Ù Primorski itevmk Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 29. septembra 1963 Leto XIX. - Št. 231 (5606) m £~. - •'*?' SL L*.;. $ Wjs :•: . .. : Ob novem šolskem letu /n ob 20-letnici obnove slovenske šole na Primorskem, T) o prvem navdušenju ob a* «prvi svobodi» na Primor-7; skem po kapitulaciji Ita-in po likvidaciji «goriške fronte», ki nima primere v svetovni zgodovini vojevanja in drugih sličnih poizkusih če ne preprečenja, vsaj zadrževanja vdora nemškega okupatorja na primorska tla, se je primorsko ljudstvo končno sprijaznilo z dejstvom, da bo treba vojno nadaljevati do dokončnega o-svobojenja. Toda to ni bila neka brezupna resignacija, temveč odločna volja, da si v takih Pogojih okupirane dežele čim-“°!j utrdi in razvije komaj nastalo ljudsko oblast, ki je imela sicer še neenotne organiza-cijske konture, a je imela jasno začrtane smeri in cilje. Eden prvih ciljev, ki si jih je slovensko ljudstvo Primorja zastavilo, je bila obnovitev slovenskega šolstva, ki ga je svoj ^as fašizem popolnoma zatrl. In ljudstvo ni čakalo. Po vaseh, P° zaselkih, kjer ni bilo prej nikdar šole, so si ljudje sedaj Ustanavljali šole sami. Le revolucionarni polet ljudstva je omogočil, da so se v brezupnih razmerah tako naglo obnovile slovenske šole in je ta čudovita obnovitev obenem plebiscit narodne zavesti in kulturne zrelosti primorskih Slovencev. Slovenska šola na Primorskem je bila obnovljena iz ni-Nismo imeli niti učiteljstva niti knjig, marsikje pa niti primernih šolskih prostorov. Pravih poklicnih učiteljev je bilo takrat na Primorskem želu malo. Skoro vsi, razen kake zares redke izjeme, so se ti učitelji postavili na razpolago novi ljudski oblasti in so bili zares temelj obnavljanja naše-8a šolstva. Drugod so si ljud-Pomagali na najrazličnejše načine: pouk so ponekod prevzeli duhovniki in drugi intelektualci v vasi, ponekod dijaki in dijakinje, ki so prej obiskovali kako italijansko srednjo šolo. Učitelje je imenoval v največ primerih krajevni narodnoosvobodilni odbor ; večkrat pa se je tudi primerilo, da je bil učitelj izvoljen na skup-nem vaškem sestanku ali na sestanku Zveze slovenske mladine. Vse te spontano obnovljene slovenske šole je potem za-urejevati, voditi in dvigati Pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru ustanovljeni Prosvetni odsek, ki je po-®egel kapilarno na teren preko okrožnih in okrajnih prosvetnih odsekov in nadzornikov. Velike težkoče je povzročilo pomanjkanje knjig. Sicer se je na podeželju ohranilo še precej Kleinmayerjevih abecednikov «Prvi koraki», vendar se nikjer ni moglo uvesti s početka enotno čtivo za vse učence v razredu. Pomagali so si z vsemi mogočimi knjigami, le da so bile slovenske. Že sredi decembra 1943 je izšla prva številka ciklostiranega mladinskega lista «Mladi rod», ki so ga razmnožile razne partizanske ci-klostilne tehnike. Še prej in potem je izšlo nekaj snopičev nekakih pesniških antologij pod naslovom «Naši pesniki novemu rodu». Predolgo bi bilo na tem mestu naštevati še druge edicije, ki so služile učiteljem in učencem in opisovati razne učiteljske konference in pedagoške tečaje, ki so stremeli k čim hitrejšemu dviganju ravni obnovljene svobodne slovenske šole. Nemški okupator, ki je sicer v svojih postojankah s pomočjo slovenskih kolaboracionistov u-stanovil slovenske šole (in ime noval tudi slovenske župane, da se ob svoji dvanajsti uri pokaže boljši od fašistične Itali-je in s tem paralizira odpor ljudstva, kar pa mu ni uspelo), je preganjal slovensko šolo in slovenske učitelje z enako besnostjo in krutostjo, kakor vsako drugo manifestacijo svobodoljubja in stremljenja po enakopravnosti. Nekaj naših učiteljev je moralo v smrtna koncentracijska taborišča, drugi spet so padli pod nemškimi Svinčenkami ali belogardističnimi četniškimi noži. Naj omenimo le učitelja Lojzeta Kokoravca Iz Samator-ce, ki je omahnil zadet od Nemcev v bližini vasi. Jožko Turk, ki je učil v Hrehovici, je bil med obešenimi žrtvami v Ulici Ghega, okrajni šolski nadzornik za idrijski okraj Drago Pustišek, je bil ustreljen v okolici Idrije, Majdo Ferjančičevo z Goč so odgnali Nemci v svojo postojanko pri Logu v Vipavski dolini in jo tam ustrelili, mlado učiteljico Božo Pre-mrlovo, sestro narodnega heroja Vojka, so četniki odpeljali zadnjo noč pred svojim dokončnim umikom s slovenskih tal in jo zaklano pustili ležati na travniku nedaleč od rodne vasi. V krvi padlih učiteljev in kurirjev, ki so omahnili v smrt ob prenašanju šolske literature, se je slovenska šola na Primorskem utrdila, da je bila sposobna razvijati svojo aktivnost v najtežjih razmerah. Zato nas je tudi osvobojenje našlo pripravljene. Navajamo le primer: Ko je okrajni narodno- Jrmasti de Gemile osvobodilni odbor 30. aprila 1945 prevzel oblast v Sežani, je učitelj, ki je do tedaj poučeval v tajnem jezikovnem krožku (v okupatorjevih postojankah, med drugim tudi v samem Trstu, so poslovali tajni jezikovni krožki), dobil nalog in dekret, da organizira takoj odprtje slovenske šole na Opčinah. Omenjeni učitelj je 1. ma-a prišel iz Sežane na Opčine, a tu so ga na Pikelcu (križišče ceste za Repentabor in Sežano) ustavili partizani ker je po Opčinah še divjala bitka. Sredi maja so že redno delovale šole v zgornji tržaški okolici in v mnogih goriških vaseh; v Trstu in Gorici, kjer ni bilo še na razpolago dovolj šolskih prostorov, pa so bili organizirali predvsem tečaj za slovenske dijake, ki naj bi se 'čimbolj pripravili na prehod na slovenske srednje šole, ki so se odprle v jeseni. Ne bomo se dolgo zamujali ob dobi angloameriške vojaške uprave, ki je urejevala slovensko šolsko vprašanje ob popolnem nerazumevanju bistva našega stremljenja: po dolgoletnem brezpravju, ko so nas s fašistično šolo hoteli kot narod uničiti in po čudoviti plebiscitarni obnovitvi slovenske šole v času narodnoosvobodilne borbe, smo hoteli imeti slovensko, zares slovensko šolo ne pa neko enciklopedično šolq v, slovenskem jeziku. Ta pravna zjt slovensko šolp novno upravo nad bivšim tržaškim. ozemljetn, čeprav je. sfcer mfedlo, poudarjeno v londonski spomenici o soglasju, da mora šola spoštovati narodno bistvo učencev manjšinskih šol. Zal jè še preveč ljudi, ki v svojem nacionalističnem na-strojenju proglašajo naše hotenje, naj bo slovenska šola zares slovenska, za nacionalizem prav po izreku «Reci ti njemu, da ne poreče on tebi». In prav ti ljudje so še zelo vplivni tu ob meji in v glavnem mestu republike. Zato Je moralo poteči od podpisa londonske spomenice do objave zakona o slovenski šoli v Uradnem listu točno se-' dem let. In zopet bo kmalu dvoletnica objave šolskega zakona. ko je še vedno ta zakon mrtva črka, ker še niso bili izdani predpisi za njegovo izvajanje. Nihče nas ne bo mogel prepričati, da je treba to večletno zamudo pripisati le običajni birokratični okorelosti. To neskončno zavlačevanje moramo sprejeti le kot skrajno cinično, krvavo norčevanje. Toda kakšne cilje zasledujejo vsi tisti, ki so odgovorni za tako stanje? Morda še vedno pričakujejo, da bo slovenska šola zaradi svojega brezpravnega položaja hirala? Toda v tem se motijo. Sicer je slovenska šola zares doživela precejšnje znižanje števila svojih učencev, vendar se motijo tisti, ki bi ji hoteli zapeti mize-rere. Vzroki upada so sicer delno posledica prikritega in neprikritega pritiska na slovenske starše. Toda demografski činitelji, kot nam je znano, vplivajo na slovensko kot italijansko stran in nam ta splošen pojav ne more vlivati malodušja v naša srca. Nasprotno: ob novem šol- skem letu, ki se pričenja prihodnje dni, moramo ugotoviti, da se je slovenska šola na vsem ozemlju, koder bivajo Slovenci v Italiji, konsolidirala. Skrb naših učiteljev in profesorjev, in ne nazadnje tudi skrb naših staršev, mora biti, da se bo slovenska šola dvignila tudi v svoji didaktični in vzgojni vrednosti; vsa slovenska javnost pa je dolžna, da se kot doslej enotno, brez ozira na ideološke in svetovnonazorske razlike, zavzema še odločneje za to da bo slovenska šola tudi pravno nehala biii pjpelka. d. r F2rnffl[T]HTfltn «ZN V glavni skupščini OZN se nadaljuje splošna razprava, med katero se predvsem omenja nujnost nadaljnjih prizadevanj na poti razorožitve ter nadaljnjih korakov za popustitev napetosti med Vzhodom in Zahodom. Socialistične ter evropske, afriške in azijske iz-venblokovske države pa poudarjajo tudi, da je treba v čim krajšem času uresničiti resolucijo OZN o dokončni dekolonizaciji, ter zahtevajo odločne korake proti južnoafriški politfki plemenskega razlikovanja. Mnogo odobravanja je žel govor jugoslovanskega predstavnika Vlada Popoviča, ki je poudaril, da se je letošnje zasedanje začelo v pogojih', ki mu dajejo poseben pomen in ki odpirajo nove možnosti* pri tem pa zahtevajo tudi izredno veliko odgovornosti. Dodal je, da je kljub številnim nerešenim mednarodnim vprašanj danes moč gledati v prihodnost z več upanja, ker so se začeli v mednarodnih odnosih pojavljati znaki zboljšanja, ki odpirajo pot za bolj elastično in bolj realistično reševanje nekaterih vprašanj. Jugoslovanski delegat je odločno podprl predloge za neatomska področja v Latinski Ameriki in Afriki ter na najbolj občutljivih predelih Evrope, kjer bi to mnogo prispevalo tudi k političnim rešitvam. Koristno, če bi to zasedanje prispevalo k reševanju raznih vprašanj, ki zadevajo izkoriščanje vesoljskega prostora v miroljubne namene. Nujno je potrebno dokončno likvidirati kolonializem. Pri tem je omenil razmere v portugalskih kolonijah ter v Južni Rodeziji, kjer je nekaj milijonov prebivalcev prepuščenih na milost in nemilost beli manjšini. Predlagal je, naj bi čimprej sklenili konvencijo o odstranitvi vseh oblik rasne diskriminacije, s čimer bi bila rasna diskriminacija izven zakona, moralne obveznosti te deklaraciji pa bi postale strogo pravne. Govoril je tudi o neenakopravnosti in diskriminaciji v mednarodnih gospodarskih in trgovinskih odnosih, kar še bolj širi jez med razvitimi in nerazvitimi državami in ustvarja nove politične zapletljaje. Jugoslovanski delegat je dal celo vrsto predlogov v zvezi z razorožitvenimi in gospodarskimi pprašnji. V krogih OZN ugotavljajo, da je bil govor jugoslovanskega delegata prežet s pozitivnimi in konstruktivnimi predlogi. Njegov govor so z naklonjenostjo sprejeli tako predstavniki manj razvitih in socialističnih držav, kakor tudi predstavniki zahodnih držav. Delegati ugotavljajo, da je jugoslovanski predstavnik v svojem govoru nanizal široko lestvico raznih predlogov za prenehanje atomskih poskusov in za iznebiteu strahu pred atomskim orožjem, kot tudi za ukrepe, ki naj pripeljejo do sporazuma o raznih vidikih razorožitve. Afriške delegacije so jposebno ugodno sprejele odločne besede jugoslovanskega delegata ,ki je zahteval učinkovite ukrepe za odpravo kolonializma in za prepoved rasne diskriminacije. Prav tako so z zanimanjem sprejeli Popovičeva izvajanja o gospodarskih problemih nerazvitega sveta in o bližnji konferenci o trgovini in razvoju. Med splošno razpravo v skupščini OZN je govoril tudi avstrijski zunanji minister Kreisky, lei (Nadaljevanje na 2. strani) limili min..iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiit>iiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiikiii^i'iiiiiiiiiiiiiiitiiiiit«iiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|in DVA MESECA PO PODPISU MOSKOVSKE POGODBE Rusk, Gromiko in Home so začeli drugo fazo medsebojnih pogajanj Verjetno bodo skušali usmeriti prizadevanja na «lažja» vprašanja - Pogajanja za prodajo ameriškega žita Sovjetski zvezi DANES NEW YORK, 28. — Napovedani sestanek med ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom, sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom in angleškim zunanjim ministrom Homom se je začel ob 17.30 po srednjeevropskem času v hotelu «Waldorf Astoria», kjer ima sedež voditelj ameriške delegacije. Dean Rusk je ostalima ministroma priredil «delovno kosilo». Popoldne so razgovor nadaljevali v Ruskovem stanovanju. Gromiko in lord Home nista hotela ob prihodu podati časnikarjem nobene izjave. Voditelj ameriške delegacije Stevenson pa je izjavil, da je optimist in je pripomnil, da so se o vpra-šanjih, ki jih bodo danes obravnavali, že posvetovali. Druga faza pogajanj se začenja dva meseca po podpisu moskovske pogodbe. Osebe, ki jih je Rusk povabil na kosilo, so bile tako izbrane, da so sestavljale «delegacije» za pogajanja. Do sedaj ni bilo moč nič zvedeti, o čem so govorili Zato um ‘i i n »" i: č i , va'si s; m., v ir o* • 'jr . ' podlhgi tega, o čemer so včeraj govorili Dean Rusk, lord Home in zahodnonemški zunanji minister Schroeder. Baje bodo predvsem fekušali doseči sporazum za razmestitev opazovalcev v državah obeh blokov, kar kaže, da bodo skušali načeti predvsem lažja vprašanja ter da bodo bolj zapletena in' bol) sporna vprašanja obravnavali pozneje. Med temi sta Berlin in Nemčija. Zdi se, da so Angleži in Američani pripravljeni pogajati se tudi o nenapadalni pogodbi med NATO in varšavskim paktom. Vendar pa so tudi ta vprašanja povezana s številnimi težavami, zlasti ker postavlja Zahodni Nemč'i» vedno nove ovire in enje utrditev miru, spoznavanje držav, slišati mnenje voditeljev in odgovornih državnikov in utrditi dvostranske odnose in gospodarsko sodelovanje med Jugo-slavijo in temi državami.» Na vprašanje, ali je prišlo do kake spremembe v stališču jugoslovanske vlade do verskih skupnosti, je Tito odgovoril, da ni nobenih sprememb, da med verskimi skupnostmiiin oblastmi vladajo zelo dbbtfi odnosi, odkar je Cerkev doumela, da se ne sme ukvarjati s političnimi, temveč samo s cerkvenimi in verskimi VDrašanji, in da so vsi verski poglavarji pozdravili njegovo potovanje kot potovanje miru. Na vprašanje, kai misli o stališču Kitajske, je Tito odgovoril: «Mi se ne strinjamo s stališčem kitajske vlade o vprašanju voj-ne in miru in aktivne kčeksisten-ce. V teh vprašanjih so naši pogledi različni.» Tito je na nadaljnja vprašanja novinarjev dejal, da se popolna prepoved jedrskega orožia lahko doseže samo z miroljubnimi pogajanji, da so Znaki, da je tudi predsednik ZDA Kennedy za mirno rešitev mednarodnih vprašanj, da je Jugoslavija proti gospodarski diskriminaciji skupnega evropskega tržišča in se trudi, da na dvostranski osnovi najde možnosti za gospodarsko sodelovanje z državami članicami skupnega evropskega tržišča. Tito je nato dejal, da se bo Jugoslavija na mednarodni konferenci za trgovinski razvoj zavzela za likvidacijo diskriminacije v mednarodni trgovini, Na vprašanje, ali verjame v možnost miroljubne koeksistence med kapitalističnimi in socialističnimi državami, je Tita edgo-voril: «Mi se borimo za miroljuo-no koeksistenco, ker je to edina alternativa, {e se hočemo izogniti vojni. Boljša je koeksistenca med živimi kot med mrtvimi. Ko gre za koeksistenco med socialističnimi in kapitalističnimi državami, gre samo za odnose med državami. Mi ne pravimo, da znotraj kake države mora biti koeksistenca med kapitalisti in delavci. To je notranje vprašanje, to je vprašanje odnosa sii.» Na koncu konference ie eden novinarjev vprašal predsednika Tita, ali misli, da on kot eden voditeljev nevezanih držav lahto s svojimi stiki s Hruščovom in Kennedviem pomaga pri zbliževanju med Vzhodom in Zahodom, je Tito odvrnil: «Upam.» PARIZ, 28. — Sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin je prišel sinoči v Pariz, kjer je danes govoril na mednarodnem kongresu astronavtike na pariškem sedežu Unesco. Gagarina je čakala na letališču ogromna množica, ki ga je navdušeno pozdravljala. Agencije ugotavljajo, da je Gagarin, ki je letel s hitrostjo nad 28 tisoč kilometrov na uro, uporabil včeraj 12 minut, da prevozi razdaljo šestdesetih metrov na letališču, kjer je množica obkolila njegov avtomobil. V intervjuju pariškemu listu Množica pozdravlja astronavta Gagarina ob njegovem prihodu v Pariz «Humanite» je Gagarin med drugim izjavil, da je vesoljski prostor tako obširen, da se bo moglo vse človeštvo posvetiti njegovemu raziskovanju. Pripomnil je, da en sam človek ali tudi ožja skupina znanstvenikov ali kozmonavtov ne morejo začeti nič odločilnega. Gagarin je poudaril nujnost izmenjave informacij in sodelovanja na kongresih, sestankih strokovnjakov, z izmenjavo materiala in poročil. Poudaril je, da je delo ljudi za vedno nove znanstvene dosežke prispevek za okrepitev miru, in je dodal: «Nekega dne bomo šli še preko sončnega sistema». Na vprašanje, katera bo prihad-nja etapa, je Gagarin odgovoril: «Predvsem se je treba zavedati ogromnih težav, ki jih je treba še premagati. Ponavljam, da bo samo skupno izkoriščanje vseh znanstvenih dosežkov omogočilo premaganje teh težav. Znanstveniki in dežele, ki jih predstavljajo, ne vidijo tretje etape na enak način. Moje mnenje je, da bo predvsem potrebno začeti daljše polete okoli Zemlje s spreminjanjem tira. Sledili bodo novi biološki poskusi z živalmi na vesoljskih vozilih. Namen teh poskusov bo, raziskovali bližino Lune in planetov, ki so bližji Zemlji. Po-stavili bomo avtomatske postaje na tir okoli Zemlje in pozneje bomo lahko dosegli povezavo med Zemljo in Luno». Dodal je, da ne more reči, kdaj bo moč uresničiti vse to. «Ni moč določiti roka, je pripomnil ; to bo mogoče, ko bode odstranjene še preostale težave. Me-nim pa, da se lahko govori o bližnji prihodnosti». Ameriški vesoliski znanstvenik dr. Edward Welch je izjavil, da Sovjetska zveza pripravlja važen vesoliski poskus, ki ga bo baje izvedla v prihodnjih desetih dneh. Dodal je, da bodo poslali v vesolje tri kozmonavte na treh vesoljskih ladjah, ki se bodo nato skušali približati drug drugemu, tako da bi kozmonavti prešli z ene ve- soljske ladje na drugo. Na mednarodnem kongresu a-stronavtike v palači Unesco se nadaljuje diskusija znanstvenikov. Med številnimi poročili je tudi poročilo o zahodnoevropskem načrtu za zgraditev vodilne postaje za satelite v Avstraliji, ki bo usmerjala rakete s sateliti, ki jih bodo skupno izstrelile Italija, Francija, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in nekatere druge zahodnoevropske države. Prvi del tristopenjske rakete, ki jo pripravljajo, bo angleški, drugi francoski, tretji pa nemški. Satelite bodo izstrelili o-kol'i leta 1966 iz Avstralije. Na kongresu so govorili tudi o številnih vprašanjih, ki se tičejo fizike v vesoljskem prostoru, nadzorovanju vesoljskih naprav in drugih s tem povezanih vprašanj. Ameriški znanstvenik dr. Eugene Konecci, ki je ravnatelj biološke, ga oddelka pri NASA, je predložil poročilo, v katerem je rečeno, da ZDA in Sovjetska zveza proučujejo možnost komunikacij med astronavti v vesolju po telepatiji. Pripomnil je, da sovjetski znanstveniki skrbno proučujejo možnosti komunikacij med astronavti v vesolju bodisi z elektromagnetnimi sredstvi, kakor do telepatiji. Izven kongresa pa se znanstve-niki iz 34 držav, ki so navzoči na kongresu posvetujejo v zvezi s Kennedyjevim predlogom za skupen sovjetsko-ameriški polet na Luno. Sovjetski in ameriški znanstveniki so se posvetovali o številnih plateh te možnosti. Med drugim so razmišljali o možnosti, da bi poslali na Luno «mednarodni laboratorij», v katerem bi bil teleskop za opazovanje planetov. Pomočnik ravnatelja NASA dr. Robert Reamans in njegovi glavni sodelavci so včeraj na tiskovni konferenci izjavili, da bodo ZDA leta 1966 postavile v tir pet satelitov Lune, ki jo bodo slikali od blizu. Satelite bodo izstrelili, da dobijo točnejšo sliko Lune, zato da se prepreči, da bi astronavti padli v kako brezno. Domnevajo, da nodo kozmonavte poslali na Luno med leti 1967 in 1970, V torek je ameriški senat z ve liko večino odobril pogodbo o pripovedi jedrskih poskusov. Za ratifikacijo je glasovalo Su senatorjev, proti pa 19. Predsednik Kennedy in Dean Rusk sta izrazila zadovoljstvo nad ratifikacijo, ki odpira pot za nadaljnje razumevanje med Vzhodom in Zahodom. Tudi agencija Tass je v svojem komentarju poudarila, da ie sedaj odprta pot nadaljnjim sporazumom ter nadaljnjemu sodelovanju med SZ in ZDA. Komentator je pripomnil : «Pogodba je bila deležna podpore tako demokratov kakor republikancev. Tisti, ki so glasovali proti, so rasisti z juga ali pa senatorji, ki so povezani z monopoli tovarn orožja, ki jim je na tem, da se nadaljuje oboroževalna tekma. Titovo potovanje Jugoslovanski predsednik maršal Tito nadaljuje potovanje po latinskoameriških državah. Po obisku v Braziliji je prejšnji teden prispel na obisk v Cile, kjer je imel številne razgovore s tamkajšnjim predsednikom Alessan-drijem. Med njegovim obiskom so mu na čilski univerzi podelili (ust-ni doktorat. Rektor univerze je v svojem govgru med drugim poudaril : «V vas pozdravljam visoko osebnost plenlenitega ljudstva, rodoljuba, ki je v času njegove nesreče združil vse najboljše v nje-ovem borbenem duhu, državnika, ki zna tolmačiti njegove težnje, in predvsem borca za mir, ki je stvar vsega človeštva». Skupna izjava o razgovorih u-gotavlja enakost pogledov na vsa važnejša mednarodna vprašanja ter pri tem poudarja veliko važnost bližnje mednarodne konference o tžgbviili iii razvoju. Predsednik Tito je v Čilu sprejel tudi predstavnike številnih jugoslovanskih izseljencev. V imenu vseh izseljencev je predsednik jugoslovanskega doma v Santiagu zaprosil jugoslovanskega predsednika, naj sporoči vsem rojakom « domovini iskrene in bratske pozdrave ter želje, naj bi Jugoslovani bili vedno složni kot bratje. Po kratkem oddihu v čilskem letovišču Viha del Mar je Tito prispel v soboto na uraden obisk v Bolivijo, kjer bo osta [ do 3. oktobra. Ljudsko posojilo v Jugoslaviji V sredo se je po vsej Jugoslaviji začelo podpisovanje ljudskega posojila ia obnovo in graditev BkOp-Ija. Posojilo vpisujejo na 90.000 vpisnih mestih. Znašalo bo 30 milijard dinarjev, Ze prvi dan jč bilo do 10. ure zjutraj vpisanih pa vsej državi nad štiri milijarde dina: jev posojila, kar priča 0 velikem odztuu državljanov in organi-zàcij, da se čimprej zagotovijo sredstva za odstranitev posledic Katastrofe. Italija Naraščanje cen in s tem naraščanje življenjskih stroškov je močno razgibalo politično življenje in zaostrilo polemiko med strankami. Neugodna gospodarska konjuktura, ki se kaže tudi v znatnem deficitu plačilne bilance (450 milijard lir v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, ki bodo narasle na okrog 520 milijard do konca leta); nezakoniti izvoz denarja v tujino (pretežno v S vico), od koder se takoj vrača v obliki tujih naložb, ki uživajo določene davčne olajšave; vedno večja draginja, zlasti višanje najemnin, je stopnjevalo polemiko med desničarsko opozicijo in zagovorniki politike levega centra. Medtem ko skušajo liberalci in vsa gospodarska in politična desnica dokazati, da je sedanja neugodna konjunktura nujna posledica dosedanje politike levega centra, pa zagovorniki te politike pripominjajo, da so ti neugodni pojaui dejansko posledica neurejenega razvoja italijanskega gospodarstva, ki je zašlo v težkoče, ker vlada levega centra ni utegnila uveljaviti politike gospodarskega načrtovanja. Spričo škandaloznega tnšanja najemnin in špekulacije z gradbenimi zemljišči so poslanci raznih po. litičnih strank predložili v parlamentu zakonske načrte z namenom, da bi zavrli ta pojav. Te načrte, ki so si bili zelo podobni med seboj, so združili v nov načrt, ki sta ga že odobrila tako poslanska zbornica kot senat. Z objavo v uradnem listu bo postal veljaven. Gre seveda le za prvi delen ukrep, in upati je, da bodo sledili drugi. Na podlagi tega zakona, hišni lastniki ne bodo mogli več sodno izganjati iz stanovanj dosedanjih najemnikov, niti jim ne bodo mogli samovoljno višati najemnine, ker so Okrajna sodišča pooblaščena odložiti izvršitev sodnega izgona iz stanovanja za dobo dveh let. Ugodnosti tega zakona morejo uživati le tisti najemniki, ki niso v zaostanku s plačevanjem najemnine. Iste ugodnosti imajo tudi najemniki obrtniških prostorov. To je prvi ukrep vlade, da bi zajezili višanje najemnin, vendar pa ostane še odprto vprašanje višine najemnin. Tudi glede tega vprašanja le$e v poslanski zbornici , razni zakonski predlogi, katerih je skupna težnja. da bi dosegli revizijo sedanjih najimnin in določitev «pravične» najemnine. V sredo je vlada sprejela prve ukrepe proti neugodni gospodarski konjunkturi, da bi omejiji pp-trošnjo in s tem postopno odpravili deficit plačilne bilance; da bi zaustavili višanje cen- in tako zavarovali stabilnost valute. V ta namen so povišali prometni davek na nekatere vrste luksuznega blaga, kot na primer dragulje, luksuz, na krzna, peneča se vina, likerje in aperitive na podlagi alkohola, igralne karte, starine in predmete za kolekcije; sklenila je omejiti javne izdatke in zmanjšati deficit državnega proračuna. Na- prihodnji seji, ki !>P v tpr,ek, pa bp-do sprejeli nadaljnje ukrepe. Socialisti in komunisti ostro kritizirajo te ukrepe in njihovo pomanjkljivost. Poudarjajo, da bo velekapital imel pri tem zopet korist jn da bodo oškodovana mala in srednja podjetja.a glavno breme bo zopet nosilo delovno ljudstvo. Zato zahtevajo nadaljnje učinkovitejše ukrepe. Tudi glede stanovanjske politike zahtevajo, naj še razmerje nled špekulativnim zidanjem in ljudskimi stanovanji obrne v prid drugih. Dominikanska republika V sredo je skupina Oficirjev izvršila v Domin kanski republiki nepričakovan državni Udar in se polastila oblasti. Predsednika republike Boscha, podpredsednika in vse člane vlade so aretirali. Samo nekaj dni prej so poročali o novem obmejnem incidentu z republiko Haiti. Po mnenju opazovalcev so vojaki uprizorili ta incident, da so opravičili premike čet kot pripravo na vojaški udar. Predsednik Juan Doseli, ki je potomec nemških priseljencev, je prišel na oblast v Dominikanski republiki na volitvah januarja letos. Pri njegovi izvolitvi je imela važno vlogo podpora ZDA, ki so videle v njem človeka, zmožnega nadaljevati «demokratično renesanso» Dominikanske republike, ki jo je omogočil atentat na. diktatorja Rafaela Trujitla 30. maja 1961 in po enoletni vladavini predsednika Rafaela Bonnellyja. Takoj po udaru so voditelji vojske odredili razpustitev parlamento in ukinitev ustave, v veljavo je stopila stara ustava. K sodelovanju so povabili vse desničarske stranke, ki so bile prej v opoziciji. Napovedali so sestavo začasne vlade. Kakšni so nameni organizatorjev upora, jasno kažejo izjave, ki 1 jih je; podal po radiu- predsednik vojaškega- >'triumvirato Emilio de Los JSantos, kateremu je pomerjena izvršna oblast v republiki. Izjavi' je, da je vojska «napravila svojo dolžnost, ker je zaustuv la napredovanje komunizma, s katerim je, bil tesna povezan bivši predsednik Bosch». Dodal je* da bo ndva vlada «imela za svojo dolžnost, izvajati resolucijo, k» J* bila sprejeta na konferenci v Punta del Este v zvezi z borbo proti komunističnemu kastrizmu». Juan Bosch je pripadal levemu centru Dominikanske revolucionarne stranke in je uradno prevzel predsedniško dolžnost 27. februarja letos. Njegova vlada je bila prva legalno izvoijenu liu-z te države V zadnjem času je prišlo zaradi. vrste incidentov, ki so se začeli že aprila meseca, do precejšnje napetosti v odnosih mèd Uomiriikansko republiko in sosednjo republiko Haitijem. Pred .tremi dnevi je vlada predsedniku Boscha sporočilca, da so dominikansko veleposlaništvo v Port au Princeu zasedli Haitiani. Vojaško gibanje, ki je vrglo * oblasti predsednika Boscha, je-po mnenju mehiških opazovalcev u-spelo zaradi notranjih nasprotij, ki jih je sedanja vlada podedovala iz časov diktature 7 rujitla, in na drugi strani zaradi naglice, s katero je skušal Bosch pripeljati. Dominikansko republiko na novo pot v notranjem razvoju in na mednarodnem področju. Juana Boscha so vrgli z oblasti točno sedem dni po njegovem obisku v Meh ki. Med tem obiskom se je Bosch odločno zavzemal za nevmešuvanje tujih faktorjev, in vplivov v notranja dominikanska vprašanja in za neodvisno smer v dominikanski zunanji politiki, posebno glede odnosa do Kube. Bosch ni hotel sodelovati pri uresničevanju načrta o izolaciji Kube. Skrajna desniqa je sklenila odstraniti Eoscha zaradi nezadovoljstva z gospodarsko politiko njegove vlade, zaradi proračunskih o* mejitev in gospodarskih reform, posebno pa zaradi agrartle refor-me, ki jo je pravkar začel izvajati predsednik Bosch. Poleg tega je. povzročil veliko nezadovoljstvo domačega in ameriškega kapitala, ker je dal koncesije britanikim podjetjem in bankam za graditev vel kih gospodarskih načrtov. ", Čeprav novi vojaški reživa ' trdi, da vladata v državi red m mir, opazovalci ne izključujejo možnosti spopadov. Predsednik Bosbh namreč uživa podporo kmetov, njegova revolucionarna ptrgnka pa si je V zadnjih dveh letih' ustvarila močno oporo med ijudsivdm in zlasti med delavci. - Padec vlade Juana Boscha;,, je povzročil zaskrbljenost ameriških političnih krogov. Ameriški tisk mu očita, da je hotel preveč ‘hitro uvajati reforme* ,. , i ' '■-■.rt:.,. , • fisaju-4 PREDZADNJI DAN ■ SREDOZEMSKIH IGER ',h Italija prva v košarki Jugoslavija v odbojki Danes z zadnjimi finalnimi tekmami zaključek športne manifestacije v Neaplju VESLANJE -V tej panogi so kolajne razdelili kakor sledi: ' FRANCIJA — 4 zl;te (četverec s krmarjem, skiff, douole scull, osmerec) 1 srebrna (četverec brez krmarja) ITALIJA — 2 zlati (dvojec in četverec brez krmarja) 3 srebrne (četverec s krmarjem, skiff In doublé scull) 1 bronasta (dvojec s krmarjem) JUGOSLAVIJA — 1 zlata (dvojec s krmarjem) 1 srebrna (osmerec) , 1 bronasta (doublé scull) ZAR — l srebrna (dvojec brez krmarja) , ,.i , 3 bronaste ( četvere« s 'krmarjem, skiff, osmerec) GRČIJA — 1 srebrna (dvojec s krmarjem) V razredu Star je zlata kolajna pripadla Italiji, srebrna Franciji, bronasta pa ZAR. V razredu Snipe le prva Španija, druga Italija, tret-li Monaco, v razredu Finn pa je Španija ponovno prva pred Francijo in Grčijo. TENIS Single (finale) Pietrangeli (It.) - Santana (šp.) 5:7, 6:4, 0:6, 6:0, 7:5 Doublé (polfinale) Fathy - El Chafey (ZAR) : Pie-trangeli - Sirola (It.) 6:3, 6:1, 6:4 Jovanovid-Pilid (Jug.) : Santana-Arilla (Sp.) 3:6, 6:2, 8:6, 6:3 V finalu: jugoslovanski in egipčanski par KOLESARSTVO V cestni vožnji je zmagal Francoz Bazir, ki je prevozil progo v 4 urah 37’38” s povprečno hitrostjo 37,603 km na uro. Drugi je bil Italijan Zandegu, tretji pa Francoz Aimar. KOŠARKA Italija - Španija 97:89 (50:39) Jugoslavija - ZAR 85:52 (35:28) Kontna lestvica 1. Italija 2. Španija 3. Jugoslavija SABLJANJE Kolajne so oddali kakor sledi: Francija — 2 zlati, 1 srebrna, 1 bronasta Italija — 1 zlata, 1 srebrna, 1 bronasta. DAVISOV PQKAL Amerika 5 Anglija 0 BOURNEMOUTH, 28. — ZDA SO premagale Anglijo v medeonskem polfinalu za Davisov pokal 5:0. Zadnja izida: McKinley (ZDA) - Knight (VB) 8:6, 6:2, 6:3 Froehling (ZDA) - Sangster (VB) 6:1, 4:6, 6:0, 6:4. ODBOJKA Jugoslavija - Italija 3:1 (15:12, 13:15, 15:7, 15:7) Turčija - ZAR 3:0 (15:8, 15:13, 15:4) Libanon-Tunizija 3:1 (17:15, 11:15, 15:7, 15:12). Končna lestvica 1. Jugoslavija (zlata kolajna) 2. Italija (srebrna) 3. Turčija (bronasta) pj.aVan.je Edera 9o Jug , 76 Sinoči je bil v pokritem bazenu plavalni dvoboj moških in ženskih vrst domače Edere in dubrovniškega Juga. Zmagal Je tržaški klub 98:76. Zmagovalci so: ZENSKE 400 m prosto — ZEJERJEVA 5’15”5 100 m metuljčka — CECCHI (E) 1’17”4 100 m hrbtno - D APR ETTO (E) T21"8 (nov deželni rekord) 100 m prosto “» CECCHI (E) 1 ’8"2 100 m prsno - KRSTIČ (J) 1'31”4 štafeta 4x100 m prosto — EDEK-A 5T’6 štafeta 4x100 v 4 slogih — JUG 5’43”2 MOŠKI 400 m prosto — SPANGARO (E) 4’49”8 100 m metuljček — UMEK (E) 1’0”8 100 m hrbtno — TAPARELLA (J> I’8”9 100 m prosto - SPANGARO (E) 58”9 200 m prsno — PORTOÌAN (J) 3’2”1 štafeta 4x100 m prosta — EDERA 4’15”9 štafeta 4x100 v 4 slogih -r EDERA 4’45”4 PLAVANJE DORTMUND, 28. — Zahodnonem-ška moška štafeta 4x100 m v štiri» slogih jc S časom 4'07”6 izboljša*8 evropski rekord, ki je s 4'09” Prl' padal vzhodnonemškim plavalceB*- OLIVER TAYLOR NAGRADA Tom Bruce je bil že deset let kurir deželne hranilnice na Wall Streetu. Vsak dan je v svoji sivi Uniformi in s črno usnjeno torbo obiskoval ulice te denarne žet rti. Pri svojem delu ni nikoli napravil niti najmanjše napake. Njegovo zasebno življenje je bilo Vzorno. Pa kljub temu vladi o-krog svojo malo črno usnjeno torbo polnih deset let. Tom Bruce je šel mimo svoje banke in se ni ustavil. Nadaljeval je pot in se pomešal med množico, ki se je spuščala v pod-*emno železnico. Cez nekaj trenutkov je prispel na postajo Grand central, vstopil v garderobo, prevzel svoj kovček in temno modro obleko, se v stranišču preoblekel, predevaj vsebino črne usnjene torbe v kovček, •ivo uniformo in črno kožno tor-ko pa postavil v garderobo. •Do zdaj je šlo vse gladko,» Je rekel Tom samemu sebi, ko •e je vzpenjal na vlak proti Bostonu. Ko je sedel, je takoj odprl kovček in pogledal, če je kovin- | ska škatla še v njem. Zadovoljen se je naslonil na sedež in pričel sanjariti. Smehljal se je, ko si Je predstavljal obraz knjigovodje, ko bo le-ta videl, da se Tom ne * Pojavi. Predstavljal si je starega Predsednika banke, ki bo zaman čakal, da bi oddrdral svoj stereotipni govor o marljivem delu kakor vselej ob takih prilikah. Dosti je bilo! Tom je marlji-Vo in naporno delo končal! Toda s 50 tisoč dolarji v žepu. Ta •kcija bo direktorjem banke pokazala, da Je Tom Bruce preveč Pameten, da bi samo tekal! To uoč je sladko prespal v nekem bostonskem hotelu. Ko se je zdanilo, si je po telefonu naročil jutranje časopise iz New Yorka in Bostona. Pazljivo Jih je pregledal. Policija je izražala bojazen, da gre za zločin. Smatrala je, da so Toma nasilno odvlekli, okradli,, potem pa ga vrgli v East River. Se enkrat Je preštel dolarje, Jih pazljivo zložil v kovinsko škatlo in jih zaklenil. Po zajtrku Je odšel v eno od znamenitih odvetniških pisarn v Bostonu. Stopil je v odvetniško pisarno Clark-Terell-Kiingsley. Svetlolasa tajnica mu je sporočila, da bo •«orai čakati enega od poslovnih Partnerjev najmanj eno uro, preden ga bo lahko sprejeli Ko Je,, sedel, je prvikrat začutil od strahu oznojene roke in se vprašal zakaj? Povsem gotovo je, da ga tukaj nihče ne bo prepoznal. Kdo bi 8a tudi lahko? Njegovih slik ni. Vse jih je uničil. Strah. To ie edini ostanek njegovega poštenja. Poštenje — to so mu vbijali vse življenje. Strah Jv sedaj vse, kar mu je od tega ostalo. Skušal ga je prikriti s sanjarjenjem o rožnati bodočnosti in o bogastvu, ki ga je pričakovalo. Se vedno Je sanjaril, ko 80 ga poklicali v sobo gospoda Kingsleya. «2elite?» ga je vprašal odvet-"‘k in ga zbudil iz sanj. «V tej kovinski škatli imam vrednostne papirje. Odhajam na daljše poslovno potovanje, in ker vem točno, kdaj se bom vrnil, “t J>h rad shranil pri vas.» «V redu. Dal vam bom potrdi-*°.» je rekel Kingsley. Tom se je nenadoma »pomnil, Potrdila ne sme sprejeti. Kam ga bo spravil? Ce ga bo imel pri *ebi, ga bo policija vsekakor ita-Zato je povsem mirno nada-Jvval: «Gospod Kingsley, sam *em na svetu, brez družine in bližnjih prijateljev. Pot, na ka-*er° odhajam, ni brez nevavno-*ti. Potrdilo bi lahko izgubil. Ali ne bi mogel po povratku vam *'i vašemu nasledniku povedat: ,amo svoje ime?» «Prav,» je odgovoril odvetnik. •Kako se imenujete?» «Mosscrip. George Mosscrip.» Ko je prišel na ulico, si je oddahnil. «Najtežji del načrta sem zvedel,» je šepetal. «Popoln zločin! In jaz sem tisti, ki sem ga Izvedel.» Pozno popoldne se je vrnil v P Vork, odšel na najbliijo po-|lcijsko postajo in razburjeno dejal službujočemu policistu: «Jaz ***** Tom Bruce. Iz deželne hranilnice na Wall Streetu sem ukra-^*1 50 tisoč dolarjev. Zaprite me!» Narednik ga je začudeno pogledal: «Zakaj se prijavljaš, mladenič?» «V centralnem parku sem za-•Pal. Ko sem se zbudil, torbe ni bilo več. Ni mi več živeti.» Na razpravi je Tom svojo enostavno zgodbo ponovil. Predsednik banke, gospodinja in nekaj bančnih uslužbencev so po- I trdili njegovo neoporečno življenje. Obsodili so ga na pet let. Pri izreku obsodbe mu na obrazu ni zatrepetala niti mišica in pretvarjal se je, kot da mu je žal. Vse to je namreč predvidel in vse je šlo po načrtu. Edina težava Je bilo pismeno potrdilo pri odvetniku, pa tudi ta zadeva je bila ugodno rešena Na papirju ni ničesar razen tistega imena pri advokatu, toda tega imena tako ali tako nihče ne more odkriti. O vseh teh možnostih ie premišljeval Tom, ko je sanjal o svojem malem bogastvu in rožnati bodočnosti. Saj je star 33 let, preselil se bo na Florido in s tem denarjem bo v novem kraju postal spoštovan in priznan meščan. Tedaj bodo bančni kurirji prihajali k njemu. Bil je vzoren kaznjenec, in po treh letih so ga izpustili. Najprej je za nekaj dni odšel v New York. Dobro je pazil, ali mu sledijo. Ko je bil prepričan, da mu ne, se Je odpeljal v Boston. V Kingsleyevi sobi je bilo vse tako kot pred tremi leti. Kingsley je sedel za svojo mizo, in ko je Tom vstopil, je vzdignil glavo. «Kaj želite?» ga je vprašal, toda z ničimer ni pokazala, da je Toma spoznal. «Prišel sem po škatlo, ki sem jo shranil pri vas.» «A tako? Koliko časa je pri nas?» «Tri leta.» «Kako se pišete?» je vprašal Kingsley z nasmehom. «Oprostite, toda ne spominjam se, da bi tajnica...» «Ne, ni ona....» Toma je dj>lil hladen znoj — pozabil je ime. «Imate potrdilo?» je rekel Kingsley. , > , v, , ,v, ■< «Mmmm...» je pričel mrmrati Tom in buljil v advokatovo iztegnjeno roko. Začudenega Kings-leyevega pogleda ni mogel vzdržati. Obrnil je glavo in si oči zakril z rokami, kot da bi si hotel osvežiti spomin. «Mar se ne počutite dobro?» ga je vprašal advokat. | Tom je počasi spustil roke. «Ne, le ne morem se spomniti svojega .» Nenadoma je vprašal: «Ali se me ne spominjale?» , «Op,ostile, toda res se vas ne spotninjam. Tri leta je dolga doba, m« tukaj pa imamo toliko dela....» Razumel je, da ga Kingsley res ni «poznal. Y zaporu je ostarel, v obraz se je zdebelil, poznali pa so $e mu tudi sledovi kaznilniške-ga življenja. «Ne. Nobenega potrdila ni bilo,» je zajecljal Tom. Kingsley je pogledal na uro. «Morda sc boste Jutri spomnili vseh podrobnosti, pa bomo vse uredili,» je rekel Tomu in ga spremil do vrat. Znašel se je na cesti. V blodnjah je taval iz ulice v ulico, v parku je sedel na klop. Sam sebi je šepetal: «Počasi! Pomiri se! Ne razburjaj se!» Ime mu je plesalo pred očmi in v trenutku, ko se mu je zdelo, da ga je ujel, ga je spet izgubil. Njegove mišice so se krčile, bil je utrujen, hotel je kričati. Cim bolj se je koncentriral, tem bolj mu je ime padalo v mrak. Izčrpan je prišel v svojo hotelsko sobo in se vrgel na posteljo. Preyzele so ga strahovite misli. Imel je 50 tisoč dolarjev, zdržal je triletni zapor, toda 'le dve mali besedi ga ločita od denarja. Ko se je prebudil, se je že svitalo. Bil je miren. Nenadoma so se mu pred očmi zopet pojavila imena. To so bile besede: George Goosse in Moss. Mahi (Moss pomeni v angleščini mah. Qp. prev.). Tom se je po stopnicah pognal na cesto. Najti mora mah. Slišal je, da se človek lahko spomni imena stvari, ki jo je pozabil, če to stvar tudi v resnici vidi. Ce sedaj zagleda mah, morda bi.... Na koncu ulice je reka Morda bo tam našel mah, nekje v pristanišču. Toda ni ga našel. Strah, ki ga je pokopal skupaj s poštenjem, se je ponovno vračal. Občuti je svoje znojne roke. Nikoli se ne bo spomnil imena! «To je nagrada za moje poštenje,» je ogorčeno vzkliknil, ko je mrzlično iskal mah. Nagibal se je nad vodno gladino in pregledoval robove lesenega pomola. Naenkrat se mu je zarinila v peto velika jeklena ost. Kriknil je od bolečine, se »tresel i,n z roba pomola strmoglavil v hladno vodo. Obupno je mahal z rokami, toneč, in zopet se je pojavljal na površini. Nenadoma Je zakričal: «Spomnil sem se! Na pomoč! Mosscrip! George Mosscrip!...» Besede je zadušilo žuborenje vode. Ostal je samo odmev: Geor- '■e' ... "fr’«*» .,.,™ * ’ * 4'* ■ > Staro giškp "k daiirče v T..«viroiu IIIIMIMIMflllllMItllMIIIIIIIIIMIllllllMII IM MIIIIIiimiimiiim iiimilllM MI Ullllll llllllllll Hill..........11111 ■ I ? IM1111111M111111111111111111111111111111111M1111111 ■ 111111.MI UH I MIH MII Hilli lllllll IIII MIHI I II I II II UMI MIH UIHIIII11III lllllllllllll GLASBENO POLETJE V TAORMINI Mladi glasbeniki so dali pobudo za odlično glasbeno prireditev Znaten delež Jugoslovanov s petimi koncerti Zagrebške filharmonije - Med 40 tečajniki trije Slovenci Skupina mladih . glasbenikov različnih narodnosti, ki študirajo v Rimu, se je lani zbràla v organizacijo «Centro Internazionale Studi Musicali». To združenje si je postavilo za nalogo, pomagati mlademu glasbenemu naraščaju v njegovem umetniškem in kulturnem oblikovanju s tem, da jih zbira skupaj vsako leto za en mesec, jim nudi izpopolnjevalne tečaje pod vodstvom odličnih umetnikov in pomembnih pedagogov, vrsto predavanj priznanih muzikologov in kritikov ter ciklus koncertov. Tako se jte porodila zamisel festivala, ki ima naslov «Glasbeno poletje v Taormini» in ki traja ves mesec avgust. Za ta festival so izbrali mesto Taormino na Sici-liji, Taormino, po Grkih imenovano Tauromenion, je ustanovil Andromachus leta 358 pred našim štetjem na zahodni obali Sicilije ob Jonskem morju. Meato ima prekrasno lego v višini 225 m, očarljivo ozadje pa mu tvori najvišja gora Sicilije in največji evropski delujoči vulkan Etna (3263 m), iz katere se neprestano kadi in pogosto sliši bobnenje manjših erupcij. Pold,' Taormino so prelepe morske pe-‘ ščine, ki so del čudovite Sicilske obale, dolge sto kilometrov in več, razprostirajoče se po vsem, vzhodnem delu Sicilfje od Messine preko Taotmine, Catanj*, Auguste ib Širacuše do južnega rta. Ta slikovita obala menja ves čas svoj videz, tu so dolge peščine s prekrasno čistim morjem, ki prehajajo v velike zalive in manjše zalivčke, tam zopet' strma, smela podgorja, ki segajo prav do morja. Bogata in pe- vime. v^aiui je aamu oumev; ueur- ■ stra subtropska vegetacija s ge Mosscrip! In na reki je zopet | (zavladala tišina... I dišavami vse ozračje noč in dan. Poleg uspešnega študija arhitekture na ljubljanski univerzi je Tatjana Uršičeva našla dovolj časa, da. je v sredo na tržaškem konservatoriju z lepim uspehom napravila diplomo iz klavirske igre Mila klima ustvarja skozi vse leto večno pomlad, tu ni hude zime niti prevročih poletij Povprečna poletna temperatura v Taormini je 28 stop. Celzije. Zgodovinski pregledi tega me-sta nam kažejo da je Taormina v svojem obstoju doživela več vzponov in propadov. Najbolj se je razcvetela ‘pod Rimljani, kar dokazujejo ostanki veličastnih rimskih spomenikov, med katerimi je prav gotovo najvažnejše grško-rimuko gledališče, ki je najzgovornejša priča starodavne moči Taormine. Zgrajeno je na enem izmed razrastkov Monte Taura, po katerem je mesto dobilo svoje ime. Zgradili so ga Grki, pozneje pod Rimljani je bilo predelano in lahko rečemo znova zgrajeno za 20.000 obiskovalcev. Kasneje, še v isti dobi je Taormina propadla, se zopet dvignila v bizantinski dobi, v letih 902 in 962 so jo uničili A-rabci in jo spremenili samo še v trdnjavo, šele Normani, ki so jo zasedli leta 1070 so jo zopet dvignili, vendar pa je ostala le skromno naselje. V sedanjem času je eno najbolj znanih svetovnih klimatskih letovišč tako po. svoji mehki in prijetni klimi kakor tudi po svoji edinstveno lepi legi na strmem pobočju. V tem izredno lepem okolju z-najugodnejšo klimo je CIMS (Centro Internazionale Studi Musicali), kateremu predseduje argentinski mladi pianist Fausto Zadra, letos organiziral pod pokroviteljstvom taorminske občine že svoj drugi internacionalni glasbeni- festival, ki je trajal od 1. avgusta do 1. septembra. Ta mlada in dinamična organizacija, ki deluje z navdušenjem, z vero v svoj uspeh, z vztrajnostjo in s požrtvovalnostjo, ki so lastne samo mladim ljudem, je že v drugem letu svojega obstoja pokazala velik vzpon tako v zamisli festivala samega kakor v izbiri programa in izvajalcev, med katerimi najdemo najprominentnejše umetnike svetovnega slovesa. Ker je taorminski festival zasnovan predvsem z namenom pomagati umetniški rasti mladih glasbenikov, je poudarek pri tem festivalu na izpopolnjevalnih tečajih. Tl tečaji so bili letos na pomembni višini, kajti vanje se ne more vpisati nihče brez predhodne selekcije. Ta selekcija se je izvršila prvi dan na tekmovanju pred petčlansko žirijo, kateri je predsedoval Carlo Zecchi. H klavirskemu in violinskemu tečaju je imelo dostop po 15, k solopevskemu pa 10 slušateljev. Vsi ti so dobili nagrade-štipendije, ki so jim omogočile bivanje in študij v teh tečajih. K letošnjemu tekmovanju se je prijavilo 70 slušateljev 20 različnih narodnosti, le 40 je bilo izbranih za aktivno udeležbo v tečajih. Med temi so bili trije Slovenci. Od prvega avgusta dalje do 1. septembra so se zvrstili tečaji za klavir, violino, violo, komorno muziko in petje. Vodili so jih umetniki mednarodnega slovesa; za klavir: znani dirigent in profesor akademije S. Cecilia v Rimu Carlo Zecchi, bivša koncertantka in predavateljica akademije Chigia-ne v Sieni in akademije S. Ceci- Raffaele Calabrese (o interpretaciji), muzikolog Paul Collaer (o nastanku muzike in njenem razvoju), ki je organiziral izlet v GENEVIEVE DORMANN Stekleno srce Kratek roman «Stekleno srce» je napisala mlada francoska pisateljica Generibve Dormann, ki se je s tem svojim prvencem uveljavila ina zahtevnem sodobnem zahodnoevropskem knjiž-j nem trgu. Delo je dovolj zanimivo in kvalitetno in je zaslu-1 žilo, da je prišlo med sloven-I skem bravce, katerim ga je posredovala založba Obzorja. Slovenski prevod, ki ga je oskrbel Srečko Golob, je izšel v prikupni opremi Janeza Vidica r zbirki Prizma. V tej pa objavlja založbe Obzo.ia izbrane romane iz svetovne književnosti. V romanu «Stekleno srce» pripoveduje pisateljica o mladi ženi Marianne, poročeni z zelo zaposlenim inženirjem Marcom. Na eni izmed domačih zabav, ki se je udeleži z možen, spozna moževega znanca Thomasa. O njem je sicer že slišala marsikaj, vendar pa se Thomas izkaže kot navaden, preprost moški. Med obema pa se iz obojestranske simpatije razvije velika ljubezen in Marianni zakon zaide v resno krizo. Toda Thomas in Marianne uživata v sreči in se ne menita za zle posledice, ki jih rodi njuna ljubezen. Tudi Thomas je namreč poročen, čeprav sicer on nikoli ne misli na to, da bi se ločil od svoje žene, ki mu je glede na njegov položaj in vlogo v družbi neob-hodno potrebna. Thomas in Ma. ! rianne kratko uživata v sreči, notranjost Sicilije, kjer so mogli i dokler ne pride med njima do lia v Rimu Renata Borgatt: in Ni- j udeleženci tega izleta slišati pev- j nesoglasja in nenadnega preo-kita Magalov, eden najboljših svetovnih pianistov, za violino Remy ce-kmete peti narodne pesmi, kakršne so se pele še pred našim Principe, violinski pedagog na štetjem, argentiski komponist in j različnih italijanskih konservatorijih, in Albert Lysym asistent Je-hudija Menuhina v Londonu, ki je vodil tudi tečaj komorne glasbe; za petje Debora Fambri, koncertna in operna pevka, predvsem znana kot interpret Verdijevih in Wagnerjevih oper, oratorijev in komornih del. Dolga leta je vodila pevske izpopolnjevalne tečaje v Londonu in Berlinu. Najboljši slušatelji vseh tečajev so nastopili v ciklusu samostojnih koncer tov, prirejenih na prostem, v par ku. Nekaterim pa bo dana mož nost, da se bodo še letos predsta vili javnosti s samostojnimi večeri v Rimu. Tečaji so bili v glavnem v dopoldanskem času, Popoldnevi so Med tečajniki, ki so bili izbrani na Glasbenem poletju v Taormini, je bila tudi Sonja Pahor, ki je pred časom nastopila v Gregorčičevi dvorani v Trstu v okviru gostovanja koprske glasbene šole bili namenjeni študiju, posečanju tečaja komorne glasbe in predavanjem, ki 'so Jih pripravili klavirski pedagog in kritik v Rimu kritik Roberto Garcia Mortilo (o argentiski glasbi V in Alfredo Pe-trassj, italijanski komponist (razgovor o težavah izvedb moderne glasbe). Zadnjih devet dnt pa je prav gotovo pomenilo višek užitka za mlade udeležence tečajev in številne turiste Taormine: sedem simfoničnih koncertov in recital pianista Nikite Magalova. Vsi koncerti so bili na prostem in v že prej omenjenem grško-rimskem gledališču, ki je neverjetno primerno za prireditve te zvrsti. Po velikosti je precej manjše od grškega gledališča v Sirakuzi, je pa po legi in ohranjenosti mnogo lepše. Nehote se ti vračajo .spomini tja v daljno preteklost, ko sediš na starih kamnih, ogretih od južnega sonca, na katerih so sedeli nekdaj Grki in Rimljani, in ko gledaš skozi stebre razvalin gledališkega pročelja, spodaj ležeči zaliv in osvetljeno prostrano pokrajino tja do Etne in Catanie. Električni reflektorji so zamenjali starodavne bakle, moderne obleke starorimske toge, ista pa je ostala želja po poslušanju in uživanju umetniških stvaritev. To gledališče ima izredno dobro akustiko. V njem ne gre v izgubo noben ton, pa naj bo to kristalno čista Scarlattijeva pasaža, naj-nežnejši Chopinov pianissimo, izvajan od mojstra Magalova. Tako je njegov recital pomenil pravi umetniški užitek, saj je prišla do polne^ veljave njegova Igra, ki je do skrajne rafiniranosti Izdelana v tonu in zvoku. Za program svojeg» večera je izbral Scarlat-tijeve «mate, Beethovnovo sonato op. 57, Prokofjevo sonato op. 83 in l2 Chopinovih etud op. 25. simfoničnih kon-. t izvajala Zagreb-Jnija, ki je žela ogro-)eh in priznanje vseh glasuj smatrajo jo za enega iljšlh, orkestrov v mednarodnem merilu. Zagrebška filharmonij# je pod izvrstnim vodstvom svojega ‘ dirigenta Milana Horvata otvorila ciklu* koncertov z We-brovo uverturo «Oberon», Hača-turjanovim klavirskim koncertom (solist odlični italijanski pianist Perticarono) in Čajkovskega Peto simfonijo. Po številnih aplavzih je dodala še Gotovčevo Simfonično kolo, ki je izzvalo izredno navdušenje ža to delo. Tudi zaključni koncert festivala Je bil poverjen Zagrebški filharmoniji in njenemu dirigentu Horvatu. V prvem delu je bil na sporedu ZORKA BRADAČ (Nadaljevanje na S. strani) kreta. In v tem odide iz Pariza v Alžir tudi Mariannm mož, ki v vojni pade. Sreča dveh zaljubljencev je dokončno razbita in Marianne ostane sama. dokler se z razumskim spoznanjem ne odreče ljubezni do Thomasa in doseže notranje ravnovesje. V tem romanu, napisanem morda tudi z avtobiografskimi potezami, ne gre toliko za ljubezensko zgodbo, kot utegne morda soditi površen bravee. Tudi ne gre za opis zunanjih dogajanj, ki so itak sorazmeroma skopa. Vsekakor gre v tem delu bolj za notranjo problematiko mlade žene. Zato je ta roman izra-zit, do podrobnosti izdelan psihološki tekst, ki razodeva ne samo notranji svet mlade, sodobne žene, temveč travcu marsikaj tudi nakazuje in ga vodi do nadaljnjih razmišljanj ter spoznanj. Podoben je nekaterim romanom, ki smo jih dobili v zadnjem Času tudi v slovenskem prevodu in ki nakazujejo probleme in spoznanja deklet ali žena v sodobnem svetu. Ne samo v ljubezni temveč v notranjem svetu žena spjoh. Zato bo torej napačno pojmovati «Stekleno srce» kot ljubezensko zgodbo, ki ne pove nič novega, temveč kot zanimiv tekst o psihološki problematiki zahodnoevropske žene v današnjem času. Vprašanje pa je vendar, če je 'rešitev, ki jo pisateljica nakazuje, pravilna. Sl. Ru. ...........................................................................................................................................mm..............................r..................„„„„„„„....*........................................„ Letošnje leto bi dočakal slovenski pisatelj Prežihov Voranc 70 let svojega napornega življenja, če bi ga smrt ne pobrala pred 13 leti, ko je umrl 18. februarja 1950 na posledicah, ki mu jih je prizadejalo težko življenje, povezano s preganjanjem in trpljenjèm v ilegali, pa nazadnje v nemškem taborišču Mauthausen, 'od koder se je vrnil ves betežen in bolarp \ Tedaj — kmalu po osvoboditvi — sva se spoznala pobliže; bil sem urednik Državne založbe Slovenije (DZS) v Ljubljani in je bil pisatelj Prežihov Voranc med prvimi, čigar knjigo je izdala tedanja mlada DZS. Vorančeva knjiga, zbirka novel «Od Kotelj do Belih vod», je bila med prvimi tiski, ki so izšle tedaj pri DZS. Prežihov Voranc je bil .pripovednik, ki je znal s svojstveno epsko močjo in z besedami klesati tršate, silne like slovenskih kmetov in kmetic, delavcev in vseh tistih, ki so se borili za svoje pravice v trdih spopadih. Veličansten , dokaz Prežihove mojstrovine so «Samorastniki», ki so prišli letos — 70-letnici njegovega rojstva — tudi na filmsko platno. Mnogo spominov me veže na dobrodušnega, zajetnega, prijaznega sogovornika Prežihovega Voranca že iz prvih dni po osvoboditvi, ko se je kolesje nove slovenske založbe DZS pognalo v tek; Po osvoboditvi so bile Spominki na Prežihovega Voranca mnoge knjižne police prazne, ljudje pa so hrepeneli po knjigah. Prav zato sta obe ljubljanski založniški posestrimi stopili v stik s Prežihovim Vo-rancem, ki je prišel malo prej iz zloglasnega taborišča smrti. DZS je prevzela v tisk Prežihove novele in potopise, dočim je založniška posestrima Slovenski knjižni zavod (SKZ) prevzela v natisk njegovo «Jamnico», roman soseske. Prežih je prihajal tedaj večkrat v redakcijp Državne založbe, ki je bila nameščena v II. nadstropju ljubljanske Kazine, kjer je tedaj poslovalo ministrstvo za prosveto pod vodstvom dr. Ferda1 Kozaka. Takrat je bil ravnatelj DZS prof. Jože Kos, po rodu Novomeščan, šef literarne redakcije pa je bil znani predvojni založnik naprednih knjig Ciril Vidmar. Močno je vplival na založniško smer urednikov brat književnik, literarni kritik in današnji akademik Jožo V'dmar. Zbirka Prežihovih novel «Od Kotelj do Belih vod» je izšla pn DZS dne 2. februarja 1946, na knjigi pa je še letnica 1945. Knjige je pač izšla z zamudo, ker so bile takratne ljubljanske tiskarne še premalo opremljene in vse tiskarne so bile takrat prenatrpane z naročili. Knjigo je tiskala takratna ljubljanska tiskarna Merkur. Prežihova knjiga je bila natisnjena v dveh izdajah, skupno sedem tisoč knjig, kar bi bilo tudi za današnje, urejene knjigotrške razmerfe dovoljno. Na navadnem papirju je izšlo 4000 izvodov, dočim je bilo boljših izvodov na finem papirju, tako imenovane bibliofilske naklade, 3000 izvodov. Takrat so ljubitelji knjig, ki jih je medvojno zatišje zlakotilo, radi segali po knjigah na finejšem papirju, zato je bila bibliofilska naklada kar precej razprodana. Takih uspehov so bili seveda založniki sila veseli. Se danes vidim Prežihovega Voranca, vsega ponosnega, ko je prišel v redakcijo DZS in so mu izročili prvi izvod njegove knjige «Od Kotelj do Belih vod», ki je prišel pravkar iz knjigoveznice. Veselo sem mu segal v roko tudi jaz in mu čestital k u-spehu. «Kaj takega pa se dogodi res bolj poredko, da bi izšli skoraj istočasno dve slovenski knjigi istega avtorja pri različnih založbah skoraj istočasno») sem mu dejal s priznanjem in Voranc se je res vidoma topil od sreče. Prav tiste dneve je namreč izšla tudi «Jamnica» pri Slovenskem knjižnem zavodu, in tako je dobil avtor Voranc hkrati kar dvoje svojih del v roke. SKZ je imela celo nekaj «naskoka» pred DZS, saj je izšla njena «Jamnica» kakih pet dni pred «Kotljami» in to — po mojih zapiskih — zadnje dneve januarja, dne 29.1.1946. Prežihov Voranc - Lovro Kuhar je imel s korekturami in zaključnimi fazami knjige precej posla. Lektorska opravila pri tej njegovi knjigi «Od Kotelj do Belih vod» je opravila slovenska književnica Lili Novy, ki je bila tisti čas tudi uslužbena v redakciji DZS. Korektorske posle pa je opravil natančni korektor DZS tov. Savinšek. Precej debate je vzbudila naslovna stran nove Prežihove knjige. O naslovu je bilo več predlogov. Se dobro se spominjam, da so nekateri predlagali naslov knjige. «Ce Žila noj Drava nazaj potačo», kakor se glasi uvodna črtica v tej knjigi. Drugi pa so svetovali, naj bi dali knjigi naslov «Od Kotelj da Vesele in 2alostne gore». S tem bi zajeli v glavnem vso vsebino v tej knjigi. Prežihov Voranc je poslušal razne predloge mirno, končno pa je le povedal svoje misli, Po nekajdnevnih razgovorih je. ostalo pri Vorunčevem sklepu, ki je dal' knjigi naslov po zaključni' črtici «Od Kotelj do. Belih vod» zato, da bi ^opozoril že v naslovu bralca na svojo ožjo domačijo in na priljubljene Kotlje. Cim so prvi izvodi knjige izšli, nam je dal avtor vanje svoje podpise. Izvod Vornnčeve knjige z avtogramom mi je še dane* v drag spomini na priljubljenega pisatelja in ljudonulb-ga, prijaznega moža in sobesednika. Z Voramcem fem v času, ko sem bil urednik DZS, čestokrat zapredel v prijateljski pomenek. Brž ko je zvedel; da sem doma s podeželja, sem se, mu menda še bolj prikupil. Spoznal sem, kako visi mož na slovenski zemlji. Ko je zvedel, da domujem v Litiji, me je nekoč vprašal: «Poleg Litije je hribovska vas Prežganj.e?» — «tisto litijsko Prežganje i-ma povsem enako ime, kakor moje rodno Prežihovo», mi Je dejal in mi zastavil vprašanje: «Kako si razlagaš nastanek ime- vedel! šjčasih je bila pokrajina med Ljubljano, Lilijo in Zidanim moì*om. po jobeh bregovih 'reke Savp gozdnata. Obširen gozd je obijaščal tudi vrhove. Ko so pri-‘ šli i v te kraje prvi prebivalci ki So si ž*leli, da bi v tej mični -pokrajini domovali za stalno. Za) prvo življenje jim je nudil hr4*° gožd s koreninicami in drugimi sadeži. V gozdovih je bile tudi dovqlj ■ divjačine, »i jinr krulHo 'pb lačnih želodcih. Pozneje pa so se prvotni prebivalci Jovet odločili, da si bodo uredili njive. Posekali so gozdno dr™je in ga požgali. Na posekali je,nastala plodna zemlja. Postali so poljedelci.,, Povedal- sem mu, dà vprav V okolici Prežganja in Stange še danes delajo plodne njive na ta način ter se poslužujejo, «požigalništva». Tleče drevje vlačijo na grmado s portiočjb dolgih železnih kljuk, ki jih. skujejo samotni kovači v svojih preprostih kovačnicah. Zemljo, ki jo pridobe s požiganjem imenujejo «laz», oittod tudi današnje ime železniške po- staje Laze med Ljubljano in Litijo. Kljukam, s katerim vlačijo drevje na gorišče, pa pravijo še danes «lažne kljuke». V kaki samotni hribovski bajti najdeš lažne kljuke še danes. Tako nekako sem mu tedaj pripovedoval. Prežihov Voranc me je zadovoljno poslušal in mi kimaje pritrjeval: TUdi jaz menim, da je nastal naš Prežihov vrh na prav tak način, kakor , vaše Prežganje, in zato tudi dobil podobno ime, mi. je odvrnil. Se sva z Vorancem o tem modrovala in dodal sem še nekaj krajevnih imen, iz litijske okolice, ki govore o nastanku prvih zaselkov, ko so stari stanovalci trebili gozdove in napravljali rodovitno zemljo in njive. Tako ao nastali kraji Trbovlje in Trebnje (od besede trebiti), Golče, ker so zemljo ogolili. Povedal sem mu, da imamo nad Litijo kar dve Preski, Malo in Veliko, svoje ime pa sta dobila oba kraja, ker so gozdove «presekali». V Mali Preski imajo zdaj še kar dobre vinograde. Obljubil mi je, da bo prišel to kap-ljico poskusit. Pa je ni prišel nikoli. Smrt ga je pobrala prehitro. Zdaj rad obnavljam spomin na pogovore s tem prijetnim, mirnim možem, ki si je postavil v naši' književnosti nesmrten spomin. JOŽE ŽUPANČIČ PfISioriH Ifnevnlk ČUDNA JE ZBIRATELJSKA STRAST Od šibic do budilk Znamke, knjige, avtogrami in denar ljudje najpogosteje zbirajo - So pa še drugi predmeti, ki privlačujejo čudaške in strastne zbiratelje po vsem svetu Zbiranje znamk je že tako razširjeno, da se nikomur ne zdi nič čudnega, ko zbiratelj plača tudi dokaj velike zneske za kako redko znamko, da si z njo dopolni serijo. Dandanes se pravzaprav šteje zbiranje znamk za kulturno delo in pametni vzgojitelji navajajo svoje gojence, da se že zelo mladi lotijo zbiranja teh majhnih in pestrih podobic, kajti dobro vedo, da tako zbiranje ugodno vpliva na duševni razvoj slehernega mladega človeka. Tudi «zbiranje» knjig moremo šteti med najbolj kulturne zbirateljske strasti. Saj si ne moremo misliti kulturnega človeka, ki ne bi imel doma lepe zbirke knjig na svoji polici. PIPE IN ŠKATLICE OD ŠIBIC Pipe in prazne škatlice od žveplenk so tudi predmeti, ki jih ljudje najčešče zbirajo. Znane so med temi tudi sicer slavne osebnosti, književniki in slikarji, ki sc se ponašale s svojimi zbirkami pip in škatlic od žveplenk. Neki slavni general iz prve svetovne vojne ni svojim dedičem zapustil nobenega premoženja, razen zelo lepe zbirke pip. V prvem trenutku so bili dediči, seveda, hudo razočarani, ker niso vedeli za vrednost te zbirke. Toda potem, ko so vse tiste pipe prodali, so bili na mah bogati. Zbiratelji škatlic od šibic so številnejši kot bi mislili. Te osebe ta strast tako prevzame, da so n. pr. angleški zbiratelji teh škatlic organizirali posebno razstavo, na kateri so pokazali 35.000 primerkov škatlic, med katerimi so bile nekatere okrašene s pravcatimi umetniškimi slikami. Seveda so bile vmes tudi čisto navadne škatlice. Zanimive so bile škatlice, izvirajoče iz Bele hiše, lastnina predsednika Roosevelta. Na vsaki od teh je bilo namreč napisano : «Ukradeno P. D. Rooseveltu!» 770 NAVADNIH UR IN BUDILK * Angleška'kraljica Viktorija Je zbirala kašmirske ovratne rute, a njen dvorjanik sir Thomas Theervit, vrvi obešencev. Menda so Angleži v resnici še najbolj vneti zbiralci najrazličnejših predmetov. O nekem od njih n. pr. Je znano, da je v svojem dvorcu imel velikansko zbirko samih konservnih škatel, v katerih je bila hrenova omaka. Tudi ded sedanje angleške kraljice Elizabete je bil strasten zbiralec. V svojih dvorcih je imel veliko zbirko raznih ur. Vsega jih je bilo 770. Navadne ure in budilke. In vse so brezhibno delovale. Za to je skrbelo 84 urarjev. 160 ur, ki so bile v Buckinghamski palači so ti urarji čistili, regulirali in nadzorovali polna dva meseca vsako leto. a v Windscru, kjer je bilo 360 ur, so se v ta namen mudili 4 mesece, ostali del leta pa so uporabili za vzdrževanje kraljevih ur v drugih dvorcih. V tej zbirki, ki Je brez dvoma edinstvena na svetu, je tudi gravirana ura, ki jo je daroval Henrik Vili. Ani Boleni za poročno darilo. TRAMVAJSKE VOZOVNICE, SLONI... Leta 1887 je v Parizu umrl neki starček od lakote in pomanjkanja. Živel je sam, bil je popolnoma zapuščen. Ko je prišla policija v njegovo stanovanje, je našla 80.000 tramvajskih voznih listkov, lepo urejenih po tramvajskih progah in po letih. Bile so tam vozovnice od tramvajev na konjsko vprego do električnih. Ameriški milijonar Beache ima doma 60.000 slonov, v velikosti otroških igrač. Izdelani so iz lesa, slonovine, stekla in gline. Dayton Miller iz Clevelanda pa ima prav tolikšno zbirko pastirskih piščalk. Tam je moč videti piščalke iz raznih predelov Afrike, s Kitajskega, iz Arabije in celo z otokov na daljnem Pacifiku. STEKLENICE, ŽIVILSKE KARTE... Steklenice so že marsikaterega zbiralca zamikale, da jih je jel zbirati. In priznati je treba, da so prav te vrste izdelki nemalokrat pravcata u-metniška dela. Mlada novinar-’ ska Jacqueline Higg ima na podstrešju svoje hiše, lahko se reče, najlepšo zbirko stekle- nic, ki si jo človek more misliti. Od steklenic «Murano» iz XVII. stoletja, pa do živopisa-nih majolik. Vendar pa ni dano vsakomur te umetnine videti, kajti lastnica vso to lepoto naravnost ljubosumno varuje. Nekdanji nižji sodni uradnik v Marseillu, Beligon, ima najbrž edinstveno zbirko najrazličnejših nakaznic, ki so bile med vojno edino sredstvo za prejemanje živil in drugih za življenje važnih potrebščin. V tej Beligonovi zbirki so tudi nakaznice.iz leta 1915. V njej so živilske nakaznice, za premog kuponi za tekstil, za milo, a tudi ponarejeni boni za bencin, za obutev in maščobo. Ko človek gleda vse te raznolike bone in nakaznice, se mu nehote vsiljuje misel, od česa neki je ta Beligon živel med vojno. Njegova zbirateljska strast je bila najbrž tako huda, da se je odrekel že itak pičlim obrokom živil in drugega, samo, da je mogel izpopolniti svojo zbirko. WAGNERJEVI ROKOPISI Nekako pred 25 leti je neki Caumau, ko je bil natakar v jedilnem vagonu francoskih železnic, nenadoma «odkril» Wagnerja in to potem, ko je čisto slučajno prisostvoval nekemu pariškemu festivalu, ki so ga priredili na čast velikega glasbenega genija. Od takrat je ta francoski natakar začel zbirati vse, kar se je nanašalo na slavnega skladatelja: rokopise, plošče, partiture, fotografije, programe, risbe, plakate in drugo. V njegovi «wagnerjevski» knjižnici je več kot tisoč del. Pred kratkim mu je francosko ministrstvo za lepe umetnosti predlagalo, da bi ustanovili v Wag-nerjevi hiši muzej, katerega upravo bi poverili njemu do smrti. A Caumau je to ponudbo odklonil, češ da raje kar sam skrbi za gradivo, ki ga je s tako težavo, potrpljenjem in vztrajnostjo zbiral. GUMBI IN PALICE Skladatelj Clappison Je žbi-ral uniformske gumbe. v svoji zbirki je imel že 7.500 teh gumbov in je bil prepričan, da v tem nima tekmeca. Lahko si mislimo kako je bil prizadet njegov zbirateljski ponos, ko je zvedel, da je neki Belgijec pokazal na posebni razstavi kar 20.000 gumbov! Pred nekaj leti šo v Londonu prodali zbirko piščalk, ki je bila vsekakor edinstvena na svetu. V tej zbirki so bile piščalke vseh dežel na svetu in najrazličnejših oblik. Od policijske do apaške. Ena je bila,, ki so jo našli, celo v nekem grobu Inkov. Geolog in naravoslovec Jules de Malboss,,je začel v 75. letu zbirati les, ki raste na Francoskem. Nastala je tako zbirka okoli 900 palic. Nekatere od teh so imele .še lubje, druge pa so bile ogoljene. T-oda večidel teh palic je zbiratelj skrbno sam zgladil in polakiral, a na nekatere je čelo napisal verze v slavo narave in cvetja, a tudi kake zanimive misli. Kdove, če je ta zbirka še ohranjena v muzeju, mesta Privas, ki jo je prejel v varstvo po učenjakovi smrti. Čeprav se zdijo marsikomu take zbirke dokaj čudne, da ne rečemo ne preveč pametne, so vendarle potrebne in zelo koristne. Saj je v njih ohranjeno na tisoče na videz brezpomembnih malenkosti, ki pa vendarle ohranjajo spomin na preteklost, prikazujejo potomcem umetnost in duha prejšnje dobe ter predstavljajo nadvse koristno gradivo za zgodovinarje in sociologe. r |2 |3 1 1 L J 5 6 7 8 9 io fr iT~ 1“ T, j, vT 1 16 t s 17 18“ fr ■ ; É m a a 20 . fr 23 ■* 25 ir W~ L 1 fr 29 3u m 32 n 33 I lT 35 36 M 38 39 uT ‘ u 62 _ 13 m LL Li ■ 17 18 L9 I5" 51 52 53 55 56 57 sr n W~ gT _ mm r ■ 1 1 61 VODORAVNO: 1. vrsta žita, H ga največ pojedo konji, 5. dostavek, dodatek, 12. izba, 14. zagrebški zoološki vrt, 15. slovenska metropola, 17: sibirski veletok, lg. enaka samoglasnika, 19. tiskovna agencija SZ, 2Ó. reka v Srbiji, 21. krilata žival, 24. pristaniško mestece v severnem Jadranu, 27. plačilo na račun, predujem, 28. vzvišen cilj, vzor, 30. ime ameriškega filmskega igralca Ladda, 32. arabski žie-bec, 33. ognjenik na Siciliji, 34. kratica za «Agencijo demokratskega tiska», 38. veznik, 38 lovsko in ribiško ljudstvo v vzhodni Aziji, 40, enočleni matematični izraz, 42. okrajšano žensko ime, 44. drevesni plodovi, 46. nasip. 48. kokoš, 50. Upanje, 52. grška črka, 53. Avar, 54. starogrški filozof in matematik, 57. denarnica, 59. glavno mesto balkanske države, 60. odpoved službe, 61. drag kamen mlečne barve. NAVPIČNO: 1. del vitezove o-preme, 2. del voznikove opreme, 3. avstralski noj, 4. pripadnik južnih Slovanov, 5. država v zahodni Evropi, 6. levi pritok Volge, 7. kratica za nek. danjo konjsko silo, 8. ime slovenske pesnice Novy, 9. enocelična žival, 10. gorski greben na meji med Dalmacijo in Bosno. 11. najvišja gora Turčije, 13. ženski pevski glas, 14. gmota, tvarina, 16. sadno drevo, 22. trinajsti oziroma petnajsti dan v mesecu po starorimskem koledarju, 23. vojaški oddelek. 25. pristanišče v Kaliforniji, 26. ime slovenskega pisatelja Murnika, 29. drugo ime za janež, 31. moško ime, 35. struja, 36. natakarski učenec, 37. egipčanski bog umrlih, 39. protin, skrnina, 41. staroslovanska boginja smrti, 43. ječa, zapor, 45. skupina ptic, 47. opravilo, 49. mesto v južnem Epiru, 51. nekdanji turški veleposestnik, 54. barva igralnih kart, 55. moško ime, 56. del živalskega telesa, 58. različna soglasnika. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. kinemato- graf, 12. Alarih, 13. Rialto, 15. lirik, 16. Nioba, 17. N. N , 19. mate, 20. dieta, 21. Tea, 22. Ada, 23. gumno, 24. Said, 25. na, 26. domet, 27. Banda, 28. Karaš, 29. žerjav, 30. Parnas, 32. Parma, 33. Arian, 34. Golia, 35. KS, 37. valj, 38. Karel, 39. kot, 40. Ero, 41. kovec, 42. Dale, 43. la, 44. Arnič, 45. kinin, 46. trdota. 48. arnika, 49. revolucionar. IZ AVTOMOBILSKEGA SVETA Novosti na razstavi v Frankfurtu Ravno tako kakor visokomod-ne krojačnice, ki v začetku jeseni in pomladi prirejajo svoje najbolj zanimive defile'e in prikazujejo svoje zadpje kreacije, razkazuje tudi avtomobilska industrija javnosti svoje zadnje modele v celi vrsti salonov,, ki se drug i drugim kosajo, da bi privabili čimveč razstavljavcev in nudili gledalcem čimveč novosti. Jesensko serijo tvorijo saloni v Frankfurtu, Parizu, Londonu in Turinu. Nemška razsta- « RISE Vlado Pirnat Aleš in Peter v vesolju PISE Jože Jesih «Naj stane kar hoče, jaz grem!» se je ojunačil Aleš in se že napotil v rov. Over in Peter sta mu sledila. Stopali so po temnem hodniku. Nenadoma so prišli do razpotja. Od glavnega hodnika se je na vsako stran odcepil manjši rov. «Pojdimo vsak po enem!» je predlagal Over. Peter je šel po levem rovu, ki pa je bil tako nizek, da se je moral sklonjen prebijati po njem. Nekako tesno mu je postalo pri srcu. V roke je vzel fračo, ki mu je dotlej tičala za pasom. Tipaje je prišel do ostrega ovinka. Ko je napravil nekaj korakov, se mu je zazdelo, da vidi pred seboi zeleno luč. Ni se motil. Kmalu mu je močneje udarila v oči. Prihajala je od daleč in ga s čudno močjo pritegovala. Nemočno in razširjenih zenic je koracal naprej. Po celem telesu se je tresel kakor šiba na vodi in potne srage so mu lile po licu. Hodnik se je naenkrat zožil. * Peter je prestrašeno zakričal. Pred seboj je zagledal ogromnega mesojednega metulja, kateremu je med očmi svetila zelena luč. Ob kriku se je žival vznemirila in nekajkrat zamahnila s krili .Nato se je leno obrnila proti Petru, ki je ves omamljen opazoval čudno prikazen. va je prva na vrsti in zato je deloma v neljubem položaju, ker proizvajalci marsikdaj neradi prvi razkrijejo svoje zadnje stvaritve v bojazni, da bj kon-, kurenca utegnila do naslednjih salonov izkoristiti čas za uspešen odgovor. Po drugi strani se noče nihče odreči prvi besedi in tako na tem otvoritvenem salonu lahko gledamo, ter včasih tudi poskusimo, tudi vozila, ki jih ne moremo kupiti takoj. V Frankfurtu je namreč razstavljena cela vrsta avtomobilov, katerih proizvodnja še ni stekla. Za nekatere pa se še sploh ne ve, kdaj jih bodo dobavili. Ce imamo dovolj denarja v žepu, jih lahko samo naročimo. Tako bo na primer prinz 1000 dostavljen prvim naročnikom šele spomladi prihodnjega leta. Sestvaljnega porsche vam trenutno ne svetujemo, ker bi morali čakanj nanj polnih 14 mesecev. Svoje želje usmerite raje na alfa romeo giulia sprint G.T., ki vam ga lahko pošljejo že v treh mesecih. Tudi novi mercedes 600 (da ne bi mislili da je ta podoben domačemu Jičku, vam povemo da stane 7.600.000 lir, da ima delovno prostornino motorja; 6.429 cc. in lahko sprejme 6 oseb) pride na trg šele prihodnjega junija. Nemci se niso hoteli odpovedati nastopu na domači razstavi in tako so poslali tja tudi modele kot so avto Union DKW F 12 in cenejši model F 11, za katere se sploh ne ve, kdaj bo stekla njih proizvodnja. Tisti, ki si želijo novega avtomobila v najkrajšem Času, pa se morajo zadovoljiti z opel ka-dett coupé, in opel rekord epu,-pé, vendar morajo tudi na ta model čakati mesec dni. Domača Industrija je na tej «modni razstavi» pokazala vao slvojo trenutno proizvodnjo in povrh še večji del tega, kar pripravlja za bodoče mesece. To, kar nam je dano gledati, potrjuje solidnost nemške avtomobilske industrije, ki je letos 'znatno povečala svojo zmogljivost in se z naglimi koraki približuje izredno velikemu uspehu. Sodeč po prodaji v prvem šestmesečju tekočega leta (zgrajenih je bilo 1.216.204 osebnih vozil in 127.701 težjih vozil in avtobusov, torej skupno število 1,313.905 vozil) bo nemška avtomobilska industrija postavila na domača in tuja tržišča nad 2 milijona 500.000 avtomobilov g porastkom 13,7 odst. Vendar ne vzbujata pozornosti v Frankfurtu le široka izbira novih modelov in porast proizvodnje: gledalci se gnetejo tudi okoli osebnega avtomobila znamke NSU, ki priteguje njihovo radovednost ne le zaradi svoje zunanjosti, ampak zaradi svojega motorja. Končno so tehniki neckarsulm-ske tovarne le vgradili Wankel motor, v katerega so položili toliko svojega truda ,v vozilo, katerega serijska proizvodnja bo kmalu stekla, kar potrjuje dejstvo, da so vozilu že določili tudi ceno in čas začetka proizvodnje. Wankel motor je torej stvarnost. Tehniki jtevilnih držav so postavili v tà stroj mnogo upov za bodoči avtomobilski napredek. Čeprav ta stroj praktično ne nudi boljšega izkoriščanja energije zaradi svoje bolj enostavne Izgradnje, zaradi manjšega števila vrtečih se delov, zaradi manjšega obsega in seveda znatno nižje teže, bo preosnovil linijo bodočih vozil, pri katerih bo potem mnogo več prostora ra razpolago z» Jjudi ali tovor Ce so nam Nemci pokazali jutrišnje vozilo, so AmerikanCi pomislili tudi na pojutrišnji dan, in predstavili celo serijo avtomobilov za najbolj založene žepe ter izvedbe najbolj drznih stilistov. Avtomobilov dvoživk, ki vozijo po zemlji in po vodi, je že cela vrsta, vendar smo doslej vedno mislili, da mora tak avtomobil le imeti obliko čolna. Am-phicar, razstavljen v Frankfurtu, pa se premika na zračni bla-zini in zmore štiri potnike ter njihovo prtljago. Gonilno moč mu daje stroj 1147 cc. Tudi cena je precej dostopna; vozilo atane namreč le 1.390.000. Zanimivosti je v Frankfurtu bilo torej na pretek. Mrve in drobiž ry> E VEČKRAT se je zgodilo, d: g l :z krste, ker je ,bil le pa videz mrtev Toda tisto, kai se le nedavno pripetilo v Johannesburgu v Južn Afriki, najbrž nima primere v zgodovini. .Nekega dela v našli mrtvega. Ker pa sč>' bile okoliščine te smrti želo je sodnik odredil obdukcijo. In ko je sodni zdravnik z vajeno roko zatezal v truplo, da bi odprl prsno in trebušno votlino, je mrtvec odprl oči Dva policaja, ki sta morala po uradni dolžnosti prisostvovati avtopsiji, sta se pri tem tako prestrašila, da sta pri priči omedlela. Sreča še. da je bil zdravnik bolj trdnih živcev in se je brž znašel. Kar se da naglo, so nesrečnega delavca odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč. Tam so tudi zagotovili,, da bo «mrtvec» kmalu zdrav. M sr rlič nepadoma vstal vc*MšP sumljive, * S ŠTUDENTI se prav zares ni šaliti. Posebno profesorji se jim lahko kmalu zamerijo. In potem se jim le-ti pogosto maščujejo. A študentovsko maščevanje utegne biti včasih neprijetno, čeprav mu ni moč odrekati duhovitosti. To je nedavno izkusil neki pariški gimnazijski profesor. Že v zgodnjih jutranjih urah je nekega dne, pozvonilo v njegovem stanovanju. Iz trgovine so prinesli dve kopalni kadi. Zatem pa so si «dobavitelji» kar podajali vrata profesorjevega stanovanja. Do večera je imel polno stanovanje. Najrazličnejša roba je bila tam: lajna, 4 siamske mačke, 20 kg zeljnatih glav, 24 preprog, 18 m visok strelovod, 15 kopalnih kadi ln še mnogo drugega. Ubogi profesor se je ves dan otepal dobaviteljev, a mu ni nič pomagalo. t VPONSKI Izdelki že kar občutno spodrivajo ameriške ^ I na svetovnih tržiščih. Vse mogoče aparate in strojčke, lepše in boljše izdelane kot so ameriški, je moč kupiti že po vsej Evropi, Afriki, a tudi v sami Ameriki. Za japonske izdelke je vedno polno kupcev, ker so povrh vsega tudi cenejši. Toda, kako morejo prodajati Japonci to toliko ceneje kot Amerikanci? To skrivnost pa je sedaj odkril časopis «Nip-pon News», ki je priznal, da s tistim, kar pojesta dnevno dva Amerikanca ali Angleža, prav dobro izhaja vsaj 10 Japoncev. ☆ v; ■ČASIH se tudi sanje uresničijo. Neki norveški kapitan je pred kratkim sanjal, da se je 3.000-tonska tovorna ladja «Renko», last njegovega svaka, potopila. In ko je svaku nekaj dni zatem pripovedoval o teh svojih sanjah, sta se oba na vse grlo smejala. Toda, dober teden potem je svakovo ladjo v resnici doletela nesreča in nje potopitev je potekala natanko tako, kot jo je videl omenjeni kapitan v sanjah. ★ ■N' [TSO redki primeri, ko se otroci, ki so sicer šibki ln po značaju, tihi, izkažejo z izredno pogumnimi dejanji, ki jih niti vsak odrasel moški ne bi zmogel. Tak primer je komaj 14-letna Nicole Faber iz francoskega mesta Beziers. Bila je sama doma, ko so se nenadoma pojavili v hiši roparji. Komu ne bi od strahu zastalo srce! Mala Nicole pa ni pokazala nobenega strahu S, kuhinjskim nožem se je zakadila tako divje vanje, da so jo zakrinkani in oboroženi roparji urnih nog ucvrli skozi vrata. Njih beg je bil naravnost paničen, in so pri tem odvrgli celo dva samokresa. r/, ☆ Z ARADI živčne napetosti, pomanjkanja počitka in vsakodnevnih naporov je vedno več ljudi resno bolnih. Pravijo, da so to «moderne bolezni» Marsikdo pa označuje te vrste bolnikov za hipohondre ali namišljeno bolne. Najbrž pa jih po krivičnem obsojajo. V zadnjem času smo Imeli priložnost brati, da prevelikega vrveža in nemira niti kače ne prenesejo. V Ženevi so priredili mednarodno razstavo ob proslavi stoletnice Rdečega križa, na kateri so pokazali tudi 500 strupenih kač. Od teh Jih je poginilo kar 200. In biologi so ugotovili vzrok za to: izčrpanost zaradi nezadostnega počitka, neprestanega vznemirjenja, ki je trajalo pozno v noč. ☆ N' •AD 600.000 za poroko godnih, a še ne poročenih žensk, so našteli na Bavarskem. Strokovnjaki, ki ta pojav že več let opazujejo, so tudi povedali, da je samskih žensk vsako leto več. Lahko se reče, da je v tej nemški deželi pravi «eldorado» za moške, ki bi se radi oženili. No, drugi strokovnjaki pa pravijo, da je na Bavarskem vedno več moških, ki so Ši v žddnjih nekaj letih nakopičili bogastvo, ki je močno zvišalo standard v deželi. Kdove, če ni oboje na kak način v zvezi! •••*• > ...... • '* ★ P ORCELAN, izdelan V angleških tovarnah, je že od nekdaj znan po1 svoji trdnosti in, seveda, tudi po drugih dobrih lastnostih. Da ne bi kupci tega. pozabili, so na letošnji veliki mednarodni razstavi v Zuerichu na dokaj nenavaden način pokazali solidnost britanskega porcelana. Sest skodelic za čaj iz porcelana, ki so izdelek znane tovarne Wedg-wood, so položili pod kolesa velikega 12-tonskega bencinskega 'tankerja. Vsako skodelico pod eno kolo. Vse so vzdržale to ogromno težo. Izdelek te tovarne je s tem opravil preizkušnjo z odličnim uspehom. Toda gorja možu, ki ima hudo ženo.... I KOTOM se ves svet smeje zaradi njih varčnosti, Sti- skaštva in skopuštva. O tem se zve vedno kaj novega. Kot nft primer tale o zdravnikovi vdovi. Zdravnik v neki vasi blizu Aberdeena (na Škotskem, seveda!) je umrl. Pokopali so ga tn vdova je naročila tudi nagrobni kamen. Toda žalujoča vdova bi ne bila skotka, če ne bi tudi v tem primeru skisala kolikor se da prihraniti. Da bi bili stroški za nagrobni kamen čim manjši, je prinesita kamnoseku kar ploščo z napisom, ki je bila na zdravnikovi hi«, in mu naročila, da jo pritrdi na nagrobni kamen. Lepo se je svetil napis na spomeniku, ko so ga postavili na grob: Dr. Bruce McCuliogh. Pod imenqm pa je bilo nekaj prelepljeno, tako da se nekaj časa. ni vedelo, kaj Je tisto. No, dež, ki je kmalu zatem padal, je odkril tudi to skrivnost. Vsakdo je lahko bral : ^Sprejema od 15 do 18». » Veljaven od 29. septembra do 5. oktobra OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaš položaj je precej napet, toda zanimiv. Znašli se boste v novih razmerah, ki vas bodo nekoliko vznemirile ter bodo vplivale na vaše sklepe. Skušajte brzdati svojo jezljivost, drugače boste imeli težave s svojimi predstojniki ln sodelavci. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Okoli sebe imate ljudi, ki vas razumejo in ki uživajo ozračje vedrine in prisrčnosti, ki ste si ju znali ustvariti. Srečali boste nove ljudi, od česar boste : imeli korist. Ta teden utegnete tudi dobiti neko športno stavo. Srečen dan ponedeljek. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Zvezde so vam naklonjene in zadovoljni boste z uspehom, ki ga boste dosegli pri svojih bližnjih. Obiskali vas bodo neki tuji prijatelji, ki živijo Zelo daleč. Okrepili boste tudi svoja druga prijateljstva. Srečna sobota. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V zasebnih ali ljubezenskih odnosih bo položaj nekoliko napet, ker bo prišlo do nesporazumov. Toda na vso stvar ne smete’ gledati preveč črno, ter jo skušajte pozabiti s kakšno malo zabavo. Uspeh pa boste imeli na delu ali v poslovnem življenju. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V zvezi s potovanji in obiski vas čakajo važne ljubezenske novosti. S svojo prikupnostjo in čarom boste osvojili neko srce; pa tudi druge ženske vam bodo kazale simpatijo. Tudi v družbenem življenju lahko Izboljšate položaj ln navežete nove stike. DEVICA (od 23. 8, do 22. 9.) Navezali boste stike z zanimivimi in živahnimi ljudmi. V njih druž-bi se boste sprostili ln se izvlekli iz običajnega kolovoza. Tudi potovali boste. Vendar boste nekoliko živčni in se ne dajte zavesti po prvih nagibih. Pri odločitvi hodite previdni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preživljate zelo ugodno razdobje in v svojih odnosih s prijatelji in znanci boste imeli lepe uspehe. Za zaljubljence je ta čas zelo ugoden, zato naj se kar predajajo čustvom, ne da bi jih dušili. Srečni sobota in nedelja. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Čustveno in zasebno življenje bo zelo razgibano. Mnogo boste hodili okrog ln boste srečali več ljudi kot po navadi. Čaka vas tudi novo poznanstvo, ki vas bo nekoliko spravilo lz tira. Vsekakor bo življenje zanimivo in zelo dejavno. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Imeli boste Obilo prilike za zasebna srečanja. Okrog vas boste imeli ljudi, ki vas bodo znali razumeti in ki vas bodo tudi navdušili. Zato boste tudi uresničili neke načrte. Potovali boste v neki večji družbi ter se približali zanimivim osebam. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Ne žrtvujte vsega časa svojim poklicnim obveznostim in načrtom. Ne izogibajte se družbi, kajti odnose z ljudmi je treba gojiti z razumevanjem in naklonjenostjo. Kar se načrtov tiče, boste imeli zelo jasne ideje in tudi dovolj volje, da jih uresničite. VODNAR (od 21. 1. 2.) Preživeli vedre dneve ljudmi, ki jih ima-radi. Spoznali boste tudi nove ljudi in boste lahko na ta način zadovoljili svoje nagnjenje po novostih irv po izmenjavi misli. Z ljimljeno osebo boste nekoliko .preveč občutljivi, za-1n ljubosumni. ■ RIBI «id 2*. 2. do 20, 3.) ,,Preveč so za-i dihate »ase teč se 1 prepuščate melanholiji jn negotovosti. Skušajte črpati mo-Svoje notranjosti ‘ ' jjje v vsaki Ì v družbo . Judi. Vsa oprav aIzvršiti mimo ln JM* vojj voije, aa jin --------- VODNA / A \ d«> 19- [ Y \ boste M i ljudm V J te radi. xste tud merljivi , Medtem ko se je v poslanski zoomici začela razprava o de-' zelnem volilnem zakonu se je v Trstu tudi razživela politična dejavnost strank v zvezi z reševanjem krize v tržaškem ob-cinskem in pokrajinskem sve-V bistvu gre za formiranje nove večine oz. za realizacijo levega centra, proti kateremu se kot možni alternativi postavljata komisarska uprava ali pa stari «centrizem». Sodeč po iz-nJah Predstavnikov KD, PRI, f Dl in PSI, t. j. strank, ki bi lormirale leve center z direktnim ali indirektnim sodelovanjem socialistov, se zdi, da so možnosti za «levi center» pre-ceJ realne kljub čudnim izjavam predstavnikov PSDI 'in ki sta postavila določene Pridržke glede nacionalnih pravic Slovencev, ki so v popolnem nasprotju s tem, kar naj P1 levi center prinesel novega v? demokratičnega v odnosu do življenjskih vprašanj slovenske skupnosti. PSI, ki sicer postavlja v prvo vrsto reševanje Političnih, socialnih in gospodarskih vprašanj, pa istočasno zahteva prav to, da je treba Za^eti tudi z reševanjem pere-cih vprašanj slovenske manjši-rfÀ Vsa ta nasprotujoča, si sta-iifča bodo seveda predmet posojanj v prihodnjem mesecu. Po precej razgibanem razdobij J prejšnjem tednu, se je sindikalno življenje nekoliko nrniriio. v začetku tedna je sicer kazalo, da se bo nadaljevala stavkovna borba gradbenih delavcev, toda po posredovanju ministra za delo, so predstavniki delodajalcev in sindikati pristali na nova pogajanja, JV s® bodo pričela v Rimu 1. okt. Jalova pa so bila pogajanja za rešitev spora glede Premestitve 330 delavcev iz Tržiča v Trst. Intersind, ki zastoja ORDA, ni hotel pristati na osnovno zahtevo teh delavcev, bi jih vrnili v Tržičj mar. več je ponujal samo neke drobtinice. V ponedeljek je bila v Podporo tém delavcem v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovar-'ji strojev stavka, ki pa jo je Proglasila žal samo FIOM-CGIL. v Rimu so se tudi razbila porajanja za sklenitev nove po-s°dbe trgpvinskih uslužbencev. . V zvezi z zaskrbljenostjo delavstva tržaških ladjedelnic je treba vsekakor zabeležiti zagotovilo. podtajnika ministrstva državnih udeležb Gatta predstavnikom sindikatov, da niso niRoli nameravali skrčiti ali opustiti delo ladjedelnice Sv. parka in da bodo tudi to ladjedelnico obnovili in usposobili j konkurenčno borbo. V Bari-Ju Pa je bilo zasedanje Zveze jadranskih pristanišč, ki sta “e ga udeležila tudi tržaški žu-jaP dr. Franzil in predsednik Pokrajine dr. Delise. Po svojem povratku je župan izjavil ra *e jadranskim pristaniščem oetajo boljše perspektive, ker fpi zallteve teh pristanišč nalb-®le na razumevanje pri odgo-prnih krogih jn da je bil tudi nJPr.jen važen korak za usta-Trstu prls^an^ke ustanove v ,, Y tem tednu so se z zadovo-.tvimi uspehi zaključili poprav-zrelostni izpiti na slovenskih '«jih srednjih šolah, zaključi-Pa se je tudi vpisovanje v snovne in srednje šole, med-Jtn ko se v vrtce še nadaljuje. £ončno je treba še omeniti, », so se vrsti,,,.protestov zara-* jjnpisa na spomeniku padlim partizanom in talcem na poko- hS1ŠČU pri Sv- Ani- Pridružili bivši deportiranci v naci-9enih taboriščih, ki so na žu-Pana naslovili ostro protestno in zahtevali, da žrtvam nacističnega terorja postavijo pagrobni napis tudi v sloven-ni. saj je med njimi bila ve-CJna Slovencev. , V Rimu se še vedno nadaljujejo pogajanja okoli spora, ki 6 nastal glede premestitve J-300 delavcev GRDA v Trst. Sindikati zahtevajo njihovo cjklju-mtev v proizvodnjo v Tržiču, splavitev «Poseidona», izvršena arez kakršnih koli ceremonij, Pa predstavlja znak spravljivo- uelavcev, da s svoje strani 'mogoči j o kar najhitrejši potek Pogajanj za rešitev vprašanja, m vznemirja kategorijo meta-mrgov v Tržiču že več mesecev. italijanski konzul v Kopru dr. Zecchin je bil ta teden na obisku y Gorici, Sprejela sta ga prefekt in goriški župan. Z obema je obravnaval skupna vprašanja, ki zadevajo interese sosednih držav. Z zastopnikom neposrednih obdelovalcev pa se je pogovarjal o vprašanju zemlje italijanskih državljanov v Jugoslaviji, ki je podvržena tamkajšnjemu zakonu o arondaciji. Drugega oktobra bo v Milanu javna dražba za košnjo na letališču ob Mirenski cesti v Ge riči. S tem se ponuja štan-dreškim neposrednim obdelovalcem možnost, da se oskrbijo s- krmo m si zagotovijo pre-i rano svoje živine. Ponovni prevzem košnje bi koristil vsem štandreškim in drugim okoliškim živinorejcem, kar bi predstavljalo solidno podlago za povečanje števila goveda v hlevih, tudi v tistih, kjer je sedaj število precej nizko. Za kmetovalce našega področja je prinesel ta teden še dve razveseljivi novici. Goriški občinski odbor je razpravljal o pristopu h konzorciju za razvoj zadružništva v Brdih, pokrajinska uprava pa je zapo-čela četrto fazo uresničevanja načrta za sanacijo živinoreje: izplačala bo vsakemu kmetovalcu, ki bo zaklal za tuberkulozo ali brucelozo obolelo govejo žival, po 20,000 lir na glavo. VAŽNO OPOZORILO Prijavite škodo zaradi neurja Rok zapade jutri Ker so nekateri kmetje, M so utrpeli škodo zaradi strašnega neurja 4. septembra, zamudili prvi rok za prijave škode, je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sklenilo, da bo spet sprejemalo prijave, in sicer do ponedeljka 30. septembra. člani Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki niso še prijavili škode, naj se obrnejo na tajništvo KZ in ZMP, kjer bodo dobili vso pomoč in lahko izpolnili ; posebne o-brazce. Opozarjamo vse prizadete kmete, naj ne zamudijo tega roka, ker potem ne bodo več sprejemali prijav. VINOGRADNIKI IZ DOLINSKE OBČINE SO DOBILI NAGRADE 1 PRIZNANJA ZA SVOJA VINA Kmetje bodo lahko rešili kmetijstvo če bodo znali najti primerne oblike sodobnega obdelovanja in prodaje pridelkov Kakor smo že poročali, je bilo v četrtek zvečer v sejni dvorani dolinskega županstva razdeljevanje nagrad vinogradnikom iz dolinske občine, ki so se s svojimi vini udeležili 7. razstave domačih vin ob priliki tradicionalnega praznika pod mlajem v Dolini. Svečanosti so se poleg nagrajencev in župana udeležili tudi pokrajinski odbornik Corberi, ravnatelj kmetijskega nadzor-ništva dr. Perco. tajnik Kmečke zveze ing. Pečenko, zastopnik Pokrajinske,-*: kmetijskega konzorcija ter poveljnik karabinjerske postaje. Ravnatelj urada za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu prof. Zat-ta je poslal svoje pozdrave in se je opravičil, da ne more priti, ker je bil službeno zadržan. , NAGRADE ZA BELA VINA SO DOBILI: Karmelo Maver - Boljunec štev. 20 (zlata kolajna kmetijskega nadzorništva ) Albin Zerjul - Prebeneg 40 (škropilnica odbora vinske razstave ) Josip Svetina ■ Dolina 216 (srebrna ske uprave) Josip Kocjančič - Prebeneg 43 (5.000 lir od kmetijske zadruge v Trstu) Jakob Žerjal - Boljunec 266 (enoletna naročnina na Primorski dnevnik) Josip Steržaj - Boljunec 142 (diploma) Andrej Hrvat - Boršt 36 (diploma) Oskar Svara - Ricmanje 52 (diploma) Anton Tul ■ Mačkovlje 62 (diploma) ZA ČRNA VINA SO BILI NAGRAJENI: Josip Kuret - Ricmanje 16 (zlata kolajna pokrajinske uprave) Karmelo Maver - Boljunec 20 (diploma) Josip Vodopivec - Dolina 128 (škropilnica kmetijskega konzorcija) Ivan Žerjal - Dolina 111 cije «Aurora») tr-fc-Vu » Pogovor med zakusko po razdelitvi nagrad kolajna pokrajin- (5.000 lir od potovalne agen- Kakor je razvidno Iz gornjega seznama, je dobil dvojno nagrado Karmelo Maver iz Bolj unča, in sicer prvo za belo in drugo za črno vino. To pomeni, da je dober vinogradnik, in da se spozna na kletarstvo. Iskreno mu čestitamo, kakor čestitamo tudi vsem drugim nagrajencem ..................................m,, Naše korenine FRANC KJUDER iz Lonjerja Eden izmed najstarejših Lo-njercev je Franc Kjuder, po domače «Sekov», ki se približuje svojemu osemdesetemu letu. Zadnje čase mu zdravje nekoliko nagaja, tako da ne more v svoj grunt, med trte, kakor bi si želel. Ko je lepo vreme in se počuti malo bolje, pa kar smukne v vinograd, da obrezuje, obvezuje, škropi trte ali opazuje, kako grozdje zori. Ljubezen do kmetovanja, posebno do vino gradništva, mu je v krvi. Še pred prvo svetovno vojno, ko je bil mlad fant, so ga starši poslali na kmetijski tečaj v Buzetu, ki ga je obiskoval z velikim veseljem in dobrim uspehom. Svoje znanje pa je do polnjeval tudi potem in je v prostem času prebiral strokov- ne članke o kmetijstvu v raznih knjigah, revijah in časopisih. še zdaj rad bere. Na naš dnevnik je naročen od prvega dne in ga prebere še preden popije kavo. Naš Franc je bil član v vseh nekdanjih vaških društvih, bil je odbornik prosvetnega društva «Zastava» in soustanovitelj vaške družbe za kamnolom. Več let je tudi delal v kamnolomu ln vozil v Trst gramoz, da bi lahko preživljal svojo družino, obdelovanja zemlje pa ni nikdar opustil. Žena, ki je umrla pred nekaj leti, mu je povila štiri sinove in hčerko, ki so že živi. To je res naša prava korenina! želimo mu, da bi bil še mnogo let pri dobrem zdravju, da bi lahko še hodil med svoje trte in bral svoj časopis, naš Primorski dnevnik. z voščilom, da bi imeli bogato trgatev in dobro kapljico za prihodnjo razstavo. Predstavnike oblasti, goste in nagrajence je najprej pozdravil župan Dušan Lovriha, ki je nagrajenim 'vinogradnikom čestital in pripomnil, naj jirp bodo hagrade v spodbudo, da se bodo udeležili tudi prihodnji razstav. Dejal je, da je organizacija vinskih razstav dobra zamisel in da so miljski ter dolinski občini sledile tudi druge podeželske občine. Tudi letošnja razstava domačih vin v Dolini, že sedma, je dobro u-spela. Pristno domače vino so kmalu pokupili domačini, zlasti pa izletniki iz mesta. Organizacijski odbor bo še prirejal take razstave, toda spričo razmer kmetijstva, posebno pa vinogradništva, v dolinski občini, je pripomnil župan, ni mogoče predvidevati, koliko let bo še mogoče prirejati vinske razstave tega domačega pridelka. Dejstvo ie namreč, da je vedno več zapuščenih vinogradov, da mladina beži s kmetij ter si išče zaposlitve v industriji. Vrh vsega tega pa je enkrat slaba letina, drugič toča, ali suša, ali preveč dežja, ali pa povodnji in neurje, kakor 4. septembra, ko so bile ne samo razdejane poti in ceste, ampak je bil hudo prizadet tudi pridelek. LAŠKO PIVO KMETJE, VRTNARJI Za vsako vaso potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, Ul. Milan« 18 - Telet. 35-16« katera vam nudi po najnižjih cenah navadne tn hidravlične stiskalnice (prese), grozdne milne — navadne in na električni po-|on ter razno vinsko posodo, kakor: kadi, brentače, brente, ®kafe, hrastove sode ter vse potrebno za trgatev. Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «A G R 1 A» r I A PRVOVRSTNO - BELO IN ČRNO - LAŠKO PIVO DOBITE V VSEH GOSTILNAH V TRSTU Zaloga za Trst in okolico - Tel. 225102 IN GORICI Nato je spregovoril dr. Perco, ki je izrazil priznanje nagrajenim vinogradnikom in pripomnil, da kljub težavam in raznim nezgodam ne gleda tako pesimistično na prihodnost tukajšnjega kmetijstva. Dejal je, da se mora naše kmetijstvo specializirati in usmeriti zlasti v vrtnarstvo in cvetličarstvo ter v proizvodnjo tipičnih vin. Glede vinogradništva pa je o-pozoril kmete, naj opustijo način gostih vrst trt, naj vrste redčijo in delajo «latnike», da bodo laže uporabljali stroje in obdelovali trte. Glede vrtnarstva je pripomnil, da se lahko razširi in razvija, ker je bli* mesto, ki je velik potrošnik zelenjave in po vrtnin. Za njim je spregovoril odbornik Corberi, ki je prinesel pozdrave pokrajinske uprave, iskreno čestital nagrajencem in jih pohvalil. Dejal je, da spričo sedanjih razmer ne more biti optimist, niti pesimist. Pripomnil je, da žal prevladuje še vedno nerazumevanje do napprov in potreb kmetov, da kmetijski pridelki nimajo pravične cene, da si na ta račun kopičijo mastne zaslužke razni prekupčevalci ln grosisti, da zaradi birokracije večkrat ne pridejo do učinkovite veljave razni ukrepi v korist kmetijstva, da mladino izvablja z zemlje želja po bolj udobnem življenju. Tako imamo primere, da kmetom plačujejo breskve po 5 lir za kg, potrošnik pa jih mora plačati po 100 lir, ali še več. Komu gre v žep ta razlika? Kmet, ki se muči, hodi v strganih hlačah, prekupčevalec pa se vozi z avtom-ladjo. Nekaj ni v redu. To je treba odpraviti. Za to pa so poklicani predvsem sami kmetje. Take razmere in razvoj zahtevajo, da kmetje nastopajo ne kot reveži in berači, ampak kot enakopravni partnerji. Posamezni kmetje, zlasti mali posestniki, tega ne bi zmogli. Zaradi tega je nujno potrebno, da se organizirajo v, obliki zadrug ali konzorcijev, tako glede produkcije in prodaje kot zaščite svojih pravic. «Kmetijstvo bodo rešili le kmetje», je poudaril g. Corbe- ri in pripomnil, da so kmetje dovolj bistri in marljivi. Glede domačih pridelkov pa Je dejal, da jih meščani znajo ceniti; kar dokazujejo vinske razstave, osmice po vaseh, nakupi meščanov na podeželju itd. Dober domači pridelek najde vedno dobrega kupca. To naj služi našim kmetom kot napotilo, kam in kako naj usmerijo svojo proizvodnjo. Po nagovoru odbornika Cor-berija, ki so ga vsi poslušali z velikim zanimanjem in odobravali, je sledilo razdeljevanje nagrad, nato pa se je pri zakuski in ob kozarcu pristnega domačega vina razvijal v prijetnem vzdušju razgovor med kmeti in predstavniki oblasti ter organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji kmetijstva. Danes v Boljuncu praznik grozdja Danes bo na trgu v Boljuncu tradicionalni praznik grozdja, ki se bo začel ob 14.30 in bo trajal pozno v noč. V posebnem kiosku bodo prodajali po znižani ceni namizno grozdje ih novo domače vino, vaški gostilničarji pa imajo polne zaloge in so se dobro pripravili, da bodo lahko postregli domačim in tujim gostom. Na prazniku bo prav gotovo prijetno vzdušje in dovolj zabave za vse. Igrala bo godba na pihala «G. Brunner» iz Trsta, peli bodo moški pevski zbor iz Bazovice, mešani pevski zbor «Novo Montasio» iz Trsta in pevski zbor «Amici dell’Obante» iz Valdagna, nastopila pa bosta seveda tudi znani kvartet in vokalni duet iz Doline. Na progi Trst-Boijunec bosta podjetji SAP in La Stradale od 13. ure naprej pomnožili odhode avtobusov s postaje na Trgu Stare mitnice, da bodo lahko prišli na svoj račun tudi meščani, ki nimajo svojega vozila. Danes torej ni težka izbira, kam na izlet. PROSEK Kot znano se je pri nas sestavil posebni odbor z namenom, da čimprej reši vprašanje postavitve spomenika nadlim v narodnoosvobodilni borbi. Vsi napredni in dobro misleči vaščani so to pozdravili, saj želijo, da se prav tem žrtvam čimbolj častno in dostojno oddolžimo. Je že skrajni čas, da v tem sledimo tistim vasem, ki so to že davno izvedle. Menimo pa, da bi tudi drugi vaščani, zlasti pa oni, ki so v tej naši epopeji kakorkoli učinkovito sodelovali, mogli odboru pomagati z besedo (nasveti, predlogi) in dejanji. Prav bi bilo, če bi se le ti sestali in se o tem pogovorili. Počitnice so zaključene in v jesenskih ter zimskih večerih bomo oživili prosvetno delo. Gre predvsem za našo dediščino, ki so nam jo zapustili stari Prosečani in Konto-velel: za našo pesem. Kot pravi zastopnik tega rodu: «S tem (pevskim zborom) mora mladina nadaljevati in ljubezen do naše pesmi prenesti na mlajša, ki bodo — kot kaže — glasbeno bplj sposobni, saj jim to lepo posreduje naša podružnica glasbene šole v Trstu. Otroci in njihovi starši so lahko srečni. Naj S'« jih v to šolo čim več vpiše, ker jim bo to samo koristilo». Kako prav misli ta Prosečan! Prosek se naglo modernizira. Koliko je že novih trgovin in obrti! Kmalu bomo Imeli tudi lekarno. Kar pa ne more koristili ne posamezniku ne vasi. je šibkost nekaterih gospodarjev, da se jim ja tako mudilo s trgatvijo, ko vinograd prav v teh dneh (če so sončni) pridobi na količini soka in na njegovi kakovosti. Ta škoda se ne da z ničemer nadomestiti. Naši vrtnarji — cvetličarji so z dosedanjim gospodarskim uspehom prilično zadovoljni. Saj to in kaj več tudi zaslužijo, ker je s tem dosti brige. Sicer se razen petorice, ki se bavi samo s to stroko, vsi cvetličarji ukvarjajo še z drugim poklicem. Naš (tržaški) župan Je obljubil, da bodo naše poti (o katerih se je že toliko pisalo) popravili, ko jih bo prevzela pokrajina. Salomonska oziroma diplomatska rešitev. A če je v tem primeru volk sit, ni koza cela. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiuuiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiKiiiiMiiiiiiiniiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiimiiiimiiHiM NE ZAPUŠČAJTE OLJK Od novembra v Trstu nova oljarna Kmetje bodo svoj pridelek lahko prodali; ali jim bodo izročili njihovo olje V novembru bo začela obratovati v Trstu - Ul. Geppa 17 nova oljarna podjetja Veraldo iz Andrie. Oljarna, opremljena z modernimi stroji, bo imela kapaciteto 5000 stotov letno, predelala bo namreč lahko toliko oliv. Podjetje, ki ima že izkušnje v tej panogi, bo olive odkupovalo od kmetov, ali pa jih bo stiskalo in izročilo olje, s katerim bodo lastniki lahko razpolagali, kakor bodo pač hoteli. Na našem področju so se oljke ohranile še v Miljskih hribih, pri Mačko vij ah in v Bregu, redke pa so na obalnem pasu od Barkovelj do Devina. Najbolj so bile prizadete v hudi zimi leta 1929, ko so skoraj Izginile, novi nasadi pa več ali manj v zadnjih zimah. Stare oljarne so bile v Mačkovi j ah in v Boljuncu, bolj moderna pa v Plavjah, kamor so naši kmetje vezili svoj pridelek dokler niso bile Plavje priključene k Jugoslaviji. Potem je nastal problem, lllllllllllllllllllUHIIMItlllllllllllllllllllHIMUlItllllllltllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIiminilflllMHIIIIIMHIII Ne trgajte grozdja preden ni dozorelo Nekaterih vinogradnikov se vsako leto pred trgatvijo loteva nestrpnost, ki ji pravimo trgaivena mrzlica. Saj je to nekako razumljivo in še da ta bojazen opravičiti z vremenom, boleznimi na grozdju, s škodljivci itd. Vprašanje pa je, če se da opravičiti gospodarska škoda ki nastane zaradi prezgodnje trgatve/' Navadno ss ne da. Vendar je vsakb leto toliko primerov takšne trgatve. Takšne mrzlice kot letos pa menda, še ni bilo. Pojavila se je ob morskem pasu (v dolinski občini, v tržaški . okolici — Prosek, Križ — in menda tudi v na brežinski občini). So primeri trgatve že pred 20. sept., onih takoj po tem datumu pa je že znaten odstotek vinogradnikov. Ni nobeno čudo, če v takih primerih sladkor večkrat ne doseže višine niti za napravo najslabšega mošta (vina), oziroma je med temi in vini poznejše trgatve (bolj zrelega grozdja) v eni in isti vasi tolikšna razlika. Ali je res potrebno, da taki prenagljencl sami uničujejo uspeh svojega truda, ki so ga med letom vložili v vinograd?! Saj grozdje vendar pridelujemo za vino. Za vino pa je razen drugega potreben sladkor. To je splošno znano. A sladkor se nabira v jagodi od avgusta dalje do popolne zoritve grozdja Kako sladkor raste, a istočasno kislina pada, pojasni ta le tabela, ki se nanaša na rizling iz letnika 1952 z državnega posestva v Mariboru. 1.8. je sok vseboval 1 To sladkorja, 26% kisline 15.8. « « « nad 18 fo « 8,4% « 25.8. « « « « 20% « .6,6% « 1.10. « « « « 24% 1 . « 5,5% « Nekako tako se ta proces vrši pri nas in pri drugih sortah. Pustimo torej grozdje na trti, da čimbolj dozori in pridobi na sladkorju. Ce bi v tem času šlo nekaj grozdja pozlu, ni to gospodarska škoda, ker zrelo grozdje ne da le boljšega mošta, ampak tudi pridobi na teži. ker je bolj sočno, in da več mošta kot malo zrelo. ki so ga v dolinski občini skušali rešiti s tem, da bi v RAc-nr.anjih zgradili novo oljarno z denarjem, ki so ga Ricmanjci dobili s prodajo srenjskega zemljišča podjetju Italcementi. Nastale pa so ovire, zadeva se je zavlekla in zamisel je zamrla tudi zaradi zadnjih hudih mrazov. Zadnja leta so kmetje pošiljali svoj pridelek v Furlani- jo, toda to je povezano s stroški in izgubo časa. Kmetijsko nadzorništvo je šlo na roko omenjenemu podjetju, da bi spodbudilo naše kmete, naj ne zapustijo oljčnih nasadov, ampak naj jih še povečajo, ker so v nekaterih krajih ugodni pogoji in se splača gojiti oljke, čeprav jih kakšenkrat ožge mraz. BAZOVICA Prejšnjo nedeljo, smo spremili k večnemu počitku pok. Franca Križmančiča, starega 83 let. Pokojni Franc, po domače «Cfebivka», je bil zaveden Slovenec in dobér pevec; pel je celo vrsto let v prosvetnem društvu «Lipa»; kot solist baritonist, pa tudi v cerkvenem pevskem zboru. Leta 1949 je bil nagrajen od Slovenske prosvetne zveze z diplomo ob ■ priliki 50-letnice obstoja pevskega društva «Lipa». Pokojni Franc je bil veselega značaja in je tudi doma večkrat prepeval s svojo družino. Franc, iskreno sožalje. Izrazom sožalj« se pridružujeta uredništvo in u-prava Primorskega dnevnika. I. Č. njegova žena, tri hčerke in sin so tako lepo zapeli na svojem domu, da so jih domačin' prav radi poslušali m jih občudovali. Dokaz, kako je bil priljubljen, je bil v nedeljo, ko so se njegovega pogreba udeležili, poleg svojcev in članov P. dj «Lipa» a društveno zastavo, vsi vaščani, mnogi iz sosednjih vasi in celo iz Tžsta. Pevski zbor pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca mu je v zadnji pozdrav zapel žalostinke, ob odprtem grobu pa je na kratko spregovoril učitelj Presi. Naj bo pokojnemu Francu rahla domača bazovska zemlja, svojcem pa naše BOLJUNEC V ponedeljek je pri nas zopet žalostno bil plat zvona. Spremljali smo k večnemu počitku Antonijo Pečemk, ki nas je zapustila v starosti 87 let. Pokojnica je bila še pri dobrem zdravju in polna življenja, ko jo je doletela nesreča ln si Je zlomila nogo. Umrla je v bolnišnici po dolgem trpljenju. Vaščani smo pokojnico zelo spoštovali zaradi njenega blagega srca in njene skromnosti. Vsakdo je imel o njej vedno le dobre in pohvalne besede. Zato nam je bilo ob njeni smrti toliko bridkeje. Vsi, ki smo jo dan za dnem videvali in z njo pokramljali, in tudi mnogi drugi, se je bomo vedno radi spo-minjali. KRIZ Radi bi povedali, da niso slabe le poti v naše brege; tudi vaške poti razkrivajo svoje staro cestišče, ker se asfalt mnogokje lušči. Tako nastajajo vdolbine (kotanje), ki se večajo in so nevarne zlasti za dvokolesna vozila, čimprej bi se to popravilo, tim bolje bi bilo, za občino in voznike. Značilna zunanja podoba naše vasi se postopno odmika in odstopa mesto novim okusom. Njeno lice je res bolj pestro ta mično. Vse priznanje pa zasluži res velika m celo vzorna čistoča v hišah in tudi na dvoriščih. V tem gre zasluga predvsem našim ženam. Trgatev bo skoro zaključena, mogoče nekaj dni prezgodaj. Letina Je v splošnem precej dobra. Prilli or'sU'dneTnilr Vreme včeraj: najvišja temperalu-•*(r~»T. mtjrrižja 13.7, ob 19. url H; vlage 60 odst., zračnii tlak 1017,1 «tWKrv , veter 30 km vzhodnik serre vzhodnik, nebo 1 desetino po-no, morje rahlo razgibano. Jferoyz <^>laèri telOP« pelatura morja 20.8, Tržaški dnevnik PREGLED PROMETA ZA PRVIH LETOŠNJIH 8 MESECEV Nafto in derivati predstavljajo skoraj polovico pristaniškega prometa Cd vseh postavk je bil zabeležen malenkosten napredek le pri prometu z raznim blagom Danes, NEDELJA, 29. septembra Miha ! Sonce vzide ob 5.59 In zatone ob 17.51. Dolžina dneva 11.52. Luna vzide ob 16.18 in zatone ob 1.01 Jutri, PONEDELJEK, 30. septembra Jelka PROMET TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA V PRVIH OSMIH MESECIH VRSTA SLAGA 1963 januan-avgust 1962 januar^avgust primerjava + ali — premog 145.196 172.143 — 26.947 žitarice 93.304 201.562 — 106.258 rude 575.095 666.264 — 91.169 nafta in derivati 1.599.928 1.638.732 — 38.804 les 113.164 131.767 — 18.603 razno 733.374 721.277 + 12.097 SKUPAJ 3.260.061 3.531.745 — 271.684 namreč v letošnjih prvih osmih mesecih izkrcali 33.224 ton tropskega ieta, medtem ko so lani 33.050 ton. Vkrcali pa so letos 79 tisoč 920 ton rezanega evropskega lesa (po večini mehak les), med- V zadnji uradni publikaciji tržaške trgovinske zbornice, posvečeni izključno pristaniškemu prometu, so objavljeni podrobni statistični podatki o pomorskem in telezniškem prometu od januarja do avgusta in primerjava s stanjem v istem razdobju lanskega leta. Iz podatkov o pomorskem prometu izhaja, da je tržaško pristanišče v letošnjih prvih osmih mesecih izgubilo 271.684 ton prometa. Iz objavljene statistične tabele izhaja, da je pristanišče izgubilo skoraj vse vrste prometa razen1 prometa raznega blaga, ki pa je le neznatno narastek Občuten je padec prometa s pre-mogom, pri čemer je treba upoštevati, da gre zn stalno tendenco padanja, ki odraža novo nabavno politiko Avstrije. Znano je namreč, da je Avstrija dolgo povojno razdobje uvažala velike količine premoga iz ZDA in ga dobavljala skozi Trst. Sedaj je dobršen del nakupov za potrebe svoje jeklarske industrije in za druge potrebe preusmerila proti Poljski in Sovjetski zvezi, ameriški premog pa dovaža z lastnimi ladjami do Hamburga in nato po nemških železnicah. Podobni so tudi razlogi za naravnost kritičen padec prometa z žitaricami in z rudami (predvsem železno rudo), kjer tržaško pristanišče ne more vzdržati konkurence'tujih pristanišč. Promet z nafto se je le neznatno znižal, saj gre za velike količine in je padec lahko tudi povsem slučajen, saj v statistični tabeli navedeno količino nafte pripelje ena sama velika petrolejska ladja. Bistveno za pristanišče pa je dejstvo, da znaša promet z nafto in derivati skoraj polovico celotnega pristaniškega prometa. Ta promet pa je za pristanišče najmanj donosen. Padec prometa z lesom je kritičen, pri čemer gre v prvi vrsti za padec prometa z rezanim evropskim lesom. V pristanišču so obletnici vstaje Neaplja, ker pri-M"ii"i"i"i"iiii"ii"HiMmmniHMninilin!iwmiMininmimiiÌHlfiimmtiiimiiiitiHiimnikliiiii,„liii tem ko so ga lani vkrcali 98.717 ton Promet z raznim blagom je zabeležil skromen napredek 12.097 ton. Sestanek zveze malih industrijcev Včeraj se je sestal vodilni svet Zveze malih in srednjih industrij, cev, ki je razpravljal o raznih vprašanjih male in srednje indù-strije. Predvsem so obravnavali vprašanja delovne sile, delovnih pogodb, reforme socialnega zavarovanja in finansiranja podjetij. Sklenili so, da bodo ustanovili vrsto študijskih komisij, ki bodo po opravljenem delu poročale predsedstvu o raznih vprašanjih. Na prefekturi se je v petek zvečer sestala posvetovalna komisija o cenah, ki ji je predsedoval tajnik trgovinske zbornice dr. Setinbaoh. Komisija je proučila vse gradivo, ki so ga v zadnjih tednih zbrali v zvezi s cenami mesa na drobno. Za sestavo dokončnega poročila, ki ga bo po-svetovalna komisija predložila jutri pokrajinskemu odboru za cene, so se člani komisije večkrat sestali na trgovinski zbornici s predstavniki trgovcev na debelo in na drobno ter z raznimi drugimi osebami in ustanovami, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. ...........................ninnili......iniinininn...................um VČERAJ V MILJAH OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI Svečana otvoritev I. evropske filatelistične razstave odporništva Pri razstavi sodeluje 10 držav in številni posamezniki - Velik moralni pomen te edinstvene razstave SESTANEK POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE Jutri sprejeti sklepi o cenah mesa na drobno? V petek se je sestala posvetovalna komisija o cenah, ki je proučila V6e zbrano gradivo Jutri se bo sestal pod [predsedstvom podprefekta dr. Pasina pokrajinski odbor za cene, 'ni bo baje sprejel Sklepe v zvezi z določitvijo cen mesa v prodaji na drobno. Včeraj ob 19. uri je bila v občinski telovadnici v Miljah otvoritev 1. Evropske filatelistične razstave odporniškega gibanja. Slovesnosti so se udeležili vladni generalni komisar dr. Mazza, senator Vidali, poslanka Bernetičeva, jugoslovanski konzul Oluič, tržaški podžupan prof. Cumbat, ravnatelj pokrajinske turistične ustanove dr. Rinaldini ter predstavniki partizanskih in političnih organizacij. Goste je najprej pozdra. vil miljski župan Giordano Pacco, ki je poudaril, da je miljska občinska uprava dala pobudo za to do sedaj edinstveno prireditev, da bi na ta način proslavili 20-letnicn odpora proti nacifašizmu in počastili spomin padlih za svobodo in žrtev nacifašističnega terorja. Pripomnil je, da je pobuda naletela v Italiji in po raznih evropskih državah na ugoden odmev in zbudila veliko zanimanje ne samo filatelistov, Nato se je v imenu občinske uprave in organizacijskega odbora zahvalil vsem državam ter posameznikom, ki so poslali na razstavo tako bogate zbirke in material zgodovinskega pomena. Za njim je spregovoril dr. Rinaldini, ki je dejal, da ni gola slučajnost, če je ta razstava odprta prav ob obletnici vstaje Neaplja IV Dr. Frane Tončič sedemdesetletnik Ti ■pip Prav qotovo se bodo vsi, ki ga požndjotn bodo brali te vrstice, začudili. Ne bodo mogli verjeti, da ima dr. Frane Tončič, tržaški odvetnik, jiHTi 70 let. Ko ga srečaš po cesti, ga poslušaš, kako govori in vidiš, kako nastopa, mu nobeden ne bi prisodil leta, ki so mu zapisana v matičnih knjigah. Dr. Frane Tončič je namreč rojen v Hrušici pri Podgradu pred 70. leti. Proslavil jih bo jutri. In beseda «proslavil» je v tem primeru prava v vsakem pogledu. Dosedanja leta se mu ne poznajo. Njegov korak je še vedno prožen in njegov duh vedno enako svež. Pdi,\kÙ jo je. doslej prehodil, njegovo življenje in njegovo delo, pa ga enako upravičujejo, da jutrišnji dan «proslavi». Po končani osnovni šoli so ga vpisali v takratno hrvaško gim-naz.jo v Pazinu, kjer je imel znane slovenske in hrvaške profesorje. Med njimi pisatelja Vladimiro Nazora in slikarja Sašo Šantlja. Ko j o je dovršil, je moral k vojakom. Divjala je prva svetovna vojna in po propadu stare Avstrije se je vpisal na visoko šolo. Sprva na Dunaju in nato na pravno fakulteto v Padovi, kamor je takrat šla večina slovenskih in hrvaških visokošol-cev, ki so študirali v Italiji. Med visokošolskimi študijami se je — kakor skoro vsi nekdanji slooenski študenti v Italiji — preživljal s svojim delom. Bil je urednik pri političnem dnevniku «Edinost» t> Trstu. Kasneje je prevzel uredništvo na novo ustanovljenega tednika v Trstu «No-vice», kjer je v politični polemiki in boju spretno in elegantno vihtel in zastavljal svoje pero. Udejstvoval se je marljivo v Akademskem fetialnem društvu «Balkan» v Trstu, ki je pozneje vključevalo tudi srednješolce. Doživljal je težko, naravnost heropiko dobo Slovencev za časa fašizma, nočne napade na uredništvo, upravo in tiskarno «Edinosti» in vsa ostala nasilja fašistov nad našim človekom, njegovimi duhovnimi vrednotami in njegovo imovino in s svojim toplim srcem, v katerem domuje obenem tudi pogumen ponos, sodo-žAiljal bedo in upor našega Ijud- kazuje žrtve in doprinos evropskih narodov v borbi proti nacifašizmu, za svobodo in prijateljstvo med narodi, za mir. Pripomnil je. da se je Pokrajinska turistična ustanova z veseljem pridružila miljski občini in miljskemu filatelističnemu društvu za prireditev te razstave. Ze sama filatelija prispeva k medsebojnemu spo. znavanju med narodi, taka mednarodna razstava, kot so jo organizirali v Miljah, pa ima še večjo moralno vrednost in prikazuje stremljenje vseh narodov po miru. In mir, je zaključil dr. Rinaldini, je glavni pogoj za turizem Vladni generalni komisar je pre. strigel trak ob vhodu, nato so razdelil; diplome in nagrade, gostje in številno občinstvo pa so si z velikim zanimanjem začeli ogledovati razstavo, ki obsega vso veliko telovadnico. Filatelisti so seveda takoj navalili na poštni urad. ki je bil urejen na razstavnem prostoru jn je deloval le včeraj, da so na komemorativne razglednice in pisma dobili poštni žig z datumom otvoritve razstave Ob tej priliki niso bile izdane posebne znamke. Razstava bo odprta do 6. oktobra, in sicer ob nedeljah od 9. do 13. in Od 16. do 20. ure,'ob delavnikih pa od 10. do 13. in od 18. do 20. ure. Z Uradni list štev. 242 od 13. t. m. objavlja razpis vsedržavnega natečaja z izpiti za 550 mest v stalni gasilski službi. Za podrobne informacije naj se prizadeti obrnejo na urad za osebje pri tržaškem pokrajinskem poveljstvu gasilcev, Trg Nicolini št. 4. Jinsko cesto Ključ pri RicmanJIh-Prebeneg. Avtobusi, ki vozijo na progi Trst-Prebeneg in Trst - Dolina (skozi Boršt), se bodo morali v omenjenih urah ustaviti ob robu pokrajinske ceste pred vhodom na trg. Kršitelji omenjenih predpisov bodo kaznovani z globo, ki jo predvideva zakon. ukrepih opustil novinarstvo, se je dr. Tončič ves posvetil odvetništvu, v katerem še danes deluje znan in splošno spoštovan. V hudih letih preganjanja se ni umaknil. In to ga je leta 1940 spravilo v ječo in naslednje leto v znanem tržaškem procesu, v skupini, intelektualci imenovani, pred fašistično posebno sodišče. Obsojen je bil na dolgo vrsto let, od katerih jih je nekaj preživel v ječi Castelfranco d’Emilia, od koder se je vrnil v Trst leta 1944. Ze v ječi se je spoznal z osvobodilnim gibanjem, kateremu se je brezpogojno priključil. Po vojni je bil v izvršnem odboru Slo-vensko-italijanske antifašistične unije. Ze vrsto let Je ugleden predsednik društva «Pravnik», v katerem je dal premnogo pobud in v imenu katerega je večkrat nastopil v obrambo jezikovnih in ostalih narodnostnih pravic Slovencev v Italiji. Dr. Frane Tončič je osebnost: v njegovem zasebnem in poklicnem nastopu so združene uglajenost, umirjenost, neodbijajoča samozavest, toplina srca in razumevanje za človeka in njegove tegobe. Tržaški Slovenci. imajo v njem razumnega in v mestu spoštovanega predstavnika svojega življa, njegovih moralnih in intelektualnih vrlin. Vsi prijatelji — in teh ni malo, sovražnikov pa sploh nima — mu ob njegovi 70-letnici prisrčno čestitajo in iskreno želijo, da bi njegova življenjska pot bila še dolga ob svežini duha in čilosti telesa in da bi njegovo delo bilo še vnaprej uspešno in plodno za našo skupnost. .........................................•'•"n....... ,u im ............................................................................n „„ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. septembra 1963 se je Ugovor o ustavnosti zakona «Merlin» Na razpravi pred prizivnim sodiščem v Trstu, pri kateri je na zatožni klopi sedela ženska, ki je bila obtožena podpiranja in izkoriščanja prostitucije, je odvetnik obrambe Giuseppe Nardi predložil sodišču ugovor o ustavnosti zakona od 20. februarja 1958 št. 75, ali raje zakona Merlin. Po mnenju odvetnika Nardija je omenjeni zakon stopil v veljavo z namenom, da se zatre prostitucija in da se zaprejo javne hiše, toda odvetnik uvidi protiustavnost zakona v tem. ker je imel nasprotne posledice, kot se je pričakovalo, in sicer, da je povzročil nevšečnosti in škodo. Potem ko je citiral govor, ki ga je ime! državni tožilec najvišjega sodišča pri otvoritvi sodnega leta 1962, je Nardi naštel vse tiste pomanjkljive točke omenjenega zakona in po katerih naj bi bil zakon Merlin protiustaven. Člen 32 republiške ustave jamči za javno zdravstvo, ki je temeljna človeška pravica. Potem ko je zakon Merlin stopil v veljavo pg se ni izvajala nobena zdravnfSka kontrola oseb, ki izvajaj* prostitucijo. Nadalje. je Nardi navedel netočno primerjanje izkoriščevalcev z dajalci sob ter omenil še, da člen 8 istega zakona ne opiše dovolj jasno kaznivega dejanja in dopušča obrazložitev krivde, kar pa je zelo važen juridični element. Na podlagi teh argumentov je odvetnik Nardi zahteval, da se akti predložijo ustavnemu sodi- šču. Predsednik prizivnega sodišča je sprejel zahtevo in prekinil razpravo za nedoločen čas ter s tem dal možnost obrambi, da izpolni svojo zahtevo ter javnemu tožilcu, da se o zadevi izreče. V torek nadaljevanje razprave o deželnem volilnem zakonu V poslanski zbornici se bo razprava o volilnem zakonu za d“-želo Furlanijo-Julijsko krajino ponovno začela v torek zjutraj. Za diskusijo je vpisanih še 6 govornikov in računajo, da se bo do konca tedna zaključila. Shod Touring kluba Danes se bo udeležilo 14. shoda Touring kluba 200 starih članov. Med njimi je tudi Ettore Cluzzer iz Milana, ki je član TCl že od leta 1897. Številni so tudi člani, ki so vpisani v klub 2e od začetka tega stoletja. Shoda se bodo udeležili najvišji voditelji Tou-ringa. Petkov sestanek je trajal pozno v noč, ker so morali člani posvetovalne komisije proučiti vse zbrano gradivo in ga urediti tako, da ga bodo lahko jutri obrazložili pokrajinskemu odboru za cene. Prefekiturni organ bo torej danes imel zaključno besedo v tej važni zadevi, ki zanima vse trža-šlke potrošnike, ki so bili zlasti v zadnjem letu priče nenehnemu višanju cen mesa v prodaji na drobno. Sicer pa bi bilo potrebno, da bi v Trstu proučili ne samo ceno mesa na drobno, ampak celotno vprašanje uvoza odnosno dobave govejega mesa našemu mestu. Ze večkrat smo omenili, da tržaško področje lahko uvozi letno z jugoslovanskega obmejnega področja za 200 milijonov lir govedi brez carine, kar se doslej na tržaškem trgu sploh ni niti poznalo pri ceni na drobno. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da je v neposredni bližini Trsta, na proseški postaji, eno največjih uvoznih središč živine iz tujine, tako da so prevozne cen» živine od Proseka do Trsta zelo nizke. Kljub temu je bilo ugotovljeno, da se v Trstu prodaja meso slabše vrste, ki prihaja zlasti z italijanskih nižinskih področij. Ukinjene vožnje tramvajev h kopališčem Ravnateljstvo mestne prevozne službe Acegata sporoča, da tramvaji prog 3 in 8 od 1. oktobra dalje ne bodo več vozili na odcepu h kopališčem po Nabrežju «Troiana». C Pokriti bazen na Nabrežju T. Gulli bo zaprt za javnost in za vsako športno aktivnost od 30. t. m. do zaključka normalnih vzdrževalnih del. Motorist iz Pobegov se je ponesrečil v Trstu Okrog 13. ure so včeraj z za sebnim avtom prepeljali v bolnišnico 48-letnega kmeta Antona Rina Sava od Pobegov pri Kopru št. 102. Zdravniki so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi živčnega pretresa, začgsne izgube Spofnina ter ran na obrazu in le-Vetri zapestju. Agenti prometne policije, ki so prišli na kraj nesreče, so povedali, da se je Sav ponesrečil v Ul. Flavia pri hišni št. 29. ko je privozil z motornim kolesom Puch in je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad motorjem ter se zvrnil na cesto. RESOLUCIJA PROSVETNEGA DRUŠTVA V SKEDNJU Popravite krivico! V resoluciji opozarjajo, da predstavlja izključno italijanski napis na spomeniku padlim partizanom, zanikanje idealov svobode in enakopravnosti Prosvetno društvo v Skednju je v imenu svojega članstva, po svojih odbornikih, zbranih na izredni seji dne 27. septembra 1963 sprejelo resolucijo, v kateri ugotavlja, da je tržaška mestna občina postavila na pokopališču pri St). Ant spomenik padlim v vojni, da iz istega ni razvidno, da so žrtve padle v borbi proti nacifašizmu in da je na tem, spomeniku napis izključno samo v italijanščini, kar predstavlja ne sa. mo hudo diskriminacijo na škodo Slovencev, ampak tudi zanikanje idealov svobode in enakopravnosti, za katere so padli borci žrtvovali svoje življenje. Ker so med padlimi tudi mno-goštevilni Slovenci, Prosvetno društvo v Skednju zahteva, da tržaška mestna občina poskrbi, da se ta nezaslišana krivica po. pravi, da se poleg italijanskega postavi tudi slovenski napis in da se s takimi in podobnimi početji enkrat za vselej preneha. Promet vozil v Dolini za «Praznik grozdja» Dolinsko županstvo sporoča, da bosta danes, za «Praznik grozdja», zaprti za promet vseh vozil od 13. do 20. ure glavni trg v Dolini in notranja občinska vhodna cesta, ki pelje iz Boršta do vhoda v pokra- Slovenski klub v Trstu, Ul. Geppa 9 otvarja v torek, dne 1. oktobra ob 21. uri vrata novemu poslovnemu letu, sezoni 1963-64. Na otvoritvi bo koncert komornega zbora prof. Vrabca. Vabimo prisrčno vse prijatelje Slovenskega kluba na otvoritveni večer nove sezone. Slovenska prosvetna zveza vabi na Izredno zanimivo predavanje prof. BIRTHE TRAERUP iz Kopenhagena «DANSKA NARODNA PESEM» Predavanje bo v sredo, 2. oktobra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9. e %-rssz 72 “prtSiiVn *> i«»wa»i» 1—1“ “™“ “ Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 78-Ietma Canneto Già. chln por. Grossmamm, 9l-le*na posa Glacomini vd. Fanatizzi, 52-letni Albino Orevatln, 42-letna Lidia Norbe-do por. Negrisin, 73-letni NIcolf) Lanza, 87-letna Valleria Feritila por Živec, 39-letni Gluho ZanoUa, 53-let-na Umberta Ceri por. Macchi, 5 mesecev stari Gianfranco Tuntar, 73-letni Edoardo Mi «dr, 75-letni Mario Bruni. OKLICI: električar Felice Druscovi di In pomoč bolničarka Gemma Dambrosl, mizar Flavio Volpato in gospodinja Lucia Zorzlnl, karabinjer Antonio Parlante in šivilja Alice Puzzer. karabinjer Redento Ma rt lini In gospodinja Stella Cavarzan, električar Sergio Lanza lit gospodinja Rosina Jerman, električni varilec Giuseppe Arbore In frizerka Antonia Petruzzi, k lesar Riccardo Mazza-roli in krznarka Elisabetta Fossati, davčni Izterjevalec Giorgio Mutirati In uradnica Maria Pavento, karose-rlst Liviano Piceoh In šivilja Eivl-na Cossi, električar Antonio Pacor In šivilja Diana Mizza. šofer Adriano Bandi ln gospodinja Luigia Bardi. uradnik Carlo Vidonl in gospodinja Gabriella Muggla, mizar Emilio Pirc in gospodinja Laura Ukmar, trg. pomočnik Lucio Vichi ln proda-■■ >mbo, častnik Pa- squale Marzio ln uradnica Fiorenza Včeraj-danes 1 ja AuireMa OiiuJc, 2idar Albino Malalan ln gospodinja Maddalena Gher-lanl, mehanik Aldo Balbi in šivilja Mirlana Barberini, mehanik Stanislao Renar ln gospodinja Ersilia Sain. Mosetti-Bogino, livar Gianfranco Temsi in šivilja Rita Gturgiovioh, pek Antonio Mauriello In prodajalka Liliana Garbin, agent P.S. Augusto Basšanese in šivilja Gutgaielmtma Cappello, delavec Mario Ctulio in Flavia Krammerstetter, uradnik Marko Hmeljak in učiteljica Karolina Radvano vsky, električar Giuseppe Farneti In prodajalka Daria Rebula, pleskar Ivo Giarello ln gospodinja Žira Crevatln, trg. pomočnik Giorgio Pizzi« in uradnica Liliana Vascotto, uradnik Gianfranco Dughierl In u-radrtica Maria Germana FBH, karto-tehnik Marcello Clprlanl In gospodinja Anna Fhciur, karabinjer Benedetto Sorino in gospodinja Antoniet- URARNA - ZLATARNA •— LAU RENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata Izbira ur ln zlatnine za POROKE in KRSTE Poseben popust 1 ta Pasquali echio, trg. pomočnik -Mario Cane lani in prodajalka Lucia Assenti, poslovodja bara Antonio Altin ln gospodinja Luciana Grippari, li-tograf Alberto Marcolln ln frizerka Flavia Dainese, uradnik Salvatore Urzi in gospodinja Lucilla Lopez, računovodja Attilio Marangon in prodajalka Bruna Peteanl, natakar Rienzo Collina ln natakarica Assunta Manna, uradnik Erasmo Papale in gospodinja Irma Franco, krojač Claudio Pangher ln gospodinja Giovanna Lettner, trgovec Mauro Soatizzi In prodajalka Liliana Brumlni, inženir Antonio Meloni in študentka Maria Bani, Pietro Oggionl In Carla Vlila, uradnik Carlo Perlevitz In prodajalka Angela Stanzaml, mehanik Giulio Zimbettl In gospodinja Gii anca ria Pe-renztn, pismonoša Giorgio Rotta in uradnica Maria Stulle, bančni uradnik Giuseppe Pezzani ln gospodinja Antonietta Praussello, upokojenec Giulio Bi lotta in gospodinja Santa Acquavlta, tekstilni delavec Nevlo Zeriall in delavka Clara Balbi, učitelj Rino Galliteli! in uradnica Li-via Carapella, bančni uradnik Adriano Semen in vzgojiteljica Andreina Saksida, upokojenec Francesco D’Augusta in gospodinja Maria Viviani, mehanik Luciano Mazzaroli In iivl- LOTERIJA 27 39 57 63 26 40 12 71 84 78 ENALOTTO 1X1 X 2 X X 1 2 112 Kvote: 12 točk — 3.522.000 lir; BARI 18 47 15 85 CAGLIARI 41 67 79 87 FIRENCE 29 53 35 25 GENOVA 60 72 13 4 MILAN 89 80 25 9 NEAPELJ 32 8 84 73 PALERMO 41 65 86 85 RIM 3 86 18 52 TURIN 66 57 36 79 BENETKE 22 33 85 70 11 točk — 247.600 lir: 15.800 lir. 10 točk — NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, istrska ul. 43; Plzzul-CIgnola. Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. LEKARNE ODPRTE DANES Biasoletto, Ul Roma 16; Davanzo, Ul. Beintoi 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul, Montorsino 9 (Rojan).. . Nazionale 14.30 «Colpo grosso al Casino» Jean Gabln. Arcobaleno 14.30 «Il gigante» War-nercolor. James Dean, Elizabeth Taylor, Rook Hudson. Excelsior 14.30 «International hotel» Elizabeth Taylor, Richard Burton. Technicolor. Fenice 14.30 «Il boom» Alberto Sordi. Gianna Maria Canale. Grattacielo 14.30 «Il buio oltre la siepe» Gregory Peak. Film nagrajen s tremi Oscarji. Supercinema 14.30 «Gli imbroglioni» Walter Chiari, Raimondo Viaoello, Antonella Lualdi. Alabarda 14.00 «Una ragazza nuda» Prepovedano mladini. Filodrammatico 14.30 «Capitani di ventura» Vandiisa Guida, Mario Petri. Aurora 15.00 «Bllily Budd il vascello infernale» Cristallo 15ÌOO «Il sole nella stanza» Technicolor. Sandra Dee. Capitol 16.30 «L’indomabile». Technicolor. Jeanne Valerle. Garibaldi 14.30 «L’occhio caldo del cielo». Technicolor. Rock Hudson, Kirk Douglas Massimo 14.30 «L’uomo del Texas» Willard Parker. Impero 14.00 «Una ragazza chiamata Tamifco». Moderno 14.00 «Lolita» James Ma-son, Sue Lyon. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Astoria 14.30 «Barabba». Technicolor. Anthony Quinn, S'ivana Mangano. Astra 15.00 «Agente 007 licenza di uccidere». Vittorio Veneto 13.30 17.00 21.00 — «Via col vento». Technicolor. Clark Gable, Vlvlen Leigiht. Abbazia 14.CO «Dan 11 terribile» — Technicolor. Roak Hudson, Julie Adams. Marconi 14.00 «La guerra del bottoni». Največji uspeh leta 1963. Ideale 14.30 «Ij giorno più lungo». Skedenj 16.00 «Cartouche». Technicolor. Jean Pauj Beimondo. Claudia Cardinale. Jutri «Laura nuda» Giorgia Moli, Thomas Mtìian, Šolske vesti Ravnateljstvo Državne nižje Industrijske strokovne In enotne srednje šole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsi-no 8) obvešča, da bo začetna šolska maša v rojanski župni cerkvi, v torek dne 1. oktobra t.l. Zbirališče pred šolskim poslopjem ob 9.15. Ravnateljstvo Enotne srednje iole tčr Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v torek dne 1. oktobra 1963 ob 18.31 v cerkvi prt Sv Ivanu. Začetna sv. maša za dijake učiteljišča In Trgovskega tehničnega zavoda v Trstu bo v torek dne 1. oktobra 1963 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1963-1964 v torek dne 1. oktobra 1963 ob 9. url s sv. mašo v Ul. Gšustlnelll. Ravnateljstvo Državne srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo začel pouk v torek 1. oktobra ob 10. uri Prvošolci naj se zberejo v telovadnici, drugo- In tret-ješolci pa v razredih. Šolska maša bo ob 11, uri v cerkvi pri Sv. Jakobu, Ravnateljstvo Industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča. da bo začetna šolska maša v torek dne 1. oktobra 1963 ob 9. url v cerkvi sv. Roka v Nabrežini Pri ritenski vožnji je podrl motorista Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj sprejeli 52-letnega delavca - Antonia Passavantija iz Naselja S. Mauro 94/a v Sesljanu Zdravniki so mu ugotovili kostne zlome na levi roki, udarce po desni' strgni prsi, obrazu, rokah ih desni nogi. Okreval bo v 15 dneh. Passavantija je v bolnišnico prepeljal 25-letni Claudio Pgdrazzi iz Sesljana 87/d s svojim avtom TS 52363, s katerim je povzročil nesrečo. Povedal je, da je Passavantija podrl ko je hotel ritenski s svojim avtom priti z neke ceste v Naselju S. Mauro na državno cesto. Ni pa se zavedel, da je Passavano vozil z motorjem za njegovim avtom. Po nesreči je Pe-drazzi Passavantija pobral in ga prepeljal v bolnišnico. Motorist podrl neprevidnega otroka Sinoči se je v Ul. Ponziana dogodila cestna nesreča, katere žrtev je postal 7-letni Alessandro Blasoni iz Ul. Gavardi 7. Ko se je igral, je nenadoma stekel na cesto med dvema parkiranima avtomobiloma. Tedaj je privozil na lambreti 66-letni Teodoro Giacomini, ki stanuje v isti stavbi kot Blasoni. Giacomini otroka ni opazil in ga je podrl. Za zasebnim avtom so malega Alessandra prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma leve piščali. Okreval bo v 40 dneh. Dramatično trčenje motorja z avtomobilom Trg Sv. Jakoba je bil včeraj ob 10.45 prizorišče hude prometne nesreče, ki j« zehtevàla dva ranjenca. Malo prej se je 21-letni delavec Aldo Rosati iz Ul. D’A1-viano 86 peljal s svojo vespo TS 31437 proti Ul. San Giacomo in Monte. Na zadnjem sedežu motorja je sedel 13-1 etui dijak Marino Vascotto iz Ul. Orlandini 51. Iz nasprotne smeri pa je privozil z avtom fiat 1100 TS 48519 28-letni Mario Contento iz Ul. Palladio 2. Medtem ko je Rosati vozil po svoji desni, se je Contento premaknil iproti središču cestišča, tako da je prišlo do frontalnega trčenja pri čemer sta oba skuteri-sta padla z motorja. Najbolj jo je izkiupil Vascotto, ki si je zlomil levo koleno ter se je pobil po čelu in zatilju. Rosati pa se je le laže ranil po podnji strani hrbta in po kolenih. Z avtom RK so oba ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so Rosatiju nudili prvo pomoč in ga nato odposlali domov. Vascotta pa so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 50 dneh. POTOVALNI URAD «AURORA» TRST, UL. CICERONE 4, TEL. 29243 prireja na željo številnih Tržačanov in okoličanov izredno zanimiv izlet Z VLAKOM V BEOGRAD (od 2. do 5. novembra 63) PROGRAM: 2.11. (sobota): Ob 19.30 prihod udeležencev Izleta na tržaško glavno postajo, kjer bodo na 8. tiru že čakali posebni vagoni, priključeni ekspresnemu vlaku «Dlrect Orient». Odhod iz Trsta ob 20.30. 3.11. (nedelja): Ob 7.00 zajtrk v vlaku, ob 8.32 prihod v Beograd. Izletniki se s posebnim avtobusom odpeljejo v hotel, kjer lahko dopoldne počivajo ali pa si ogledajo mestno središče. Ob 12.00 kosilo v hotelu, ob 13.30 odhod posebnih avtobusov na krožno pot po mestu z vodiči, potem pa še na AVALO (16 km izven Beograda). Ob 19. uri večerja, nato prosto. Prenočišče v hotelu. 4.11. '(ponedeljek — praznik): Ob 8.00 zajtrk, dopoldan pa je na razpolago izletnikom. Ob 12.00 kosilo, ob 14.00 izlet po želji na Kalemegdan (nad sotočjem Save in Donave) združen z ogledom vojnega muzeja in zoološkega vrta. Ob 18.00 večerja v hotelu, nato odhod s posebnimi avtobusi na beograjsko postajo. Ob 20.45 odhod iz Beograda. 5.11. (torek): Ob 6.00 zajtrk v vlaku, ob 8.28 prihod na tržaško glavno postajo. Konec potovanja. CENA IZLETU JE 15.000 LIR IN VSEBUJE NASLEDNJE USLUGE: Potovanje z vlakom (II. razred) na progi Trst - Beograd -Trst, prevoz z avtobusi s postaje v Beogradu do hotela in obratno, hrano in prenočišče v beograjskem hotelu II. kategorije, ogled mestnih zanimivosti z avtobusi, izlet na Avalo, dva zajtrka v vlaku ln spremstvo vodičev. Posebej se po želji doplača 600 lir za ekskurzijo na Kalemegdan. Za potovanje je treba imeti veljavni potni list in vizum. Kdor se želi vpisati na skupni potni list z vizumom doplača 1.450 lir. Ob vpisu je treba dati na račun 5.000 lir, ostanek pa Je treba poravnati do 20. oktobra 1963. PRIJAVE SPREJEMAJO: Potovalni urad «Aurora» v Trstu, Lovre Strajn (gostilna) v Dolini, Danilo Sancin (gostilna) v Boljuncu, Nada Peta-ros (gostilna) v Borštu, Svarova gostilna v Ricmanjih, Maks Pečar v Lonjerju, Ivan Cač v Bazovici, Rafael Grgič na Padričah, pri Franc kotu v Trebčah, trgovina Škabar na Opčinah, Božena Briščik na Proseku (tudi za Kontovel), Mario Švab v Križu, gostilna Grilanc v Nabrežini (tudi za sesljansko-devinsko področje). OPOZARJAMO, DA SE BO VPISOVANJE ZAKLJUČILO OB ODDAJI ZADNJEGA PROSTORA! Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Valerije Ferluga vd. Živec daruje Karla 700 lir za Dijaško Matico. Ob 38-letnici smrti Danila Kralja daruje sestra Karla 800 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. ar. Leopolda Kul! e re rja daruje Kristi na Lavrenčič 500 Ur za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Valerije Ferluga daruje družina Cok-Križnič 3000 flr" za «Sklad Sergija Tončiča». Namesto cvetja na grob pok. Marjana Hrovatina daruje družina Cok-Križnič 3000 lir za Dijaško Matico. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I «L'UNION» Zavarovalna in pozavarovalna družba ustanovljena 1828. leta Avtomobili — tatvine — požari nezgode — pokojnine in razne nesreče Glavna poslovalnica v Trstu Ul. Paduina št. 8 — Tel. 79-216 Uradne ure: od 9.30 do 12. Mali oglasi PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGLIABELLAa aa Korzu Garibaldi, il (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic In perila za ženske, moške in otroke po najnlžjth cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. POKRIVANJE PODOV in podi lz plastike, guma, linoleum od 500 lir dalje kv, meter. Preproge m plastične preproge za hodnike vseh vrst po zel« ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. ITALPLAST. Trst Trg Ospedale 6, tel. 95-919. TRGOVSKEGA POMOČNIKA, mladega, agilnega, veščega italijanskega in slovenskega jezika, prostega vojaščine, Išče tvrdka KERZE — Trst, Trg S. Giovanni št. 1. VAJENKO za pletiljstvo iščemo. — Zglasiti se v Ul. Madonnina 24. VAJENCA za instalalerstvo iščemo. Zglasiti se v Ul. Settefontane 3. KMETIJSKA ZADRUGA, Ul. Foscolo 1, išče dva vajenca za trgovino, ki »ista stara več kot 16 let SOŽALJE Ob smrti nepozabnega Alda Likona izreka družina Maurič - Mauri hudo prizadeti družini svoje globoko sožalje. 28. t. m. je po dolgi bolezni mirno zaspala v Gospodu z verskimi tolažili naša draga VALERIJA vd. ŽIVEC Pogreb bo jutri, 30. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k cerkvi na Opčinah. Žalostno vest sporočajo sestre JUSTINA vd. D’AGNOLO, MERI, EMA PLES z možem, ANA vd. JERIC, brat DRAGAN z ženo ROŽICO, vnukinji MARTA in TATJANA z možema, vnuk DUŠAN z ženo in vsi ostali sorodniki. Opčine, Trst, Devin, Ljubljana, 29. sept. 1963. - + zapusturfnašT1dra^1°ftn (La Fayette, meč za dve zastavi) V nevarnost je postavil svojo največjo ljubezen do edine ženske, ki je nekaj pomenila v njegovem življenju Igrajo: POSCALE AUDRET, ORSON WELLES, MICHEL LE ©OYER in EDMUND PURDON KINO BOLJUNEC ^.predvaja danes 29:* t; m: oli 17.80 bri'Cinemascope barvni fi Mi: Improvvisamente l’estate scorsa (Nenadoma v minulem poletju) Igrajo: ELIZABETH TAYLOR, MONTGOMERY CLIFT, KATHERINE HEPBURN in drugi ODLOČEN PROTEST SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE Protizakonita dejanska ukinitev ene izmed slovenskih šol v Gorici V razgovoru s šolskim skrbnikom v Gorici so predstavniki SKGZ zahtevali nadaljnji obstoj slovenske srednje šole, ki jo lahko ukine samo predsednik republike s posebnim dekretom V Gorici so pričeli vpisovati u-čence v prvi razred slovenske enotne šole na obeh obstoječih nižjih srednjih šolah. Pokrajinski šolski skrbnik pa je odredil, da se vse učence vpiše samo pri slovenski nižji gimnaziji, Na tak način se je pričelo v praksi z ukinjevanjem enega slovenskega učnega zavoda, saj je po odredbi šolskega skrbnika izginil prvi razred slovenske nižje strokovne šole in bo ta šola dokončno izginila čez dve leti. Gre za resno vprašanje, ki gani* ma vso slovensko javnost in sta zato včeraj podpredsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze POKRAJINSKEMU ŠOLSKEMU SKRBNIKU GORICA Slovenska kult.ur'no gospodarska zveza v Trstu, ki združuje slovenske kulturne, gospodarske, strokov- šolstvo in je torej izvedeno v državnem merilu. Predstavnika SKGZ sta ugotovila, da zakon o enotni srednji šoli ne predvideva združevanja. Nasprotno, v pismu citirani člen je „ ■ , . ... jasen ln napoveduje pretvarjanje nc m podobne organizacije ,z tr- Jv s e h sedan^ih 0isto^ih ^ zaške, goriške m videmske pokra- njlh to, Tazhtnih tipov v nižje sred-j,ne, je z začudenjem i zvedela, da nje šole enot ti ste odredili, naj se v prvi razred node enotne srednje Sole s slovenskim učnim jezikom v Gorici vpin suje samo na nižji srednji Soli, medtem ko je bilo vpisovanje v prvi razred na nižji strokovni šoli opuščeno. Ta postopek je naperjen proti obstoju slovenskegd Gorazd Vesel in načelnik oddelka I šolskega zavoda, ki bi — če bi za šolstvo Zveze Drago Pahor obiskala pokrajinskega šolskega skrbnika prof. Devetto, kateremu sta izročila naslednjo pismeno vlogo Zveze: KINO PROSEK -KONTOVEL predvaja danes 29. t. m. ob 16. url Universal barvni film: i V ’ • V91 I »TR-M VsV' ->(**»,. '-V- 7* Il prigioniero di Guam (Ujetnfk na Guamu) Igrajo: J. HUNTE R, M. THOMSON in B. PEREZ h« Ea D.A.T.A. Trst, Ul. F. Severo št. 5 b — Tel 31893 nudi priznane akumulatorje (baterije) S« As F• A« In vse èlektroavto predmete ln nadomestne dele Novi lastnik LISJAK (LIS-IAN1) se vljudno priporoča U. BAZZANELLA TRST Ul. F. Ver.ezian 5, tel. 24197 Podružnica: Borgo 3. Sergio štev. 2179 — v hiši Zuljana ZASTOPNIK — POVERJENIK (Tovarniške cene) Kletarski predmeti; Vse za vino: v nske kemikalije, stroji za zamašitev, razni zamaški, črpalke, na-iivalniki, naprave za točilne mize. stiskalnice, mlini za grozdje «Vermorel» i.t.d. Vse /.a dom; Hladilniki, pralni stroji, stroji za pranje posode, štedilniki na drva, plin in elektriko, raznovrstne peči, gorilniki na nafto in. plin, kopalnice, grelci za vodo, gumijaste in plastične cevi, keramične ploščice. BORLETTI šivalni stroji Borlettl in velika Izbira novih ln rabljenih Comm. Estero Roma N 2227/B 1 Z V A 2 A V INOZEMSTVO IN V JUGOSLAVIJO ■^r>X’VI5TA TRSI - DL CARODClil.15 Tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, dalj. nogledov, šestil, računal in pu. trebščin /.» višje šole. to piume, rov in totogralskega materiala. Radio Trst A NEDEUA, 29. SEPTEMBRA 1963 II. program 3 00 Koledar; 8.30 Poslušali bo-®ts-; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski zbori; 10.00 Maša; na-, to orkestri Pourcel, Jouv;n in Wa)-Berg; 11.là «Zlatoglavec», [madinska radijska zgodba; 11 40 , harmonikar Maurice Larcange; , 12.U) Slovenska nbbožna pesem; 12 3u Glasba po željah; 13.30 glasba po željah; 14.45 Pianist Kalph Sharon; 15.00 «50 Fin- ^ers and 5 Guitars»; 15.20 Por. tret v miniaturi: 15.40 Jam ses- 16.00 Dela velikih mojstrov; V-00 Popoldanski ples; 18.00 «Ve-jCei v družini», žšloigra; 18 29 , Orkestra Slatkin in D’Artega; IJ.OO Mina in Joe Sentieri; 19.15 , Nedeljski vestnik; 19.30 Sestanek , v Buenos Airesu; 20.00 Sport; ' “0.30 Parada orkestrov; 21.00 Iz slovenske folklore; 21.25 Sklad-: "e za godala; 22.00 Nedelja v aportu; 22.10 Plešna glasba; 23.00 Folifonska vokalna glasba. Trst , 0.30 Kmetijska oddaja; 12.05 na 'portnih Glasbene razglednice; 20.00 «Pqd - , i lipco zeleno»...; 20.40 Akordeo- 7.45 Jutranja glasba; 9.00 Od- nist Peppino Principe; 20.50 daja za ženske; 9.35 Nedeljski Športna poročila; 22.15 Melodije motivi; 10.00 Glasbeni leteči krož- v noči; 23.05 Plesna glasba, nik; 10.35 Glasba za praznični u t dan; 11.35 Pevci; 12.10 Plošče Ital. telOVUlJO tedna; 14.00 Orkestri; 14.30 Te- 8.40 Kmetijska oddaja; 9.35 den aktualnosti v svetu; 15.00 Svečanost ob začetku drugega Jesen in žalostna; 15.45 Glasbena (jeia koncila; 16.45 Sredozemske pnzma; 16.15 Oddaja za avto- igre. j9 00 Dnevnik; jg.jj Regi. mobiliste; 17.00 Glasba in šport, striran športni dogodek; 20.05 18.00 Sredozemske igre; 18.35 £port; 20.30 Dnevnik; 21.05 E. De Vaš: izbranci, 19.50 Srečanje Marchi: «Demetrio Piànelli», 2. med notami; 20.35 Sama glasba, naclaljev8nje; 22.00 Glasba in 21.00 Športna nedelja; 21.3o Ve- beseda; 22.45 Športna nedelja in cerna glasba. dnevnik. III nmnHim H- KANAL ###. program J8,00 F. Zardi: «Jakobinci», pe- 17.05 Alfredo Casella: Serena- ta epizoda; 19.15 Rimsko polet-da za klarinet, fagot, trombo; Je: 20.15 Rotocalchi in poltrona; t n O A r~s C - ii« , .. A — 4 ; — ^ !.. 01 AR An m, M i Ir . Ol 1 C Vnl lin d 17.30 G. Gatti: «Antigone lo ca-, scio»; 19.00 Haendlove skladbe; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na programu Igor Stravinski: 21.20 D. Cimarosa: «L’imprensario in angustie»; G. Rossini «L’occasione fa il ladro» Sloveni/a i za turiste; 8.00 Mladinska igra; 8.42 Drobne pesmi; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomni- Koper 5.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja 3'asba; 8.00 Prenos tlL; 8.42 Domače viže; 9.00 Reportaža; 9.15 nabavni zvoki; 9.45 Zbor z uči- I .. ‘eljišča v Kopru; 10.00' Prenos I Imra |m.pravila KL; 10.30 Operne arije; 11.00 Reportaža; 11.15 Poje Richard , An-thony; 11,30 jug narodni plesi; ■ 12-10 Glasba po željah; 12.37 Zunanjepolitični pregled; 13.40 Glasba po željah; 15.15 Domače • pe*mi; 16.00 Prenos RL; 19,00 Me-•ouije iz Južne Amerike; 19.30 «L: 22.15 Plesna glasba; 22.37 športna nedelja; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program „ ^•20 Vreme na ital. morjih; ?;20 ital. pesmi in plesi; 8.30 Knietijska oddaja; 11.30 Roditeljski krožek; 14.00 Komoppa glas-“a; 14.30 in 15.15 Glasba pod ve-urim nebom; 16.15 Nogomet od minute do minute; 17.45 Sim- • J?ni£ni koncert; 18.50 Plesna in« a; IPI5 Športni dnevnik; ,,25 E. Calandra; «La bufera»; 41.00 Radijska križanka; 22.00 eo, in sence; 22.15 Bachov kon-cert za klavicembalo in godala. 5.Ò0 Dobro jutro!; 6.30 Napotki Dnevnik. 21.05 Dnevnik; 21.15 Follie d’estate; 22.20 Podelitev literarne nagrade Chianciano; 22.50 Sport. Ponedeljek, 30. septembra 1963. 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik: 19.15 Glasbeni karnet; 20.00 Sport- 20.30 Dnevnik; 21.05 TV-tednik, 22.05 Hen-ryjeve zgodbe; Otok Ratona; 22.30 Simfonični koncert; 23.00 , n in prodaja I V a|iaraluv I pralnih *1 rojev I eli-ktroeos|Mi(linjskili predinelov I TRE VIS AN I Trsi, Via S Nicolo 21, tel 24-018 Popravila; Via delle Milizie 3, . telefon štev 76-276 I te, tovariši... 10.30 Glasbeno dopoldne; 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Tisoč pisanih taktov; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Obvestila; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koncert pri vas doma; 14.15 Operne melodije; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Danes popoldne; 18.00 Humoreska; 19.05 II. KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 Molieie: «Namišljeni bolnik»; 23.20 Športne vesti. Jug. teteviiija 11.00 Kmetijska oddaja; 11.30 «Denis potuje v New York» — šaljiva zgodba; 14.45 Mediteranske igre v Neaplju — tekmovanje v atletiki; 19.30 «Favorit» — propagandno - glasbena oddaja; 20.00 TV-dnevnik — nedeljska izdaja; 20.45 Film «Tuja otroka»; 22.15 Poročila; 22.20 Filmska reportaža o nekem športnem dogodku. Ponedeljek, 30. septembra 1963. 17.30 Angleščina na TV; 18.00 TV v šoli — «Steklajska stroka» in «Vem, kaj je ogenj»; 18.30 Poročila; 18.35 «Peter - slavni trobentač» — zgodba iz serije lutkovnih igric; 19.00 TV obzornik; 19.30 Tedenski športni pregled; 25.00 TV dnevnik; 20.30 Eugen Diem- «Ciovek. ki je vrgel a-tomsko bombo» — TV drama v 11 slikah; 21.30 Po Jugoslaviji -o skrbi za skopske otroke; 22.00 Poročila. Slovenska javnost pa na tako združevanje, odnosno na ukinitev slovenskega zavoda, ne more pristati in to še najmanj, ko gre za navaden upravni akt. Zakon o slovenski šoli je jasen in prepušča odločitev o ustanavljanju ali ukinjanju naših šol predsedniku republike, prav zato da ne bi bil obstoj slovenske šole odvisen od birokra-tično-upravne ocene ali morda celo od : lokalnih čiuiteljev. V opisanem primeru pa manjka dekret predsednika republike in je _ ... , Združitev dveh slovenskih srednjih JI’ decembra 1962 Štev. i j0j, odnosno prenehanje obstoja 1859 «Ustanovitev m ureditev dr- enega slovenskega učnega zavoda, žnwne srednje sole. (.Gazzetta V j- protizakonito. ostalo pri Vaši odredbi — v naslednjih dveh letih prenehal obstajati. Ta Vaša odredba nas toliko bolj čudi, ker je v popolnem nasprotju z obstoječimi Zakoni. fidale» štev. 27 od 30. januarja 1963) pravi v svojem 16. členu: «Preosnovanje srednjih šol» «Od 1. oktobra 1963 bodo že obstoječe srednje šole, nižje strokovne šole in vsaka srednja šola prve stopnje preosnovane v smislu nove ureditve». V tej zakonski določbi, prav tako kakor v ostalih členih tega . zakona, vi govora o združevanju različnih šolskih zavodov, kakor, se zdi, ste odločili napraviti z Vašo odločitvijo o dejanski, sicer postopni, ukinit.vi ene slqvqnske Solske ustanove To pa je tudi v popolnem nasprotju z zakonom od 19. julija 1961 Štev.'10j5 («(laz-zetta Ufficiale* štev 252 od 9. oktobra 1961), s katerim je bila uzakonjena slovenska šola v Italiji. Člen 1. odstavek tretji tega zakona pravi: «Ustanovitev in morebitna ukinitev šol s slovenskim učnim jezikom se odreja z dekretom predsednika Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da začne 1. oktobra veljati, na podlagi prefektovega dekreta, novi zimski urnik trgovin z nadrobno prodajo v vseh občinah goriške pokrajine. Izjema je samo Gradež, kjer bodo urnik določili v soglasju med oblastmi in kategorijo trgovcev tega leto-viščarskega mesta. Pekarne bodo odprte od 6.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. Mlekarne od 7. do 12.30 in od 16. do 19. ure. Trgovine z jestvinami od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19, ure. Drogerije od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Prodajalne oblačil, pohištva in industrijskih predmetov od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Železnine od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12.30 in od 15. do 19 ure. Trgovine s kurivom in gradbenim materialom od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30 Prodajalne motornih prevoznih sredstev in nadomestnih delo« od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 18 30 Prodajalne koles in nadomestnih delov od 8.30 def 12.30 ter od 15. do 19. ure. Cvetličarne od 8. do 12:30 tel- od 15, do 19. lire. Izdelki za kmetijstvo od 8.30 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Slaščičarne, ki nimajo dovoljenja PS, in tiste, ki poslujejo v pekarnah, od 7.30 do 21 30. Poslovanje pokritih trgov urejujejo občinske uprave Mesnice so odprte v ponedelj-•iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiititiniiiiimiiiiiiliiifiiiiiiiiiMiuiiiiHiMiimimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiittiimiiitiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiHimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiimiiMiii Ob tej priložnosti sta predstavnika SKGZ prikazala skrbniku prof. Devetti tudi kršitev 6. člena zakona o slovenskem šolstvu, po kate- rem bi moral šolski nadzornik popolnoma obvladati slovenščino. Tudi na novo imenovani šolski nadzornik ne zna slovenščine. Šolski skrbnik je na to odgovoril, da zakon o slovenski šoli še ne velja in da ga ne more izvajati, dokler ne prejme od ministrstva izvršilnih norm (norme di attuazione). Po tem obisku pri goriškem šolskem skrbniku, ki je zagotovil, da skrbi tudi za razvoj slovenske šole, da pa je samo izvrševalec ministrskih odredb, lahko ugotovimo; 1. V Gorici se ukinja ena nižja slovenska srednja šola na osnovi sicer splošnih internih navodil ministrstva, ne da bi se prej izvršna oblast posvetovala z zastopniki slovenske manjšine. j2. Ta ukinitev je nezakonita, ker je v nasprotju s 1. členom zakona od 10. julija 1961 št. 10/2. '3. Ne izvaja sé člen 6. zgoraj omenjenega zakona. Nerazumljivo je, zakaj lokalne šolske oblasti ne izvajajo zakonov, ki so bili objavljeni v uradnem listu in so s tem postali obvezni za vse državljane, ampak čakajo na navodila ministrstva. Zimski urnik trgovin začne veljati 1. oktobra kih, torkih, sredah, četrtkih in petkih od 7.30 do 12.30, ob sobotah in na dan pred prazniki, ko so zaprte, poslujejo od 7.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure, ob nedeljah so zaprte ves dan. Papirnice, ki prodajajo šolske potrebščine, lahko tiste dni, ko Je pouk, odprejo pol ure pred pričetkom pouka, se pravi ob 8 namesto ob 8.30. Ob nedeljah in praznikih so odprte samo cvetličarne, in sicer od 8. do 13. ure, slaščičarne pa kot ob delavnikih. Vsi ostali lokali bodo zaprti ves dan. Obvestilo dijakom za 1. oktober Ravnateljstvo gimnazije, licej« in učiteljišča sporoča dijakom, na j se zberejo v torek 1. oktobra ob 9. uri pred šolskim poslopjem v Ul. Croce, ravnateljstvo n žje srednje šole in strokovne šole pa obvešča sveje dijake, naj se zberejo isti dan ob 9. uri pred šolskim poslopjem v Ul. Randaccio. MLADINA OB MEJI P0STAVUA TEMELJE TRDNEGA PRIJATELJSTVA Številna skupina mladine iz Goriške na obisku pri mladini v Idriji Obisk bolnice Franja - Ogled muzeja idrijskega rudnika živega srebra Kulturni program • Pozdrav tajnika Mladinske iniciative dr. Karla Primožiča Prejšnjo nedeljo je Mladinska iniciative, 'organizirala mladinski izlet na 'Tolminsko, katerega se je udeležilo okrog 150 mladink in _ mladincev in tudi nekaj starejših republike na predlog prosvetnega oseb ministra, sporazumno z zakladnim Trjje avtobusi so že zgodaj pri-minisirom». j peljali mliditto iz vseh slovenskih Po vsem tem je jasno, d« j« od-1 vasi na trg v Standrež, kjer je ločiteo o ukinitvi I. razreda enot-: bil zbirnj center, Od tam se je ne srednje šole na nižji strokovni vesela karavana odpeljala po So-šoli s slovenskim učnim jezikom Uti dolloj. o Gorici popolnoma protizakonitaPo , d*žj» , je . iz^.p.bsoških Iz Uh razlogov zahteva Stopenj.yflWv pokukalft' sdnce in med H0, Iloturll°-Vosl>odanka mladino se je kar hitro ustvarilo Ki s tem gotovo tolmači mišljen e , _ , .__. vse), gonških 'Slovencev, da se ta- ra*Pol°ženJe- ,Pr^ * ko j izvede p HpU dela dnakoif •JRe, ^r’- kI. >'° J'*’ u t sprejetih v I. razred erlofne jred-i '>'0« ref>" ‘n <8 M nje šole na srednji šoli v enak 1. ... , , razred v nižji Strokovni šoli. Ob določeni uri so avtobus, pr,- ... , peljali v Cerkno, kjer so gonško Podpredsednik: mladino sprejeli predstavniki mla-BOGO SAMSA BORIS RACŽ!,(d,ine iz ijdrije (Povedati moramo Po obrazložitvi zgornjega pisma je skrbnik prof. Devétta pojasnil, da je združil vpisovanje v prvi raz-led enotne srednje šole pri nižji gimnaziji, ker bosta nižja gimnazija in nižja strokovna šola v nadaljnjem uveljavljanju zakona o enothi srednji šoli združeni, kot bodo združili tudi nekatere enake italijanske šole v Gradežu, Krminu in še nekaterih drugih manjših krajih. To združevanje je bilo zapo-četo po navodilih ministrstva za namreč, da jè mladina z Goriškega organizirala ta izlet na povabilo mladine iz Idrije). Nato so se izletniki, v spremstvu tovarišev iz Idrije, povzpeli do partizanske bolnice «Franja». Mladinci, posebno še tisti med njimi, ki so «Franjo» prvič obiskali, so si z zanimanjem in s spoštovanjem ogledali in poslušali njeno zgodovino. V bolnici se je namreč zdravilo nad 500 ranjenih partizanov, in čgprav jo je sovraž- nik večkrat skušal zasesti, mu je vedno spodletelo, bodisi ker boi-pica tiči v težko dostopni soteski bodisi zaradi konspiracije in pre-vidnosti. V bolnici smo bili tudi priča ganljivemu prizoru, ki je vse presunil; v baraki za ranjence je za-i a di hudih ran preminil Franc Paulin iz Standreža. Hčerka, Ivana Paulin, je na lesen pograd položila šop nageljnov ih bridko zaihtela. Zanimiva je bita tudi tekma v odbojki, ki se je po napeti borbi končala z rezultatom 3-0 v korist gostov iz Goriške. Medtem si je skupina mladincev v spremstvu vodiča ogledala mestni muzej, ki prikazuje zgodovinski razvoj domačega rudnika živega srebra in še marsikatero dru. go zanimivost. Zvečef je bil v hotelu «Nanos» družabni večer, katerega so se I poleg naših nrlsMtacev i/ertležili ' tildi ithvilni HnmnAin, □ kitit... Po obisku bolnice ,mo se vrnili tudi Stevilni d"mačini Pri kultur- v Cerkno, kjer smo položili venec na spomenik padlih borcev, ki je bil odkrit pred kratkim ob 20-letnici vstaje. Od tam so se mladinci odpeljali v Idrijo, kjer se je vršilo napovedano srečanje z idrijsko mladino. Popoldne je najprej go riška nogometna ekipa «Zvezda» odigrala prijateljsko tekmo z mladinsko ekipo domačega «Rudarja», Tekma je bila zanimiva in borbena, čeprav je goriška ekipa bila premočna za še nedorasle mladince iz Idrije, ki so izgubili z rezultatom 7 proti 1. Nato so se mladinci pomerili v namiznem tenisu. Zmagali so domačini z rezultatom 6-0. Goriške barve so branili Branko in Zorko Kuzmin ter Pavel Marušič. liHiiimilimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiliilMliiiilliMiliitiiiitiiiaiiiiiHiniiiiiiuiiiiiiiitiMiiMiiiiilmMiiiiiiiiitiiiiitiiiiijiiiiliiiiiiiMiiiiiiiiliitiimiiiiMiiliiiiliiiii USODNO TRČENJE V0LKSWAGNA S KOLESARJEM Na Majnici izgubil kmetovalec Bregant iz življenje Podgore Nesrečnež je bil namenjen proti Farri, kjer ima njive V prometni nesreči, ki se Je pripetila včeraj ob 14. uri na križišču na Majnici, Je zgubil življenje kmetovalec 57-letni Ivan Bregant iz Podgore Ul. Slataper 21. Bregant se je peljal iz Podgore s kolesom. Namenjen Je bil proti Farri, kjer obdeluje zemljo. Ko se je pripeljal na križišče, ki je eno izmed najbolj nevarnih na Goriškem, se je z njegove desne, se pravi po državni cesti iz Ločnika proti Gorici, pripeljal na volkswag-nu 23556 učitelj 36-letni Giovanni Gasparini iz Ulice Tominec 16 v Gorici. Zaletel se je v kolesarja in ga podrl na tla. Pri padcu si je Bregant prebil lobanjo in obležal, v mlaki krvi. Čeprav so ga z rešilnim vozom nemudoma odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Ve-neto, da bi mu pomagali, Je umrl kakšnih deset minut kasneje. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, ki je sestavila zapisnik o nesreči. sedanji .slabi utdijirosti. Zato pred- {civilno bolnišnico 56-letno Adele Slaba vidljivost na ovinku v Ul. Aquilcia Citatelji so nas opozorili, da imajo tisti vozniki, ki se pripeljejo iz mesta do železniškega podvoza v Ul. Aquileia in so namenjeni predvsem proti Slandre-ža. zelo slab razgled na desno v smeri proti Ul. della Barca in ločniškemu mostu, od koder prihajajo vozila. Ce bi imeli boliš' pregled, bi lahko brez skrbi znvn- Sinoči'ob 21. uri so z rešilhm Iziti na levo stran ceste kot pri j avtom Zelenega križa odpeljali v lagnjo, naj bi občinska uprava od- 1 stranila grmičevje, ki raste ob zavoju ceste proti ločniškemu mostu. S tem bi se dosegla večja var-nost v prometu na tem nadvse nevarnem križišču Pristojne organe opozarjamo na ieljo iitateljev. ■ Ih fu-.' 1-‘ •; Danes v Gtojni tekmovanje v briškoli Danes s pričekom ob 15. uri bo v gostilni Gravnar v Grojni tekmovanje v briškoli. Prva nagrada Je srna, za ostale nagrajence pa bodo na razpolago še druge večje nagrade. Grobove jc mogoče urediti najkasneje do 27. oktobra Goriško županstvo sporoča, da morajo lastniki grobov na glavnem kakor tudi na vaških pokopališčih opraviti vsa dela na grobovih najkasneje do 27. oktobra. Po tem dnevu ne bodo dovolili nikakršnih popravil, ker mora oh-č:nska uprava urediti pokopališča da bodo nared za dan vseh mrtvih Kratki iz bolnišnice Stratta s Trga sv. Antona 8 v Gorici. Zatekla se je po pomoč na Zeleni križ, ker si je pri padcu v stanovanju zlomila levo ramo. Nekaj pred 22. uro pa so sprejeli na zdravljenje 46-letnega Ar-manda Gerina iiz Villess, ki si je prav tako zlomil ramo. Nesreča se mu je zgodila na delu. Zdravil se bo 20 dni. nem programu so sodelovali dijaki idrijske gimnazije z odlično podanimi pesmirfii Janeza Menar-ta. Trio iz Standreža pa je zaigral nekaj poskočnih domačih in je bil deležen odobravanja od do zadnjega kotička napolnjene dvorane. Ob tej priliki je predsednik občinskega komiteja ZMS pozdravil Goričane in se jim zahvalil za obisk ter jim podaril knjigo, ki opisuje zgodovino rudnika. Podaril je tudi knjtgo mladinki iz Standreža, ki je, kot že rečeno, izgubila očeta v bolide. «Franja». Zahvalil se mu je tajnik Mladinske iniciative, ki je med drugim rekel; «Mladinke in mladinci, dovolite mi, da vas v imenu Mladinske iniciative najprisrčneje pozdravim. Današnje srečanje v vaši sredi je prvo srečanje mladine iz Goriške z mladino iz Idrije. Mi, mladi Goričani, smo se z velikim veseljem odzvali vabilu vašega odbora. In naša pričakovanja, da se bomo med vami odlično počutili, so se v celoti uresničila. Naša mladinska organizacija, ki združuje napredno in zavedno zamejsko mladino s Tržaškega, Goriškega in it Ben. Slovenije, bo s tega srečanja odšla z najboljšimi vtisi; srečanje z vami ni za nas samo nadvse prijetno, ampak je tudi koristno za našo mladino in domov bomo odšli z novimi izkušnjami. Danes so bili vzpostavljeni prvi tesnejši stiki z vašo mladino in prepričan sem, da se bodo taki stiki v bodoče še okrepili in pomnožili.,, Na svidenje v Gorici» Sledila je prosta zabava s plesom ob zvokih izvrstnega domačega orkestra. Sele pozno zvečer se je mladina, zadovoljna, da je preživela nepozaben dan 'sredi bratske mladine iz Idrije, odpravila proti Gorici. K. P. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 22. do 28. septembra rodilo 18 otrok; umrlo je 10 oseb, porok je bilo 5, oklicev pa 11. Rojstva: De Luca Giorgio, Daniela Vidoz, Giorgio Calderini, Alberto Brumat, Giancarlo Bovo, Giancarlo Sechi, Franco Robazza, Alessio Šanson, Alessandro Tirel, Marco Bressan, Tatiana Gardenal, Vania Furlan, Paola Bucovaz, Michele Affinito, Raffaele Melonascino, Paola Regolin, Elena Tosetto, Claudio Trevisan. Smrti: gospodinja 86-letna Anna Maria Petarin, vdova Stecchina, 69-letna Duca ■Marcellina, vdova Ussai, 72-letna Anna Zom. upokojenka 59-letna Iolanda Cassano, 81-letna Teresa Grion, vdova Cassani, 57-letna Giacobbi Maria, poročena Lenisa, trgovec 45-letni Giuseppe Marini, 56-letna Regina Zamarian, poročena Romanzin, 81-letna Catterina Pintar, vdova Bensa, upokojenka 70-letna Tereza Figel, vdova Brešan. Oklici: podoficir italijanske vojske Rinaldo Marega in uradnica Licia Brumatti, delavec Abdel Misri in šivilja Carla Del Bianco, karabinjerski brigadir Giuseppe Marchi-ni in Luciana Berka, električni va-rilec Luciano Medvescig in gospo* dinja -Videlma Borlotto, šofer Sergio Quaggiato in šivilja Maria Do-vier, natakar Edoardo Macovez in Antonia Zaneghi, podoficir karabinjerjev Luigi Angelini ln učiteljica Letizia Petrucci, risar Guglielmo Aprile in uradnico ^ucia Varli, pro-dajalec v trgovini Luigi Kosič in tekstilna delavka Maria Scubini državni uradnik Silvano Coniediz in bolničarka Maria Cresta, Sergio Leon in pletilja Sista Delpin. Poroke: mehanik Eugenio Kogoj in delavka Maria Cadamuro, benci-nar Franco Milocco in tekstilna de-lavka Vittoria Cardegna, industrijski izvedenec Bruno Zulli in Clelia Curatoli, obrtnik Livio Calligaris in uradnica Nadja Bastiani, kmetovalec Lino Pettarin in tekstilna delavka Gemma Modula. Napeljava vode po hišah v Dolu Županstvo iz Doberdoba Javlja prizadetim hišnim gospodarjem v Dolu, da bo danes od 9. do 12. ure pooblaščen geometer Furlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO) prišel v Dol zaradi sklenitve in podpisa pogodb za napeljavo vode po hišah. Oglasil se bo pri Devetakih, na Palkišču in v drugih zaselkih v Dolu. Zato naj bodo hišni gospodarji, ki si nameravajo napeljati vodo v hišo, ob navedenih urah doma zaradi podpisa pogodbe. V Jamlje tokrat geometer ne bo prišel in pride ta vas na vrsto pozneje. Medlem gradnja vodovoda v Jamljah pospešeno napreduje v veliko zadovoljstvo v«eh vaščanov. S kompresorji kopljejo jarka na obeh straneh glavne ceste. Poroka v Sovodnjah Včeraj sta si v Sovodnjah obljubila zakonsko zvestobo Ljudmila Tomšič iz Sovodenj in Ferucio Cingerli iz Standreža. Nevesta je iz zavedne slovenske družine in se tudi sama pridno udejstvuje v prosvetnem delovanju pa tudi v športu. Njena mati je že 20 let vdova, ker ji je mož umrl na Sardiniji, kamor so ga med vojno poslali v sbattaglio, ne speciale». Mlademu paru želijo vsi prosve-tnrji, prijatelji in znanci obilo sreče in uspeha v zakonskem žmlje-nju Njihorim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Športna nedelja v Gorici in Novi Gorici Današnja športna nedelja na Goriškem bo precej razgibana. V stari Gorici bo ob 16. uri tekmovanje motociklistov v pravilnostni vožnji. Start in cilj bosta v Ul. Roma, tekmovalci pa bodo vozili po oca 160 km dolgi progi čez Kalvarijo tja do Krmina in nazaj. Danes s pričetkom ob 14. uri s« bo začela v Novi Gorici hitrostna dirka za prvenstvo Slovenije ob u-deležbi najboljših motociklističnih dirkačev iz Gorice in Trsta. Ob 18. uri se bo začelo v športni palači CONI na Rojcah deželno tekmovanje boksarjev novincev. Izven prvenstva bosta srečanji med Bernardinijem (CRDA v Trstu) in Picillom (UP IGNIS) ter prvakom Avstralije Pravisanijem iz Trsta Ur Batistutto iz Vidma. Tekmovanje prireja boksarsko društvo IGNIS iz Gorice. v Conci VERDI. 15.30: «La grande fuga», zanimiv angleški film v cinema-scopski tehniki, izdelan po resničnih dogodkih CORSO. 15.00: «Hut il selvaggio», P. Newmann in Patrizia Neal. črnobeli ameriški film. VITTORIA. 15.00: «L’uomo dal vestito grigio», Gregory Peck in Je-nifer Jones. Ameriški barvni film v cìnemascopski tehniki. CENTRALE. 15.00: «Il prigioniero della miniera», Gary Cooper in Suzan Hayward. Ameriški clne-maskopski film v barvah. » Tržiču PRINCIPE: «Il vendicatore del Texas», Robert Taylor in Joan Caul-iield. NAZIONALE: «E1 Cid», Charlton Heston in Sofia Loren. EXCELSIOR: «Bionde, rosse, brune», Elvis Presley. AZZURRO: «L'amore a vent’anni», Eleonora Rossi Drago in Cristina Baioni. DEŽURNA LEKARNA Danes je odprta lekarna SOI ZO na Verdijevem korzu 57, 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo temperaturo 17 stopinj ob 10 uri .najnižjo 9 stopinj ob 4.10. Pov prečne dnevne vlage je bilo 71 od stotkov. PnJnorsU 'iTiuhju k ' ☆ ARETTA med elegantnimi urami švicarske marke je najcenejša ☆ ARETTA ULTRA T HIN V III. kolu B lige V VERONI ZA TRIESTINO SPOSOBNOSTI IZPIT Tržačani z najboljšo postavo Prvič poraz, drugič zmaga. In tretjič? To se sprašujejo navijači Triestine ob njenem današnjem gostovanju v Veroni. Tekma tretjega kola nogometnega prvenstva B lige bi morala, po mnenju ìzvedeneèv, pokazati česa je zmožna Triestina. Poudariti pa je treba, da Verono s tehničnega stališča ni mo- goče primerjati s šibko Parmo, ki je prejšnjo nedeljo klonila Triestini pod težo treh žog. Vrhu tega igra Verona na domačih tleh, kar ji daje prednost. Trener tržaške enajstorice bo tako še enkrat preizkusil sile igralcev, ki so mu na razpolago in vse kaže, da bo u-Bpeh ali neuspeh bolj odvisen od njega kot od nomogetašev samih. Predvsem bo moral trener nakazati igralcem vlogo, ki jo bodo morali igrati na igrišču Verone. Tu bo treba skrbno kriti in onemogočiti stebre gostiteljev kot sta Savoia in Maioli in zapirati pot dp vrat prodornima in nevarnima strelcema vrste Montenovo in Cationi. Z onemogočenjem teh, za kar pa je treba najti primeren prijem, bo delo Triestine nekoliko lažje. Vsi igralci Triestine so se ves teden skrbno pripravljali za izpit, ki jih čaka v Veroni. Večina je trenirala pod vodstvom dr. Montanarija, «vojaki» pa so se vadili v njihovem športnem centru v Bologni, kjer imajo prav tako na razpolago zveznega trenerja. Ti — Di Vincenzo, Vitali, Rancati in Pez — se bodo pridružili klubskim tovarišem kar v Veroni. Triestina bi morala, vsaj po načrtih trenerja, nastopiti v «tekmi resničen proti Veroni v naslednji postavi: Di Vincenzo Frigeri Varglien, Vitali Sadar Ferrara Dallo Porro Mantovani Orlando Rancati DANES NA OBČINSKEM STADIONU MLADI ATLETI NA MITINGU ŠZ BOR Umik tekmovanja, katero organizira SŽ Bor danes 29. septembra na občinskem stadionu Valmau-ra (fil. št. 19). 8.30: zbor sodnikov in tekmovalcev 9.00: 60 m zapreke (pred-teki) 9.00: skok s palico 9.00: met krogle 9.15: 80 m (predteki) 9.45: 250 m (predteki) 10.00: 1200 m (finale) 10.00: skok v višino 10.00: met diska 10.15: 250 m zapreke (predteki) 10.30: 600 m (predteki) 10.45: štafeta 4x100 metrov (predteki) 11.00: hoja 4 km 11.00: met kopja 11.00: skok v daljino 11.30: 60 m zapreke (finale) 11.40: 80 m (finale) 11.50: 250 m zapreke (fin.) 12.00: 250 m (finale) 12.15: 600 m (finale) 12.30: štafeta 4x100 metrov (finale) Na mitingu bodo nastopili vsi najboljši mladi atleti iz dežele med njimi tudi državni prvaki in tekmovalci, ki so se na prvenstvu severne Italije uvrstili med 3 najboljše. Priporočamo vsem, da si tekmovanje ogledajo. Vstop brezplačen. I I li:::::: ::::::: ★ HOTEL ★ TURIST ★ LJUBLJANA Dalmatinova 13, tel. 37-110 Hotel ima moderna ležiiča, dobro kuhinjo in zmerne cene HOTEL «ADRIA» ANKARAN Telefon 741-12 nudi gostom v sodobno preurejenih prostorih prvovrstno hrano ih izbrane pijače — Spoštovanim gostom priporočamo tudi restavracijo «LAZARET» RIBE SPECIALITETE DRUGE JEDI PRISTNA DOMAČA VINA ZMERNE CENE HITRA POSTREŽBA nam iltifil mamin N AS PR OTI K AVA R Ne TlOŽA» Hotel restavracija «LUCIJA» v Portorožu vabi na odlično kuhinjo in izbrane pijače OBIŠČITE NAŠ NOČNI BAR V PIRANU. ODPRT JE VSAK DAN OD 23. URE DALJE. — MEDNARODNI ARTISTIČNI PROGRAM SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi t ladjami redno proso Jadran-Južna Amerika — via Zahodna Afrika (Rljeka Split, Napoli, Genova, Marseille, Casablanca. Dakar. Conakry, Tako-radl, Tema, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo. Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem sveta z modernimi tovornimi ladjam) od 8000 do 18.101 ton nosilnosti. Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba» Piran, Zupančičeva ulica 34. in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran Telex): 035—32, 035—23 Telefoni: 72-170 do 72-177 «TAP» turistična agencija primorski poslovnega združenja gostinskih ln turističnih podjetij okraja Kopèr, priporoča svoje agencije in menjalnice v Kopru, Sežani, Kozini, Škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu ln hoteli na Primorskem NOGOMET DANES « LIGA ATALANTA - ROMA GAMBAROTTA BARI - MODENA MONTI BOLOGNA - FIORENTINA LO BELLO CATANIA - L. R. VICENZA ROVERSI INTER•MANTOVA ANGONESE LAZIO - GENOA MARCHESE MESSINA - SPAL SBARDELLA 8AMPDORIA - JUVENTUS JONNI TORINO - MILAN FRANCESCON B LIGA CAGLIARI - NAPOLI CATANZARO•VARESE COSENZA - BRESCIA LECCO - ALESSANDRIA PADOVA - FOGGIA PRATO - PALERMO |-RO PATRIA - VENEZIA S MONZA - POTENZA Udinese - parma VERONA H.-TRIESTINA Atletski miting Sredozemskih iger Jugoslov. rekord Leška v skoku s palico Hotel Cvnttal Pot totoz — ■■■■-, tel. 013»,- » svojo edinstveno lego on morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete Dnevno godba in ples IMiafcKtlgiTiH OBIŠČITE NAJLEPSE PODZEMSKO CUDQ NA SVETU POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri. Izredni obiski po dogovoru z upravo «AVTOPROMETj. - Gorica nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusi od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. HOTEL «JELOVICA» - BLED - TEL. 316 NEAPELJ, 28. — Izidi današnjega atletskega mitinga so naslednji: PALICA 1. LEŠEK (Jug.) 4,75 m (nov jug. rek) 2. GraS (Fr.) 4,55 3. D’Encausse (Fr.) 4,55 4. Catenacci (It.) 4,30 5. Balassis (Gr.) 4,30 6. Sar (It.) 4,20 7. Scaglia (It.) 4,20 V ORGANIZACIJI ŠZ BOR Sejem športne opreme in šolskih knjig Kot je športno združenje Bor že sporočilo bo priredilo sejem rabljene športne opreme in starih šolskih knjig. S tem želi vsem svojim članom in simpatizerjem omogočiti, da si na cenen način nabavijo smuči, trenerke, sprinterice in drugo športno opremo, drugim pa, da prodajo ali zamenjajo stvari, ki jim morda ne služijo več. Istočasno pa bodo lahko tudi dijaki prodali, zamenjali oziroma kupili od svojih starejših sošolcev stare šolske knjige. Ta pobuda, ki ima v nekaterih drugih mestih že stare tradicije, je za Trst novost. Prepričani pa smo, da bo ŠZ Bor z njeno vpeljavo ustreglo marsikateremu našemu športniku in dijaku in da bo sejem dosegel svoj namen. Vsi, ki se zanimajo zanj, naj pridejo na sedež športnega združenja Bor, na stadion pri Sv. Ivanu, Vrdelska cesta 7/2 v četrtek 3. okt. od 17. do 19. ure. MARATONSKI TEK 1. BAKIR (Mar.) 2.26’50” 2. Putti (It.) 2.36’ 3. Aktas (Tur.) KLADIVO 1. BEZJAK (Jug.) 63,59 m 2. Husson (Fr.) 63,20 3. Boschini (It.) 59,70 4. Cristin (It.) 56,70 DALJINA 1. ARETA (Šp.) 7,48 m 2. Cognar (Fr.) 7,44 3. Lelfrevre (Fr.) 7,41 4. Bortoluzzi (It.) 7,37 800 M L BIANCHI (It.) 1’50”6 2. Chatelet (Fr.) 1’50”7 3. Pellez (Fr.) 1’51”3 4. Barris (Sp.) 1’51”5 400 M OVIRE 1. FRINOLLI (It.) 5l”4 2. Van Praagh (Fr.) 52”2 3. Pbirier (Fr.) 52"4 4. Malacalza (It.) 53”2 DISK 1. RADOSEVIC (Jug.) 53,96 m 2. Della Pria (It.) 52,95 3. Grossi (It.) 52,85 4. Kunadis (Gr.) 51,63 5. Alard (Fr.) 50,73 400 M 1. HOIBLOT (Fr.) 47”6 2. Reugourkos (Gr.) 48” 3. Boccardo (Fr.) 48”4 4. Leriche (Fr.) 48”5 200 M 1. BERRUTI (It.) 21”1 2. Sardi (It.) 21”3 3. Ottolina (It.) 21”6 4. Genevay (Fr.) 21”7 5000 M 1. GAMMONDI (Tun.) 14’07” 2. Fayolle (Fr.) 14’09”3 3. Aguillar (Šp.) I4’12”6 4. Vaillant (Fr.) 14’16”2 5. Dalkilic (Tur.) I4’33”6 6. Onel (Tur.) 14’40”2 7. Važič (Jug.) 14’40”4 GLASBENO POLETJE V TAORMINI (Nadaljevanje s 3. strani) ::: II BLED vabi Hoteli ob Jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba ln ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru Beethovnov violinski koncert v ji D-duru z izvrstnim solistom, Trža- jj Canoni Francom Guliljeroir Drugi ji del programa pa je bilaBeethov- j j nova Deveta simfonija za soliste jj zbor in orkester. Kot solisti so jf bili Italijanka Bruna Rizzoli (SO- ji pran), Angležinja Ann Reynolds jj (mezzosopran), Romun ( Petre jj Monteanu (tenor) in Plinlo Clabas- j j si (bas). Zbor gledališča «Massimo jj Bellini» in Catanie pod vodstvom jji renomiranega dirigenta Giuseppa jj-Conca, ki je sodeloval pri tej sim- 111»-/%. foniji, je bil na programu še 29. i avgusta z Izvedbo Verdijevega SIlrMi » Rekvijema v počastitev 150. objet-niče skladateljevega rojstva pod jj; y*' vodstvom Petra Maaga. Zal pa je -ji močan naliv, ki je povsem izje- -jj men za poletno dobo na Siciliji, jjj —————————— prekinil odlično začeti koncert. „ _____ „„ Tri koncerte Zagrebške fllharmo- {j GR AND HOTEL TOPLICE nije so dirigirali tuji dirigenti: jjj Goffredo Petrassi, Pierre Colombo jjj in Franco Mannino. Na teh kon- jjj certih so predvsem želi uspeh so- jjj listi: violinist Albert Lysy, ki je jjj izvajal Ravelovo Rapsodijo, pia- -jj nistka Jeanne Darré z izvedbo jjj Saint-Saensovega Drugega kon- jjj certa in pianist Nikita Magalov s jj. koncertom Čajkovskega. jj; Sodeč po delu in zagonu, ki jjj PARK HOTEL - BLED ga kaže organizacija CISM, in so- -jj deč po uspešnem drugem festi- jjj Telef. 284, 338 - 200 ležišč, re- !» " ' ' HOTEL• «ZORA»* IZOLA* s. svojim obratom «BELVEDERE» nad Izolo priporoča novi MOTEL restavracijo in av-tokamping HOTEL PALALE PORTOROŽ -*^-**> priporoča svojim gostom termalne morske kopeli v novih tprmah Hotel TRIGLAV Koper Telef. 16 • Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o- , brate Giusterno z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki &PARKZTJSC£. ______ be po zmerrtfh HOTEL cenah- Prvoraz-v 1 ^ ^ redna kuhinja -jr/"* a PIes vsak dan ra-IrUKiLisi zen ponedeljka. B HOTEL ..SLON LJUBLJANA Titova 1U, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluae, ki Jih nudimo v kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete s hladnimi m toplimi malicami, kosilom fn večefjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. w , Hotej Vam nudi 177 modernih ležišč. V moder.«* urejeni tunelski restavraciji Vam nudimo vse domače tn tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem UAHU se lafik0 vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjše In večje družbe. Telefon 70-641-44. HOTEL «VIPAVA» v vipavi se priporoča BLED Telef. 222, 223, 224 odprto celo leto, lastno kopališče s čolni, termalno kopališče. Pred in po sezoni znižane cene valu kaže, da se bo taorminsko Glasbeno poletje, če bo zadostno podprto od merodajnih oblasti in organov, uvrstilo in največje glasbene stavracija, kavarna, nočni bar, plesna dvorana «Kazino» - Penzion za mladinske grupe a 1610 ™festivale!,ljŠe ili f dinariev £*ozi cel° Sezono. Obiščite znana zdravilišča v Sloveniji ROGAŠKA SLATINA — zdravi bol eznl želodca in prebavil DOBRNA — zdravi ženske bolezni LAŠKO — specialno za rehabilitacijo invalidov Informacije prt Turističnih uradih ali upravah zdraviliič omenjenih krajev. Cena pensiona 1H00 2400 dinarjev. GRAND HOTEL UNION LJUBLJANA, Miklošičeva št. 1 Tel. 20-750, 21-742 ' Nudi vse gostinske usluge po zmernth cenah ter se priporoča i za cenjeni obisk Hotel «KRIM» • Bled Telef. 415 ln 419 ■ Se tako za-, htevnlm gostom pdstrežemo z domačimi jn tujimi jedmi — Izbor pristnih vin — Udobno opremljene sòbe. fl Gostilna «Maček» LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 15-11 Vas vabi na razne primorske in druge specialitete tej- se priporoča za cenjeni obiski Holci BKLLKVUE LJUBLJANA priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo — Terasa — Vrt ZORKA BRADAČ lifci38feite»iii3Ésije;jii!mfe8SEW:8m&mBRHW^ JOŽE VERCAN: OdMAREZIG do MADRIDA 77. • • «No, titovec, kaj pa pravi vaš maršal?» «Mislim, da bolj malo govori,» sem odvrnil- «Rajši bije po nacistih.» «Ali se ni šolal v Rusiji?» sta me vprašala. «Mar ga niso Rusi kot nekakega trojanskega konja vtihotapili v Jugoslavijo, da preplavi deželo s komunizmom in odpre Rusom pot do Jadranskega morja?» «Vem samo to,» sem odgovoril, «da se bori proti istemu sovražniku kakor vi, proti fašizmu in nacizmu. Mislim, da je zdaj glavna Titova skrb ta, da prežene okupatorja in osvobodi domovino.» Naročila sta tretjo steklenico whiskyja, postajala čedalje glasnejša in sta ga imela že kar dovolj pod kapo. Zdaj sem začel izpraševati jaz. «Kako pa to, da imate tu v taborišču kakih 2000 Jugoslovanov, ki bi lahko bili že davno v Jugoslaviji na bojišču? Zakaj nam zavezniška vojaška komanda meče polena pod noge in nam dela vse mogoče ovire pri repatriaciji ujetnikov?» «Sploh jih ne bomo pustili stran!» sta rekla. «Saj nismo norci! Dokler imamo sovražnika v rokah, je dobro, če ga iz- pustimo, je slabo: lahko bo že jutri streljal po nas.» «Vi mislite torej, da je maršal Tito vaš sovražnik?» sem vprašal. «Ne,» sta odgovorila. «Danes še ne. Utegnil pa bi postati že jutri. Dragi kolega, vi niti pojma nimate, kaj se dogaja v Jugoslaviji in v svetu Ko se ta vojna konča,v se bo najbrž začela spet druga. Vojna proti Sovjetski zvezi in komunizmu. Stalin ima velik apetit in komunizem je zmaj s sedmimi glavami. Dokler mu vseh sedem ne posekaš, bo še vedno razsajal po svetu.» Bilo je že polnoč proč. Morali smp iti. Pustili smo na pol izpraznjeno steklenico whiskyja na mizi ! in. šli. Sele .zunaj sem videl, kako je bilo z' njima. Bila sta tako trda, da' sta imela že mehka kolena. „ Moral seih stopiti med njiju in ju krepko držati, da sem Ju privlekel do' taborišča. Po tej krokariji mi je postalo marsikaj jasno. Vse birokratsko poslovanje z nami, počasnost, zavlačevanje — vse je bilo pri zavezniški vojaški komandi načrtno. Kljub vsemu pa niso hoteli pokazati, da nam zares nasprotujejo. Ce smo hoteli kaj doseči, smo morali biti vztrajni in nadležni. Največje zavezniško taborišče vojnih ujetnikov je ležalo kakih 10 km severno od mesta. To je bilo' taborišče št. 104. Bil je velikanski prostor, obdan z visoko ograjo iz bodeče žice, na travniku pa je med številnimi barakami in šotori vrvelo na tisoče in tisoče nemških vojakov. Ko mo zvedeli, da je med nemškimi ujetniki tudi nekaj Jugoslovanov, smo zaprosili zavezniško vojaško komando, naj nam dovoli, da jih obiščemo in nedolžne med njimi predlagamo za repatricijo. čeprav neradi, so nam zavezniki naposled le dovolili in nam izročili tudi seznam Jugoslovanov. Z Ladom Pertotom sva hodila celih osem dni in izbirala med jetniki zavedne fante. Med ujetniki je bilo nekaj starih jugoslovanskih orožnikov, ki so se prostovoljno udinjali Hitlerju, bilo je pa tudi manjše število poštenih Štajercev in Gorenjcev, ki so jih nacisti leta 1944 mobilizirali in poslali na fronto. Izbiranje ni bilo lahko, zakaj tudi štajerški in banaški hitlerjanci in esesovci so se zdaj proglašali za zavedne Jugoslovane, samo da- bi se rešili jetništva in se vrnili domov. Morala sva biti zelo oprezna. Esesovci so imeli pod pazduho vtetoviran esesovski znak. .fTa okolnost. nam je zelo koristila. Sestavili smo posebno komisijo, ki je vsakega ujetnika natančno pregledala, Vsak, ki se je javil za repatriacijo v Jugoslavijo, se je moral sleči do pasu in dvigniti roke. Tiste, ki so imeli esesovske znake, .»mo takoj izločili. -, Naposled smo izbrali 122 mladih fantov in predlagali zavezniški vojaški komandi; naj nam dovoli, da jih odpeljemo v taborišče za repatriacijo. Po osmih dneh smo dobili do-' voljenje. S Pertotom sva šla ponje. Ko smo prikorakali z ujetniki do našega taborišča, je stal pred vhodom angleški kapetan in opazoval fante, ki so strumno prikorakali v nemških uniformah. Zmajeval je z glavo in godrnjal: «Švabi! Švabi!» Zaman sem mu skušal dopovedati, da niso Nemci, temveč Slovenci, ki jih je Hitler prisilno mobiliziral. Nič ni pomagalo. Jezno je stopil k telefonu in se nekaj časa pogovarjal s komando taborišča 104. čez dobro uro je prišlo deset oboroženih angleških vojakov in odpeljalo ujetnike spet v prejšnje taborišče. Šele maja so nam jih vrnili. Včasih sem si moral pomagati celo z zvijačo, da sem lahko prišel do ujetnikov, ki so bili po narodnosti Jugoslovani. V okolici Marseilla sta bili tudi dve manjši francoski taborišči pod francosko upravo. V taborišči sem šel v obleki francoskega kapetana kot nekak inšpektor. Pregledoval sem hrano, barake in ujetnike. Bili so povečini J ulijani, toda med njimi sem staknil tudi štiri Slovence. IV r:-m pregledoval kasneje sezname, sem zaprosil komandanta, naj mi pošlje tiste štiri jetnike v pisarno. Z njimi sem se pogovoril in jih vprašal, če bi se radi vrnili v Titovo Jugoslavijo. Z veseljem so pritrdili. Tedaj sem rekel komandantu, da vzamem te štiri s seboj in mu jih do večera vrnem. Pristal Je in mi ponujal celo stražo. Jaz pa sem mu rekel: «Kar sam jih odpeljem, če bo pa kateri skušal pobegniti, dobi koj kroglo v hrbet.» Slovence sem odpeljal. Da bi zabrisal sled za njimi, sem jih vodil na seznamu pod drugimi imeni in jih brž poslal s prvo skupino v domovino. Ko sem pregledal vse vojne ujetnike v marsejski okolici, sem začel obiskovati taborišča vojnih ujetnikov še v okrajih Haute Garonne, Lot et Garonne, Dordogne, Gironde in Creuse. Največkrat sem bil v Toulousu, Agenu, Bargeracu, Bordeauxu in Llmogesu. Vselej sem pripeljal kakega Jugoslovana s seboj. Pri mojem delu so mi bili v veliko pomoč tudi nekateri francoski komunisti, dali so mi na voljo avto in mi pomagali tudi pri propagandi. Posebno požrtvovalen je bil sekretar komunističnega komiteja Chasiang iz Limogesa. Meseca marca 1945 je prišlo v naše taborišče za repatriacijo- tudi več višjih oficirjev, oficirjev in podoficirjev stare Jugoslavije. Nekateri so imeli na kapah še vedno kraljevske znake. Naslednjega dne sem Jih poklical v pisarno in jim rekel: «če se hočete vrniti v svojo domovino — v Titovo Jugoslavijo, si že morate odstraniti kraljevske znake s kap in si pripeti rdečo peterokrako zvezdo.» Ko sem Jim razdelil nove znake, so bili nekam zmedeni: v zadregi so obračali rdečo peterokrako zvezdo po rokah in jo ogledovali. Prvi se je odločil neki slovenski major in st zvezdo pripel, za njim vsi drugi. Nekateri z .vzdihom. K° s0 si trgali kraljevske znake s kap, so srbskega polkovnika oblile solze, šlo mi je kar na smeh. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Tel St 37-338 - NAROČNINA: meseina 850 ID - Vnaprej: (»tri- letna 1800 lir polletna 3500 lir, celoletna 64IK) lir — SFRJ; y tednu 20 dni, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno 960 din četrtletno 460 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, stritarieva ulica 3 1 telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 130, finančno-u pravni 200, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglasi se naročaje pri upravi- J Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst _