, ali pa druge knjigo is založbe "Književno matice" t vrednosti $2.	/
Za dve celoletni naročnini dobita lepo In debelo knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vredno $5, ali pa drugo knjige v vrednosti $5.
Vai bratje in aostre 0. N. P. J„ takoj na delo za nove naročnike r Zlasti pa dopisniki, ki pišete, kako priljubljena vam je Prooveta. fia s agitacijo dokašito, da vam ja rea priljubljena la da delato sa njeno razširjenje.
Naročnina Jo sa celo leto $5, sa pol lata $2.50; sa Chicago in Cicero celoletno $6.50, za Evropo $8.
IZPOLNI TS m raSZlTB TA KUPOM.
PROSYETA. 2657 Se. Lawadale Áv*, Chicote, TTttnria Priložena dobita naročnino $...........n katere pošljite Proa vote i
Ima ..........................................$. .M*..
MeObv ...............................(..Je..........
hao •....•.................•.........•.•••••••• ,„Hi«......«, $••■■">>
Naalov ................................................................
Ima .......................................................... i........
Naalov .......^........................................................
Tiskarna S. N. P. J.
tt
iti'
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd! v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
SSS7 & Lawntfate Am
CHICAGO, im.
vodstvo tiskarne apelira na
Članstvo s.n.p.j., da tiskovine
naroča v svoji tiskarni
Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne
Pišite po informacije na naelov:
S. N. P. J. PRINTERY
2657-59 So. Lawndale Avenue
CHICAGO, ILL.
TAM SE DOBE NA 2EUO TUpi VSA USTMENA POJASNILA