LETO XX. — Številka 64 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenicj Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Za redakcijo odgovorna Albin UCAK.AR in Andrej TRILER GLASILO SOCIA L I S T I C N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Reorganizacija zveze komunistov v kranjski občini Najprej razprava o osnutku Tito na Brdu V ponedeljek dopoldne prispel na Brdo pri Kran, predsednik republike Jos Broz Tito s soprogo. Ta VValdeck Rochet na Gorenjskem V Kranju se je pogovarjal s predstavniki tovarne Sava — Pred spomenikom umrlih francoskih internirancev so gosta iz Francije sprejeli predstavniki tržiške občine — Razgovori na Brdu Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj poslovalnica Vesna Jesenice cenjene potrošnike obveščamo, da imamo na zalogi veliko izbiro zlatnine in ur vseh vrst: ZLATE VERIŽICE že od 83.00 N din ZLATI OBESKI že od 20.00 N din ZLATI UHANI že od 47.00 N din ZLATE ZAPESTNICE že od 90.00 N din ZLATI PRSTANI že od 90.00 N din primerno darilo za vsako priložnost dobite v prodajalni VESNA — JESENICE. Ze prejšnji mesec smo zapisali v našem časniku, da je občinski komite zveze komunistov v Kranju sprejel osnutek reorganizacije ZK v občini. Ta osnutek je bil 4. avgusta objavljen tudi v posebni prilogi časnika Komunist. (Mimogrede povedano, bo občinski komite v prihodnje člane ZK v občini obveščal o vseh pomembnih vprašanjih v posebnih prilogah, ki bodo tudi v prihodnje izhajale v Komunistu.) Po objavi osnutka o reorganizaciji ZK v občini pa je bilo opaziti, da precej komunistov kljub temu, da je občinski komite ZK v Kranju za vse člane naročil ta časnik, tega osnutka oziron\^ priloge sploh ni opazilo. Kakršenkoli komentar o tem je najbrž odveč. Ugotovimo lahko le, da najbrž niti letni dopusti se bo več sedanjih organizacij združilo v eno, bodo morali predvideti že sekretariat nove organizacije, morebitne komisije in člane občinske konference. V večjih organizacijah pa se bodo na začetku morali najbrž omejiti le na izvolitev sekretariata, sekretarja in člane občinske konference. Komisije in ostale organe pa bodo najbrž lahko izvolili šele po reorganizaciji. Izvoliti že samo te organe, bo namreč ponekod precej težko. Posebno v tistih osnovnih organizacijah, kjer bo združenih več sedanjih organizacij, se lahko zgodi, da na začetku precej prizadevnih in sposobnih komunistov ne bo vključenih v razne organe. Zato bodo v obdobju tik po reorganizaciji ponekod potrebne nekatere kadrovske spremembe in širši posveti Predsednik je so ga pozdravili član sveta federacije Ivan Maček, predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik, predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar in politični sekretar občinske-, ga komiteja ZK Kranj Martin Košir. Predsednik Tito bo na Brdu nekaj dni na oddihu. A. Z. Kranj, torek 29. avgusta. — Včeraj dr poldne je prišel v Kranj generalni sekretar KP Francije VValdeck Rochet z ženo in članom CK KPF Jac-quesom Denisom. Gostje iz Francije so v spremstvu člana IK CK ZKS Janeza Hočevarja in predsednika komisije CK ZKS za mednarodne odnose Jožeta Smoleta obiskali tovarno gumijevih izdelkov Sava, kjer so jih sprejeli sekretar občinskega komiteja ZK Kranj Tone Miklavčič, direktor tovarne inž. Janez Beravs ter predstavniki samouprav« nih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugi iz tovarne Sava. Predstavniki tovarne so VValdecka Rocheta najprej seznanili z nekaterimi značilnostmi tovarne, potem pa so mu odgovarjali na razna vprašanja. VValdeck Rochet se je med drugim zanimal za delo samoupravnih organov in naloge direktorja v tovarni, za standard in zdravstveno varstvo zaposlenih, za delo organizacije ZK, proizvodnjo v tovarni itd. Po približno dvournem razgovoru so si francoski gostje ogledali še obrat tovarne Sava v Straži-šču. Po končanem obisku v tovarni se je VValdeck Rochet s spremstvom odpeljal v Pod- Na njivah KZ Cerklje v Trbojah (proizvodni okoliš Voklo) so pred dnevi začeli izkopavati krompir sorte vesna. Na hektar so pridelali okoli 27 ton krompirja, poprečna teža gomoljev pa je 40dkg, kar je. za sorto vesna zelo dobro. Takega pridelka še ne pomnijo. Gomolj, ki ga Telefonske zveze z Gorenjsko prekinjene V ponedeljek od 12. do 22.15 ure so bile prekinjene telefonske in teleprinterske zveze z Gorenjsko. Okvara Je nastala pri starem peraškem mostu, kjer so vojaki nekaj kopali in tako presekali glavni kabel v dolžini enega metra. Ker okvare niso prija-vili, poŠta ni mogla že prej vzpostaviti zveze. •m KRANJ — sreda, 30. 8. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tedni k. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januaria 1964 kot poltednik, in sicei ob sredah in sobotah ZA GORE N J S K O Ijubelj, kjer so ga pred spo« menikom umrlih francoskih internirancev sprejeli predsednik tržiške občinske skupščine Marjan Bizjak, sekretar občinskega komiteja ZK Stane Mešič in drugi. Po obisku v Podljubelju so se gostje odpeljali na Bled, kjer so si med drugim ogledali tudi blejski grad. Zvečer je predsednik CK ZKJ Josip Broz Tito s soprogo sprejel goste na Brdu pri Kranju, kjer so se nadaljevali skupni razgovori. A. 2. prikazuje slika, je tehtal kar 1,30 kg. Za primerjavo glede velikosti ga je naš fotoreporter Franc Perdan slikal skupaj s škatlico vžigalic. Gomolj po obliki spominja na človeško telo. — dh tega ne morejo opravičiti. Program izvajanja reorganizacije predvideva najprej razpravo o osnutku, ki mora biti zaključena do 15. septembra. Do 25. septembra bo izdelano dokončno besedilo sklepa, takoj za tem pa bodo organizacije ZK v občini, ki bodo obstajale v prihodnje, morale pripraviti vse potrebno za ustanovno konferenco. Predvsem tam, kjer o teh in podobnih problemih v občini. Prav bi bilo, da bi sekretarji sedanjih organizacij že pri razpravah o osnutku reorganizacije razmišljali tudi o takšnih vprašanjih. Predvsem pa z razpravami ne bi smeli odlašati, sicer se lahko zgodi, da njihovih pripomb in mnenj kasneje ne bo mogoče upoštevati. A. Zaiar V ponedeljek jc obiskal tovarno gumijevih izdelkov Sava v Kranju generalni sekretar komunistične partije Francije VValdeck Rochet z ženo in članom CK KPF Jacquesom Denisom. Pred tovarno so ga pozdravili predstavniki tovarne in občinskega komiteja ZK Kranj — Foto Perdan 1,30 kg težek krompir NOTRANJA POLITIKA Obisk v radovljiškem turističnem društvu Pol darek na domačem turizmu Radovljica, lepo in prijazno mestece, privablja mnogo turistov. Kdo se ne bi hotel za dan ali dva ustaviti v tem Krajur že v dokumentih iz leta 1900, ki jih hranijo na Dunaju, je zapisano, da )e Radovljica z okolico kraj z najbolj zdravim podnebjem in tudi poln naravnih lepot. Avstrijci so Radovljico zelo cenili in so hkrati s sarajevsko okolico proglasili za najbolj perspektivno turistično področje, ki bi lahko Konkuriralo celo Švici. V pogovoru s tajnikom turističnega društva Radovljica Vilkom Boletom, dolgoletnim turističnim delavcem, smo »vedeli marsikaj zanimivega. Radovljica se je začela že »clo zgodaj usmerjati v turizem. Leta 1933 so ustanovili Bamostojno turistično društvo. Kopališče, drsališče in skakalnica na Lancovem — prvi Športni objekti in čudovita okolica, vse to je privabljalo vedno več gostov. V dveh letih je turizem vzcvetel. Prihajali so turisti iz Vojvodine, Bosne, Makedonije in drugod. Mnogo od teh je odtlej redno prihajalo na oddih v Radovljico. Domači turizem Je poslal v Radovljici osnovna turistična panoga in tako Je ostalo do pred leti. Po gospodarski reformi leta pa se je stvar bistveno spremenila. Turistične agencije po vsej Jugoslaviji ao začele prirejati številne iz- lete v inozemstvo, razvil se je maloobmejni promet, posebno tudi v Vojvodini, ta pa je veliko ljudi, ki so prej prihajali v Radovljico iz leta v leto, preusmeril v sosednje države. Ukinjene so bile tudi sindikalne vozovnice in Radovljica je ostala brez mnogih svojih stalnih gostov, predvsem brez tistih iz južnih in severovzhodnih krajev naše države. Vremenske neprilike, poplave v Vojvodini in zaprto kopališče, vse to je število gostov še bolj zmanjšalo, zato je "bila nujna potrebna preusmeritev v strukturi gostov, potrebno se je bilo vsaj delno preorientirati tudi na tuje turiste. V Radovljici so se lotili dela in že letos so zabeležili večji obisk tujcev kot lani, čeprav je bilo letos manj prenočitev. Domačega turizma pa kljub temu ne nameravajo opustili. Radovljiško turistično dru- štvo ima vsega 467 postelj (ležišč pri zasebnikih 320, hotel Grajski dvor ima 80 postelj, Slandrov dom 55, gostilna Kunstelj 12). V letošnji poletni sezoni je bilo vse to skoraj povsem zasedeno. Največ obiska so imeli od 15. julija do 15. avgusta. Prevladujejo prehodni inozemski turisti (60 % tujih in 40 odstotkov domačih gostov; od domačih jih je največ iz Beograda, Zagreba, Vojvodine, Skopja itd.). V polni poletni sezoni je v Radovljici vsak dan blizu 500 gostov. Pred leti jih je bilo celo še več, vendar se je v primerjavi z laitškini letom stanje izboljšalo. Prav gotovo je k temu pripomoglo na novo preurejeno kopališče, urejen center mesta, karming ob }v>pališču in nove reklamne table. Letos so izdali tudi nov prospekt v 25.0C0 izvodih. V glavnem so ga sami financirali, nekaj pa je prispevala tudi občinska skupščina in nekatera podjetja. Opremljen je z barvnimi fotografijami najpomembnejših motivov mesta in turističnih objektov ter okoliških krajev. Gradivo zanj so zbrali že lani jeseni, ko še ni bilo gotovo, kaj bo s kopališčem. Kmalu pa bo treba pripraviti nov obsežnejši prospekt, saj predvidevajo, da bo sedanji zadovoljeval potrebe le za dve leti, za letos in za prihodnje leto. Prospekte so razposlali približno stotim domačim potovalnim agencijam in prav toliko tujim. V zameno so jim tuje agencije poslale številne prospekte, mnoge domače pa tega niso storile. Na turističnem društvu v Radovljici namreč ugotavljajo, da se tujci zelo zanimajo za ostale kraje v Jugoslaviji, predvsem za Dalmacijo, vendar jim — žal — s prospekti ne morejo ustreči. Vilko Bole nam je povedal, da sta informativna in menjalna služba v njihovi turistični poslovalnici v Radovljici dobro organizirani, ker morata biti, ker se turisti za to Zanimajo, vendar imajo premalo propagandnega gradiva, da bi jim lahko ustregli. Mnogo so k razvoju turizma v Radovljici pripomogli tudi prebivalci sami. Sprva so goste v privatnih sobah sprejemali z nezaupanjem, toda dober zgled občinskih mož jim je pregnal odvečni strah. Začeli so oddajati sobe v najem in že 1956. leta so imeli v Radovljici odlično urejeno recepcijo zanje. SREDA — 30. avgusta 1967 Ze pred leti so se v Radovljici menili o ureditvi manjšega zimskega turist, centra. Turistično in športno društvo sta zato uredili planinsko kočo na Zgoški ravni, kjer je bila prej planina. To je zelo primeren kraj za smučanje in 6neg ne skopni do srede aprila. Športno društvo že pripravlja terene za smučanje ia vlečnico. Seveda je uresničitev te zamisli še v veliki mari odvisna od denarja, novno so uredili tudi drsć šče, ki je zdaj edini zimsl športni objekt v tem kraj čeprav so ga pred vojno ima*' li. " 1 Na turističnem društvu pa so kljub vsemu zdaj v glavnem zadovoljni, kajti menijo, da so krizo, ki je nastopila z zmanjšanjem domačih gostov, letos preboleli, šele letos je spet bolje, pravijo. Na 6labši uspeh lani je vplivala tudi preureditev hotela Grajski dvor. Zavedajo pa se, & je večji obisk v zelo veliki meri odvisen od propagande. Zavedajo se, da gre cesta mimo Radovljice in da je zato treba turiste z opozorilnimi tablami opozoriti na ta l«tt kraj in okolico. Precej so w to že naredili, precej pa bo še treba. V, Mihelič Kaznovana trmoglavost Vrhovno sodišče SRS je v sporu.okrog novega vodovoda v vasi Obrne odločilo v prid vaščanov Spor okrog novega vodovoda v vasi Obrne pri Bohinjski Beli ni nov in smo o njem že poročali. Da bi lahko razumeli odločitev Vrhovnega sodišča SRS o sporni zadevi, naj na kratko ponovim vzroke nesoglasja med bratoma Antonom in Janezom Srna na eni in ostalimi vaščani na drugi strani. nomočno dovoljenje, medtem ko sta brata Srna gradila zajetje na črno. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Radovljica je obvestil Janka Srna, da mora z delom takoj prekiniti, dokler upravičenost gradnje ne bo zagotovil pristojni občinski organ. Z odločbo medobčinske urbanistične inšpekcije je bilo določeno, d a mor* Janko Srna v 14 dneb odlatraniti zajetje. Ta se je nato pritožil komisiji za prošnje in pritožbe pri republiški skupščini. Komisija je v odgovoru zanikala upravičenost pritožbe in očitala Srni, ker ni hotel sodelovati pri gradnji novega vodovoda, čeprav bi imel vodo tako, kot do sedaj in kot drugi prebivalci. Janko Srna se tudi s tem ni pomiril in je sprožil upravni spor pred Vrhovnim sodiščem SRS, ki pa je potrdi- Januarja 1965. leta so vaščani začeli z gradnjo novega vodovoda. Poleg razumevanja občinske skupščine Radovljica in pomoči Komunalnega podjetja Bled so va-ščani prostovoljno opravili okrog 3000 delovnih ur. Zgradili so 18 kubičnih metrov velik rezervoar za vodo in 350 metrov dolg cevovod po kamnitem in zelo strmem ter poraščenem zemljišču. Pri izviru Belčnika so naredili zajetje vode. V neposredni bližini novega rezervoarja je že dolgo let zasebni rezervoar bratov Antona in Janeza Srne, ki $e prav tako polni z vodo iz Izvira Belčnika. Takoj, ko so vaščani zgradili novo zajetje, sta to storila tudi brata Srna. Tako sta bila pri enem izviru zgrajeni dve zajetji, drugo od drugega oddaljeni samo pol metra. Za nov vodovod so imeli vaščani prav- io odločbo medobčinske urbanistične inšpekcije. Prav tako je bil Srna opozorjen, da mora zajetje takoj odstraniti, sicer bo to delo opravilo Komunalno podjetje Bled na njegove stroške. To opozorilo brata Srna nista vzela resno. Zato je občina Radovljica naročila Komunalnemu podjetju, naj takoj poruši na črno grajeno zajetje. Ker je občinska skupščina predvidevala, da bo prišlo do motenj pri delu, je poslala tja miličnike, da so zaščitili delavce pri delu. Janko Srna bo moral plačati vse stroške rušenja zajetja, poleg tega pa se mu lahko zgodi, da ostane v kritičnih dneh brez vode (njegov rezervoar se namreč polni z odvečno vodo vaškega vodovoda, oziroma zajetja). Na vaški rezervoar se brata Srna nočeta priključiti, ker bi v tem primeru morala plačati vodarino, vaščanom Obrn pa za vloženo prostovoljno delo pri gradnji vodovoda. Koliko institucij se je moralo ukvarjati s trmoglavim stališčem dveh bratov, ki sta v sporni zadevi gledala samo svoje, ne pa tudi vaške interese! Jože Vidlc Izkušnje pravne posvetovalnice pri občinskem sindikalnem svetu Kranj Pravica delovnih organizacij, da same sprejemajo predpise, je med drugim povzročila, da delavci velikokrat dvomijo, če so ti predpisi ali pa že izdane odločbe pravilne. Velikokrat se tudi zgodi, da nek predpis delovne organizacije res ni usklajen z ustreznim zakonom. To pa včasih delavci potem občutijo tudi na svoji koži. Zato so na občinskem sindikalnem svetu v Kranju že pred desetimi leti ustanovili pravno posvetovalnico, ki še danes posreduje delavcem razne nasvete in razlage predvsem o delovnih razmerjih in socialnem varstvu. Posvetovalnica sicer ne more zastopati delavcev pred sodiščem,, lahko pa jim pomaga z raznimi nasveti in odstopa posamezne spore odvetniški pisarni pri republiškem sindikalnem svetu ali pa službi pravne pomoči pri kranjski občinski skupščini. Posvetovalnica je odprta sedaj dvakrat na teden, delavci pa v zadnjem času iščejo največ nasvetov o pokojninskem, invalidskem in socialnem varstvu. Precej pojasnil pa je posvetovalnica morala posredovati delavcem tudi o odpovedih zaradi zmanjšanega dela. ukinitvi; delovrfih mest. kršenja discipline ter o nagrajevanju, nadomestilih, dopustih, odmorih itd. Pri dosedanjem delu so tudi ugotovili, da je v kranjsk. občini še vedno precej delovnih organizacij, ki pravilnikov o delovnih razmerjih nimajo usklajenih z zakonom, da se razni disciplinski postopki v delovnih organizacijah obravnavajo precej pomanjkljivo, da večina delavcev ne pozivi notranjih predpisov itd. Ugotovili so tudi, da včasih tudi sindikalne organizacije posve, čajo premalo skrbi varstvj vodstev sindikalnih podružn c delavcev in da večina članov ne pozna niti glavnih značilnosti temeljnega zakona o delovnih razmerjih in razne j pravilnike delovne organizacije. Zato na občinskem sindikalnem svetu razmišljajo, da bi delo posvetovalnice še razširili. Ta naj bi bila v pri' hodnje odprta trikrat na teden, o raznih predpisih W novostih zvezne, republiške in interne zakonodaje pa naj M seznanjala tudi *lane sindikalnih vodstev v delovnih organizacijah. A. Z. Na Bledu nov hotel A kategorije V Želečah na Bledu, v bližini novega Kompasovega garni hotela, so začeli graditi nov hotel A kategorije. Gradnjo investirata Park hotel in gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. Hotel bo imel 300 postelj in odprt ter zaprt bazen s termalno vodo. Geološki zavod Iz Ljubljane je že začel z raziskavami. S sondiranjem in vrtanjem so se prepričali, da je to termalno področje. Zdaj iščejo glavno žilo, ki je po predvidevanjih v globini okrog 500 metrov. Izvrtali so že okrog 300 m globoko vrtino, vendar na toplejšo vodo od 23 stopinj Celzija še niso naleteli. — Na slikah: vrtalni stolp, s katerim Geološki zavod Ljubljana išče toplejši vrelec (zgoraj), in začetna zemeljska dela za nov moderen in velik hotel A kategorije na Bledu. — V. M. — Foto F. Perdan Zastoj v izvozu v IBI Kranj Izvoz kranjske tekstilne tovarne IBI je zašel v težave. Z arabskimi državami, predvsem z Marokom, Alžirijo in Tunisom, je Industrija bombažnih izdelkov prek izvoznika Jugotekstila sklenila prodajne pogodbe v vrednosti okrog milijona dolarjev. Te države pa so zaradi arab-sko-izraelske vojne zaprle svoj uvoz. Uvozniku, to je Jugotekstilu, niso izdali uvoznih licenc in akreditivov, s tem pa jc bil izvoz tovarne IBI neposredno prizadet. »V primeru, če se stanje ne bo izboljšalo, te zaloge lahko odpišemo,« so nam povedali v IBI. »To so posebni izdelki, za naše tržišče nenormalne širine, ki smo jih izdelali specialno za arabske dežele.« Glede na to, da je bilo prvo polletje letos za IBI uspeš- no, saj so plan presegli za dva procenta, bo imel ta zastoj v prodaji posledice pri doseganju letnega plana proizvodnje, in sicer predvsem zaradi tega, ker tretjino vseh izdelkov izvažajo. Čeprav je problem dovolj resen, so v IBI optimisti. Prodaja na domačem trgu se je namreč izboljšala. Njihovi novi proizvodi dekorativnili tkanin so uspešno prodrli na domače tržišče. S proizvodi te vrste že sedaj uspešno pokrivajo vse jugoslovansko tržišče. J. Komi jek Nov bife na loškem gradu V petek, 25. avgusta zvečer, so na gradu v Skofji Loki odprli nov bife. Lokal ima dva prostora, opremljena v primernem starinskem slogu. Ob lepem vremenu je moč mize in stole postaviti tudi na grajskem dvorišču. Novi lokal, ki je dobro založen z vsemi vrstami jedače in pijače, je bil potre- ben. Številni obiskovalci muzeja in razstav v galeriji so doslej zelo pogrešali bife, kjer bi se lahko okrepčali. Načrte za ureditev prosUH rov je napravd slikar Štefan Simonič. Lastnik novega go-? stinskega objekta Andrej Kolar pa je povedal, da ga je lokal veljal 3,5 milijona sta« rih dinarjev. I. G. Na Gorenjskem popijemo največ piva Nov stroj za polnenje steklenic Podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami Vino Kranj lahko z novim strojem v eni uri napolni 12 tisoč steklenic piva .— Vsako leto popijemo manj vina; najraje pa imamo na Gorenjskem briška vina Podjetje Vino Kranj, ki oskrbuje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami predvsem gostinska pa tudi trgovska podjetja, ima na Gorenjskem šest skladišč: na Bledu, v Lescah, Kranju, Kranjski gori. Tržiču in v Skorji Loki. Od 1945. do 1956. leta so v podjetju točili predvsem vino In pivo, okrog leta 1960 pa so začeli pivo polniti tudi v steklenice. Tako so 1956. leta prodali 48 vagonov piva, 196*. leta pa že kar 60© vagonov. Prihodnje leto pa predvidevajo, da bomo na Gorenjskem popili 800 vagonov ali 16 milijonov steklenic piva. Pred sedmimi leti je podjetje Vino Kranj dobilo od ljubljanske Pivovarne Union stroj za polnenje piva v steklenicah, ki je pred vojno zadoščal za vso Slovenijo. V zadnjih štirih letih pa ta stroj, ki je v eni uri napolnil 4000 steklenic, ni več zadoščal niti za Gorenjsko., Razvijajoči se turizem, boljša standard ljudi in razvoj mo-torizacije — vse to je iz leta v leto povzročalo, da so bile v juniju, juliju in v avgustu vedno večje težave s preskrbo piva. Zato je podjetje Vino Kranj letos s pomočjo Pivovarne Union kupilo v Zahodni Nemčiji nov stroj za polnenje steklenic. S tem strojem — zanj in za vse po- trebne preureditve so plačali okrog 400 milijonov starih dinarjev — lahko sedaj napolnijo v eni uri 12 tisoč steklenic piva. Zato v podjetju že sedaj predvidevajo, da bo v prihodnjih letih tudi v najbolj vročih dneh na Gorenjskem piva vedno dovolj. V prihodnje nameravajo nabaviti le še posebne filter-paste-rizatorje, s katerimi bodo lahko trajanje piva še podaljšali. Rnzen tega pa bo prhodnjn lefo tudi izbira pivi na domačem trgu večja. Kuoei bodo lahko dobili svetlo pivo triglav in ležak, temno pivo bok in pivo ti voli v tridecili-trskih steklenicah. Ko smo pred kratkim obiskali predstavnike podjetja in jih povprašali, katerih pijač smo na Gorenjskem letos največ popili in kakšne težave so imeli s preskrbo, so nam povedali, da smo letos popili največ piva. Ze nekaj let pa narašča na Gorenjskem tudi potrošnja brezalkoholnih pijač. Zato bodo v podjetju v prihodnjih dveh ali treh letih v Kranju morali nabaviti še poseben stroj za polnenje brezalkoholnih pijač, s- Od žganih pijač pa Gorenjci popijejo največ pelinkovca, konjaka in brinjevea. Ze nekaj tet pa na Gorenjskem kot tudi v vsej Sloveniji pada potrošnja vina. Letos so ga na Gorenjskem popili kar za 18 odstotkov manj kot lani. Predsfavnki podjetja menijo, da je vzrok precej visoka mriloprodi }na cena in pa vedno večja motoriz-'cija. Kljub temu pa Gorenjci od vseh vin vsako leto popijejo največ briških — predvsem briškega merlota in briške rebule. V podjetju pravijo, da letos s preskrbo z različnimi brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami niso imeli posebnih težav, le radenske mineralne vode jim je večkrat primanjkovalo. Sicer pa imajo v podjetju na zalogi vedno dovolj vseh vrst pijač: tako radenske, raznih vin, žganih in brezalkoholnih pijač. Pri tem pa si najbolj prizadevajo, da imajo na zalogi vedno kvalitetne pijače od najbolj uglednih slovenskih in jugoslovanskih proizvajalcev. Razen tega pa v podjetju Vino Kranj, kjer vsako leto dosegajo boljše uspehe, nameravajo v prihodnje sedanje prostore preurediti v skladišča. Odprli bodo tudi svojo trgovino, v kateri bodo kuoei tahko dobili vse vrsle bezalkoholnih in alkoholnih pijač. A. Zaiar GI AS * 4. STRAN KULTURA IN PROSVETA SREDA — 30. avgusta 1967 Filmi, ki jih gledamo POŠLJI MOŽA OB POL DVEH — jugoslovanska kriminalka — Film je nastal v proizvodnji Kino kluba Beograd. Tistega Kino-kluba, ki je pred leti živo posegel v jugoslovansko kinematografijo s filmom Kaplje, vode in bojevniki. No, od tedaj je minilo nekaj let in avtorji omenjenega filma so odšli k drugim filmskim podjetjem. V Klubu še vedno delajo. Zdi pa se, da bolj skrbe zato, da bi film povrnil sredstva, ki so bila vanj vložena, kot da bi iskali naprej. Zato je v filmu tudi dovolj čisto komercialne golote, umorov, pištol z dušilcem, no .. recimo lepih deklet in tudi cela vrsta naših filmskih igralcev, ki s svojimi imeni skušajo privabiti čimveč gledalcev. Zgodba sama, in ta naj bi tudi gledalca najbolj privabila, pa je navkljub vsemu skorajda nerazumljiva. Ce sem prav razumel, gre za nekakšne obračune med tihotapci denarja nekje v Opatiji, na Reki in v Trstu. Ce bi bila zgodba resnična, bi bila lahko tudi zapletena, ampak razumljiva. Ker pa je Izmišljena ter očitno preveč začinjena s povsem komer- cialnimi vložki, ostaja nerazumljiva. Morda k temu jugoslovanskemu filmu še to! Pred tednom dni smo videli v kranjskih kinematografih filmsko reklamo za ta film. Skoraj ves čas smo gledali (nekaj minut) na platnu golo, čisto zares popolnoma golo, strip-tizeto. Očitno je bil njen namen, da bi opozorila na podoben prizor iz tega filma. Toda če si boste film ogledali, tega prizora ne boste našli. Zato si raje še enkrat oglejte reklamo. Film je re-žiral D. Ivkov. MORILEC S TEMZE — zelo zelo skrivnosten morilec — Naj še tako vzdigujemo glasove in se upiramo tem zahodno - nemškim filmom! Primerjajmo ga s podobnim poskusom v tej zvrsti filma, ki je nastal pri nas z naslovom Pošlji moža ob pol dveh, pa bomo veliko bolj prizanesljivi. Tu se tudi zapleta, toda Edgar VVallace, njemu gre največja zasluga zato in ne avtorjem filma, morilca tudi najde pred našimi očmi tako, da smo veseli, da ga je našel. B. Šprajc Pred začetkom novega šolskega leta Ohranimo našo osnovno šolo enotno Novo šolsko leto začenjamo s starimi težavami, a z novo voljo, da jih s skupnimi močmi odpravimo Naše osnovno šostvo je enotno, grajeno po naprednih, socialističnih načelih. Slediti tem načelom je težka in odgovorna naloga. Veliko pišemo o tem, posebno sedaj, ko se začenja novo šolsko leto. Od njega nas loči samo še nekaj dni. To dejstvo je bilo vzrok za sestanek ravnateljev gorenjskih osnovnih šol pretekli teden v Radovljici. Njihove besede so nam marsikaj razjasnile, mnogo stvari pa bo še skozi vse šolsko leto ostalo nerazjašnjenih in nerazčiščenih. Naši razredi so preobširni, prenapolnjeni z učenci. Za normalno šolsko delo je potrebno, da sedi v razredu največ 35 učencev. Tretjina oddelkov na osemletkah v kranjski občini pa ima več kot 55 učencev. Naval je največji v tretjem, četrtem in petem razredu, sorazmerno s tem pa so učni rezultati najslabši v šestem razredu. Pred nekaj leti zgrajene šole so že postale pretesne, posebno sedaj, ko so bile ukinjene nekatere lokalne šole. Naj-bolj nazoren je primer kranjske osnov, šole Stane Žagar. Bralci nam pišejo Drago sadje v Bohinju Bralec J. T. iz Bohinjske Bistrice se v dopisu, ki nam ga je poslal te dni, sprašuje, če še kje v Jugoslaviji prodajajo tako drago sadje kot v Bohinju. Prepričan je, da ne, saj so v soboto, 26. avgusta, prodajali paradižnik na primer po 250 S dinarjev, slive po 300 S dinarjev, breskve po 400 S dinarjev in hruške prav tako po 400 S dinarjev. Takole piše: »V Bohinjski Bistrici je improvizirana stojnica, na kateri prodajajo sadje in povrt-nlno branjevke s Primorske. Kaže, da so med seboj trdno dogovorjene, po kakšni ceni bodo prodajale in gorje tisti, ki bi si dovolila prodajati po nekoliko nižji ceni. Ta na stojnici ne bi imela več prostora. »Naprej piše, da kaže, da je tudi trgovina solidarna z branjevkami, saj je imela istega dne naprodaj le hruške zelo slabe kvalitete po 360 S dinarjev za kilogram. »Je kakšna rešitev?« se sprašuje J. T. Takole piše: »Bodri me upanje, da bo boljše, ko bo dograjena nova tržnica. (Kdaj?) Potem bo prostora za več prodajalcev in morda se bo le nnšel kdo med njimi, ki si bo upal tp<**avjti nekoliko nižje cene. Pričakujem, da bodo pristojni organi na tej novi tržnici uvedli tudi tržni red, ki bo določal, kdo lahko prodaja, kaj in pod kakšnimi pogoji. Predvsem pa naj bi bilo določeno, da smejo tod prodajati samo neposredni proizvajalci.« Odgovor Osi Na zapis našega loškega humorista Ose, ki je bil objavljen v Glasu 9. avgusta, smo prejeli pojasnilo bralke M. O. iz Puštala v Skofji Loki. Takole piše: »Res je, da je vsa soseščina z osebjem restavracije na kopališču vred nosila smeti v vodo na prostoru, ki ga je imenovala Osa, ker so se na tem kraju pač odlagale smeti, odkar pomnijo ljudje. Krajevna skupnost pa je o tem nekajkrat razpravljala na svojih sejah in nazadnje za odlaganje smeti določila drug prostor, oddaljen približno 15 minut. Se preden je bila na starem mestu postavljena tabla o prepovedi odlaganja smeti, smo torej že odnašali smeti na prostor, ki ga je določila krajevna skupnost. Smetišče pod kopališčem pa je Komunalno podjetje zasulo s prstjo. Res je ob vznožju kupa še nekaj konzervnih škatelj, razbita steklenica in nekaj starega časopisnega papirja; ne morem reči, ali je to še od prej ali pa je to nekdo prinesel zdaj, ko ni več dovoljeno, prepričana pa sem, da tega niso prinesli iz naše ulice, kot to zatrjuje Osa in njen sodelavec maček.« Bralka M. O. nadalje še priporoča našemu loškemu humoristu, naj raje poskrbi, da jim bodo uredili ulico, ki je po njenih besedah od vseh v Loki najbolj zapostavljena, čeprav po njej stalno hodijo kopalci na kopališče. Tone Čufar je bil ustreljen v Podgori pri Št. Vidu Bralka Ivana Skrlep, Stane_ žiče 17, St. Vid (Ljubljana), nam Je poslala dopisnico s pojasnili o kraju smrti pisatelja Toneta Cufarja. Takole piše: »Dovolite, da vas opozorim ne netočne podatke o T. čufarju, ki ste jih zapisali v Glasu št. 58 v sredo, 9. avgusta. Tone Cufar je bil ustreljen na italijansko-nemški meji v Podgori pri St. Vidu nad Ljubljano, ne pa v Viž-marjih, kot je zapisal vaš sodelavec Jože Vidic« Bralki Ivanki Skrlep hvala za pojacnilo. Kljub temu, da smo lani dobili dve novi šoli, stanje v letošnjem šolskem letu ne bo bistveno boljše. Omajal se je družbeni ugled učitelja, pravijo. Mnenje, da je to izključen rezultat slabega materialnega stanja šol, nc drži popolnoma. V naših zbornicah je zavladala mlač-nost in ncidejnost. Pedagoški kader mnogokrat opravlja svojo funkcijo neživljenjsko, brez navdiha, rutinersko. Imamo vedno več lojalnih učiteljev, neprizadetih inter-pretatorjev snovi. Otroke preveč informiramo, premalo pa formiramo. Toda slednje zahteva dobrega pedagoga, ne samo strokovnjaka. Te besede so rečene mogoče preostro, preveč posplošeno. Resnica pa je, da učitelji prilagajajo svoje delo in svojo življenjsko raven pogojem našega šo'stva. Učitelji so. sprejeli socialistično šolo, lebdijo pa med učnimi zahtevami in materialnimi pogoji. Ko govorimo o pedagoškem kadru, spregovorimo besedo o njihovem izobraževanju. Pedagoške akademije so preveč sn'O'šnc. premalo povezane s prakso in tudi z znanostmi, ki so nujno polrebne za dobrega pedagoga. Hočejo postati univerze v malem, zato se njihov študij ne razlikuje veliko od študija na prvi stopnji filozofske fakultete. Manika nam matematikov in fizikov. Šestdeset odstot- kov vseh ur matematike in fizike na osnovnih šolah učijo učitelji, ki za to nimajo potrebne izobrazbe. Nujno in koristno bi bilo, da bi bolj podpirali izredni študij teh predmetov na pedagoških akademijah. Vendar za dober pedagoški proces ni dovolj samo beseda, kreda in tabla. Učna snov postane živa samo skozi besede in dejanja dobrega pedagoga, strokovnjaka na svojem področju. Najbolj prav bi bilo, da bi za osnovne šole predpisali konkretne učne načrte. Učni program je vse preveč subjektivna volja učitelja. Enotni učni načrt bi omogočil, da bi tiskali enotne učbenike, pa tudi pedagog bi manj razmišljal, kaj bo učil, in več, kako bo učil. V kranjski občini je na osnovnih šolah pozitivno izdelalo razred 86,7 odstotka učencev. Sem so všteti tudi tisti, ki so bili »pozitivni« po 39. členu Zakona o osnovnih šolah. O tem nesrečnem členu je veliko debate, nekateri so za, drugi proti. Slednjih je več. Učenec po tem členu lahko napreduje v višji razred kljub temu, da ima eno nezadostno oceno. Procent »členarjev« v posameznih razredih pa zelo variira. Tako je sedmi razred v kranjski občini izdelalo kar 15 odstotkov otrok z eno nezadostno oceno, odstotek le-teh pa je v nižjih razredih manjši. To nam jasno dokazuje, da se na račun tega člena v višjih razredih mnogo popušča, vzporedno s tem pa trpi znanje teh otrok. I. Košnjek »Jeklo v službi človek V Jeseniški občini je izredno veliko zanimanje za črno-belo in barvno umetniško ter dokumentarno fotografijo. V okviru občinskega sveta ljudske tehnike že nekaj let uspešno delujejo številni foto-klubi in na šolah fol o-krožki. Najstarejši foto-klub Andrej Prešeren na Jesenicah bo zato pripravil s sodelovanjem drugih ljubiteljev fotografije medklubsko razstavo umetniške fotografije na Jesenicah, ki bo od 28. novembra do 3. decembra. Razstava bo odprta za praznik republike in bo hkrati uvodna prireditev v počastitev stote obletnice obstoja železarne. Geslo razstave bo: Jeklo v službi človeka. Ne samo na Jesenicah in drugod na Gorenjskem, temveč tudi v ostalih slovenskih krajih, posebno v industrijsko delavskih središčih, je zanjo že sedaj veliko zanimanje. Priprave za to prvo medklubsko razstavo na Jesenicah že potekajo. Po dosedanjih prijavah posameznih avtorjev In številnih foto-kfru-bov je videti, da bo razstava umetniške fotoerafile pod na- a« slovom Jt dosegla s i 1 An udeležb stavljenih del. v službi človeka namen tako po raz- o!ožili po dve vrsti snopoJ ako, da se je njihovo klasi itikalo. To so imenovali ni d. Mlatili so največkrat {k tirje mla" Uči, pri velikih metih pa tudi po osem. Gi nega mladca so imenova: »ta velk«. °n je vedno z* in vedno tudi nehal mla:« Za njim so morali vsi ts:i v enakem ritmu udarjati >^>fjakerji«. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Bohinju. Vse do leta 1934 so se ljudje, kadar so prišli v Bohinj, od železniške postaje navzgor ob jezeru peljali s kočijo. Zaradi številnega obiska in ker je bil to lahek zaslužek, je bilo v Bohinjski Bistrici vse polno kočijažev. Po pripovedovanju ljudi jih je bilo okrog 30. Leta 1934 pa sta dva domačina, Laudan in Navrtrijak, prodala svoji po- sestvi in z izkupičkom kupila prvi avtobus v Bohinju. To je pomenilo konec fijaker-stva. Res, da so se ti krčevito upirali novotariji, vendar jim tudi to ni pomagalo. Tako so npr. ovirali avtobus, da se mu niso umaknili s ceste in je prišel na drugi konec jezera istočasno kot koči jazi. Njihov spor pa je rešila vojna. Kočijaži niso imeli koga prevažati, Laudanu in Navrtnjaku pa so Nemci avtobus odvzeli. Po vojni pa se je na bohinjskih cestah pojavil avtobus in vsem je bilo jasno, da kočijažev ob Bohinjskem jezeru ne bo več. Danes zasledimo koči jaze le še na Bledu, kjer so za tujce prava turistična atrakcija. -bb »Popil sem kozarec nato na od polkovnikovih udarcev po francosko izginil in'se naDotil'Metniško taborišče. Znamenski trg je bil kakor izumrl Le tu in'* s° ležala trupla delavcev, ki jih je pobila policijska konjenica ^goče je ležal med njimi tudi kak policist. A nisem gledal Bil « vesel, da sem prišel cel v taborišče in da me nihče ni ustavit čeprav sem srečaval oddelke oboroženih civilistov. Nisem razmM kako SO Se oborožili- Sele v taborišču sem slišal da so vojaki so se uprli, odprli vojaška skladišča in razdelili orožje delavec i« vsakomur, kdor bi se rad boril proti carju.« »Prekleto, pri nas bi se kaj t£g» ne mo%]° zgoditi«, pravi desetnik. »O, lahko bi se, a imajo na 9» u same strahopetne riti!« »Nikar takih besed' Nevarne so >e ^rozl desetnik. Jakob pa nadaljuje s pripoved' n pripoveduje, da so naslednji dan zapustili taborišče stražan rjetniki pa so postali prepuščeni samim sebi. »Tista stotnija, o kateri sem J l in ki 56 je UprIa dan P°prej: je sprožila pravi uporniški plaz t' ~niška XOJ?ka' k! je ?b ZOn štela komaj nekaj tisoč mož ki I se upali dvigniti nad carja, je ob mraku štela že nekajkrat de< tisoč mož. Nekateri pravijo, da jih je bilo več kakor šestdeset-oč. Ti in tisoči oboroženih delavcev so začeli loviti carske nmr-re in generale in jih zapirati v ječe, iz katerih so izpustili jctr.e, predvsem take, ki jih je carska policija zaprla zaradi protkrke politike. Ti in drugi proti-carski politiki, ki so bili že prej rarskem mestu, so vzeli stvar v roke. V mestu je sicer še pokalo ftkor na fronti carski policaji in žandarji so še kljubovali, toda B*go je izbojevala vojska, ki je bila skoro vsa proti carju...« ,. , ..... Tako pripoveduje Jakob o prehladni ruski revoluciji, kakor jo po svoje imenuje o revoluciji, ki še ni prinesla tis* pomladi, ki so jo pričakovali ruski vojaki, delavci in muiiki o revoluciji, ki so jo izvojevali voaki in delavci, a so se z zmago okoristili sami gosposki ljudje, ki (ta je bila politika samo lahek in pridobitniški posel, ki omogoča ljidem, da se povzpno na oblast nad druge, da svojevoljno vladajo rsd podložnik! s pravico uzako- njene krivice, s katero izrabljajo delavce in kmete in na njihov račun naglo bogate. o revoluciji, s kakršno se niso mogli sprijazniti vojaki, delavci in kmetje in so se začeli združevati v svete delavskih, vojaških in kmečkih deputatov o revoluciji, ki je bila tistim, ki so se oklicali za vlado nove Rusije, samo sredstvo za uresničitev njihovih egoističnih smotrov in o revoluciji, ki so jo hoteli sveti delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev izbojevati do kraja in ki naj bi pomenila resnično osvoboditev delavcev in kmetov od izrabljanja, tlake in slehernega zasužnjevanja s strani pohlepnih in bogatih meščanov, grofov, veleposestnikov in podobnih, ki žive na račun dela in ustvarjanja drugih. O tem govori Jakob, njegovi poslušalci pa ga poslušajo in vedno manj segajo po še neizpraznjenih steklenicah žganja. Pijejo njegove besede in nehote in celo z neprikrivano zavistjo občudujejo pogum tistih, resnično ljudskih ruskih revolucionarjev, ki so vztrajali v boju proti vsem nakanam, ukanam in zvijačam, s katerimi so novi oblastniki kakor knez Lvovov ali kadet Miljukov ali oktobrist Gučkov ali socialni revolucionar Kerenski in drugi menjševiški socialisti s pomočjo katerih je premagana grofovska, a tudi nova meščanska in veleposestniška gospoda hotela zopet nadeti podlož-niški jarem delovnim slojem ljudstva. Desetnik in oba stražarja poslušajo svojega jetnika, ki jim pripoveduje, kako vojaki in delavci, ki so v Peterburgu s svojim bojem, žrtvami in krvjo izvojevali revolucijo, niso hoteli ničesar slišati o kakem novem carju Mihaelu Romanovu, ki naj bi zamenjal svojega brata, odstavljenega in s prestola vrženega carja Nikolaja, o katerem je med ljudstvom že dvanajst let krožila že ponarodela popevka: Car Nikolaj izdal je manifest: mrtvim svobodo, živim arest! — Take svobode pa nočemo, — so ljudje ogorčeno kričali na nekem zborovanju, ki ga je zaključil neki predstavnik nove začasne vlade z vzklikom: Živijo, car Mihail! — Dol z vsakim carjem! — Dol z gobezdačem! — Primite izdajalca revolucije! — V arest z njim! »Ljudstvo, predvsem petrograjsko delavstvo, ni hotelo starega carskega biča v novih rokah,« pripoveduje Jakob. »Ni hotelo nobenega carja več, pa tudi nobene vlade, ki bi ne hotela nehati vojne in ki bi hotela živeti na račun ljudskih žuljev. Vedno bolj je zahtevalo, da preide oblast v roke sovjetov, to je v roke svetov delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev. Bilo je v začetku aprila,« zazveni Jakobov glas da se ob toplem, spremenjenem tonu njegovega glasu poslušalci, spogledajo češ: Zakaj tak glas? Zakaj taka sprememba? Le kaj bo povedal? Jakob pa govori o tistem aprilskem dnevu o leseni, zastraženi baraki, kamor so štirinajst dni poprej pripeljali skupino ujetnikov, med njimi tudi njega o težaškem delu na postaji pri različnih delih od nakladanja in razkladanja vagonov do popravljanja proge o novih stražariih, ki so se menjavali in ki so bili po ravnanju z ujetniki zelo različni o prigan jačih in o takih, ki so menili da se z nakladanjem vojaškega materiala ne mudi in ki so del tega materiala odvažali sami na ročnih vozičkih neznanokam, zraven pa negodovali nad začasno vlado, češ da ne vlada tako kakor bi rad svet vojaških odposlancev in da vlada vojakom samo laže o skorajšnji sklenitvi miru, a po drugi strani izjavlja tujim diplomatom, da bo Rusija nadaljevala vojno na strani antante do zmagovitega konca in da bo kmalu začela zmagovito ofenzivo na fronti proti nemški in avstrogrski vojski, kakor da ruska vojska ni še zadosti krvavela in imela v tej nesmiselni vojni že nekaj milijonov mrtvih o ujetnikih, ki so prav tako upali, da bo Rusija sklenila mir in da bodo do take pameti prišle tudi vlade drugih, med seboj vojskujočih se držav o nezadovoljstvu, ki je naraščalo že prve tedne nove oblasti v Rusiji med vojaki in preprostimi ljudmi, ki so jih glodale lakota,, skrbi in težke razmere, novi vladi pa se ni prav nič mudilo, da bi začela izpolnjevati ljudska pričakovanja o času, ki ga je vlada, naslanjajoča se na oficirske bataljone, komaj odrasle gimnazijce in študente, ki so živeli bolj od besed in obljub o bodočem razcvetu meščanske Rusije kakor od stvarnosti, ob kateri se je nova, komaj pribojevana ruska svoboda razblinjala, hotela spraviti na stare kolesnice o zmedi, ki je gnetla v svoj vrtinec množice o ljudeh, ki so hodili med vojake in ki so videli izhod in izpolnitev vojaških in ljudskih zahtev po miru in odpravi težkih razmer samo v tem, da bi namesto vlade prevzeli sveti vojaških, delavskih in kmečkih deputatov tudi državno oblast v svoje roke o ljudeh, ki so se imenovali boljševiki o boljševikih, v katere so se spreminjali tudi nekateri njihovi stražarji, prav tisti stražarji, ki so orožje, namenjeno na fronto^ raje skrivaj odvažali neznanokam in ki so tudi ujetnikom razlagali svoje nauke in ki so tudi tistega aprilskega dne, o katerem jim pripoveduje, imeli stražo in ki so se obnašali pred ujetniki kakor sebi enakimi o nekem ruskem stražarju, študentu, ki je stražarjem in ujetnikom razlagal marksizem in poglede boljševikov, kako bi bilo treba izbojevati revolucijo do kraja in se ne ustaviti samo napol poti GLAS * 6 S IHAN GLAS * 7. STRAH 75 PANORAMA SREDA — 30. avgusta 1967 To je bil najlepši slovenski fant (3) Kako prijazna so včasih tudi naključja, bo povedal ta-le zapis: na poti po sledeh pesnika Antona Medveda iznenada naletimo nc le na kaj pre-šei novskega, pač pa tudi- na spomin na Julijo Primčevo! JULIJINA' KOMODA Vizija, ki prešernoljubom lebdi pred očmi, gotovo ni prav nič utopistična: v sklopu pesnikovega spominskega muzeja v Kranju, ki bo prej ali slej postal samostojna ustanova — literarni muzej s širšim konceptom, bo neka soba zanesljivo določena tudi za spomin na Julijo Primčevo in njen rod. Saj je bila našemu Prešernu prav to — ali še več — kar je bila Petrarki njegova Lavra. Obe sta postali nesmrtni — zaradi čudovitih sonetov v njuno čast in sloves ... Znana kamniška kulturna delavca prof. T. Zika in slikarica Franja Kratnerjeva sta me pred dnevi opozorila na komodo, nekdanjo last Julije Primčeve, ki jo hrani zdaj neka njuna someščanka. Seveda sem brž stopil na dobljeni naslov v Medvedovi ulici štev. 4. Tamkaj živi novomeška rojakinja Helena Gabrič, ki res skrbno hrani dragocen del starinske sobne opreme — Julijino komodo. Slog in izdelava ne vzbujata dvoma v pristnost. Sicer pa petpredalčna omarica ni kaj posebno velika. Približne mere: višina 120 cm, širina 90 cm in globina 35 cm. Kako je le prišla Julijina komoda v Kamnik? Ko se je Julijin soprog Jožef pl. Scheu-chenstuchl ]. 1865, torej že po smrti svoje žene, ki je umrla 2. 2. 1864, selil iz Novega mesta v štajerski Gradec, so bile tri njegove starejše hčere že poročene. Doma je imel le še najmlajšo Terezijo in sina Jožefa. Gotovo pa sedaj ni več potreboval toliko pohištva, kolikor sta ga v prostorni novomeški gradič Neuhof pripeljali njegova žena'in tašča iz Ljubljane. Zato se je, realist kakršen je že itak bil, odločil, da del pohištva, ki ga ne kaže voziti v tesno graško stanovanje, odproda na javni prostovoljni dražbi. No, in na tej »lecitanti«, kot ve povedati družinska tradicija, so predniki sedanje lastnice kupili Julijino komodo. Druga, prav taka komoda na isti dražbi kupljena, se sedaj nahaja v Ljubljani. Tej pa pravijo lastniki kar »Julka«. Ob tej mikavni kamniški najdbi se mi je utrnila misel: če neka kulturno zgodovinska dragocenost propade, trohni, razpada, »kone^ jemlje«, kot bi rekli v žargonu — je javen rešitveni poseg nujen. Bodisi, da se stvar od- kupi za nek muzej ali kako drugače zavaruje. V drugih primerih, ko kulturno osveščeni zasebnik zna ceniti in negovati svojo dragoceno lastnino, je seveda do nadaljnjega povsem v redu. — Prišel bo čas, ko se bo lastnik takega, za javnost zanimivega predmeta, sam odločil in ga oddal v muzej. Za zdaj pa je bolje tako, da stoji komoda sleherni dan skrbno raz:prašona in tudi drugače negovana v intimnem salonu sedanje lastnice. Tako se bo ohranila bodočnosti. — Prav isto velja za Vrv Tfiovo knjižno polico, ki jo vzorno ohranja profesorica Mara Kcbetova v Ljubljani. MEDVEDOVA SOBA Obisk v malem idrijskem pa še v katerem od manjših regionalnih muzejev, nas kar nehote spomni, da bi bilo prav tudi v kamniškem muzeju določiti neko sobo za njihovega A. Medveda, Kolikor vem, pesnikovo pisalno mizo že imajo. Za druge stvari, predvsem za literarno zapuščino, pa sem v Kamniku zvedel, da so jo po smrti poslednje Medvedove sestre Helene {umrla 1. 1965) prevzeli neki sorodniki ali znanci in jo odpeljali v Ljubljano. Vsekakor bo treba to vrniti Kamniku, sicer bo težko kaj z Medvedovo sobo na Zapričah. — Res pa je tudi, da bi se z zbirateljsko ljubeznijo tudi v Kamniku le še nekaj našlo. Sam sem videl pesnikovo posvetilo v njegovi knjigi Za pravdo in srce, videl sem tudi nekaj korespondence. Prav v teh dneh čakam sporočila o najdbi Medvedovih pisem v Vrbi. Z Medvedovo rojstno hišo na Grabnu (sedaj. Medvedova ul. štev. 20) pa je sedaj tako, da je pravzaprav ni več. Nekdanje široke, pritlične meščanske hiše ni več. Na njenem mostu je postavljeno enonadstropno sivo stanovanjsko poslopje. Le spominska plošča, vzidana v hišno pročelje, še govori, da se je tu dne 19. 5. 1869 rodil slovenski pesnik Anton Medved. ZAGORSKI ZVONOVI Mnogo mi je povedal o čutečem pesniku obisk v ateljeju znane kamniške slikarice Franje Kratnerjeve. Med kramljanjem sem dobil znova potrdilo vesti o kar pre-nežnem Antonu Medvedu. Da je bil zaradi nesrečno izbranega poklica zdaj pravi me-lanholiK, potem pa spet šegav in razigran, da bi vtopil črno žalost. .. Sam je rekel tako! Slikarici Kratnerjevi je bilo kakih dvanajst ali trinajst let, ko je prihajal k njim na obiske A. Medved. Franja je znala prav dobro igrati na citre in tudi pela je izvrstno. Spominja se, kako sta nekatere pesmi pela v duetu, najraje je imel čuteče narodne o rožmarinu ... Izmed vseh pesmi pa mu je šla najbolj do srca najlepša slovenska žalostinka, ona* o zagorskih zvonovih. Se in še mu jo je Franja morala igrati na citre in peti — ves čas pa so nesrečnega kaplana oblivale solze. Hotel se je iz-jokati .. . Franja mi je oni-dan lapidarno okarakterizirala Medveda: »Bil je mil, prem i 1. . .« Se nekaj mi je potrdil obisk pri slikarici: da je ona, še danes živa govorica v Vrbi, o mladem brezniškem kaplanu in lepi Grosovi hčerki Katici, po vsem videzu resnična. Sli- časlmi prepeljali v Kamnik. Ko so vozovi peljali skozi Ljubljano, so zvonili zvonovi vseh cerkva. Tudi Kamnik je s častjo in s solzami sprejel" svojega pesnika. Na Žalah, pravijo, se je trlo ljudi, tesno so stali drug ob drugem. — Tako se je vrnil nesrečni sin k svoji umrli materi, ki ji je bil vdan čez vse. L. 1934 so postavili Anionu Medvedu lep nagrobnik, delo slovenskega kiparja Svetka Peruzzija. Na sarkofagu, ki ga krase pomenljivi reliefi, so vklesane pesnikove lastne besede: A mene, mati, spremlja Tvoj posled.iji rek, da smrt je boljša kot življenje prazno in pesem lepša kot nje dnijoi jek. Pesnikov grob sam pa je slabo negovan. Menda nosi skrb zanj nek vzgojni zavod. — Naj izpovem ob tej priložnosti svojo misel (morda že kar predlog). Da je treba Kamniške Žale, kjer počiva pesnik Anton Medved karica Kratnerjeva mi je predložla razglednico, ki jo je pisal Anton Medved nekaj dni pred svojo smrtjo njeni sestri, učiteljici Mici Kratnerjevi. Pod pesniškimi besedami »Na poljani cvetje krije grob ...« je podpisan Anton Medved, takoj pod njegovim izpisanim podpisom pa je še eden, napisan z bolj okorno roko: Katica Koselj. To je ona Grosova (to je hišno ime) Katica, ki jo je Medved vzljubil na Breznici! In jo, ko je postal župnik na Turjaku, vzel k sebi za gospodinjo. Kartica torej priča, da je bila lepa romanca le resnična zgodba ... ZAPUŠČENI GROB Anton Medved je umrl sicer na Turjaku, a mrtvo truplo njegovo so potem z vsemi tudi v teh rečeh biti realen in naloge, ki so združene z i določenimi materialnimi zahtevami, prepustiti ali pa kar naložiti ustrezni občinski službi. V šolah pa je tako (izkušnja v Kranju, v Ljubljani glede Navja i. dr.): če poučuje v taki ustanovi deloven in požrtvovalen idealist, potem stvar, s sodelovanjem mladine, seveda steče. Cim pa tak idealist odide v drugo šolo ali pa se iz kakršnihkoli vzrokov zagrenjen umakne — potem stvari preraste trava. Za kulturne spomenike — taki so tudi grobovi naših velmož — je treba stalno skrbeti, ne le »kampanjsko«. Krajevni spomeniški konservator in vrtnarski strokovnjak iz komunalnega podjetja sta bolj poklicana in strokovno pripravljena za ta- ka dela — kot nežne otroške ročice. Te naj kdaj pa kdaj raje polože pesniku na grob šopek cvetja in vse bo prav. VO.TA.NOV IN PETRUSKA Radoznalega sprehajalca po starem Kamniku opozarjata kar dve spominski plošči na zaslužna in slovita rojaka, oba pesnika, na Vojanova in Petru ško. Na enonadstropni hiši v ulici Borisa Kidriča št. 25 je vzidana zares lepa plošča, ki pravi, da se je prav v tej hiši dno 29. marca 1874 rodil pesnik-vojak Rudolf Meister-Vojanov. Kdo od Slovencev še ni slišal za prvega našega generala, ki je 1. 1918 osvobodil Maribor, Dravsko dolino in Slovenske gorice izpod grabežljivih rok štajerskih nemških šovinistov? Slovelo P-a jo Maistrovo ime tudi v bojih za slovensko Koroško, kjer je poveljeval oddelkom v La-bodski dolini. Hkrati pa je pel Rudolf Maister-Vojanov naše najbolj možnte vojaške pesmi, ki mu jih je vzbujalo vroče rodo-ljubje. Bil je pesnik, realist, po vsebini ja.sen, po obliki umirjen. — Rudolf Maister je umrl 1. 1934. Na drugega simpatičnega kamniškega rojaka opozarja plošča na pročelju hiše v ulici Borisa Kidriča štev. 20. Tu je na plošči upodobljena tudi reliefna glava pesnika in popotnika Radivoja Peterlina-Petruške, rojenega 28. januarja 1. 1879. Celih štirinajst let je Petruška preživel v Rusiji. Romal je iz kraja v kraj, obiskal je tudi pisatelja Leva Tolstoja. Sele leta 1919 se je Petruška vrnil v domovino. Zaprašen, zaraščen in utrujen od stepe in cest. V njegovem medvedje čokatem tl lesu je trepetalo rahlo in čutoie pesniško srce. Mnogo je pisal, izdal tri pesniške zbirke — pretežno pa j« preživljal svoja zadnja leta kot bohem in družaben član literarnih gostilniških združb. Rusko širokosrčje mu je do 6mrti (21. junija 1938) sijalo iz njegovih tako človeško dobrih sinjih oči. .. Utrujenemu in bolnemu romarju je maloprej prijatelj-pesnik takole napil: Petruška pa dajva še en plr! Preden stopiš pred božji tron« pred božji tron bo božji lom po mir ... ČRTOMIR ZOREČ Novost za sadjarje Na Triglavu omahnil od slabosti V soboto se je v triglavskem pogorju ponesreči] 42-lerni Stanko Jurič, gradbeni tehnik iz Janežičeve ulice v Ljubljani. Jurič je odšel s svojo 12-letno hčerko in 6-lefnim sinom po poti čez Prag na Triglav. Med potjo so počivali. Jurič je kar naenkrat začel tožiti, da mu je slabo in se je začel tresti. Takrat pa je tudi že izgubil zavest in padel pod skalo ter po plazu navzdol. O nesreči so takoj obvestili gorsko reševalno službo iz Mojstrane in Jesenic. Reševalci so ponesrečenega Juriča prenesli v jeseniško bolnišnico, kjer je na zdravljenju zaradi pretresa možganov, otroka pa sta že pri materi v Ljubljani. - sz Jože Gašpirc Iz Vašce št. 1 pri Cerkljah je doslej že večkrat dokazal svojo iznajdljivost. Pred dobrim desetletjem je po vsej kranjski okolici postal znan po izdelovanju kvalitetnih, vendar poceni sušilnic za sadje, ki na številnih kmetijah še zdaj dobro služijo svojemu namenu. Čeprav že prileten, pa še vedno ne miruje, še vedno razmišlja, kaj bi se dalo izboljšati, kako bi s svojim- pronicljivim duhom olajšal delo kmečkim ljudem. Ker je tudi prizadeven sadjar, je Jože Gašpirc že lani razmišljal, kako bi moderniziral obiralnik za sadje, ki ga uporabljajo sadjarji za obiranje sadežev tam, kjer drugače težko pridejo zraven. S klasičnim obiralnikom je bilo precej težav, saj se pecelj jabolka noče vedno takoj odtrgati od veje, z zamahi pa se lahko poškoduje jabolko ali celo veja. Gašpirc je razmišljal o tem in sam naredil obiralnik, ki ima mnogo prednosti pred starim. Njegov novi obiralnik ima polkrožen, z gumo zaščiten vzvod, pritrjen na vrvico. Sadjar mora jabolko spraviti v zarezo na zgornjem obodu obiralnika, potegne za vrvico, ki jo ima pri kolu, na katerem je obiralnik nasajen, in vzvod jabolko odtrga — jabolko pade v vrečko nabiralnika, ne da bi bilo odrgnjeno ali pololčeno. ^ Obiskali smo Joža Gašpirca in pokazal nam je, da Je njegov novi izum res zelo praktičen. Ker je pred nami jesen in obiranje sadja, menimo, da bo novi obiralnik marsikoga zanimal. Naš nasvet; oglasite se pri Jožu Gašpircu, Vašca št. 1 pri Cerkljah! Rad vam bo pokazal novi obiralnik in videli boste, da bo obiranje sadja letos lepše! Nadzor nad obremenitvijo vozil na naših cesta h Doslej je bil nadzor samo na cestah v Sloveniji, po informacijah iz zveznega inšpektorata za promet pa se bo uvedel na področju celotne Jugoslavije Najvišja možna obremenitev, tako je zapisano v zakonu, bo postala deset ton osnega pritiska. Vzrok za dosledno izvajanje tega predpisa ni samo želja po spoštovanju zakona, ampak predvsem težnja, da se naše ceste zavarujejo pred neusmiljenim »oranjem« preobremenjenih vozil. Jugoslavija ima 77.581 kilometrov cest, od teh jih je moderniziranih 7.500 kilometrov ali slabih deset odstotkov. Glede na število prebivalcev smo s temi kilometri modernih cest krepko pod evropskim poprečjem. Da pa so težave še večje, pa večina teh cest tudi ne ustreza potrebam modernega in hitro naraščajočega prometa, kaj šele vedno večji obremenitvi. Za tako stanje so pomembni trije činitelji: mreža dobrih cest ni do konca dograjena (in zelo nesistematično), cestišča ne vzdržijo obremenitev, kakršne so na naših cestah danes, razen tega pa sredstva za modernizacijo cest ne zadoščajo za vedno večje potrebe, so razdrobljena, zato jih ni mogoče osredotočiti na tista mesta, kjer so najbolj potrebna. Vse to pa je posledica dolgotrajne, nenačrtne gradnje cest. Izgledi za prihodnost so skromni. Po načrtu naj bi do leta 1970 z zveznimi sredstvi zgradili samo kontinentalni del Jadranske magistrale in cesto od Ploč do ZupanjeJ Vse ostalo bo ostalo na plečih poslovnih združenj podjetij za ceste, ki pa bodo nalogam težko kos. Zato bo glavni del skrbi za ceste osredotočen na vzdrževanje obstoječega cestnega omrežja. Sem spada tudi kontrola nad obremenitvijo vozil na naših cestah. Avtobus v jarku V nedeljo ob 13.05 se je na stari gorenjski cesti, nekaj metrov naprej od odcepa za Podnart, prevrnil avtobus Nemškega študenta našli mrtvega V nedeljo okoli 12. ure je prišel v gostilno Viktorja Potočnika v Bistrici 25-letni študent iz Zahodne Nemčije Manfred Emken in prosil za sobo. Ker ga v ponedeljek še ni bilo na spregled, je Potočnik pogledal skozi okno v sobo in ugotovil, da je Emken mrtev. Vzrok smrti še raziskujejo. - sz Vlom v bife kopališča V noči od nedelje na ponedeljek je bilo že drugič vlomljeno v bife kopališča TVD Partizan v Tržiču. Odnesenih je bilo za 5.500 starih dinarjev raznih jestvin. Storilcem so že na sledi. LJ 305-61, ki ga je vozil Karel Colnarič iz Podbrezij, zaposlen pri podjetju Ljubljana transport, poslovna enota Jesenice. Voznik avtobusa se je srečaval s tovornjakom, pri tem pa je avtobus zaneslo v obcestni jarek in se je prevrnil na levi bok. Tako je drsel še kakih 10 metrov po cesti. Pri nesreči je bil voznik avtobusa težje ranjen, njegova žena Marija in sin Karel pa laže. Na avtobusu je škode za 2 milijona starih dinarjev. Hudo ranjen mopedist Na Gregorčičevi cesti v Radovljici, pred hišo številka 27, se je v soboto ob 19. uri hudo ponesrečil 55-letni mopedist Ferdinand Tonejc iz Radovljice. Zaradi vinjenosti in hitre vožnje z mopedom je padel po cesti in se hudo ranil. - sz Smrtna nesreča na viaduktu Peračica V petek ob 15.40 se je na začetku viadukta Peračica, na brezjanski strani, zgodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Vozniku osebnega avtomobila fiat 1300 Francu Likarju iz Kranja je približno 20 metrov pred viaduktom počila leva sprednja guma, zato je avtomobil začelo zanašati po cesti sem in tja, potem pa je trčil v nasproti vozeči avtomobil Peugeot LJ 589-29, ki ga je vozil Ciril Brajer iz Ljubljane. Pri nesreči je bila sopotnica Likarja 80-letna Marija Zdravlje takoj mrtva, voznik pa je zaradi hudih ran podlegel med prevozom. Hudo ranjena sta bila voznik Peu-geota Ciril Brajer in njegova žena, medtem ko je bil sin lažje ranjen. Avtomobila sta skoraj povsem uničena in Je škode za 4,500.000 starih dinarjev. - sz Osebni avtomobil Franca Likarja, pri katerem Je po ila leva sprednja guma SPOREDI SREDA — 30. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in z^odb — 9.15 Deset let otroškega zbora RTV Ljubljana — 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Majhni recitali naših solistov — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki' za tuje goste — 11.20 Popevke in plesni zvoki — 12.10 Dva baročna koncerta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Polke in valčki — 13.30 Priporoča- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6, 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. jo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Drobni odlomki iz opere Carmen — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz operetnih odrov — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Simfonija Orienta — za soliste, zbor in orkester — 21.00 Melodije z velikimi orkestri — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.00 Literarni nokturno — 23.05 Lahko noč s pevko Doris Day ČETRTEK — 31. avgusta_ 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 Iz baletov — 10.15 Minute z našimi solisti — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Za vsakogar nekaj iz orkestralne glasbe — 12.10 Samospevi iz domačih polj — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Danica Filiplič in Greta Ložar pojeta narodne — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za prijetno popoldne — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Kvartet DO-INTER poje črnske duhovne in ameriške narodne pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Skupni program J RT — studio Ljubljana — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Iz domače komorne glasbe — 53.05 Nočni mozaik jazza PETEK — 1. septembra 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Melodije za klavir in godala — 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Josipu Ipavcu — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 V plesnem ritmu — 12.10 Divertimento za klavir in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Operetni napevi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Koncert zbora RT Beograd — 20.40 Glasbena medigra — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne glasbene literature — 23.05 Literarni nokturno —• 23.15 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana SREDA — 30. avgusta 18.15 Mornar na triciklu, 19.00 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.38 Matiček se ženi — komedija, 21.35 Jazz festival v Ljubljani. 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Informativna oddaja, (RTV Zagreb) — 19.30 TV pošta (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 31. avgusta 17.05 Poročila, 17.10 Risanke, 17.25 Potujte z nama ob Krki, 17.55 Večni ledeniki — film. 18.15 Kam, kje, kako ob sobotah in nedeljah (RTV Ljubljana) — 18.35 Po izbiri (RTV Zagreb) — 19.00 Potepuh — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.38 Kje je meč krojil pravico (RTV Zagreb) — 21.30 Šansoni, 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV PETEK — 1. septembra 13.45 Vizitka, 19.00 Mozaik kratkega filma, 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.38 S poljubi mi očisti kri z rok — film, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Oddaja za otroke, 19.05 Panorama (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske T V Kranj CENTER 30. avgusta zah. nemški film UBIJALEC S TEMZE ob 16., 18. in 20. uri 31. avgusta amer. barv. film KROGLA ZA ZLIKOVCA ob 18., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 30. avgusta premiera franc. filma JOJO ob 18. in 20. uri 31. avgusta frane. film JOJO ob 18. in 20. uri Stražtšče SVOBODA 30. avgusta amer. barv. film KROGLA ZA ZLIKOVCA ob 20. uri Jesenice RADIO 30. avgusta franc. film TIGER RAD JE SUROVO MESO 31. avgusta amer. barv. CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE 1. septembra ital. film VELIČASTNI ROGONOSEC Jesenice PLAVŽ 30. avgusta amer. barv. CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE 31. avgusta češki film ANGEL BLAŽENE SMRTI 1. septembra č< š-ki film AN-G EL BLA£E! f K BK R TI Dovje-Mojstrana 31. avgusta amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA Kranjska gora 31. avgusta franc. film TIGER RAD JE SUROVO MESO 1. septembra amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA Kamnik DOM 30. avgusta amer. barv. film ZBOR ANGELOV ob 20. uri 31. avgusta amer. barv. film ZBOR ANGELOV ob 17.15 in 20. uri VISTAL novo umetno usnje, ki prepušča zrak STANDARD — KRANJ poslovalnica Kranj KOMPAS Vabimo vas vsak petek popoldan v TRBIŽ odhod iz KRANJA ob 14.30 izpred poslovalnice, Koroška 2, odhod iz TRBIŽA ob 19.30 Cena 20,00 N din PRIJAVE v poslovalnici KOMPAS najkasneje do vsake srede popoldan. SAP — LJUBLJANA Turistični biro prireja v jesenskem času naslednje tanimive izlete: — Na otok ELBO v času od 18. do 21. septembra. Na tem potovanju boste spoznali zgodovinske in naravne zanimivosti tega otoka v Tirenskem morju in lepote drugih znamenitih italijanskih mest (BO-LOGNA — SIENA — VOL-TERRA — LIVORNO — PISA — FAENZA — RAVEN NA). Prijave do 1. septembra. — 8-dnevno potovanje PO ITALIJI v času od 23. do 30. 9. z ogledom naravnih, turističnih in zgodovinskih mikavnosti znamenitih italijanskih mestr Chioggie, Ravenne, San Marina, Rima, Neaplja, Sorrenta, Caprija, Firenc, Bologne in Padove. Prijave do 5. 9. 1967. — 5-dnevno potovanje v MUNCHEN na zanimivi »Oktoberfest« v času od 20. do 24. 9. 1967. Prijave do 3. 9. 1967. Prijave sprejemajo poslovalnice v Ljubljani Titova 38 (tel. 314-922) Miklošičeva (tel. 315-353) in poslovalnice v Brežicah, Krškem, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Kočevju, Cerknici, Idriji In Logatcu. Prodam Poceni prodam gozdno PARCELO v Pungratu pri Skofji Loki 4111 OTROŠKI VOZIČEK, globok, nemški, prodam. Kranj, Gosposvetska 15, stanovanje 19 4192 Prodam skoraj novo MOTORNO ' KOLO NSU maxi. Ogled vsako soboto popoldne In nedeljo. Marenk Polde, Dražgoše 16 4193 Prodam FIAT 750. 35.000 km. Osterman, Kranj, Ul. 31. divizije 56 41P4 Prodam dobro ohranjeno motorno ZAGO »Stihi« kon-tra. Pogačar Anton, Radov-na 5, Zg. Gorje 4195 Prodam nizek vzidan ŠTEDILNIK 65 X C5 X 125, Kukec Marjan, Partizanska 11, Kranj 4196 Ugodno prodam kuhinjsko OMARO, lepe izdelave. Krč, Jezerska c. 122, Kranj 4197 Prodam moško in žensko KOLO. Kranj, Tavčarjeva 53 4193 Predam večjo količino žlindrinih ZIDAKOV 40 X 30. Renko Edo, Kranj-Stražišče, Hafnerjeva pot 21 4199 Ugodno prodam MOPED T 12 z italijanskimi sirenami. Šenčur 311 4200 Prodam PRIKOLTCE za moped. Naslov v oglasnem oddelku 4201 Prodam KRAVO, 6 mesecev brejo, ki bo tretjič tele-tila. Sp. Duplje 53 4202 Prodam TELEVIZOR z dvojnim programom, letnik 1966 in KOZO (švicarko). Naslov v oglasnem oddelku 4203 Predam starejšo HlSO. Kranj. Pševska pot 6 4204 Predam dvodelno novo OKNO z borovo roleto. Zor-man Andrej, Valburga 48, Smlednik . 4/05 TRAKTOR nEUTZ, 15 KM, predam. Medno 22, L i ubijana 4206 Prodam AVTO FTAT 750 z novo karoserijo. Naslov v oglasnem od>d. 4207 GOSTILNO v Crngrobu pri Skofji Loki prodam. Osdfd in po;zvedbe 3. 9. 1967 od 9.—15. ure. Mastrl Franc, Crngrob 13 4208 Prodam NSU PRIMO 150 ccm. Kemperle, Suha 113, Sk. Loka 4209 Prodam MOPED eolibri v dobrem stanju in nekaj zidne ter strešne OPEKE. Dorfar-Je 16, Zabnica 4219 Prodam kompletno SPALNICO. Frelih, Kidričeva 67, Stan. 13 4220 Prodam cementno strešno OPEKO (folc). Naslov v ogl. oddelku 4221 Ugcdno predam dva ŠTEDILNIKA 2V2 plošče z medeninastim okvirjem in bakrenim kotlom. Kranj, Kocja-nova 6, telefon 22-167 4222 Kupim Kupim dva prašiča, 30 do 40 kg težka. Dobnikar Albina, Dovje, Mojstrana 4224 Kupim dva BIKCA. Zg. Se-nica 16. Medvode 4210 Ostalo LASTNIKE AVTOMOBILOV znamke VW obveščam, da sem odprl mehanično delavnico, kjer opravljam vsa popravila in servise — izključno f»mo za vozila VW. Popravim hitro, solidno in po zmerni ceni. Oglasile se na naslov Stritar Franci, Kranj — Cirče, Staretova 23. Za obisk se vljudno priporočam. 4211 Izgubila sem PRSTAN. Poštenega najditelja, prosim, da ga vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku 4212 Oddam ENOSOBNO STANOVANJE. Kranj, Straži-ška 28 4213 Podpisani BEŠTER JOŽE preklicujem besede, ki sem jih izrekel proti Vidic Janezu. Poljšica 9, Podnart, da so neresnične 4214 Menjam MOPED T-12 za NSU PRIMO. Naslov v oglasnem oddelku 4215 Izgubila se je PAPIGA. Kranj, Britof 121 4216 ROLETE — LESENE plastične in platnene, struženje parketa po želji, tudi lakiranje, lahko naročite osebno, pismeno ali po telefonu zastopniku SPILER LOJZETU, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 4217 Opremljeno enosobno stanovanje z vrtom takoj od-dem. Ponudbe poslati pod »Vseljivo takoj« 4218 PIŠČANCE — JARCKE pasme Leghoirn, stare tri mesece, prodaja vsak torek in sredo po zelo ugodni ceni VALILNICA v Naklem pri Kranju 4180 FIAT 750, skoraj nov, prodam. Vidovič, Kranj, Valjav-čeva 6 4223. GLASBENA ŠOLA — KRANJ razpis-.vje vpis novih uaencev za šol. leto 1967-68 v oddelek za godala, pihala, trobila, klavir, solopetje, kitaro in klavirsko harmoniko. Vpisovanje bo v petek, L septembra 1967 ob 9. in 17. uri. Podrobnosti o vpisu so razvidne iz objave na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo Kegljaški klub TRIGLAV Kranj sprejme poslavljačico za postavljanje kejrljev. Nastop službe takoj! KK Triglav Kranj Sejmišče 3 Trgovina v poletni sezoni Kaj kupujemo mi h kaj tujci ? Veleblagovnice in specializirane prodajalne so tudi letos dobro obiskane. V najtoplejših dneh so to, razen plaž. ob morju in kopališč na obali rek in jezer, edini kraji, kjer je skoraj vedno polno ljudi — domačih in tujih kupcev. Kaj naši občani in tuji tu ris t i najraje kupujejo in kakšna izbira blaga jim je na voljo? Najbolje se prodaja tekstilna galanterija, zatem razni tehnični predmeti, kot na primer hladilniki, električni štedilniki, ventilatorji in rožni sintetični izdelki. Domači »motorizirani« turisti se zelo zanimajo tudi za opremo za taborjenje, ki je uvožena iz DR Nemčije, Madžarske in Češkoslovaške. Takoj je treba pristaviti, da so domači kupci boljši potrošniki od tujih turistov. Slednji se v glavnem zanimajo za razne spominčke, za trikotažo, za obutev, sintetične izdelke in usnjene predmete. Prodajalne so v glavnem z vsem zelo dobro založene — v njih je moč najti vse »od igle do lokomotive«. Glede oskrbovanja z gorivom motorizirani turisti nimajo več-jih skrbi, zato pa je letos oskrbovanje z nadomestnimi deli zaradi pomanjkanja leteli precej težavno. Celo v nekaterih največjih turističnih centrih ni dovolj nadomestnih delov za avtomobile, tako da so domači in tuji turisti prisiljeni znajti se ka- kor vedo in znajo ali pa čakati po dva, tri ali več dni. To je ena izmed najpogost-nejših pritožb, ki jih posebno tuji gostje izrekajo na račun naših uslug. Trgovska podjetja namreč ne izkoriščajo vseh možnosti, da bi svoje blago »vsilili« kupcem oziroma, da bi kupce bolj zainteresirali za svoje izdelke. Opaziti je namreč, da v turističnih in drugih mestih, ki so v poletnih me-secih najbolj obiskana, ni dovolj manjših prodajaln, kioskov in premičnih proda-jalnic, s katerimi bi kupcem dostavljali blago »pred noge«. Cene so letos precej ustaljene, v nekaterih blagovnicah pa celo nižje od lanskih. Po Tanjugu: I. G. Na Jelovici veliko nabiralcev malin, borovnic in jagod Sobota in nedelja sta privabili na Jelovico izredno veliko ljudi, nabiralcev malin in drugih gozdnih sadežev. Maline so letos lepo in bo- gato obrodile, kot že vrsto tet nazaj ne. Zadnji dve leti pa ljudje radi nabirajo tudi druge gozdne sadeže, od gob, borovnic in jagod do malin in kostanja. — rč Nič več praau Vaščani Zgornje Bele pri Preddvoru so dobili ' novo »asfaltno zvezo« s Preddvorom. Te dni so delavci Cestnega podjetja iz Kranja na tej cesti položili asfalt. Vrednost del znaša okrog 30 milijonov S dinarjev, ki jih je prispevala občinska skupšči- -^ya;}i.iii7iBai,'-l na Kranj. Odsek je dolg 2 kilometra. Tako je ostal neasfaltiran le še del ceste Bela — Kranj, od Zgornje B*le do Bobovka. Upajo, da bodo tega asfaltirali v naslednjih) letih in s tem izboljšali prometno zvezo teh vasi s Kranjem. K. Sporočamo žalostno vest vsem sorodnikom, znancem in prijateljem,, da nas je nenadoma za vedno zapustil v 70. letu starosti naš dragi oče, stari oče, brat in stric Janez Lombar Mlinarjev ata iz Nove vasi Na zadnjo pot ga bomo spremili v sredo, 30. avgusta ob 16.30 na pokopališče Preddvor Žalujoči: sin Janez in hčerka Francka z družinama, hčerke: Anica, Ivanka in Marinka ter ostalo sorodstvo Nova vas, 30. avgusta 1967 Po hudi bolezni nas je zapustila naša sodelavka Sobočan Ana živinorejka na delovišču Šenčur Vestno delavko bomo ohranili v častnem spominu. Pogreb pokojne bo v sredo, 30. avgusta 1967 v Beltincih. KŽK Kranj Zavarovalnica Kranj posreduje javno odprodajo najboljšemu ponudniku močno karamboliranega mopeda TOMOS s i:n prevoženimi kilometri v sredo 6. 9. 1967 v prostorih Zavarovalnice Kranj, Kidričeva 40. ob 12. uri. Začetna izklicna cena 50 Ndin. Predhoden ogled mopeda je možen vsak delavnik na stranskih obratih SGP PROJEKT — žaga Kokriea — pri vratarju. Obrtno podjetje Komunalni servis Jeseniee nudi prebivalcem Kranja in okolice kvalitetne usluge kemičnega čiščenja prek svoje zbiralnice v Kranju, Pri Čenčiču Na skali št. 4 GLAS SPORT SREDA — 30. avgusta 1967 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din -Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Namizni tenis ,Pokal Kranja9 V soboto (od 8. do 21. ure) in nedeljo (od 8. do 12. ure) bo pod pokroviteljstvom skupščine občine Kranj že 15. namiznoteniško tekmovanje za »Pokal Kranja«. Na tekmovanju bodo nastopili NHGK Ostrava (CSSR), Polonia iz Varšave, Beljak, ljubljanska Olimpija in domači Triglav. Pri ženskah pa bosta razen igralk iz Ljubljane in Kranja nastopili tudi lanskoletni zmagovalki sestri Willinger iz Dunaja. Tekmovanje bo za Kranjčane še posebno zanimivo, saj bosta barve Olimpije poleg Klevišarja branila najboljša jugoslovanska igralca Korpa in Vecko. B. Česen Borovlje Trzicani zmagovalci V nedeljo so rokometaši Tržiča in Križ gostovali na mednarodnem turnirju v Borovljah, na katerem so nastopile še ekipe Gradca, Atu-fičt, KAC iz Celovca in SFK iz Borovclj. Zmagali so Tržiča-ni, ki so v finalu premagali drugega slovenskega predstavnika, rokometaše iz Križ. REZULTATI — Tržič : Gradec : 7:2, Tržič : KAC 9:3, Atus : Križe 5:8, Križe : Borovlje 9:5; finale: Tržič : Križe 12:5. - dh Kegljanje Mednarodno priznanje V petek, 1. septembra, bosta odpotovala v Bratislavo na proslavo 30-let-nice kegljaškega športa v CSSR kranjska kegljača Cvetka Cadež in Miro Ambrožič pod vodstvom Staneta Rebolja. Kranjčana bosta zastopala Jugoslavijo na mednarodnih tekmah v mešanih parih, kot predstavnika najboljšega kegljaške-ga kolektiva v državi. Brez dvoma pomeni to vabilo veliko mednarodno priznanje kranjskemu keg-ljaškemu športu. Kupujte v trgovini • gospodinjski aparati Elektrotehne v Kranju • akustični aparati, televizija Prešernova ul. 9 # elektroinštalacijski material Na začetku tekmovanja v slovenski rokometni ligi Tržiški rokometaši dobro pripravljeni Nenad Antonič Tržič, kjer ima šport dolgoletno tradicijo, ima po enoletnem premoru spet svojega predstavnika v slovenski rokometni ligi. Skromnemu športnemu kolektivu, rokomet ašem tržiškega Partizana, ki letos praznuje 10. obletnico obstoja, je vrnitev v družbo najboljših slovenskih moštev najlepše darilo. Po nedeljski zmagi proti Ribnici (16:12) pripoveduje tehnični vodja tržiških rokometašev Nenad Antonič: »Z vrnitvijo dveh bivših li-gašev — Celja in Rudarja Trbovlje — je konkurenca neprimerno močnejša. Kandidatov za prvaka je več: Celje, Rudar in okrepljeni ljubljanski Slovan, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na letošnjega slovenskega prvaka Slovenj Gradca. Iz vseh športnih časnikov je razvidno, da so kandidati za slovo iz lige — novinci — Ajdovščina, Rudar Velenje in mi. S pripravami smo začeli pravočasno in menim, da je trenerju Vidoviču uspelo dobro pripraviti moštvo za naporno tekmovanje. Verjetno bo prišlo do presenečenj, žreb za naše pa je ugoden, saj igramo na domačem igrišču dve tekmi z Ribnico in Slovenj Gradcem. V dosedanjih srečanjih z Ribnico smo zmagali dvakrat, enkrat celo v Ribnici, pora- Pionirsko prvenstvo Gorenjske v plavanju Triglav pred Radovljico Draž pionirskega gorenjskega prvenstva v plavanju, ki je bilo v nedeljo na Bledu, je bila v tem, da so točkovali po mestih in ne po tablicah. Prav zaradi tega je bilo prvenstvo, kljub premoči Triglava, zelo zanimivo. glav 3:02,1; 4X50 mešano: 1. Triglav 2:55,2, 2. Radovljica 3:14,7, 3. Bled 3:20,0. VRSTNI RED: 1. Triglav 332, 2. Radovljica 139, 3. Bled 126, i. Jesenice 91 točk. ženi pa smo bili le v zimskem prvenstvu v hali Tivoli. Tivoli. Kandidatov za prvo moštvo je več: vratarji Laibacher, Perko in Ah-čin, igralci Meglic, Ješe, Vi-dovič, Gros, N. Hladnik, Teran, P. Hladnik, JakšTc, Spik, Dovžan in Jurjevčič. Med njimi bo trener Vidovič izbral najboljše. Iz JLA pa se vrneta Jane in Godnov.« Upajmo, da bo novi slovenski ligaš Partizan Tržič kot edini gorenjski predstavnik dostojno branil dolgoletno tradicijo rokometa. D. Humer Preberite mimogrede Rezultati gorenjskih predstavnikov v nedeljskih prvenstvenih srečanjih. 0 NOGOMET — Slovenska liga — Hrastnik : Triglav 1:2 (1:2); zahodna conska liga — Zagorje : Kamnik 3:0 (2:0). % KOŠARKA — Slovenska moška liga — Jesenice : Maribor 91:87 (43:43), Kroj : Rudar 69:49 (37:37); Slovenska ženska liga — Jesenice : Triglav 66:44 (27:21). O ROKOMET — Slovenska moška liga — Tržič : Ribnica 16:12 (10:5). Nogometni turnir v Trbojah Odstopili zaradi utrujenosti REZULTATI — Pionirji - 100 mešano; 1. Stibelj (T) 1:25,7, 2. T. Hribar 1:35,8, 3. J. Hribar (oba J) 1:35,8; 50 prsno: l. T. Hribar (J) 38,9, 2. Pernuš (B) 39,9, 3. J. Hribar (J) 42,2; 50 prosto: 1. Stibelj 33,9, 2. Kašman (oba T) 34,4, 3. Pernuš (B) 34,4; 200 prosto: 1. Kašman 2:58,0, 2. Artač (oba T) 3:10,2, 3. Zrimc (R) 3:20,4; 50 metulj: 1. T. Hribar (J) 37,1, 2. Stibelj (T) 39,6, 3. J. Hribar (J) 41,1; 50 hrbtno: 1. Stibelj 41,0, 2. Kašman (oba T) 42,5, 3. Udrih (B) 46,5; 4 X 50 prosto: 1. Triglav 2:29,4, 2. Bled 2:40.1, 3. Jesenice 2:40.5; 4 X 50 mešano: 1. Triglav 2:51,0. 2. Jesenice 2:56,5, 3. Bled 3:10.3. Pionirke — 100 mešano: 1. Vegelj 1:40,0, 2. Bajželj (obe T) 1:41,1, 3. Daševič (R) 1:44,3; 50 prsno: 1. Pajntar, 46,7, 2. Verbič (obe T) 48,5, 3. Pernuš (B) 48,5; 50 prosto: 1. Bajželj (T) 38,5, 2. Erat (B) 38,7, 3. Simčič (R) 40,6; 200 prosto: 1. Bajželj (T) 3:11,2, 2. Simčič (R) 3:31,3, 3. Erat (B) 3:33.1; 50 metulj: 1. Verbič 44,8, Z. Bajželj (obe T) 50,1, 3. Erat (B) 53,2; 50 hrbtno: 1. Vegelj (T) 43,5, 2. Daševič 3. Pikon (obe R); 4 x 50 metrov prosto: 1. Radovljica 2:52,4, 2. Bled 2:58,4, 3. Tri- Trboje, 27. avgusta. V počastitev krajevnega praznika je priredilo športno društvo Trboje nogometni turnir, na katerem so poleg domačinov nastopili še Preddvor, Svoboda (Šenčur) in Triglav B. REZULTATI — Trboje : Svoboda 1:5 (1:1), Triglav B : Preddvor 1:2 (1:1), Preddvor : Svoboda 1:3. V finalni tekmi je ekipa Preddvora igrala samo prvi polčas, ker zaradi utrujenosti Prvenstvo Slovenije v veslanju Blejci brez konkurence Od trinajstih naslovov šest za blejske veslače — Bled slovenski prvak Na Bresterniškem jezeru pri Mariboru je bilo v nedeljo slovensko prvenstvo v veslanju za člane, mladince, mladinke in mladince-novince. V borbi štirih najboljših slovenskih klubov — Arga iz Izole, Nautilusa iz Kopra, Branika iz Maribora in Bleda — so bili premočno prvi blejski tekmovalci. Blejci so osvojili kar šest naslovov posamičnih slovenskih prvakov, med štirimi disciplinami v moški kategoriji jim je ušel celo le naslov v dvojcu s krmarjem. Dočim so ostale tri ekipe vodile dokaj izenačeno borbo, so predstavljali Blejci svoj kvalitetni razred in so v ekipni uvrstitvi osvojili prepričljivo naslov slovenskega klubskega prvaka. ZMAGOVALCI — Člani (2000 m) — skif: Zemva (Bled) 7:20,0, dvojec s krmarjem: Branik 8:05,3, četverec s krmarjem: Bled 6:38,2, double scoulle: Bled 6:50,1; ni mogla zdržati hitre igre, ki so jo diktirali igralci šen-čurske Svobode. M. Ajdovec Občinsko prvenstvo Radovljice v plavanju , Radovljica pred Bledom Na občinskem plavalnem prvenstvu Radovljice v plavanju, ki je bilo v soboto na novem kopališču v Radovljici, je zmagala Radovljica s 1566 točkami pred Bledom* ki je zbral 899 točk. ZMAGOVALCI — Moški — 50 metulj: Arh (B) 31,9* 100 prsno: Artiček (R) 1:24,0, 100 hrbtno: Gorjanc 1:21,9, 100 prosto: Gorjanc 1:09,5, 4 X 50 prosto: Radovljica 2:04,6; Ženske — 50 molulj: Meglic (R) 45,5, 100 prsno: Jen-sterle (R) 1:35,2, 50 hrbtno: Jensterle (R) 45,4, 50 prosto: Meglic (R) 39,3, 4 X 50 prosto: Radovljica 2:38,8; Pionirji — 50 prsno: Zrimc (R) 46,2, 50 hrbtno: Zrimc (R) 45,2, 50 prosto: Zrimc (R) 39,2; Pionirke — 50 prsno: Daševič (R) 47,3, 50 hrbtno: Daševič (R) 47,5, 50 prostot Erat (B) 39,6; Ml. pionirji — 50 prsno: Hausman (B) 50,0, 50 prosto: Stare (B) 40,9; Ml. pionirke — 50 prsno: Mladinci (1500 m) — skif: Boškovski (Bled) 5:35,0, double scoulle: Argo 4:30,1, četverec s krmarjem: Bled 4:55,4, dvojec s krmarjem: Branik 7:06,0, osmerec: Argo 1:52,4; Mladinke (600 m) — skif: Kuzlovič (Nautilus) 2:08,2, double scoulle: Nautilus 2:59,8, četverec s krmarjem: Nautilus; Mladinci-novinci (1000 m) — četverec s krmarjem: Bled 3:16,0. VRSTNI RED: 1. Bled 750 iočk, 2. Argo 560, 3. Nautilus j Pernuš (B) 48,8, 50 prosto-450, i. Branik 320, Kuralt (B) 44,8.