Poštnina plačana v lotertai Spedizlone U> abbon&ment« postale Prezzo • Cena Ur 0.50 Štev. 254 V Ljubljani, v petek, 6. novembra 1942-XXI lA>to VII ^ključna pooblaSčenka za oglaševanje Italijanskega In tujega izvora: Onlone PubbLiciti Itallana S. A_ Milana Oredalštvo Id oprava: Kopltar|eva (k Ljubljana. Redazione. Amininistrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana | Concessionarla eselusiva par ia pubblicftš di provlnteoza italiana = ed estera: Uniona Pubblicita Italiana & A_ Milana Vojno poročilo št. 893 W vi ■ a ■■ ■ nvv Težki boji na bojišču pri El Alameinu Italijansko uradno vojno poročilo št, 893 pravi: Včeraj so od prvih jutranjih ur do pozne noči B® puščavskem predelu med Al Alameinom in Fuko potekali srditi krvavi spopadi med našimi oklepnimi edinicami in pehoto ter med podobnimi nasprotnikovimi edinicami. Po izredno zagrizenem odporu so se oddelki italijansko-nemške armade proti večeru umaknili na nove črte na zahod. Hude so nasprotnikove izgube v ljudeh in vozilih, resne P® tudi naše. Osni lovci so z izredno silo nastopali zoper nasprotnikovo letalstvo, ki je po številu dosti močnejše. V ponovnih spopadih so zadnja dva dneva *bili 26 strojev. Naša napadalna letala so z bombami obmetavala in s strojnicami iz majhne višine obstreljevala nasprotnikova oklepna vozila. Letalski napadi na Tobruk in Bengazi so povzročili znatno škodo. Med libijskim prebivalstvom je nekaj mrtvih in veliko ranjenih. Hud poraz angleškega brodovja Nemške podmornice so spet potopile 23 ladij s 163.000 tonami — Na v Stalingradu uspešni napadi — Srdita borba Na Severnem morju je bila potopljena trgovska ladja s 7000 tonami, poškodovani pa sta bili dve nadaljnji veliki trgovski ladji. Kakor je bilo objavljeno po posebnem vojnem poročilu, so nemške podmornice na zelo obširnih morskih odsekih, od Ledenega morja do voda južno od Madagaskarja, z bojnim duhom, ki no pozna oddiha, po hrupnih uspehih zadnjih dni prizadejale še več hudih izgub nasprotnikovemu trgovskemu brodovju. Na severnem Atlantiku so po trdovratnem zasledovanju ponovno prišle v stik z ostanki ladijske spremljave, ki je bila z vojnimi potrebščinami in živežem na poti v Anglijo in od katere so potopile še 16 ladij s skupno 94000 tonami ter nato nadaljnjih 6 ladij s 37.000 "tonami in poškodovale dva parnika s torpedi. Druge podmornice so potopile na posameznih lovih na Severnem ledenem morju, na severnem Atlantiku, pri S. Johnesu, na ekvatorskem področju ter proti otoku Fernando Nojona, na južnem Atlantiku, pretežno na morskem področju okrog Odločujoči pomen italijanskega junaštva na Sredozemlju za zmago Osi Bokarešta. 6. »ov«.b,.. ,, Rom.n.ki fa.ni- | tarji, ki so nedavno obiskali Italijo, so objavili prve vti6e o italijanskem narodu v vojni. Urednik lista »Universul« popisuje življenje v Rimu kot »življenje v delu in zaupanju«, potem pa pravi, da žrtve, ki jih vojna neprestano terja, ne zmanjšujejo v italijanskem narodu prepričanja v končno zmago, ki bo prinesla Italiji tisto mesto, kakor ga zasluži. Glavni urednik lista »Porunca Vremii* je začel objavljati niz člankov o Italiji v vojni. V prvem piše: »V treh tednih 6em prepotoval ves. polotok. Italija ni država izobilja, nikoli ni bila država obilja. Toda v vsakem pogledu je pomanjkanje nadomestila organizatorna sposobnost vlade. Vojni napor je silno živ in volja do zmage nagaja vse. ljudstvo, povsod 6e čuti utrip pričakovanja zmage. Italijanski vojni napori 6e razbero posebno v velikih tovarnah orožja in streliva, v velikanskih jeklarnah, ki smo jih obiskali, v ladjedelnicah,. v topilniških podjetjih in tkalskih tovarnah. Pov6od se italijanski duh kaže skupno z zavestjo o najvišjih dolžnostih, ki jih narekuje vojna. Današnji prispevek Italijanov vojni je največji prispevek. kar jih je ta država dala omiki. Ne smemo Pri tem pozabiti, da se Italija bojuje na raznih bojiščih: italijanski vojaki so v Afriki, v Rusiji, na Balkanu in v Grčiji. Posebno se čuti njihova navzočnost na Sredozemskem morju v boju proti najmočnejši pomorski sili. kar jih je zgodovina Kdaj poznala. Brez italijanskega junaštva na Sredozemskem morju bi bila zmaga Osi nemogoča. Zgodovina jutrišnjega dne bo znala razložiti ves veliki obseg tega italijanskega prispevka. »Zmagali bomo«: v tem kratkem dnevnem geslu, ki spominja na slog Julija Cezarja, je zapopadena V6a usoda sodobne Italije. Ravnatelj lista »Actinea* je v uvodniku pod naslovom »Italijansko-romunsko bratstvo« zatrdil, da je v Italiji, kolikor se tiče mevanje in globoko čustvo za popolno bratstvo. Na vzhodnem bojišču se italijanski,vojaki z ramo ob rami z romunskimi vojaki bojujejo proti skupnemu sovražniku. To je bratstvo v orožju, ki je značilnejše od vojaškega in političnega. To je bratstvo, ki dokazuje skupno krvno sorodstvo, ki na vse veke združuje naša naroda.« Capelowna, v obrabnin vodah Indijskega oceana južno od otoka Madagaskarja, ‘20 ladij s skupno 131000 tonami. Ena izmed teh ladij se je potopila skupno s posadkami petih parnikov, ki so bile sprejete s potopljenih ladij na njen krov, ker v reševalnih čolnih ni bilo več prostora zanje. ' Tako je nasprotno brodovje zopet izgubilo 26 trgovskih ladij s skupno 168.000 tonami. Večje število teh ladij je bilo z vojnimi potrebščinami določenih za afriško bojišče. Hitlerjev glavni stan, 6. novembra. Nemško vrliovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na zahodnem Kavkazu je pehota z odločnim napadom zavzela nove sovjetske postojanke, potem ko je odbila protinapade. Bojna letala so v pristanišču Tuapseju potopila 3 trgovske ladje s skupno 5800 tonami. Nočna bojna letala so uspešno napadla postojanke v sovjetskem zaledju. Pri Alagi.iu so nemške Čele začele z novimi silovitimi napadi, trdovratni boji so še v teku. Letalstvo je napadlo zbirališča čet in preskrbovalne čete v prostoru med rekama Terekom in Kumo. Nek prevozni vlak je bil uspešno bombardiran. V Stalingradu so napadi rodili nove uspehe. Zavzeta je bila neka sovjetska postojanka. Sovjetski protinapadi so bili odbiti. Letalski napadi so bili usmerjeni proti sovjetskim prometnim zvezam in topniškim postojankam vzhodno od Volge. Ob Donu so italijanske čete odbile poskuse prekoračenja reke. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča je. bilo po napadih nemških čet uničenih več sovjetskih bddelkov. Krajevni sovjetski napadi so se ponesrečili. Letalstvo ie bombardiralo važno sovjetsko oskrbovalno središče. zahodnem Kavkazu, pri Alagirju in v Egiptu V času od 10. do 31. oktobra je bilo nad vzhodnim bojiščem uničenih 615 sovjetskih letal in sicer 535 v letalskih bitkah, 31 po protiletalskem topništvu, ostala pa na tleh. V istem času je bilo izgubljenih 56 nemških letal. Bitka v Egiptu je na vsem bojišču še v teku. Nemške in italijanske čete nudijo angleškim napadom skrajen odpor. Na posameznih odsekih so se umaknile po načrtu na pripravljene postojanke. Stalni bombni napadi letalstva so bili usmerjeni proti angleški vojski in topništvu. Dne 3. in 4 novembra so nemška in italijanska lovska letala v ogorčenih letalskih bitkah s številčno močnejšim nasprotnikom sestrelila 30 angleških letal. Štiri nemška letala pogrešajo. Številke o ogromnem delu italijanskega socialnega skrbstva Rim. 5. novembra, s. Duce ie sprejel narodnega svetnika Ferruccia Lantiniia. predsednika fašističnega narodnega zavoda za socialno skrbstvo, ki je Duceiu poročal o uspehih v letu 1941, kakor se kažeio v poročilih splošnega obveznega zavarovanja, posebnih skrbstvenih fondih in drugem poslovanju zavoda. Uspehi zavoda kažejo, kako obširno je bilo udejstvovanje v preteklem letu ter so dokaz o važnosti podrobnega delovanja v korist delavcev vseh panog. Za zavarovalne in oskrbovalne posle ie bilo izplačanih v letu 1941 6551,4 milijona lir, to ie za 3.4 miliiona več v primeri z letom 1940. Pokojnine za invalidnino in starostno zavarovanje skupno s posebnimi skrbstvenimi skladi, ki so bile izplačane v letu 1941, znašajo 10,788,390 lir. po številu pa jih ie bilo 99.400. Ob koncu leta 1941 je bilo izplačljivih 744.824 pokojnin v letnem znesku 673,083.072 lir. Posojil za poročno in rojstveno zavarovanje je bilo 66.247, poročnih nakazil je bilo iz- Potek čiščenja na kavkaškem bojišču in pri Stalingradu Berlin, 6. novembra, s. Delo za razbitje sovjetskega obrambnega sestava v Kavkazu se načrtno nadaljuje. Kakor poroča danes zjutraj nemško vrhovno poveljstvo, so zavezniške čete včeraj severno od Tunpseja zavojevale nekaj skalnatih utrdb ter uničile ali zajele njihove branilce. Ti uspehi so del nastopov, ki so jih zadnje čase izvedli nemški strelci in planinci. Samo na enem odseku je en strelski polk uničil 36 sovjetskih utrdb. V istem času so napadalci odstranili 24 žičnih ovir ter očistili 27 minskih polj. Ce se Napredovanje v tem goratem oddelku ne nadaljuje tako hitro, je treba upoštevati mnoge taktične težave ter vremenske razmere na tem odseku- Pogum nemških in zavezniških čet je zato očitnejši. V zadnjih bojih so boljševiki polog Številnih mrtvih in ujetih zgubili 69 strojnic. 30 metalcev bomb in mnogo drugega vojnega gradiva. Nemški napad vedno bolj napreduje tudi v Nemški rekord v potapljanju zavezniškega ladjevja Berlin, 6. novembra, s. V središču pozornosti v nemških političnih in vojaških krogih je danes nov veliki uspeh, ki so ga dosegle nemške podmornice. V dobi štirih dni je nemško podmor-sko orožje potopilo za več kakor četrt milijona *°n nasprotnikovega ladjevja. To pomeni prven-**v°, ki nima primere v zgodovini sedanje vojne. *9rnoglede napovedi ameriškega admirala Linda,« t>'še »Borsen Zeitung«, »da bomo pozimi priče ra-•točega potapljanja po podmornicah Osi, so bile Potrjene v nekaj kratkih dneh po uspehih, ki jih J® naše podmorniška orožje doseglo po vseh vo-u»h, od Ledenega do Indijskega morja.« 80% ameriškega vojnega blaga gre pod vodo Madrid, 6. novembra, s. O angleško-ameriških Pomorskih izgubah sodijo v španskih krogih, da so gornjem teku reke Tereka. Boljševiki so zgradili na visoki planoti med Alagirjem in Ordžonildd-žem velik in globok utrjen sistem, oborožen z modernim orožjem in avtomatičnim topništvom. Rdeči srdito branijo vse važne strateške točke. Navzlic temu so nemški oddelki zavzeli včeraj vse določene cilje. Močni letalski napadi so zadali .sovjetskim silam zelo težke izgube na dveh važnih strateških poteh preko Kavkaza. Promet na teh višinah je bil na več mestih prekinjen, vojno gradivo pa uničeno z letali. Na stalingrajskem bojišču se nadaljuje čiščenje v zavzetih industrijskih odsekih. Nemška obramba je preprečila vsak sovjetski poskus spraviti pomoč preko Volge. Močni reflektorji razsvetljujejo ponoči reko in omogočajo topništvu ter letalom obstreljevati vsako ladjo, ki bi hotela preko reke. Nemški lovci so včeraj sestrelili 5 sovjetskih strojev. moč, ki je potrebna za odločitev v sedanjem spopadu, ni ravno na strani Anglije in Združenih držav. Vrh tega poudarjajo, da vsaj 80 odstotkov ameriškega vojnega blaga, namenjenega zaveznikom, konča na dnu morja, kar povzroča v industriji Združenih držav nepretrgano, malodušje vzbujajočo zmedo, kateri se industrija ne bo mogla dolgo ustavljati. Angleške in ameriške ladjedelnice ne bodo mogle nikdar zamašiti vrzeli, ki jih povzroča osna mornarica v angleškem ameriškem trgovskem brodovju. Pomanjkanje ladijskega prostora že pomeni pravo moro za vladi v Londont^ in Washingtonu. Sovjetski begunci napovedujejo nove Stalinove ofenzive Berlin, 6. nov. s. Mednarodna poročevalska agencija je zvedela od vojaških krogov, da se je zadnje čase na raznih odsekih znatno povečalo _B ______________. _r______ ,, število sovjetskih beguncev. Vsi enoglasno iz- ""•■»vnost katastrofalne. Pravijo, da pomorska pre- 1 povedujejo, da je Stalin zaukazal velike brezob- plačanih v znesku 38,509.900 lir in 412.379 nakazil ob porodu V znesku 119,555.180 lir. Za odškodnino brezposelnosti ie bilo izplačanih 228 milijonov lir z dodatki za otroke. 36.311 oseb je bilo deležnih podpore proti-tuberkuloznega zavarovanja. Od teh se ie zdravilo 27.877 v sanatorijih, 8424 pa v ambula-torijih. V letu 1941 ie bilo izdano zanje 330 milijonov lir. Od leta 1929. ko se je začelo izvajati zavarovalniško posojevanie, do leta 1941 so znašali izdatki 2300 milijonov lir. Znatne vsote so bile izplačane za družinske doklade v skladu z ukrepom, ki ie bil sprejet leta 1941 glede povečanja in podvojitve doklad vsem delavcem, ki so poglavarji družine. Za družinske doklade je bilo izplačanih 3813.4 milijona lir, za družinske doklade delavcem, vpoklicanim pod orožje, pa ie bilo izplačanih še 274.5 miliiona lir. Zasebnim nameščencem, ki so bili vpoklicani pod orožje, ie bilo izplačanih 739 milijonov lir ter 280.8 miliiona lir za nagrade v zneskih 14 dnevne plače delavcem v industriji, ko so bili vpoklicani pod orožje. Posebni odsek za poročna posojila je dal lani 34.161 posojil v skupnem znesku okrog 50 milijonov lir. Vi celoti ie bilo izdanih doslej 199-tisoč. 189 poročnih posojil v znesku 317 milijonov lir. Narodni svetnik Lantini ie nato poročal o finančnem stanju zavoda v-letu 1941. Zavod ie investiral nad 2.769 milijonov. Udeležil se je z dvema milijardama podpisovanja državnih posojil v letu 1941. Za ljudske hiše ie izdal 138.253.857 lir. Predsednik fašističnega narodnega zavoda za socialno skrbstvo ie nato poročal o ukrepih, ki naj omogočijo vedno boli učinkovito delovanje zavoda kot izvrševalca navodil režima na socialnem področju. Poročilo se ie tikalo tudi nedavnih ukrepov, s katerimi se zvišujejo po-kojiiine za invalidnost in starost, in podvojitve družinskih doklad za delavce in nameščence, ki so poklicani-.pod orožje. Blagodati teh ukrepov bo deležnih več milijonov oseb, ki imajo pravico do njih. in njih svojci. Predsednik zavoda ie dal Duceiu na razpolago vsoto 1,500.000 lir, ki jo je Duce takole porazdelil: za višinske kolonije GIL-a 100.000 lir, za okrevališča zveze ženskih Fašijev 100.000 lir. za ustanovo Piemontske kneginje 50.000 lir, za fašistični narodni skrbstveni zavod italijanskih novinarjev »Arnaldo Mussolini« 350.000 lir, za povečanje otroškega zavetišča v San Giovanniju 120.000 lir, za zidavo dveh šolskih poslopij v Fontanevicceu 200.000 lir. za desin-fokcijsko postajo bolnišnice v Castel San Pietru in Piano 50.000 lir. za popravo ograjnega zidu na pokopališču v Predalvinu 30.000 lir, za gradnjo tuberkuloznega paviljona v bolnišnici S. Ana v Ferrari 300.000 lir. za ureditev bolnišnice v Corinaldu 200.000 lir. zime ofenzive na raznih odsekih donskega bojišča, kakor tudi na srednjem in severnem odseku na dan 7. novembra, ko je 25. obletnica boljševi-škega režima. 2e nekaj tednov poteka velika propagandna gonja političnih komisarjev in policijskih agentov, v kateri lažnivo govorijo o krutem postopanju z ruskimi ujetniki. Ujetniki so tudi izpovedali, da je vsako godrnjanje proti slabi prehrani in nezadostni zimski oskrbi zadušeno z najnasilnejšimi sredstvi in da so na vseh odsekih povečali število takozvanih »zapornih bataljonov«, ki imajo nalogo na mestu ustreliti vsakega, ki bi pobegnil iz pivo bojne črte Tajnik stranke poslal Duceju številčni seznam o naboru fašistične mladine Tajnik Stranke je Duceiu sporočil naslednje podatke o 16. fašističnem naboru: sinov volkulje, ki preidejo v ballilo. 311.445, od bal-lile prehaja v vrste avangnrdistov 329.179, od avangardistov v vrste mladih fašistov 345.165, od mladih fašistov, ki prehajajo v fašistično stranko, 336.465. Hčera volkulje, ki prehajajo v vrste majhnih Italijank je 281.939: malih Italijank, ki bodo vpisane med italijanske mladenke, je 199.990: italijanskih mladenk pa. ki prehajajo v vrste fašističnih mladenk. 179.135; ženskim fašijem pa bo prištetih 141.188 mladih fašistk. Seja tehničnega odbora držav trojne zveze Roma, 6. novembra, s. Gospodarski tehnični odbor, določen po pogodbi trojne zveze, se je včeraj sestal v ministrstvu za zunanje zadeve pod predsedstvom poslanika Amedea Gianninija. Na sestanku so bili vsi japonski, italijanski in nemški člani: ministrski svetnik Suniki Kase, kapetan bojnega broda Tojo Mitunobu, polkovnik Masatake Gonbo, prvi tajnik Kintero Mase, trgovinski tajnik poslaništva Tomiti Saida, član poslaništva Tomo-jesi Sirahta, član poslaništva in polkovnik Masaki Inaba, dr. F. Graef, svetnik poslaništva; od italijanskih članov pa so bili na sestanku član akademije F. Giordani, Santoro, M. Masi, Dalloglio, Giacchetti, dr. A. Antonucchi, prof. Mariani, polkovnik G. Ingravalle, in drugi visoki uradniki zunanjega ministrstva. Gospodarski tehnični odbor je v duhu popolnega sodelovanja, ki vlada v gospodarskih odnošajih vseh treh sil trojne zveze, pretehtal nekaj važnih vprašanj glede delovanja odbora samega. 29.000 nemških študenfov se je vrnilo iz vojne delovne službe Berlin, 6. nov. s. Te dni se je končala delovna doba nemških študentov zaradi potreb nemškega vojnega gospodarstva v letu 1942. 29.000 namških študentov in študentk je prostovoljno delalo po industrijskih napravah, po bolnišnicah, po poljih itd. Dr. Scheel, voditelj nemških študentov, je ob koncu študentovske vojne delovne službe poslal maršalu Goringu sporočilo, kaj so študentje v tej službi počeli. Zatišje na slovaškem predelu ruskega bojišča Bratislava, 6. nov. s. Sorazmerno zatišje je nastopilo po napadalnih nastopih, kronanih z uspehom, na (tistem delu kavkaškega bojišča, ki ga drže slovaški oddelki. Neka slovaška edinica je prešla v napad ter zavzela postojanko, važno za nadaljnje nastope. Neka druga edinica je vdrla v nekaj nasprotnikovih utrjenih postojank ter dobila obilen plen težkega orožja, ne da bi sama imela kaj izgub. 0 Vesti 6. novembra V Združenih državah so na vladno pobudo začeli z veliko propagando za oddajo bakrenega denarja. V Ameriki imajo ljudje navado, da bakreni denar spravljajo in se ga je zato nabralo veliko, pa bi ga zdaj radi dobili za vojno industrijo. Skupina bolgarskih književnikov je dopotovala v Budimpešto, da vrne svoječasni obisk madžarskih pisateljev na Bolgarskem. Španski minister za kmetijstvo je obnovil odlikovanje za kmetijske zasluge. Dobivali ga bodo vsi, ki 6e bodo posebno izkazali v kmetijstvu ali v ustanovah in industrijah, ki so e kmetijstvom v zvezi. V Dansko prestolnico je včeraj priletel nemški po- oblaščenec pri danski vladi dr. Best. Na področju ruskega bojišča, kjer 6e bori 223. nemška divizija so ugotovili, da Rusi uporabljajo dum-dum krogle Zabojček teh krogel, ki ga je uspelo vzeti nasprotniku, nosi znamko neke angleške tovarne za strelivo. 250.000 ameriških vseučiliščnikov so zdaj z vso naglico poslali v častniške šole, več kakor 50.000 dijakov pa uživa strokovni vojaški pouk po dopisnih tečajih, za kar je bilo ustanovljenih 77 šol. Podobne tečaje so ustanovili tudi za industrijsko delavstvo in se jih udeležuje okrog milijon ljudi. Ti dopisni tečaji so pri vseh ameriških vojnih pripravah zatrdno najbolj 6mešna 6fvar. Ob izdaji novih veroučnih knjig Ljubljana, 6. nov. Človeški duh, kakor je povedal sv. Avguštin in z njim vsi veliki misleci, hrepeni po resnici. Težko je priti do nje. Treba je iti preko ti6oč ovir in okopov zmot, umišljenih predsodkov in svetih ter nedotakljivih navad. Boriti se s svetom in njega duhom, njegovimi krivimi preroki, ki nastopajo v znanstvenih in neznanstvenih oblekah in oblikah kot brošure, publikacije in cele razstave učbenikov. še dvakrat težje je danes v času splošne duhovne zameglitve voditi zlasti mladino, ki j6. tako rada ponosna na to, da zna samostojno misliti, pa je le nesamostojna v samostojnosti. Vse življenje, svet in ljudje, jo hitro zvabijo v sužno^ duha in materije. Velika umetnost je danes približati mladino na pot resnice in jo na tej poti tudi obdržati. Kdor je tu uspel, ta je ne bo več izgubil, ne bo se mu več iz-izmikala na 6tranpota ali nazaj v temo, zakaj resnica osvoboja, plemeniti in osrečuje ter pomiruje. Važno je, kaj bere mladina, kaj je njena duševna hrana, ali so prijateljice mladine — dobre knjige res dobre in vseh ozirih neoporečne. Ali so vedno in povsod glasilke resnice, kar bi po svojem pomenu in namenu morale biti, ali pa so večkrat zvodnice in morilke mladine. Kako so se previdno utiho-tapile pod dijaške klopi, saj so bile one na klopeh tako zastarele in nezanimive, daleč proč od pravega in zanimivega življenja. Te dni pa sta izšli dve dijaški veroučni knjigi, ki bosta ponosno stali odprti na dijaških klopeh. Ljudje, ki so bili sami nekoč dijaki in _ doživljali vse težave in probleme, ki tarejo mlade ljudi, vedo, kako je bilo pri veroučnih urah. Zdaj 6toje pred zaupano ii mladino kot vzgojitelji in učitelji. Ob teh knjigah mladini ne bo dol čas, saj so pisane v prijet-mladini ne bo dolg čas, saj so pisane v prijetnem in domačem tonu. izčrpno in bistveno, življenjsko in nazorno Verouk I: Prvošolec ne bo več ponavljal starih zgodb in romal z Izraelci po pustinji sem in tja in občudoval Mojzesovo brado in Aronovo čudežno palico. — Nova knjiga ga takoj postavi v njegovo resnično življenje doma, na ulici, v šoli in cerkvi, očetom. Z njim naj bi bil v stalnem povpra-Tu naj se vede kakor otrok pred svojim dobrim šujočem in prosečem razgovoru — molitvi. Katehet se bo pomudil nekaj ur z nadzorstvom in praktičnimi vajami o molitvi. Saj prav moliti, se pravi prav živeti. Kako vse drugače bo sedaj ob prikupni razlagi krščanskih resnic spet oživel katekizem s svojimi večnimi vprašanji. Ob stalnem ponavljanju vodilnih stavkov v lekcijah bo ohranili vez med posameznimi resnicami. Tudi pri drugem delu — pri zapovedih — ne bo videl tistega krutega — ne smeš. Ko se je nekoliko uživel v resnico o Bogu in pravem razmerju do Boga, potem mu ne bo težko izpolniti v=ega, kar spominja na Boga (božje ime, prazniki in nedelje, telo kot božje orodje, bližnji in daljnji ljudje ter njih lastnina). V vsem tem bo videl, da je zapisano Očetov ime. Verouk VI.: V klopi ne sedi več prvošolec, v daljavo zagledane oči, nagubano če*l<>, povešena glava govori o težini in ostrini bojev, ki se vrše na dnu morskega dna na zaprtem polju mlade duše. Ob vsaki debatni uri polno ugovorov, ki naj kateheta potisnejo v kot, pa naj 60 zrasli na lastnem zelniku ali od drugod pobrani od preglobokega pekla pa tja do previsokih nebes. Dvom, to je že ideal dijaku, ki zna že sam misliti in se igrati s sofizmi. Zmota in druga navlaka, nabrana od vseh mogočih knjig, ki so že na indeksu ali morale biti zanj prepovedane, so mu zakrile resnico. Treba jih je spet poživiti, napraviti tisto lahko pot v dušo Kakor takrat, ko je še kot majhen kratkohlačnik sedel v prvi šoli. Tisto bogastvo neslutenih resnic, ki so se nekam poglobile ali zašle v zaton, je treba priklicati v življenje, logično in znanstveno utemeljiti njih pravico do življenja, pokazati njih nujno zvezo z življenjem. Delo ni 'lahko, ko je bilo pred katehetom od prve šole že toliko učiteljev, ki so učili nasprotno od božjih resnic, odrekali jim celo življenje, saj vse, kar je božjega, je le plod in izrodek človeške domišljije. Previdno, nevsiljivo, a prepričevalno je treba proti tej zmotni duhovni 6tavbi postaviti trdno stavbo krščanskih resnic in njih pravilnega gledanja IZIDE znamenita knjiga * Nina Salvaneschija: Pngonlnl - Chopin življen epia dveh znamenitih glasbenikov Prevedel B. Stopar. Naročnike „Naše knjige1, vabimo, da io dvigneio ▼ naši kniigarni Pred škofijo 5. Založba Nata knjiga na svet in življenje. Previdno bo rušil zmotni materializem, ki je ponižal človeka na stopnjo žive materije in visoko dvignil človeka v luči krščanskega gledanja njegovega prihoda, in njegovega mesta v svetu. Iz svetega pisma in zgodovine bo odprl pot Kristusu pokazal njegovo delo in osebnost, njegovo odrešenje in čloreško hrepenenje in usovršenje in ob Njem in po Njem kot velikem Duhovniku, ki nam prinaša življenje, ki se krščansko imenuje — milost. Ne bo govoril le s svojo učenostjo, na pomoč bo klical nezmotljivost Cerkve, povabil velike cerkvene učenike, da še iz svojih bogatih izkušenj in izsledkov potrdijo nezmotljivi nauk svete Cerkve. Pravilno rešeni odgovori na ugovore bodo pripravljali resnicam hitrejšo pot. Obe kn jigi, ki ju. je izdala Ljudska knjigarna sta okusno opremljeni, nekaj novega v naši veroučni literaturi izpod peresa priznanih pisateljev in vzgojiteljev (Fajdiga, Pogačnik, Pavlin, Ambrožič, dr. Hanželič in Oražem). Naj bi bili naši mladini obe knjigi in druga, ki pripravljajo luč. v razsvetljenje in kažipot k enemu in edinemu cilju — Bogu. S Hrvaškega Poveljnik nemških zračnih sil maršal Goe- ring je ob priliki 1000. poleta hrvaških zrako-plovcev na severnem odseku vzhodnega bojišča izrekel tej skupini hrvaških letalcev, ki deluje na omenjenem bojišču posebno zahvalo in priznanje. Nemške zrakoplovne sile s ponosom gledajo na hrvaške letalce, ki se hrabro bore v njihovih vrstah, je dejal maršal Goering. 29. oktobra je sprejel Poglavnik v posebni avdienci slovaškega pravosodnega ministra dr. Fritza, ki se je nahajal v hrvaški prestolnici zaradi podpisa pravne pomoči med obema drža-vama; Ob tej priliki je Poglavnik odlikoval slovaškega ministra z velikim hrvaškim odlikovanjem velereda krone kralja Zvonimirja z Danico, ki daje odlikovancu obenem tudi naslov viteza. Po odlikovanju se je Poglavnik dalj časa zadržal z ministrom v prisrčnem razgovoru. Poglavnik je s posebno odredbo imenoval dosedanjega državnega tajnika Josipa Markoviča za glavnega ravnatelja v glavnem ravnateljstvu za promet. V neki dunajski knjižni založbi bodo v kratkem izdali cel ciklus opisov Hrvaške. Spisi bodo seveda napisani v nemškem jeziku. Vsak zvezek, in teh bo nekako 15, bo izšel v nakladi 30.000 kosov. Poedini zvezki bodo prikazali Hrvaško v zgodovinskem pogledu, drugi pa spet v kulturnem, političnem itd. Na željo nekaterih merodajnih italijanskih krogov bo velika razstava, ki je bila prirejena v Mletcih pod naslovom »Hrvaška skozi stoletja« v prihodnjem poletju ponovljena tako v Milanu kakor tudi v Romi. Ob priliki prve obletnice rakoviškega upora in junaške smrti velikega hrvaškega revolucionarja Evgena Kvaternika je bila v Banji Luki te dni lepa spominska svečanost. Orkester zagrebške Filharmonije bo odšel v kratkem na gostovanje v Sofijo. 7a sporedu je tudi precej domačih hrvaških del. Orkester do dirigiral Lovro Matačič. N V hrvaškem državnem gledališču v Zagrebu je bil pretekli teden prirejen velik koncert vojaških godb. Čisti dobiček je šel za letošnjo nemško zimsko pomoč. Zagrebško mestno poglavarstvo je izdalo posebno odredbo za tiste, ki imajo doma shranjene več ko 10 kg moke. Ti imetniki ne bodo smeli toliko časa dobivati kruha na karte, dokler ne bodo porabili te količine moke. Hrvaški likovni umetniki bodo meseca decembra priredili v starem umetniškem paviljonu razstavo svojih del. Hrvaško pevsko društvo »Kolo« bo še letošnje leto praznovalo 80 letnico svoje ustanovitve. Ob tej priliki bo nastopilo s pevskimi točkami večje število hrvaških pevskih društev. Ob koncu preteklega meseca je bil v Zagrebu na uradnem obisku karlovški mestni župan, ki je ob tej priliki položil tudi venec na grob očeta domovine dr. AAte Starčeviča. V Travniku bodo ustanovili »Hrvatska. krila«, ker je tamkaj posebno veliko mladine, ki se zanima za letalstvo. 24. preteklega meseca se je Načelo II. poedi-nično šahovsko prvenstvo v Zagrebu. Poglavnik je pričel začetek delavnosti »Pomočit za leto 1942-43. V načelnem govoru je Poglavnik dejal: »Vsakdo, ki ima le malo možnosti, je dolžan dati od svojega, da pomaga tistim, ki nimajo, a ki so potrebni.« Lovro Matačič bo po koncert« v Sofiji takoj odšel v Berlin, kjer bo na velikem koncertu dirigiral Berlinski filharmoniji. Najlepši almanah Naroči naj ga vsak! btane le Lir 20 — Skrb za zimsko prehrano malih živali Na- Gallusovem nabrežju ob Ljubljanici je zadnje dni spet zelo Vivo. Začela se je šola in na starino, kjer se je še ohranila tradicija prekupčevanja knjig, menjavanja oblek in drugih predmetov, pri-hja mladina in kupuje knjige, da bi staršem prihranila vsaj nekaj denarja. Na koncu nabrežja pa se zbirajo pred pisarno Društva malih živali številne gospodinje; da poskrbe za zimsko hrano za svoje malo gospodarstvo. Ta teden je imela ta pisarna še posebno mnogo dela. Društvo je poskrbelo za svoje člane oves in razdeljevalo prvo pošiljko. Oves so dobili člani proti nakaznicam, seveda le proti prednaročilu. Kilogram ovsa velja 8 lir. Člani lahko dobe pri društvu tudi korenje (kilogram po 2 liri) in peso (kilogram po 1.80).* Da ima društvo res mnogo dela, dokazuje dejstvo, da je določilo posamezne dni za razdeljevanje prehranjevalnih jx>trebščin. Kostne moke ta teden ni bilo. Korenje, oves peso dele po abeced-, nem redu ob ponedeljkih, torkih in 6redah jx>pol-dne. Kleno apno, kostni zdrob, tobakov prah in zdrobljeno šoto lahko dvignejo člani ob petkih popoldne. Dobro posušene kosti zamenjujejo tu za kostni prah ob petkih popoldne. Angoro volno in kunčje kožice sprejemajo v predelavo ali v odkup le ob petkih, toda ve6 dan. Krompir za zimsko krmo, namenjen izključno za rejo prašičev, so raz-delili že v 6redo kat z vagona v šiški. Dobili so ga seveda le člani, ki so imeli za to dovoljenje od Prevoda. Pred pisarno je 6tala včeraj kar cela vrsti ljudi. Kar nejevoljni so. če prestopiš prag in gres mimo vrste Šele >ko jih potolažiš, da ne maraš' ovsa in ne korenja, 6e pomirijo. Pa tudi v pisarni je V6e tako nemirno. Vsi bi radi prišli prvi «a vrsto. Pa napravijo red. 2e ko vstopiš v pisarno, zagledaš napis: Danes nudimo: peso, korenje, ove6, spodaj pa: stalno v zalogi pa imamo sredstva z* pokončevanje podgan, ščurkov, uši in miši! Res, prava delikatesa! Tako vidimo, da društvo res skrbi za svoje člane, Semkaj prihajajo tudi mnogi nečlani, ki bi radi nakupili krme za male živali. Ti lahko dobt krmo v skladišču Gospodarske zveze v Maistrovi ulici. Tudi tu imajo že precejšnjo zalogo 6vinjske krme, zlasti korenja, pa tudi krompirja. Zadnje dni prihaja sem izredno mnogo ljudi jjo lepa zimska jabolka. Tudi tu so morali zaradi velikega navala urediti prodajo jabolk tako. da dobe kupovalei, ki jih je vedno več, najprej nabavni list v pisarni Cri skladišču in šele na jjodlagi zapovrstnih na-avnih li6tov blago. Dolgotrajna pravda zaradi srečke Ljubljana, 6. novembra. Pod tem naslbvom je bilo v listu od 22. avgusta t. 1. objavljeno na podlagi nepravilnih informacij poročilo o pravdi, ki jo 6edaj lojalno popravljamo in pojasnjujemo. Nepravilno je bilo v poročilu navedeno, češ naj bi bili že pred dvema letoma poročali o zanimivi kazenski pravdi, kjer naj bi bil zaradi prestopka prevare ovaden lastnik loterijske kolekture v Ljubljani Planinšek Alojzij in kjer naj bi bilo vrhovno sodišče izreklo oprostilno 6odbo. Resnica je, da je pred kakimi tremi leti vložil trgovec Ciril Pirnat proti Alojziju Planinšku civilno odškodninsko tožbo na povračilo dobitka 25.000 din, katero pravdo pa je omenjeni izgubil in bil hkrati obsojen na povrnitev vseh pravdnih 6troškov Planinšku. Ne odgovarja dejstvom, da naj bi bil trgovec Pirnat dosegel obnovitev kazenskega postopanja, da bi bile uvedene nove jjoizvedbe ter naj bi bil Planinšek Alojzij ponovno obtožen prestopka prevare. Res je, da je po izgubljeni civilni pravdi trgovec Pirnat Ciril vložil ovadbo proti Planinšku Alojziju, po končanih poizvedbah pa je državni tožilec odstopil od pregona' glede dejanja na škodo Pirnata, ker ni bilo za to osnove. Nato je Ciril Pirnat sam kot subsidiarni tožilec vložil obtožnico, ki tudi ni vodila do obsodbe. Plinske svetilke z novimi reklamnimi napisi Pred leti ni bilo v mestu nič nenavadnega, če se je ta ali ona firma poslužila posebnega reklamnega sredstva, da so bili namreč na plinske svetilke pritrjeni posebni reklamni napisi. Stekla, sestavljena v najrazličnejših;oblikah, so bila poslikana s pestrimi barvami, ki nai bi opozorila mimoidoče na tvrdko, ki je na ta način delala reklamo za svoje blago. Pozneje pa so ta način reklame nekam opustili. Pred nekaj dnevi smo imeli spet priliko videti, kako so delavci mestne plinarne s posebnim triciklom vozili barvne steklene reklame od plinske do plinske svetilke. Nove plinske reklamne napise so instalirali le na tistih križiščih, kjer je naivečii promet in kjer so za take namene porabili že opuščene plinske svetilke. Nove reklame so kaj učinkovite in bodo gotovo dosegle svoj smoter. Mesto pa je s temi napisi precej poživelo. Ribnica V Za potoku je plezal na jablano 75 letni užitkar Simon Čampa. Starček je padel z drevesa in si zlomil nogo. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Najlepša nemška cesla Pred desetimi leti je bil odprt promet na cesti čez Veliki Klek Visoko-alpska cesta na Veliki Klek je naj6il-nejša in najbolj moderna cestna zgradba v vseh j Alpah od 1. 1918 dalje. Čeprav je bila cesta po- | vezana preko grebena Visokih Tur šele 3. avgusta 1935 in bodo praznovali desetletnico otvoritve popolnoma dodelane ceste šele 1. 1945, 6e sjx>minjajo sedaj dodelanih obojestranskih delov do pobočja 6everne in južne plati. Jeseni leta 1932 je bilo izročeno javnemu prometu na 6everu 14,5 km od vasi Fuschl do Hochmaisa, na jugu 16 km od Sv. Krvi do Franc-Jožefove višine. S tem je bilo zgrajene nad polovico krasne visokogorske ceste. Ko je bila Avstrija priključena Nemčiji, ni bila več Zugspitze najvišji vrh V6e Nemčije. Njeno mesto je prevzel Veliki Klek (3798 m), skoro za ti6oč metrov višji od Triglava. Od Malega Kleka (3764 m) ga loči mala zareza. Obadva gorska velikana pripadata tzv. Kleški skupini, ki tvori mejo med Tirolsko in Koroško in pripada Visokim Turam. Skupno s Zillertalskimi Alpami tvori ogromni j^rirodni zid, ki je zgrajen iz kloritnih in 6ljudnih škriljcev. Zaradi njega ni bilo doslej na daljavo 160 km nobenega prehoda preko Alp, od tirolskega Brennerja pa vse do štajerskega Katsch-berga. Z novo cesto so bila odprta fiova vrata na jug, k našim italijanskim prijateljem in sodrugom, s katerimi smo tako usodno povezani. Samo 420 km ceste vodi 6edaj iz Salzburga v Benetke, lagodna vožnja za en dan! Kleška cesta je bila zgrajena za avtomobilske vožnje. Zalo je široka do 6 m, v serpentinah celo 10 m, vzpon doseže le 10, največ 12%. Cesto delimo v tri delne odseke. V6a cesta iz Fuscha v Sv. Kri meri 6koro 48 km. Sama Kleška cesta vodi iz Guttala preko Glocknerhausa (Kleškega doma} na Franc-Jožefovo višino in je dolga le 8,2- km. Cesta iz Fuscha do Sv. Krvi ima 26 ovinkov z najmanjšim polmerom 8—10 m. Zanimivo je, da poteka vsa cesta v temenu (6 km na višini 2400 m) skoro popolnoma ravno. To je edina ce6ta te vrste izmed V6eh evropskih alpskih cest. Gradnja Kleške ceste je pričela 30. avgusta 1930 s prvim razstreljevanjem pri Ferleitenu. Pet polnih let je preteklo, da je bilo skončano to velikansko delo nemške cestne gradbene tehnike. Delo je zahtevalo 25 gradbenih mesecev, soudeleženih je bilo 3200 delavcev. Ti delavci so napravili 1,8 milijona delovnih dnin. 870.000 m3 zemlje in skalovja je bilo treba odstraniti, 370.000 m2 cestne jx>vršine je bilo treba zgraditi. Skoio vsak meter ceste je dal novih težkih nalog tehnikom Vzhodne marke.. Kako težko je bilo odkriti gradbena mesta v popolnoma neobljudenem gorovju. Treba je bilo pritovoriti gradbenih tirnic, zgraditi delavskih hi-, šic. Delo pri tej cestni gradbi je bilo ravnotako gigantsko, kakor je svet Visokih Alp. Žilavi, na-pram vremenskim vplivom odjiorni delavci so bili ravnotako korajžni, kakor nadarjeni inženjerji, ki 60 vodili dela. Kleška cesta je velikega jx>mena kot nova prometna žila med južno Nemčijo (Miinchen) in gornjo Italijo (Benetke). Veže bregove Donave in in obal^ Adriatskega morja. Lahko bi jo imenovali najlepšo evropsko, cesto kot prehodno cesto preko-1030 km dolgega glavnega grebena Alp. Ta cesta bo še v daljnji bodočnosti služila v dokaz, da 60 imeli Nemci veliko voljo do življenja in dela. (Po M. Z.) S. S. VAN DINE: iSJvuvnaitni tekač '■MPk. •"milili! Sil«™-. "iiiiiniiiiiiiii:;.. »Moj oče! »Mislim, da bo zadostovalo, gospod doktor. Poskrbite le za to, da dobimo čimprei v roke mrliški spis.« »Dobite ga še nocoj. Narednik je že telefoniral po furgon.« Nato je doktor dal vsem roko in odšel. »No, kaj pa zdaj?« se je oglasil Heath in nestrpno žvečil cigaro. »Zdi se mi, da ni bil nlravnik ravno kaj preveč važnega odkril.« >Le korajžo, gospod narednik,« ga je bodril Vanče nekam posmehljivo. »Udarec na lobanji zasluži, da mu posvetite največjo pozornost. Jaz za svojo osebo pa mislim, da tega udarca ne smemo pripisovati zgolj padcu.« Zdelo se je, da narednik ni dosti upošteval prijMimbe mojega prijatelja in je Markhamu le dejal: »Poveda‘l vam bom še nekaj. Niti na loku, niti na puščici ni nobenih prstnih odtisov. Dubois meni, da jih je nekdo moral s cunjo izbrisati. Maj lini sledovi se poznajo na koncih lo ka, toda komaj jih je mogoče zaznati in prav gotov ne zadostujejo, da bi na podlagi njih mogli ugotoviti, čigavi odtisi so to.c Kriminalni roman Markham je nekaj časa molčal in zamišljeno kadil. »Kaj pa na kljuki zunanjih vrat ob cesti, ali tudi tam ni nobenih prstnih odtisov?« »Nobenih!« je odvrnil Heath. »In prav tako tudi ne na kljukah vrat, skozi katera se pride med obema hišama na Drive. Kljuki sta zarjaveli in se zato na njih prstni odtisi tudi ne bi poznali.« »Poskušaj, Markham,« je posegel vmes Vanče. »Zdi se mi, da nisi na pravi poti. Jasno je, da ue boste našli nobenih prstnih odtisov. Bedasto bi bilo, prihajati na dan s takšnimi ma lenko'stmi samo zato, da bi potem prstne odtise morali pustiti čisto pri mi; ru. Dosti važnejše je ugotoviti, zakaj je tisti, ki si je privoščil to bajko, smatral za potrebno, to svoje delo tako bedasto izvesti.« »To je malo težko,« je pripomnil Heath jezno. »Sem mar rekel, da je lahko? Ne. ne, gosjjod narednik, vse prej ko lahko. Prej bi dejal, da je to temna, zagonetna in... vražja stvar. IV. poglavje. SKRIVNOSTNI LISTEK Sobota, 2. apr. ob 14. Markham je nekam odločno sedel k mizi na 6redi sobe. »Gosjx)d narednik, pokličite sem oba px>sla, hišnika in kuharico.« Heath je hitro prenesel ta ukaz na enega svojih dveh policistov, ki sta čakala na hodniku. Čez nekaj trenutkov se je že pojavil mož visoke postave in se ustavil v primerni razdalji od Markhama. »Evo, to je hišnik Pyne,< je pojasnil Heath. Markham ga je .nekaj trenutkov pozorno meril z očmi. Hišniku bi človek prisodil kakšnih 60 let. Nepravilnost njegove postave se je kazala na vsem telesu. Njegove roke so bile nekam čudno doilge in v skladu s prav tako nenavadno dolgimi kraki Obleka se mu ni nič kaj prilegala. V ovratniku je bilo prostora za tri takšne vratove, kakršen je bil njegov Oči so mu vodeno sijale izpod sivih mršavih obrvi, edinih kocin na njegovem obritem obrazu, ki je bil nekam čudno zabuhel in brez barve. Na splošno pa, čeprav je bil na zunaj vse prej kot prikupen, je vendar na človeka naredil vtis, da je precej oprezen in /svit. »Torej vi ste hišnik,« je de«l Markham, »Koliko časa pa ste ž.e pri hiši?« »Deset let bo. gospod.« »Službo v tej hiši 6te torej nastopili takrat, ko je profesor Dillard nehal poučevati na vseučilišču, ne?« »Mislim, da bo tako, gotpod,« ie odvrnil z debelim in zvenečim glasom. »Kaj veste o žaloigri, ki se je odigrala danes dojioldne?« je brez ovinkov vprašal Markham, oči vidno v upanju. da Ivo to na Pvneja kaj vplivalo. Toda zmotil se je, kajti hišnik je odgovoril, ne da bi bil količkaj zl egan: »Ničesar, gospod. Vem le to, da me je profesor Dillard poklical iz knjižnice ter mi ukazal, naj poiščem §o«jw-da Sperlinga. Prej nisem niti najmanj kaj slutil.« »Profesor vas je vendar moral obvestiti, kaj se ie zgodilo. »Že, toda zelo na kratko. Dejal mi je: Gospod Robin jo bil umorjen. Pokličite mi gospoda Sperlinga! In to je bilo vse.« »Pa čisto zanesljivo^ veste, da je profesor dejal .umorjen’«, se je oglasil Vanče. Prvič je tedaj hišnik nekoliko o-, mahova 1, jiotem pa odgovoril: »Da, gospod. Prav tako je dejal. Rabil je besedo .umorjen'«, »Ko ste iskali gospoda Sperlinga, ste naleteli na truplo gospoda Robina, ne?« je silil dulje Vanče. Hišnik je spet nekoliko pomislil. »Ne, gospod. Zagledal sem ubogega gospoda, čim sem odprl vrata dvorane, ki vodijo na strelišče...« , >To je moralo biti res bridko presenečenje, Pyne.< je suhoparno pripomnil Vanče. »Toda, povejte mi, ali ste se kaj dotaknili trupla? Ali morda puščice, ali loka?« Pynejeve vodene oči so za hip zažarele. »Ne, res ne... Čemu naj bi bil io storil, gospod?« /e res, čemu neki?« Vanče je vzdihnil. »Toda lok ste videli, ne?« »Tega Vam ne bi mogel zanesljivo povedati,« je odvrnil mož, ne da bi količkaj trenil z očmi. »Mogoče, da sem ga videl, mogoče ne.' Ne spominjam se.« Videti je bilo, kakor da se Vanče prav nič več ne zanima zanj. Oglasil se je Markham in nadaljeval z z*” sliševanjem. »Če se ne motim, Pvne, je bil g°" spod Drucker okrog pol desetih tu n» obisku. Ste ga kaj videli?« »Da, gospod, videl sem ga. On Te vedno prihajal skozi strniščna vrata. Ko je šel danes dopoldne mimo shrambe. mi je želel dober dan.« »Ali je potem odšel po isti poti, p° kateri je prišel?« »Mislim, da, čeprav sem bil ti®' trenutek v gornjem nadstropju, un stanuje v tejle hiši, tu zadaj...« »Vein to. eč se ne -notim. ste vi sprejeli danes dopoldne gospoda R*?1”' na in Sperlinga in ju pospremili hišo. . »Da. gospod, bilo je to okrog ae setih« | »Ste ju potem, ko sta bila tu v s** Ionu, še kaj videli, ali pa vsaj kaj slišali, kaj sta se pogovarjala, »Da, gospod. Vse dopoldne sem bi saposlen v sobi gospoda Arnessoiia.« Nekaj zanimivih datumov iz zgodovine Ljubljane po potresu V naših prejšnjih člankih smo navajali, koliko strahu m škode so Ljubljančani pretrpeli zaradi potresa leta 1895. Saj so morali po potresu docela Podreti deseti del vseh ljubljanskih hiš, to je okoli 150 (Ljubljana je tedaj štela 1500 hiš). Vse druge hiše pa je bilo treba temeljito popraviti. V današnjem denarju je škode težko oceniti, tedaj so jo jjenili okoli 6,500.000 milijonov zlatih kron, ne računajoč pri tern izgube zaslužka, življenj itd., temveč samo gmotno škodo na zasebnih poslopjih, na javnih poslopjih, na cerkvah in podobnih zgradbah. In vendar si je Ljubljana tedaj krepko opomogla. Kronist našteva po potresu nekaj značilnih datumov, od katerih navajamo najvažnejše in katerih se starejši Ljubljančani še spominjajo: Dne 16. junija 1896 je bil -odobren cenik za električno luč (ki je seveda medtem doživel mnogo sprememb). Dne 25. maja 1896 je bil odobren novi mestni 6tavbni red (ki je veljal skoraj do Plečnikove dobe), dne 1. septembra pa ja bil odobren splošni regulacijski načrt za mesto. Dne 5. novembra je bil inkorporiran del Vod-mata, s čimer se je pričela vrsta inkorporacij predmestij v Ljubljani, ki je trajala prav do letos. Dne 9. novembra 1896 je bila odprta višja mestna dekliška šola v Gosposki ulici (poznejši licej, oziroma mestna ženska realna gimnazija, ki jo je letos nadomestila državna ženska gimnazija). Dne 1. januarja 1898 je bila slovesno odprta mestna elektrarna. Dne 10. julija je bil v Ljubljani uveljavljen dimnikarski red. Dne 27. julija 1898 je bila v Ljubljani slovesno odprta nova topničarska vojašnica na sedanji Bled-, 'vveisovi cesti. Dne 8. septembra 1899 je bil slovesno odprt »Mestni donu. Dne 23. junija 1900 je bila slovesno odprta nova mestna ljudska kopel (v Kolodvorski ulici). Dne 1. novembra 1900 je bila dograjena in uporabi izročena hiša ustanove grofice Stubenber-gove v Gradišču (prvotno hišo so morali po potresu podreti). Dne 6. septembra 1901 je bila odprta električna mestna cestna železnica, dne 16. septembra 1901 III. mestna deška petrazrednica (na Prulah), dne 1. oktobra 1901 nova mestna dekliška osemrazred-nica pri Sv. Jakobu. Dne 4. oktobra 1901 je bil slovesno odprt in prometu izročen novi Zmajski most namesto starega lesenega Mesarskega mostu. Dne 1. januarja 1902 je bila slovesno odprta nova ubožnica, 6edaj Zavetišče za onemogle v Japljevi 'ulici. To zavetišče slavi torej sedaj 40 letnico svojega obstoja in je čudno, da se tega nihče ni spomnil 1 Dne 1. januarja je prevzelo preosnovano »Gasilno in reševalno društvoc v oskrbo reševalno postajo v Mestnem domu. Ta postaja obstoji v bistvu še danes tako, kakor tedaj, le da jo sedaj vodi v svoji režiji mestna občina sama. Postaja je napravila seveda od tedaj ogromen napredek. Dne 29. aprila 1905 je bilo slovesno odprto poslopje nove Mestne hranilnice v Prešernovi ulici. Dva dni kasneje je dobila mestna občina lastni anagrafski urad. Ta urad je pozneje prevzela podržavljena policija, sedaj pa je zopet pod kompetenco mestne občine. Dne 10. septembra 1905 je bil slovesno odkrit Prešernov spomenik (delo kiparja Ivana Zajca). TiPne 3. maja 1906 je bilo odprto novo pokopališče pri Sv. Križu, sta7o‘pri Sv. Križu pa je bilo za navadne pokope opuščeno, dovoljeno je bilo do pred leti pokopavati le v družiaskih grobnicah, sedaj pa še to ,ne več. Dne 4. oktobra 1907 je bilo odprto novo poslopje mestnega liceja na 6edanji Viktorja Emanuela cesti. Dne 27. maja 1908 se je pričela instalirati nova cestna plinska napeljava ter je bilo pri tem insta-ranih nad 700 Auerjevih plinskih žarnic. (Plinske javne in 6koraj tudi zasebne razsvetljave v Ljubljani seveda že dolgo nimamo več, temveč samo električno, plin uporabljamo le za kuho, vendar je to za tedanje čase pomenjalo v Ljubljani znaten Dne 3. septembra 1908 je bil položen tudi temelj Trubarjevemu spomeniku. Dne 1. decembra 1909 je bila odprta mestna zastavljalnica. Dne 19. julija 1909 pa so pričeli poglabljati Gruberjev prekop, s čimer 60 se pričela splošna osuševalna dela Ljubljanskega barja, ki se končujejo z graditvijo trajne .zatvornice šele letos. V teh datumih pa niso všteti še drugi značilni dogodki, kakor recimo zgraditev novega poslopja justične palače pred 40 leti; dalje zgraditev poslopja sedanjega Visokega komisariata leta 1899.. novega poslopja deželnega dvorca, sedanjega vseučilišča leta 1902., poslopja Narodne banke v Puccinijevi ulici leta 1905 in drugih. Splošna bolnišnica na Zaloški cesti je bila zgrajena leta 1896., vojaška bolnišnica malo dalje pa leta 1899. Salezijanski zavod na Rakovniku je bil prezidan v vzgajališče za dečke leta 1909., hkrati pa zgrajena tudi nova cerkev. Gimnazija v Tomanovi ulici je bila zgrajena leta 1899., gimnazija na Poljanski cesti pa leta 1907. V tem času so bile zgrajene tudi šola v Marijanišču, šola uršulinskega samostana in sedanji Dečji dom v Streliški ulici. Dalje so zrasle številne zasebne hiše, zlasti pa tudi industrije, kakor Ljudska tiskarna. Narodna tiskarna, poslopje hotela »Uniona?:, Ljudska posojilnica in tako naprej. Ob potresu je Ljubljana štela okoli 1500 hiš, danes pa na istem teritoriju okoli 4500, če pa prištejemo še inkorporirane kraje, ki so rasli v istem ali še hitrejšem razmerju, se je Ljubljana od tedaj dalje najmanj popetorila. (-r) Šport V nedeljo Ljubljana : Mars Prihodnjo nedttjo bomo imeli na stadionu le krajši nogometni spored, kakor smo ga imeli tri nedelje dozdaj. Samo moštvi Ljubljane in Marsa bosta nastopili in se v borbi pomerili med seboj za prvo in drugo mesto v jesenskem turnirskem tekmovanju. Kakšni so izgledi enega in drugega moštva. Ljubljana. Reči moramo, da se nam je moštvo v dozdajšnjih tekmah, posebno v tekmi proti Korotanu, pokazalo s prav dobre strani. Manj srečno je bilo v tekmi proti simj>atični Mladiki, ko mu je uspelo komaj rešiti točko, čeprav so bili dobršen del drugega polčasa v stalni in nevarni premoči. Mladika je taktično takrat prav dobro zaigrala in tako rešila drugo točko in se s tem zelo postavila pred športno publiko. Moštvo Ljubljane je dobro uigrano in ima prav dobre moči v vseh vrstah. Precej se jsozna prihod Mariborčanov v ljubljanske vrste, kar je igro znatno poživilo. Napadalna vrsta je udarna in z vsako potezo proti nasprotnikovemu golu nevarna. Tudi krilska vrsta skoraj ne zaostaja za napadalno, manj soliden pa je obrambni duet. Mesto v golu je zasedeno prav dobro. Če bo Ljubljana igrala tako udarno in premišljeno kot to zna, če hoče, potem skoraj ne dvomimo v njeno zmago. Mars. Tudi z Marsovo igro smo bili dozdaj prav zadovoljni, čeprav je tudi njegovo moštvo na pol odpovedalo v tekmi proti Tobačni tovarni. Le pol izkupička je spravilo. Marsova napadalna vrsta je malo pomlajena, kar se je prav dobro izkazalo, vendar pa bodo morali biti napadalci v nedeljo proti Ljubljani mnogo okrefnejši, kot so to pokazali dozdaj. Posebna dozdajšnji srednji napadalec se bo moral malo bolj razgibati, saj bo imel pred seboj trše nasprotnike. Vemo, da se bodo napadalci potrudili, saj bo predvsem od njih- odvisno, kakšen bo končni rezultat. Krilska vrsta je solidna, posebno Slamič bo trd oreh za nasprotnikov napadalni kvintet. Tudi stara rezervna obramba bo prav gotovo opravila svoje. Boljša je vsekakor v razdiralnih akcijah kot pa v odbojnih udarcih. Tudi vratar bo opravil svoje delo kot je treba. Po pregledu nedeljskih nasprotnikov bodo gledalci prav gotovo prišli na svoj račun, saj sta si Ljubljana in Mars še od njega dni vedno resna rivala ter sta vedno zaigrala dopadljivo igro ter navdušila številne svoje pristaše. Prepričani smo, da bomo tudi v nedeljo priča lepemu in viteškemu nogometu. Tekmo bo sodil g. Vrhovnik. Začetek tekme ob 15. Igrišče: Stadion. kupujte čudovito lepo knjigo ,. Začarani romar velikega ruskega pisatelja N. Ljeskova. Naslednje knjige bodo VESELJA DOM zbirka iger in čarovnij za n»še družjne! Velika posebnost na našem knjižnem trgu. Slovenčeva knjižnica Prenos bivših jugoslovanskih državnih papirjev Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino sporoča, da 6e z ozirom na čl. 7 sporazuma podpisanega v Berlinu dne 22. julija 1942 državni papirji bivše Jugoslavije, ki se nahajajo na tako prejšnjem kot anektiranem ozemlju ene izmed nasledstvenih držav bivše Jugoslavije in ki pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, ki imajo svoje domovinstvo in svoj stan v prvotnem ali priključenem ozemlju druge nasledstvene države, lahko prenesejo na osnovi predhodne odobritve pristojnih organov nasledstvene države, kjer so ti papirji deponirani. Ža papirje, prijavljene v smislu kr. dekreta z dne 1. junija 1941 št. 492, ki so deponirani pri »Banca dTtalia« v Ljubljani, daje dovoljenja Pokrajinski urad državne blagajne Ljubljana, Puccinijeva ulica 9. V ta namen morajo prosilci vložiti prošnjo na navadnem papirju s potrdilom o njih pristojnosti in sedežu na prvotm • p..*.,, druge nasledstvene države. Slično se bo pokrajinski blagajniški urad pobrigal za hitro rešitev prošenj za prenos, ki bi jih predložile fizične ali pravne osebe, ki pripadajo tej pokrajini, za prenos vrednostnih papirjev v njih lasti, ki so deponirani v priključenih ozemljih druge nasledstvene države. Tudi take prošnje se sprejemajo na navadnem papirju in morajo biti opremljene s potrdilom o sedežu in pristojnosti prosilca. Ljubljana S štajerskega Novi grobovi. V Mariboru je umrla 33 letna zasebnica Ana Vrešakova. V mariborski bolnišnici sta umrla 43 letni posetnik Alojz Korošec in 50 letni Ferdinand Pirš. Nadalje je umrl v Mariboru 37 letni nameščenec Peter Dietmayer.. V Celju sta umrli Gretka Zamperuttijeva v cvetoči dobi 25 let ter Uršula Bučarjeva, ki je dosegla starost 75 let. V Žalcu je umrla v visoki starosti 84 let zasebnica Marija Globovškova roj. Vabičeva, V Ptuju je umrl 7Q letni trgovec in posestnik Ferdinand Štros. V zdravilišču Topolščici pri Šoštanju je umrl 39 letni Hans Franz, kapitan podmor-niške plovbe. Prepeljan bo v Ptuj. Življenje na deželi. V Št. Jurju ob juž, žel. sta se poročila Avgust Golob in Vida . Muškolče-va, oba iz Botričnice, V Straži je umrla 53 letna Marija Kukovičeva, jx> rodu Zdolškova. Na Dobovi sta se poročila Franc Vanovšek iz Kapfen-berga in Pavla Videmškova iz Št. Janža. Na Go-miljskem je umrl 83 letni Blaž Eberl, v Parižljah pa 85 letna posestnica Julijana Prislanova. V ^al-čah je umrl 29 letni Stanko Šlibar. Na vzhodni fronti sta padla naslednja koroška rojaka: 22letni Albin Hudelist iz Beljaka, ki je bil j>odčastnik in radiotelegrafist na letalu, edinec uglednega zakonskega para iz Beljaka, ter 37 letni Ernest Maier, vojak v nekem pešjiolku; zapustil je vdovo in mater. Nadalje je padel pri napadu na Malto letalski podčastnik Valter Wulz iz Laboda. Odlikovan je bil z železnim križem. Oženjeni študenti. Z odločbo državnega ministra za vzgojo so oproščeni udeleženci sedanje vojne tekom študija na vseučiliščih vseh taks ne glede na njih gospodarski položaj. Dalje jim teče v tej dobi tudi posebna vzdržc-valnina. Oboje se ravna po tem. koliko časa traja vojaška služba. Vzdrževalni prispevek znaša mesečno 20 mark. Dvigne pa se mesečno na 100 mark za študije, ki jih preživi visoko-šolec izven domačega kraja. Minister za vzgojo je olajšal Studii poročenim bojevnikom. Vzdrževalni prispevek znaša zanje od 1. oktobra 1942 dalje 100 mark brez ozira ali študirajo doma ali drugod. Poleg tega pa prejemajo ti poročeni bojevniki, ki so izpolnili 24. leto. od držav, dijaške ustanove (Reichsstudentenvverkl prispevek 60 mark mesečno kot družinsko podporo. Ta podpora se dvigne na 70 mark od 27. leta dalje in na 80 mark od 28. leta dalje. Razen tega pa lahko dovoli omenjena ustanova pribitke za obroke po zakonu o državnih uradnikih. Poročili so se v Celju: Jožef Poznič in Ana Čatar, Vinko Apat in Frančiška Brozov-šek, Pavel Kenda in Terezija Dušak, vsi iz Celja; Andrej Kopinšek iz Celja in Ljulmmira Borlak iz Maribora, Matija Hozjan iz Gradca in Matilda Jamnišek iz Celja, Poroke. V št. Jurju ob južni železnici so se poročili: Franc Samec iz Hamburga in Terezija Šelihova iz Sojeka pri Slov. Konjicah ter Jože Gor.šič in Francka Urbančičeva, oba iz Vrbneg«. V Marenbergu sta se poročila krajevni vonja Oton Zmorg in Roza Eichenberger-jeva iz Cmureka, dekliška voditeljica za mariborsko okrožje. Poroka je bila zelo svečana. V Celju sta se poročila oPnrad Vovšek iz Celja in Ana Bregarjeva iz Maribora. Na Pragerskem sta se poročila Štefan Hrastnik in Francka Fsikova, v Ptuju Maks Potočnik in Angela Ar-busova, na Teharju Franc Plank in Alojzija Avšnerjeva, v Rogaški Slatini pa Karel Lipnik in Albina Stojnškova ter Janez Herzner in Francka Bognerjeva. Koledar Danes, petek, 6. novembra: Lenart, op. Sobota, 7. novembra: Engelbert. Ha Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Blei-weisova cesta 66; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Mo6te, Zaloška cesta. V počastitev spomina g. doc. dr. Cholevvc, ravnatelja Zavoda za novotvorbe v Ljubljani, sta darovali rodbini dr. Variček in Tonejc iz Ljubija; ne 300 lir za revne bolnike zavoda. Za velikodušni dar se najiskreneje zahvaljuje uprava zavoda. Pokrajinski sindikat delojemalcev oblačilne stroke vabi vse krojaške in čevljarske pomočnike ter V6e šiviljske in modistovske pomočnice, da 6e udeleže strokovno-organizacijskega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. novembra 1942 ob pol desetih v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze. Obravnavalo se bo izvajanje kolektivnih pogodb. Za člane sindikata udeležba obvezna! — Predsedstvo sindikata. Slavni mojster italijanske opere G. Verdi je zelo pogostokrat zastopan s svojimi deli tudi na simfoničnih koncertih. Tako je tudi na sporedu našega prvega letošnjega simfoničnega koncerta s svojo značilno predigro k operi »Sicilske večernice«, katere tekst ima zgodovinsko podlago iz 13. stoletja. Predigra je sijajno napisana za veliki orkester in prinaša najlepše bisere tega Verdijevega opernega dela. Predigra k »Sicilskim večernicam« se bo v ponedeljek, dne 9. novembra, prvič izvajala na javnem koncertu v Ljubljani. Izvajal jo bo naš ' simfonični orkester, ki ga tvorijo člani opernega in radijskega orkestra pod vodstvom dirigenta Drago Marija Šijanca. Poleg Verdija so na sporedu še dela Smetane, Čajkovskega in Schuberta, dela, ki bodo nudila izreden umetniški užitek, lahko razumljiva in dostopna vsemu našemu glasboljubivemu občinstvu. Prvi letošnji simfonični koncert bo prav gotovo lep dogodek v našem koncertnem življenju, zato na njega še prav posebno opozarjamo. Koncert je ljudskega značaja, zato je tudi vstopnina izredno nizka in so sedeži od 5—15 lir na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Glasbena akademija. Letos se je vpisalo na Glasbeno akademijo 205 gojencev, in sicer 35 na Glasbeno akademijo, 170 na Srednjo glasbeno šolo, Ker je dosedanjemu rektorju rednemu profesorju Antonu Trostu potekla dveletna rektorska doba, je izvolil profesorski svet rednega profesorja Julija Betetta, ki je bil že potrjen od Visokega komisariata in prevzel rektorske posle. V začetku decembra bo priredila Glasbena akademija svoj prvi javni nastop. Kleparski pomočniki, inštalaterji in električarji imajo redni mesečni sestanek v nedeljo, dne 8. novembra 1942 ob 10 dopoldne v tajništvu industrijskega oddelka Pokrajinske delavske zveze, I. nadstropje, soba 2. — Vsi našteti delojemalci vabljeni! — Predsednik sindikata delojemalcev vodovodov, plmarn in elektrarn. Dimnikar, pomočniki so vabljeni, da se zanesljivo udeleže članskega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. novembra 1942 ob 10 dopoldne v tajništvu industrijskega oddelka Pokrajinske delavske zveze, 1. nadstr., soba 5. Za vse člane udeležba obvezna! — Predsedstvo 6kupine dimnikarjev PDZ. Oddelek industrij, delojemalcev PDZ vabi vse delavce in delavke industrijskih kategorij, ki so se vpisali v sindikate, da čimprej dvignejo članske izkaznice. Za člansko izkaznico je plačati 1 liro. Ciant lahko dvignejo izkaznice v tamištvu xWe!-ka med uradnimi urami, ki 30 vsak delavnik od 8 do 12 in 3 do 6. — Industrijski oddelek PDZ. Izšel je Verouk I. za prvi razred gimnazije in meščanske šole. ter Verouk VI. za šesti gimnazijski razred. Cena prvega je 14 lir, cena drugemu pa 20 lir. Založilo je knjigi Katehetsko društvo v Ljubljani (stolno žuonišče). Dobiva se tudi po knjigarnah. Ljubljansko fjl vrtat išče Drama: Petek. 6 novembra ob 15: »Oče naš*. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota, 7 novembra ob 16: »Hamlet«. Izven. Nedelja. S. novembra ob 10.30: »Snfeguljčica*. — Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 16.30: »Deseti brat*. Izven. Opera: Petek. 6. novembra ob 16: »Boccaccio«. Izven. — Cene od 18 lir navzdol. Rokodelski oder: Lastnik firme »Brandt in sin«, gospod Hugo Brarui in gledališka igralka Helena Otočka sta osrednji osebi vesele komedije »Firma«. Njima tesno ob strani stojitn poleg drugih prijeten knjigovodja Hiliček in prebrisana bivša igralka, sedaj garderoberka Starta. Predstava bo v nedeljo ob pol 3. uri. Opozarjamo, da bo konec ob 6.45. Preskrbite si vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10. do 12. ure in dve uri-pred pMčetkpm v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. nadstropje. A. D’ENNERY• DVE SIROTI Dva meseca 6ta že minila od dneva, ko je zvesta ženska tekla skozi gozd v okolici gradiča Chevreuse, V naročju ie nosila novorojenčka. Tej ženski je bilo ime Marion. Dospela je do hišice, ki je bila malo oddaljena, v njej pa je stanoval eden njenih sorodnikov, poštenjak, ki 6e je preživljal z delom. Marion je 6topila v hišo, da bi izročila temu člove-, ku in njegovi ženi črvička, ki 6e je zjutraj rodil, pa je ostal brez matere, kajti družabni oziri ji branijo, priznati svojo! hčerko, ostala pa je tudi brez očeta, ker je padel v vojni. Mati se piše Diana de Vaudrey. Oprostite mi, dragi oče, ta greh. Bodite prepričani, da smo vestio varovali | to skrivnost v tajnosti. Grešila 6em, ker sem šla predaleč v 6V0ji ljubezni in nila-dostnosti. Zdaj vas prosim: ali lahko spričo tega poročim vestitega moža, ki •ni je ponudil 6voje ime?« Marion je končala in izbruhnila v jok. Istočasno pa so se zaslišali koraki in kmalu se je zaslišal trd glas markiza. Mislil je iti v 6vojo sobo, ko pa je zagledal luč v sobi svoje hčerke, je hote! pogledati, ako 6e morda ni kaj pripetilo. vNo, moja hčerka, saj bo že 6koraj ura. Zakaj še nisi legla v posteljo? Pisala si, kakor vidim. Komu pa, če smem vprašati?« »Vam!« »Meni?« »Da!« »Oh! Gotovo je v tem pismu kaj hujšega, morebiti razlaga za tvoje hladno vedenje in brezbrižnost napram gospodu de Linieres.« Markiz je vzel pismo in p začel brati. Potem pa se ga je polotila neka misel in ga je 6trgal na drobne kosce. »Nočem brati! Nočem vedeti o tvojih skrivnostih. Pač pa ti hočem povedati, da se zakon'z de Liničresom mora skleniti, ker tako hočem jaz. Ce bi 6e pa pojavila kakšna ovira, jo bom pa odstranil.« Ko je z ganjenim glasom izgovoril te besede, je odšel iz sobe. »Ali ste razumeli, Diana? Gospod markiz bi bil sposoben umoriti malo dete, če bi vedel zanj.« Diana se je ob tej misli zgrozila. »No, saj je nikoli ne bo poznal. Jaz bom postala grofica de Lintčres, ker mi tako ukazuje moj oče, moja hčerka pa bo živela daleč od mene. Upam pa. da mi bo Bog izkazal to milost, da jo bom koaj kasneje videla, potem pa bom umrli zadovoljna in mirne vesti.« Grof je bil 6rečen. Odložil je svoje politično potovanje, ker ga je hotel spremeniti v poročno potovanje. V osmih dneh je bilo V6e pripravljeno, cerkveni poročni obredi pa bi morali biti ob treh zjutraj v kapelici palače markiza de Vau-drey. I'a poslednji teden se je Diana izogibala, da bi 6vojemu očetu kakor koli omenila pismo, ki ga je bil strgal. Pokazala se je kot ubogljivo, in to je staremu plemenitašu zadostovalo. Prišel je večer pred poroko. Diana je stala v 6voji sobi in 6i urejala obleko. Sobarice in strežnice 60 6e 6ukale okrog nje, toda ona je bila vsa raztresena. Njene misli 60 bile nekje drugje. Hudo ji je bilo pri 6rcu, da bo morala varati svojega moza, toda jx> drugi 6trani pa je hotela rešiti tudi življenje svoje hčerke. Svojo hčerko! Ko so služabnice odšle, se je Diana obrnila k zvesti Marion, odprla skrinjico in pokazala štiri kovance. »To so moji prihranki, vzemi jih.« »Toda, jaz ne rabim denarja...« »Niso zate... Veš, da bom zapustila to hišo in da ne bom več svobodna. Moram misliti na svojo hčerko, če bi 6e ji kdaj kaj pripetilo... Ti boš bdela nad rfjo, ali ne?« »Gotovo, gospa, če je za ta namen ...« in služabnica je vzela drnar. Potrkalo je na vrata in vstopil je markiz. Videl je svojo hčerko pri|vrav-Ijeno in ji ponudil roko. Preden pa je prestopila prag, 6e je Diana ozrla nazaj in pogledala svojo zvesto Marion, ki je jokala, in z očmi ji je sporočila zadnja naročila. Marion je bila Diani zvesta. Skupaj 6ta rastli in za 6vojo plemenito gospodinjo bi bila dobra žena pripravljena storiti karkoli. Ko se je detece rodilo, je takoj prišla na misel, da bi jo izročila svojemu bratrancu, ki je bil vrtnar. Bil je poročen in je imel hčerkico. Ta je z veseljem 6prejel Luizo in s podppfo, ki mu jo je grofica dajala, bi lahko živel brez večjih skrbi. Po enkrat na mesec je moral vrtnar priti v Pariz in prinašati novice. Dobra žena, ki je 6edela v naslonjaču, je sanjala. Tudi ona je ljubila dete. Denar, ki ga ji je dala biana, naj bi služil bratrancu, da bi 6i kupil kos zemlje in bi tako postal neodvisen ter. . Iz teh njenih misli jo je zbudil žvižg. Skočila je pokonci. Bil je znani znak čuvarja malega deteta. Zakaj je njen bratranec prišel v Pariz? Kaj neki 6e je pripetilo? Vsi domači 60 se bili zbrali v kapeli, da bi prisostvovali obredu in tako je bila čieto 6ama v hiši. Naglo je 6topila proti vratom za služinčad. Odprla jih je in našla, pred seboj bratranca, ki je imel v naročju malo Luizo. »Vzemite jo... moja žena je umrla.« »Toda...« »Ne morem je imeti več. Tri milje daleč sem jKitoval, da bi prišel semkaj, in narediti jih bom moral prav toliko nazaj grede, da pridem do svoje uboge umrle žene. Moja deklica je 6aina... Vzemite jo.* Ob teh besedah je Marion skoro oka- menela. Zavedla 6e je šele, ko ji je mož potisnil v naročje dete. Hotela ga je poklicati nazaj, toda mož je že izginil v noč. Vrnila se je v sobo. Slišala je glas, ki je oznanjat konec poročnega obreda. Takoj se bosta vrnila novo|xiročenca, gospod markiz, grof... ! Kakšen škandal! ^ Ta trenutek je ena edina misel obletavala ženo: kako se izogniti škandalu. Kako se izogniti temu. da bi svet izvedel za Dianino pregreho,,. Vse drugo ni nič. Strašna misel ji je spreletavala možgane. Vzela je dete, ga pokrila z odejo in vtaknila med povoje denar, ki ga je bila dala Diana. Preden je odšla, je vzela kos papirja in nanj napisala: »Ime mi je Luiza. Imejte me radi!« Potem ga je vtaknila med povojčke in stopila v noč. Hladno je bilo, ko je žena urnih korakov hitela proti cerkvi Notre Dame. * Isti trenutek, ko je Diana roko v roki s svojim možem zmagovalno stopila iz kapelice, je Marion na cerkvenih stopnicah odložila malo Luizo. Markiz je bil pijan zmagoslavja, kajti vsi njegovi upi so se izpolnili. Ko je odložila Luizo. 6e je Marion skrila med stebrovje in oprezovala. Videla je, kako je prihajal nek moški, se ustavil, na spet se vračal z detetom v naročju. Takoj je stopila iz svojega skrivališča in mu sledila Ko je prišla do vrat hiše, v katero je bil stopil, si je zajzomnila številko, potem pa se vrnila proti palači de Vaudrey. HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH V deželi cvetočih češenj Jeleni iz Nare 18 Nara (Južna Ja [Krnska.) V Nara se nisem peljal za to, ker je tam 800 krotkih jelenov. Mislil sein na krotkega jelena iz svoje otroške dobe in som ga imel dovolj. Ko postane človek starejši, se odvadi vsiljevati svojo nežnosti. V V Nara sem prišel zato, da bi si ogledal »Daibutonc — dvanajst stoletij starega ogromtftega Budo, ki pomeni za Japonsko isto kakor piramide za Egipt. Toda včasih se dogodi vse narobe: prav za prav nisem videl drugega kakor jelene. Njihovo odposlanstvo me je sprejelo že na kolodvoru (kjer so se uradniki mnogo trudili, da so jih pregnali e tira) in okoli hotelskega avtomobila so plesali tako vsiljivo, da je moral šofer voziti v najostrejših ovinkih, da ni povozil katerega izmed njih. Sicer bi bil namreč naznanjen, kajti jeleni veljajo za svete. I)o pred sto leti so ljudi, ki so jim storili kaj zlega, obešali. Še danes je kazen zato tako visoka, da šofer iz Nare rajši povozi pešca kakor jelena. Te japonske jelene z belimi lisami (ki so komaj večji kakor naše srne) časte tukaj zaradi tega, ker je nekoč nek vpliven bog (ki ima nerodno ime Takemikazneki) prijezdil v Naro na jelenu. Majhno strmo gričevje, zelena jezera in z lijanami prepleteni igli-časti gozdovi te prijazne pokrajine so mu ugajali, tako da je tukaj ostal in kasneje poklical še tri bogove. Ta tako posvečen kraj je bil v letih 709 in 854 p. K. prestolnica sedmih japonskih cesarjev in velja od tedaj za milosti poln romarski kraj. Toda pustimo to zgodovinsko razglabljanje ičuten sunek v križ, pravi pravcati »glej, da se spraviš- od tod« sunek Nesramne živali 1 Če bi ne bile svete, bi vam že dal! Med tem ko sem se potikal naprej, sem povsod videl »krotke« živali. Pasle se niso, to jim ni potrebno. Tečejo ne, ker so predebele. Njihova najnapornejša telesna vaja obstoji v tem, da se s kopitom popraskajo za ušesi. Ko mislite, da ste pred njimi že čisto varni, vam ravno tam pomolijo glavo v obraz (morda med dvema kraljevskima spomenikoma ali za tempeljskimi vrati. Njihova stražila služba je urejena vzorno in vsako krdelo ima svoje lastne zvijače. Jelen vodnik je svoje moštvo skril za Kakim štantem s pogačami, sam pa leži na poti in gloda slamnato vrv, da bi vzbudil usmiljenje. Pri tem škili z enim očesom na tujca, i drugim pa na pogače. Konkurenčno krdelo zraven razpolaga neko košuto, ki zna hoditi po zadnjih nogah in obliže obraz nič hudega Samo v ----------- „ . v temen lesen tempelj, stal pred ogromnim črnim kipom in slišal klepetati duhovnika. »To je Buda, sedeč na lotosovem cvetu in premišljajoč, ttjegov obraz je šestnajst čevljev dolg, devet in pol čevljev širok, nos je dplg tri in pol čevlja in usta široka tri in pol čevlja. Za litje so porabili 438 ton brona...« Rabarbar, Rabarbar... nisem ga več poslušal, čepeči kip ja ogromen in to je vse. Sicer pa je surovo napravljen in brez resne spoštljivosti, ki krasi manjše daibutse iz Kamalune. »Ali mi hočete pripovedovati rajši o jelenih?« sem vprašal po-starnega gospoda in mu stisnil v roko en jen. Vložil je drugo ploščo in . začel brenkati. »Tukaj je približno osemsto jelenov, ki so zelo krotki...« »Gotovo,« sem potrdil, »za moj okus celo preveč. Ali ni njihova krotkost včasih škodljiva? Ali ne sunejo včasih kakega romarja, k-i nima denarja, da bi jim kupil prepečenca?« »Vsako leto v oktobru jim policija obrusi ostrine rogov.« »Odlična policija,« sem se oddahnil, »nikdar se ne bom več pritoževal, da je japonska policijska država.« Ljudsko . Ljubljani: jo* Kr...,« _ M.J.K-IJ, iui- Sodj. - Uredulk, Mirk. j..«. II - R°k°pW n. ^ d™. J naročnina li lir. za inozemstvo 15 lir - Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 - Uprava: Kop.tarjeva nl.ca 6. Lfnbliana - Telefon stev. št. 4«-01 do Morda kaj novega zate iz poglavja o lepem vedenju O lepem vedenju imamo v omikanem svetu kopico nenapisanih zakonov, ki so deloma naraven izraz notranjega čuta spodobnosti (čisto mišljenje, občutek pravega ravnanja in nastopa, spoštovanje do nas samih in do drugih), deloma pa izvirajo iz navad in šeg določenih človeških stanov. Ni. da bi človek moral poznati prav vsa pravila lepega vedenja, saj je med njimi celo nekaj takih, ki človeško naravno ravnanje po krivici utesnjujejo; važno pa je, da je v naših odnosih do omikane človeške družbe zmeraj pamet glavni svetovalec, srce pa 'bister uravnalec. . Bo pa nemara prav. če si ponovno osvežimo spomin z glavnimi točkami iz pravilnika lepega vedenja; v trdem vojnem času namreč oreradi otopimo za plemenite srčne občutke. Na cesti: Hodi desno, umikaj se na desno! Ne kaži s prstom za osebami in ne vrtoglavi svojega tilnika. Gospod spremlja damo in višje osebe na levi strani, a če je pot na levi lepša in boli suha, naj hodi na desni strani. Na vozu: Sopotniku izkažeš čast. če stopiš na vozilo za njim, izstopiš pa pred njim. Na železnici in v tramvaiu rad pomagai pohabljencem, bolnikom in betežnim, priletnim sopotnikom oonudi svoi prostor. V gostilno stopi naiprei gospod ter pelje damo na prostor. Gospod se zmeraj takoj odkrije, ko stopi v gostišče. Pri mizi: Imej čiste roke in snažne nohte. Začni juho jesti šele tedaj, ko je vsem gostom postreženo. ali pa kadar gostiteljica začne jesti; ostalih iedi pa se lahko lotiš, kakor hitro so ti postregli. Kadar oddaljenemu gostu kai ponudiš, ne stori tega mimo drugih oseb. Rib in iedi, ki iih lahko uživaš z vilicami, ne reži z nožem (torej tudi krompirja ne!H Nož ti rabi samo za rezanje in polnjenje vilic. Kruh lomi z roko, ne reži ga! Perutnine ne glodaj. Za sveže sadne pečke imaš prgišče, za pečke vkuhanega sadja, ribje koščice itd. imaš vilice. Juhe ne srebaj. Z zobotrebci imei čim manj opravka. Špargeline smeš jesti kar z rokami, konce odlagaš na krožnik. Jedilni prtič imej na pol razgrnjenega na kolenih. Po iedi položi pribor lepo na krožnik. Pomenkuj se le z levim in desnim sosedom, nikar pa ne drezaj v vsakega gosta z vprašanji in pokloni. V družbi ne govori o iedi. V'ino pa lahko pohvališ. Ne nalivaj kozarcev čisto do roba in ne pii s polnimi ter mastnimi usti. Pri kašljanju in zde-hanju zastri usta z roko, pri mizi je to še boli važno kakor sicer. Ne odstrani se od mize. dokler gostitelj ne vstane. Pri mizi smeš kaditi le, če je damam prav tako. Na obisku: Prijateljski obiski so vedno dovoljeni, če ne motijo, dolžnostni obiski pa so odvisni od poklicnega in socialnega položaja. Družabne obi- Madžarska dela Ko se ie pred kratkim mudil nemški minister v Budimpešti, ie porabil svoje bivanje, da ie razvil sliko sijajnega razvoja v bodočnosti. Madžarska, ki leži na jugovzhodnem delu vzhodne Evrope, ie na prehodnem položaju med vzhodom in zapadom. Svojega zgodovinskega poslanstva nima samo v političnem po-aledu, temveč tudi v (jospodarskem. Donava mora priti v bodočnosti do velikega pomena v novi Evropi, v kateri 'bo ležala večina novih državnih tvorb, razmeščenih posredno ali neposredno okoli Črnega morja. Kot morska plovna cesta končuje Donava v Budimpešti. Karpatska kotlina, ki jo pretrga srednja Donava, ie v političnem oziru zopet v oblasti 15. t. m. se bosta v berlinskem olimpijskem stadionu pomerili enaistorici Schalkeia in Miin-chena, ki sta se plasirali v finalno tekmo za Tschammerjev pokal. Da se bosta v finalni tekmi srečali omenjeni enaistorici. so športni strokovnjaki že predvidevali. Za tekmo vlada /e zdai, posebno v nemški prestolnici, silno veliko zanimanje. ske lahko napraviš v krogu, s katerim bi rad občeval, ali kamor so te povabili. Prvi obisk napravi mladenka ali mladenič, ko sta dora-stla; prav tako nai se drugim strankam predstavi tisti, ki se ie nanovo v hišo naselil, ostalim uslužbencem pa oni, ki je prvič vstopil v službo. Preden se odseliš in predstaviš novim strankam, se moraš posloviti od starih znancev. kjer si prei stanoval in s katerimi si občeval. Čestitaš na obisku, ki ga moraš opraviti v osmih dneh. potem ko si zvedel novico. Kadar izražaš sožalie s posebnim obiskom, bodi iskren in tenkočuten. Če taki osebi nisi preveč blizu, smeš sožalie izraziti po pismu. A sožalja ne izražaj na cesti! Vsak obisk te obvezuje, da ga vrneš s svojim obiskom. Uraden čas za obiske: od 11 do 13. Prvi obisk nai ne traia več ko deset minut. Gospod odda svoio vizitko, sleče plašč v predsobi, klobuk in rokavice pa nai vzame s seboj. Ne sedi, če ti sedeža niso ponudiil. Ne sedi vpričo stoječih dam. Prostor na zofi prepusti damam. Vabila: Razpošlji iih ob pravem času. Povabljenci pa nai čimprei odgovorijo, ali lahko pridejo ali ne. Prvega vabila ne smeš zavrniti, ker ie nekako obvezno. Ko vstopiš, pozdravi naiprei gostiteljico, potem gostitelja in nato ostale goste. Najstarejši gost daje znak za slovo, kadar se gostija bliža kraju. Gospodje smejo damam, ki so same, ponuditi svoie spremstvo za varstvo na potu domov, a se morajo pred ciljem takoi posloviti. Spoznanja: Gospodje se običajno predstavijo drug drugemu,- s tem da se priklonijo in povedo svoje im# (brez častnih naslovov!) Damam in višjim osebam se daio predstaviti po druaih. Če si posrednik, predstavi gospoda dami, mlajšo osebo starejši, nižjega višjemu. Imen zelo znanih oseb, za katere lahko rečeš, da iih večina ljudi pozna, ni treba omeniati. Predstavljaš se stoje, le dame ostanejo lahko na prostoru. Kadar vstopi častitljiva oseba, nai se mladi takoi dvigncio. Pozdravi: Liudie, ki so se tako seznanili, nai drug drugega poslei pozdravljajo. Bodi iskren! Ne škili, ali te bo kdo prei pozdravil ali ne. Je paq zelo splošna napaka, da se večinoma više cenimo od drugin. Sai poznate lepo prispodobo o farizeju in ubogem cestninarju. Lepo je, če pozdraviš tudi neznance na stopnicah v zasebni hiši. ali kadar stopiš v oddelek železniškega voza, v zdravniško ali uradno čakalnico, ali kadar prisedeš h kaki mizi v gostilni. Če spremljaš prijatelja in ta pozdravi tebi neznano osebo, tudi ti pozdravi, in sicer lepo jasno. kakor če bi pozdravil dobrega znanca. Gotovo pa ie mimo vseh takih na dolgo in široko pisanih pravil še dosti neštetih prilik in neprilik v življenju, v katerih pa nai bi vselej obveljal in odločal plemenit srčni čut. Srce ie boljši vodnik kakor knjiga v takih za; devah. Zlato pravilo za občevanje pa' naj ti vedno ho tisto staro reklo: »Kar ne želiš, da bi drugi tebi storili, tega tudi li drugim ne stori!« za novo Evropo Madžarske. Madžarska sc ie drugič rodila v zavezništvu osnih sil. Državni namestnik ie utrl pot novi mladi Madžarski, ki s svojim junaštvom na vzhodni fronti zadivlia ves svet in pričenja pot novega, srečnega zgodovinskega razvoja. Kakor se boriio honvedi na vzhodni fronti ■/. ramo ob rami z zavezniki do poslednle kapljice krvi, tako tudi domovina prispeva svoi delež za novo Evropo na delovni fronti. Kulturni odsek madžarskega zunanjega ministrstva ie priredil razstavo, ki kaže slike iz, bojev, kjer sodelujejo honvedi. poleg n iih pa so nameščene tablice, ki ponazoruieio borbo na notranji — madžarski fronti z vsemi rušilnimi silami židovstva. Težišče leži pri odsekih poljedelstva in industrije. Iz tabli«i, ki so jih uredili po, moderni razstavni tehniki in prikazujejo grafično ves razvoj, lahko dobi opazovalec temeljite eospo-darsko zgodovinske vtise. Pojmoval bo lahko bistvo in cili agrarne politike, smisel milijardnih načrtov za pospeševanje kmetijstva, nujnost in evropsko važnost čim širše industrializacije i Madžarske. V mnogih načinih ie izraženo, v čem I je bistvo vmesnega položaja dežele, zlasti iz 81 To, kar je zdaj slišal, se je mešalo s tistim, kar je pravil apostol prejšnjo noč na pokopališču V blodnji je videl široko vodno plan, na njej ribiški čoln, v čolnu pa Petra in Li-gijo. Sam je na vso moč plaval za njima, a bolečina v roki. ki mu jo je bil zlomil Ursus, ga je ovirala, da ju ni mogel do-iti, Burja mu ie gnala valove v oči, jel se je potapljati, Tedaj pa je Ligija pokleknila pred apostola in ga prosila, da je obrnil ladjo 82 Ko je čdlri priiel do nje- je Peter podal veslo, se je rešil Povzdignil je oči zagledal množico ljudi, plavajočih za ladjo. Valovi so jim pljuskali čez glave in Peter je drugega za drugim reševal. Kmalu je bila ladja polna ljudi, da se je skoraj potapljala gospodarskega stališča med vzhodom in zapa; dom. med visoko industrializiranimi prostori in med pretežno agrarnimi prostori Evrope: ali v relativni gostoti prebivalstva ali v poklicni razčlenjenosti, ali v žetvinih donosih, v vrednosti industrijskih izdelkov itd. Poseben položaj Madžarske določa v veliki meri tudi nujno potrebo odnosov do nemškega gospodarstva. Večja polovica Madžarske zunanje trgovine sc razvija z Nemčijo. Nekaj nazornih slik, ki prikazujejo izmenjavo blaga z inozemstvom na industrijskem polju, bi bilo treba izpopolnili po kmetijski strani; posebna razstava poljedelskega ministrstva je imela tudi to. Priredili so io na kmetijski deželni razstavi v preteklem poletju ob sklenitvi nemško-madžarske pogodbe. Povsod vidimo dvigajoče se krivulje, naraščajoče številke in ponosne razvoje, ki so prikazani na slikah, kamor koli pogledamo: na setev oljnih rastlin, na kopanje boksita, na varstvo zdravja itd- Zlasti na socialnem polju se kaže odločna volja Madžarske, da bi sodelovala pri delu za novi evropski red. da bi se za vedno odtrgala od plutokratskega sveta. V tekmi za častno mesto v evropski zgradbi ni dovoli, vladati nov svobodni duh skupnosti. Posebno lep primer nudi socialno podjetje svetovno znane Gamma tvornice. V dvajsetih letih se ie spremenila iz iposoiene stružnice, ki ie pričela svoje delo v temni delavnici, v eno naivečiih evropskih podjetij za fine mehanične zgradbe. To podjetje zaposluje danes tisoče pridnih in spretnih rok.