Polltlllnil plačilllil kiOlovint LETO LIX V Ljubljani, v petek 11. decembra 1931 3RZAVH0TU lUi .i,M.!ARi Oošlo »R>XII«1931' ______knežtev. 2« l a " Cena i Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izikija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je \ Kopitarjevi ul.b/lll Telefoni uredništva: ilnevna služba 2050. — nočna 20%. 2994 in 2050 VENEC Ček. račuu: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserete; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. ».011. Prmrn-Duno j 24.797 Uprava: Kopilnr-jevu 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Brimsngova Sekcija Berlin, 9. decembra. Dr. Briining se je dolgo obotavljal, a jc zato toliko bolj krepko udaril proti hitlerstvu. V zadnjem času sc je Hitler sistematično pripravljal na zadnji udarec proti Briiningti. S svojimi izjavami inozemskim listom in s pomočjo svojih emisarjev je skušal izpodkopati tla Briiningovi" vladi prav v trenutku, ko so v Baslu v teku reparacijska pogajanja, doma pa so ostali njegovi pomočniki napeli vse sile, da zrušijo predvsem zaupanje v Bru-ningovo osebo. Hitler dobro ve, da se sedanja vlada opira v prvi vrsti na Bruningovo osebnost, ki uživa radi svojih sposobnosti in svojega značaja zaupanje doma in v inozemstvu, in da bi z Brii-ningom zrušil tudi sedanjo demokratsko vladavino v Nemčiji. Tako jc te dni izšla v Hitlerjevih in Hugenbergovih knjižnih založbah cela vrsta Brii-ningovih življenjepisov, v katerih sc sedanji nemški kancler popisuje kot človek brez življenjske cnegije in brez odločnosti, skratka kol omahlji-vec, ki ga jc prelat Kaas, predsednik eentruma. »pravil na površje samo zato, da bi ne imel ob strani močnega tekmeca! Kako so sc prevarili Hitlerjevcil V zadnjem času se je zdelo, da se Briining res nekoliko preveč obotavlja, tudi demokratski in celo katoliški tisk mu jc to očital, toda spričo kompliciranosti in važnosti problemov, ki tarejo današnjo Nemčijo in glede katerih je bilo treba zavzeti jasno stališče, ni mogoče reči. da bi to bilo obotavljanje v slabem pomenu besede; bolj kakor kedaj jc bil globok premislek na mestu. Dr. Rriining je s svojim odločnim nastopom proti Hitlerju dal prav svojemu življenjcpiscu, ki trdi. da ga je dr. Kaas predlagal za kanclerja, ker jc razkril v njem sintezo misli in dejanja, kakršna sc morda najde edino pri državnikih starih Grkov«, Dr. Briining jc posebno svaril -nemško politiko, naj se nc podaja v kraljestvo iluzij*, in naj nikar ne izrablja sedanje stiske nemškega naroda, da bi tirala njegova пејабпа čuvstva v obup in ga skušala zvabiti z vabo nedosegljivih smotrov. In te nedosegljive smotre stavljajo nemškemu narodu pred oči žc leta in leta hitlcrjevci, ki mu propo-vedujejo rešitev iz sedanje stiske s pomočjo enostavne formalne spremembe sedanje vladavine: Zadostuje, da vržemo demokracijo, pripovedujejo hitlerjevci, in da postavimo na njeno mesto nekakšno tipično germansko diktaturo, ki bo po moralnih zakonih Wotanovcga Hackcnkreuza lahko prosto sekala glave nasprotnikom, pa bo vse dobro; za Nemčijo sc bodo vrnili zlati čaei in nemški narod, to najpopolnejše pleme na svetu, kakor so nedavno ugotovili hitlcrjevski zdravniki, bo raz. bil okove mirovnih pogodb in nato začel zopet izvajati svoj program Deutschland liber allesl«. Nemški narod se žc nekaj let sem vdaja tem iluzijam. Trgovec, ki težko prodaja svoje blago, industrijec, ki so mu zaloge prepolne, intelektualce, ki jc brez službe, in dclavec, ki nima dela, vsi sloji nemškega naroda se čedalje bolj vdajajo ickc vrste misticizmu, ki ga prepoveduje Hitler, čeprav ta sam jasno nikdar ne pove, kako bo nemški narod rešil iz sedanje gmotne in tudi moralne stiske. Edino ono izzveni iz vseli Hitlerjevih govorov: Francija je vsega kriva, in ako pridemo na vlado, bomo z njo obračunali. To je da-nce Hitlerjev program. Toda še ta točka njegovega programa nc drži, ko Hitler sam izjavlja inozemskim časnikarjem, da jc Nemčija pripravljena plačati ali reparacijske ali zasebne nemške dolgove, in ko je na drugi strani prav moratorij reparacij pokazal, da pač niso današnje gospodarske stiske v Nemčiji krive izključno reparacijc. Ni izključeno, da bi Hitler, ko bi se priboril do vlade, nc krenil zunanjepolitično na isto pot kakor Briining! Najnovejša zunanja politika Sovjetov, ki vztrajno iščejo na zapadu denarja, nam jc tipičen zgled, kako potreba po denarju premaga vse len-kovestnosti j>olitičnih in gospodarskih doktrin. Zamenjava demokratske vladavine v Hitlerjevo diktaturo ne more Nemčiji prinesti nikake ko. rieti, ker samo formalna sprememba vladnega sistema ne spremeni činiteljev, ki določajo politični in gospodarski položaj današnje Nemčije. Domači problemi, kriza v industriji, bankah in brezposelnost ter zunanji — vprašanje kratkoročnih kreditov in reparacijc — se še bolj komplicirajo. Čemu naj si potem naloži nemški narod strahovito breme Hitlerjeve diktature in bratomorno klanje, skozi katero bi moral iti Hitler? ^Hitler bi rad kopiral Mussolinija,« izvaja nemški katoliški list, »toda Nemčija ni Italija; nemški narod se ne da vladati z brcami komisnih čevljev hitlcrjevskih napadalnih četi« S svojim nastopom proti Hitlerju si je dr. Briining stekel veliko zaslugo za nemški narod. Od inozemstva je zahteval, da tudi z dejanji (znižanjem reparacij in podaljšanjem kratkoročnih kreditov) pokaže svojo solidarnost z nemškim narodom, Nemcem samim pa je jasno povedal, da more edino pot skozi žrtve in premagovanja pripeljati do rešitve. Sam jc v neki svoji knjigi zapisal: »Resnico, da spremembe zgolj formalnega značaja nikakor nc prinesejo zboljšanja določene človeške dobe, temveč samopremagovanje, prostovoljna disciplina in požrlvovanje, so spoznali samo tisti, ki go doživeli vojno in nje veličine in strahote, a sc niso dali po njih zrušiti.« Če bi sodili Nemčijo po njenih najnovejših zunanjih manifestacijah, bi lahko rekli, da jc vojna zrušila njeno moralno odpornost. V resnici pa jc Nemčija nekaj let po vojni kazala občudovanja vredno kljubovalnost in pravi ponos napram svojim zmagovalcem; iz teh čuv-• stev je izvirala čudovita delavnost in požrtvovalnost nemškega naroda, ki je videl pred seboj določen smoter, da bi se namreč poplačalo dolgove Delo verifikacijskega odbora Najbrže bodo vsi mandati potrjeni Belgrad. 10. decembra. I. Verifikacijski odbor se je sestal danes že ob 0. dopoldne, kjer je nadaljeval s pregledovanjem pritožb, katere so prispele proti posameznim kandidatom. Snoči ie bila na dnevnem redu savska banovina. Mandat Brankoviča je bil takoj odobren, *er pritožba ni bila sprejemljiva. Nato je prišla na vrsto drinska banovina, toda samo z nekaj mandati. Komisija je ugotovila neupravičenost pritožb ter je zaporedoma odobrila mandate za tri okraje. Že pozno snoči so odborniki začeli pre-tresevati mandate v primorski banovini. Diskusija se je nadaljevala še danes dopoldne. Vse pritožbe, ki so bile osporjene proli imotskemu, metkovske-mu in biogradskeinu mandatu, so bile prečitane, kakor jih je verifikacijski odbor dobil, jih pretehtal iu vse mandate potrdil. Za primorsko banovino je prišla na vrsto vrbaska banovina. Mandati so bili os por jen i v kljuikem. tnrkonjiškem. petroviškem in čazinskein srezu. Komisija je zavrgla pritožbe, kol neutemeljene in nesprejemljive ter odobrila mandate poslancev navedenih krajev. Verifikacijski odbor je v naslednji debati prišel nazaj na drinsko banovino, kjer se je posebej ba-vil l volitvami v valjevskem in srebrniškem okraju. Oba mandata sta bila pripoznana za veljavna, ter sta bila soglasno odobrena. Danes popoldne jc verifikacijski odbor nadaljeval nrerešetuvanjc drin-skih mandatov in sicer za kraj Cajnik. Hojnič in jadar. Vsi trije mandati ^о bili soglasno odobreni in pritožbe proti njim zavržene. Naposled ie prišla na dnevni red drinska banovina, v kateri je bilo med vsemi banovinami največ osporjenili mandatov. Verifikacijski odbor je hitro vršil svoje posle, ker pritožbe niso bile resnega značaja ler osobito niso imele nobene pravne utemeljitve. Zato je verifikacijski odbor zaporedoma odobril mandate za sledeče okraje: andrijeviški, djakoviški, inileševiški. pribojski, nevesiniski. šavinski, gataš-ki, nikšiški. počanski, plevljanski. /etski in barski. Verifikacijski odbor nadaljuje delo še nocoj in bo tekom jutrišnjega dne začel diskusijo /a inoravsko in podonavsko banovino. Tudi pritožbe, ki izvirajo iz teh krajev, niso resnega značaja, ker jim manjka pred vsem zakonita podlaga, tako, da sc v poslanskih krogih pričakuje, da bodo ludi tam odobreni vsi mandati bre/ dolgotrajnih debat. Verifikacijski odbor, ki jc sestavljen od strokovnjakov, vrši svoje delo t veliko vestnostjo. Narodna skupščina ni zborovala, ker mandati poslancev še niso bili verificirani. Zato pa se je vršila seja kluba poslancev liste predsednika vlade Pere Ziv-koviča, iчк1 predsedstvom bivšega ministra dr. Ju-raja Demetroviča. O seji smo prejeli sledeče obvestilo: Danes ob 10.40 se je vršila seja plenuma poslanskega kluba pod predsedništvom podpredsednika dr. .lura Demetroviča. Ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, se jo nadaljevala diskusija o ustanovitvi klubskih pododborov. Diskusije, ki je trajala do 12, so se udeležili sledeči gg.: Arandjel Nikolajevi?, Milenko Milutinovič, It isto Djokič. Mirko Uroševič in Alojzij Pavlič. Govorniki so se v svojih govorih pečali z. vprašanjem kinctskih dolgov, kjer so podčrtali potrebo. da se naj možnost ublažitve kmetskili dolgov vzame v najresnejši jiretres. Naglašeno je pred vsem, dn li dolgovi niso nastali kol posledica luksuznega zapravljanja, niti radi lalikomišljenega gospodarstva, ampak da v prvi vrsti izvirajo iz tega. ker so zemlje lačni kmetje začeli kupovali tnkr.il, ko je vladala inflacija in ko so ceno zn poljske pridelke bile So izredno visoke, javne dajatve pa primeroma neznatne. Vsled doflacije in padanja cen za kmetijske proizvode, jo kmet brez kakšne krivde s svoje strani padol v mučen položaj, ki so jo poslabšal šo radi tega, ker je kmet lo Z"lo težko našol potrebnih kreditov, oziroma jih jo dobil le pod zelo neugodnimi pogoji. Podčrtano jo bilo v tej zvezi dejstvo, da se je ustanovila priviligirana agrarna banka, ravno zato, da \ tem pogledu pomaga, toda konstatiralo se je, da banka ni dala tistih rezultatov, ki so so od nje pričakovali in do katerih mora ona na vsak način tekom svojega bodočega delovanja priti. Vprašanju brezposelnega delavstva, ki zavzema vedno širši obseg, jo bila posvečena istotako velika jmzomost. Izražena jo bila želja, dn so v pogledu zboljšanju delavskega položaja napravijo potrebni koraki, da se ne bo več dovolilo zapiranje industrijskih obratov brez izrecnega dovoljenja od strani kraljevsko vlade. Na koncu je bilo predloženo, da se osnujejo štirje klubski pododbori in sicer: gospodarski, finančni, sorialni in prosvetni. Gospodarski odbor naj bi proučeval vsa gospodarska vprašanja, ki spadajo v delokrog gospodarskih ministrov, prod vsem bi pa se jiosvotila večja |>ozornost vprašanjem. ki so nanašajo na krizo našega kmeta. Finančni odbor bi se posvetil vprašanjem državnih dohodkov in Izdatkov, medtem, ko bi so socialni pododbor brigal zn vprašanje socialnega zakono-davstva, brezposelnosti delavcev, narodnega zdravstva in prehrane pasivnih krajev. Prosvetna akcija bo proučevala vso probleme, ki so v zvozi z duševno in telesno vzgojo mladine vsega našega naroda. Vsak pododbor ho imel 21 članov, lo gospodarski jih bo štel 31. (>Pravda.c) Sestava Mubovih sekcij Belgrad, 10. dec. Danes popoldne ob pol G je plenuin poslanskega kluba nadaljeval dopoldansko sejo. Na dnevnem redu jo bila izvolitev članov za posamezne klubsko pododbore. Sekcijo so sestavljene na sledeči način: Finančna sekcija: Gavrilovič Oto, Cru-banovič Milan, Dobrovič Milan, Ivančevič Mihajlo. Isakovič Milivoj, Jeličič Božo, Kadič Ifusein, dr. Stjepan Kotiievič, dr. Anton Krojči, Milutin Krstič. Bogoljub Kujudžič. dr. Anto Kuncovič, Franc Markič, Anton Mastrovič, Ivan Mohorič, Arandjel Nikodijevič. Viktor Pogačnik, dr. Svelislav Popo-vič, dr. Gavra Sekulič, Miloje Sokič, Nikola Stojko-vič. dr. Niko Subotič, Trpkovič Staura, Arzen Fo tirič in Stjepan Šiftar. Gospodarska sekcija: Branko Avra-movič. Rado Brušlija, Todor Dimitrovič-Hadži, Hi-sto Djokič, Boško Voljkovič, dr. Velizar .lankovič, Dobroslav Jovčič. dr. Marko Kožulj, dr. Miorad Kostič, dr. Lazar Kuzmanovič, Zivojin Lukič, Stjo-pan Maksimovlč. Milorad Markovič, dr. Milan Neti koš. Milovan Miloševič, Franjo Pahernik, Nedelj-ko Pralak, Ivan Radič, dr. Toša Rajič, Kadenko Karačevič. Aleksander Simovič, Milutin Stanojevič, Todor Tonič, Milan Topalovič, Nasiti jo Trbič, Ivan Krek. Sergij L7ruk:ila, dr. Dragoslav Hanžek, Svelislav Hadiera. Nikola Hribar, Anton Cerar, Tiho-inir Šajkovič, Ferdo Sega, Vladimir šiljegovič in dr. Gjuro šurmiii. Soc. i ja I n a sekcija: dr. Branko Uarar. Joso Vasinič, dr. Milovan Grba, Zivko Diuiojlovič, Mihajlo Gjurič, Dušan 2ivnnovič, Dušan Ivančevič, dr. Dragoljub Jevremovič, Andrlja Jovan, dr. Nikola Kešeljevič, šukrija Kurtovič, Dragiša Leovac, dr. Vojislav Miletič. Vladimir Miletič, dr. Branko Nikolič, Alojzij Pavelič, Milan Popovič, Ivan Prekoršek, dr. Julijan Rohrbacher, dr. Gavrilo Szauto, dr. Vladimir Stanešič, dr. Miloslav Stojadinovič, dr. Milan Stojkovič, Hazim čohadžič. Prosvetna sekcija: .losip Antunovič. Šalih Baljič, Janko Barlo, dr. Stjepan Vasič, Milan Božič, dr. Oto Gavrandžič. Veljko Trljača. Čodomir Zaharič, Milutin Jelič. Milutin Jevtič, Andro Ku jundžič, dr. Filip Lazarevič, dr. Svctislav Mihajlo-vlč, ilr. Fedor Nikič, Dobrorad Parabucki, Marko Petrovič, Dimitrije Popovič, dr. Stane Rape, dr. Tomo Smiljanič, Josip Kraljic. Milan Stjopnnovič, Ojorgjo Djirič, dr. StjeiHui П ji rit- in Milan Dju-kovic. Seja je bila zaključena okrog 18.25. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. Francoska interpelacija radi posojil Laval zagovarja madžarsko posojilo - CSR dobi 500 milj. Iranhov Pariz, 10. dcc. tg. Ministrski predsednik Laval je dance v finančnem odboru branil vlado proti očitkom, da je dovolila posojilo vzhodnim državam brez vednosti parlamenta. Seja je bila strogo tajna in uradni komunike o seji jc zelo pomanj. kljiv. Laval jc izjavil, da je bilo posojilo za Madjarsko čisto politično posojilo, ker jc grof Bethlen zavzel zelo korektno in čvrsto stališče v zadevi Anschlussa. Madjarski jc treba pomagati, ker je nosilni steber ravnotežja v Srednji Evropi. Sedaj sc vrtijo pogajanja s Češkoslovaško za posojilo 500 milj. Irankov. Laval je trdno odločil dati to posojilo temu zavezniku in obenem vodilni državi Male antante. — Nato jc trdil socialist Auriol, da Madjarski dani kredit sploh ni prišel na Madjarsko, temveč v blagajne Union Parisiennc in v blagajne Schneider-Creuzotovih tovarn. Schneidcr-Creuzot, ki je nadzorstveni svetnik Union Pariei-enc in ima večino Škodovih delnic, je pridobil v zadnjem letu velik paket delnic madjarske splošne Kreditne banke, katera pa zopet kontrolira vso madjarsko oboroževalno industrijo. Madjarski dani kredit 354 milj. frankov ni nič drugega, kakor rediskontacija menic madjarskega vojnega ministrstva. Auriol je vprašal, ali si je dala Irancoska vlada to madjarsko posojilo zajamčiti po Union Pari-sienne, ali po Schneider-Creuzotu. Laval na to ni odgovoril, temveč je razpravljal o podrobnih akcijah za Banquc Nationale des Crcdites in Ban-quc du Alsac et Loraine. Država je v obeh primerih krita z zadostnimi bančnimi jamstvi. Končno je šc trdil Laval, da jc bančna kriza v Franciji posledica inozemskih vplivov. Nc bo sc treba čuditi, če bo Laval nekega dne kol notranji minister odredil kazensko postopanje proti takemu žalostnemu ustvarjanju razpoloženja. Belgrad, 10. dec. 1. »Pravda piše, da sc je Laval dotaknil v svojem govoru tudi posojila, ki je bilo dovoljeno Jugoslaviji, in eicer v iznosu 250 milijonov frankov. Laval je zagotovil poslancem, tako ugotavlja 'Pravda*, da jc to posojilo zavarovano z ogromnim naravnim bogastvom kraljevine Jugoslavije, razen tega pa jc Jugoslavija nudila Franciji druge, zelo resne garancije, in to ravno v pogledu obdržartja zlate valutne podlage, ter R tem, da je obljubila, da bo rbvarovala svoje proračunsko ravnotežje. Vstavljena predavanja na belgraiski univerzi Belgrad, 10. decembra. AA. Na podlagi čl. J2 splošne uredbe o univerzah so ustavljena predavanja na belgrajski univerzi do vštetega 20. i. in Dunajska vremenska napoved. Oblačno, po nekod deževno, nižja temperatura. Zagrebška vremenska napoved: Počasi se bo zoblačilo, podnevi toplo, noči hladne, stalno. Agrarna konferenca v Sofiji Udeleženih je 6 držav Mofija. 10. dec. Ig. Danes dopoldne jc bila v Sofiji otvorjena konferenca srednjeevropskih in vzhodno-evropskih agrarnih držav. Bolgarsko zastopata kmetijski minister Gičev in trgovinski minister Petrov. Poljsko zastopa kmetijski minister Polcziuski, Romunijo kmetijski minister Sisesti, Madjarsko drž. tajnik Kari Mayr, Češkoslovaško sekcijski šef Pazderka in Jugoslavijo sekcijski šef Stojkovič. Za predsednika jc bil izvoljen Gičev, za podpredsednike pa šoli delegacij. Imenovani so bili trije odbori in sicer za organizacijska vprašanja, za agrarne kredite in izvoz živil ter za ustanovitev stalnega publikacijskega organa. Glavna naloga konference je osnovanje podlage za skupno postopanje poljedelskih držav pri mednarodnih gospodarskih konferencah, ki bodo prihodnje leto. Kot zastopnika Zveze Narodov sta prisotna tajnik gospodarskega odbora Baumont in član mednarodnega agrarnega instituta v Rimu Pa\vlowsky. Otvoritveni govor je imel bolgarski ministrski predsednik Mušanov, ki jo izjavil, da la kon- ferenca dokazuje, da bi razdvajajoča konkurenca morala šo bolj pomnožiti težkoče agrarnih držav. Med agrarnimi državami obstoja interesna skupnost, kako najti izhod iz posebno težkega položaja, ki nastajn za agrarne države z baisse poljedelskih produktov. Najvažnejši problemi so znižanje produkcijskih stroškov z boljšo organizacijo in omo-gočenjc cenenih in dolgoročnih kreditov tor zagotovitev stalnih prodajnih trgov. Dober uspeh konference bo mnogo pripomogel za stabilizacijo. Države, ki se udeležujejo konference, ne zasledujejo nobenih ciljev, ki bi mogli škodovati drugim, ker jc gospodarska skupnost danes tako močno, da mora vsako zboljšanje položaja agrarnih držav in povečanje njihove plačilno zmožnosti ludi ugodno učinkovati na industrijske države. Težke nalogo j to konferenco so šo bolj otežkočone po zadnjih od-I red bab raznih držav, ki hočejo okrepiti svojo pro-! tekcijsko sisteme. Jutri in pojutrišnjem bo konfe-| renca delovala v komisijah, v nedeljo pa bo zaključila javna seja. in izpolnilo obveze mirovnih pogodb, da bi tako Nemčija čimprej dobila popolno svobodo. Prav za. sluga Hitlerja, ki stalno propoveduje. da so današnje stiske krivi samo drugi, je, da se v zadnje,-! času polašča nemškega naroda velika malodušnost. Dr. Briining si jc nadel silno težko nalogo, da bi nemškemu narodu zopet privzgojil požrtvovalnost in vztrajnost, ti edini lastnosti, ki vodita gotovo do uspeha. Dr. Briiningu bodo hvaležni ne samo prijatelji demokracijo v Nemčiji, temveč tudi drugod po svetu, za njegovo delo za ohranitev demokracijo. Saj jc » svojo napovedjo borbe proti Hitlerju pokazal, da nikakor ni res, da mora v Evropi nujno zavladali era fašizma, ki jo Hitler s p">uočjo očeta fašizma tako vztrajno pripravlja. Japonska se ie udala na pritisk Amerike Pariz, 10. di c. AA. Danes ob 11.40 se je Svet Zvezo narodov sestal na zasebno sejo. Japonski delegat, ki ga je Svel pozval na sejo, je izjavil, da jc dobil navodila iz. Tokija, naj sprejme resolucijo in predsednikov komentar s to rezervo, do bi Japonska podala svojo deklaracijo o vprašanju razbojništva v Mandžuriji. Po nastali debati je Svet izrazil željo, naj bi se v japonskem besedilu napravile nekatere iz-premembe. Sporazum se je dosegel na tej podlagi, da Japonci pristanejo na besedilo resolucijo Sveta ZN. nato pa Izrazijo potrebo, dn so razbojništvo v Mandžuriji iztrebi. Japoncem je odgovoril v imenu Sveta ZN >rd Cocil. Nato so govorili drugi člani Sveta ZN, zlasti zastopniki Južne Amerike, ki so izrazili svoje pridržke o postopku Sveta ZN v kitajsko-japon- i skem sporu, ki da jc brez precedenta. V sklepnem : govoru jo nato predsednik Briand pozval ves svel, I naj spoštuje mir in obstoječe pogodbo. Washington, 10. dec. t. Republik anski zastop-j nik Hull je predal senatu predlog, v katerem za- I hteva proglasitev bojkota nad onimi državami, ki bi krSilc Kellogov pakt in na ta način vršile agresivno kampanjo. Ta predlog je predvsem naperjen proti Japonski. lx>ndon, 10. dec. Ig. Radi ogromnih demonstracij 50.000 študentov je bilo v ftangnju progla-1 šeno vojno stanje. Študenti so ogorčeni radi ne-j sposobnosti kitajsko vlade, ki no zna spoditi Japonce iz Mandžurijo. Zasedli so upravno palačo iu . preprečili promet no železnicah s sabotažo. Poli-cija jo bila proti njim brez inoči. študenti propa girajo generalno stavka Republika in cerkev Znižam nemški preračun v Španiji Barcelona decembra. V №t shieri jc namerila Jpaneka republika ob svojem nastopu svoje kopje: proti monarhiji, ki je pokazala presenetljivo malo odpora, ker se pač ni megla preveč zanašali na armado; proli armadi, ki-je bila po političnih homatijah popolnoma raz-i vana in brez disćlpllhe; slednjič prOti cerkvi. ftl jc zadela na skalo'. Cerkev se je v neposredni dobi po prevratu 6-krbno izogibala vsakega vmešavanja v politične dogodke in se .v nobeni obliki ni vezala s kako določeno državno oblika-. Na ljubo socialnemu miru je hotela preprečiti vsako nadaljnjo poostritev; ratb so potekla celo nezaslišana nasilja nad sa-iiloslarti, za katera je bil« nedvomno odgovorila vlada. bte* posebno ostriti protestov. Če je pa pokazala Sv. stolica polem tudi Sprteo neodpuetnlh posegov državne oblasli v avtoriteto duhovnih do. siojžastvenlkov, kakor n. pr. španskega primasa in kardinala liadškola v Tolcdu ali škoia v Vitoriji — na prvi pogled presenetljivo popustljivost, potem (,v je zgodilo lo vsekakor le v pričakovanju, da bo Spaftska ustavodajna skupseina zato dala izraba svojemu priznanju nasproti cerkvi v členih nove ustave. e katerimi bo uredila pravice cerkve. Ko se to hi zgodila, ala edina meščanska zastopnika lakralne republikanske vlade — mitiistrski pred--»drtik Mcala Žatnora iti notranji minister Maura, ki sta se biln V tem pogledu po vsej priliki prenagljeno obvezala, izvajale posledice, ker drugače pat nista moglo, in izstopila iz vlade. Vsekakor Zamora tudi dfuga Svoje obljube ni držal, ki jo (e dal ob svoiem odslepu, da se bo namreč osebno postavil na čelo poetičnemu gibanju ta blcžpogojno izpfemcmbo ustave; pretutelll »i je, kakor lliifo se fflU je po?!tleSiljala nada, da bo v pfihcdhje ipak iivaljen ua predsednika republike. Na vsak način se )>■ izvršila po tiolein ztla-mcniterii glasovanju v noči od 13. na 14. oktobra v dotedanji taktiki listih elementov v Španiji, ki jim je ohranitev cerkvene avtorileie več nego goli polil'čni boj zs socialne io gospodarske koristi, vtdn4 izpfemeniba. Šposuali so, kaka nevarnost prsti, ako Sc ne peatevljo v bfatt. Pri tem ni toliko Odločala nameravala ločitev cerkve od države, pač pa uzakonjena oieapravliost vseh verskih hiiOjfreitaeii. katerih lastnina je enoslavnd izpostavljena sambvilji vsake bodoče vlade. Prav posebno pn je vettemirila kle • oalegnilev učnega do-vcljenjn v.šcm pripadnikom duhovskega stanu, to pa Ifrtl^jlj. ke" nI niti približno zadostno preskrbljeno za druge šok Iti še n^atij za sposobne učne moči. Parlafticrttama manjšina skrajnega de?»ega kfila sice'- ni .odložila mandatov, pač pa je v iz-. vaz svoj-Jga ргоке-''.n sklenila, da se v bodoče ne udele/i ve nobene razprave j ustavi. Seveda jc Zaleski v Londonu Političen <"r.v-av». 10. dec. Ig- Oleiie nhi«ka Zaleskega v Angliji izjavljajo vladni listi, da je bil namen njegovega pota ta. ila bi vplival пн Anglijo v smislu poljskega stališča o fazotožilvi in varnosti, če tudi he pričakujejo temeljite izprehietttbe attelp-škega slnllSfa, upajo vendar nn snrtovti nevtralno stališče Anglije glede jmljskih ?.e»J: Poljske žnhtevn j >t"d miioružitvljo, lin sc r.avuruje nasproti svojim sosedam. L»|tdon. 10, dev. /,. Poijski /AlIlBItji minister ZalF«ki je prispel snoči v London. Danes je nh-iskal zunanjega ministra Simona, sestal pa se ho tudi z mitystrom Runcimanom in Chamberlainom. Na sestanku z angleškimi (Užaviiiki l»o razpravljal o vseh akftmlttlh mednarodnih vprašanjih. v prvi vrsti o razorožitveneni vprašanju in vprašanju finančnega in ekonomskega soilelovžinja za pobija1 Tarifa za tokomere belgrad. 10. decembra. AA. N'a podlagi čl. 5 zakona n osrednji upravi za mere in dragocene kovine je minister /a trgovino in industrijo v sporazumu ? finančnim ministrom predpisal tarifo o pobiranju /igovine in ostalih pristojbin /a dela, ki jih vrši osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Po lej tarifi znašajo osnovne tarifne postavke za tokomere z dvema žicama do napetosti 120 voltov od 15 do 400 Din. Za tokomere s tremi žicami se povišajo tarifne postavke za 30 odstotkov, za tokomere s 4 žicami pu za 50 odstotkov. /a napetosti, ki so višje od 125 voltov vsakega voda ali laze, se te postavke povišajo za 10 odstotkov do 40(1 odstotkov. Za periodičnost izpod 42 period aTT nad 6Л pei iod e plača za vstak tokomer še po 20 Din. /.a tokomere s transformatorjem se plača za 50 odsiotkov večja žigovina kakor je sicer določena za dotični tokomer. Za tokomere dvojne tarife se plača z;: 50 odstotkov večja žigovina. Za merila in meritvene naprave, M se pred« lož" v svrho preiskave sistema, se pobirajo tele pri- tojblne; Za merila in molitvene napfave za merjenje dolžine, .debeline, vollnsll In teže 200 Dftl, «a dopolnilno preizkušnjo sistema 100 Din. Za merilu zn metjetljp povrHirt v geodetske, strojne in podobne svrhe 300 Din, м dopolnilno preizkušnjo sistemu 1Ш Diu. Za merila /.a merjenje površin v industrijske svrlte 100 Dlt), z« dopolnilno preizkušnjo sistema 200 Din. Zn prečne tehtnice, tehtnice s skodelicami in mostne tehtnice 30<» Din. za dopolnilno preizkušnjo sistema pa 130 Din. i— Za ostale konstrukcije tehl-nice 000 Din. za dopolnilno preizkušnjo sistema pn 300 Din. Za taksanietre 1000 Din, za dopolnilno preizkušnjo .-istemu pn .500 Din* Za tokomere 1500 Din, zu dopolnilno preizkušnjo -Istemu pn 7^4) Dllt. Zn overovljenje aparatov zn ktlblrahje (votle ,iie>.') se bo pobiralo: do 100 litrov Din 100 —, Čez 100 do 400 litrov Din 200.—. čez 400 do 000 HtfOV Din 200.—, če« 000 to ukrep, ki bi imel zmisel in pravi učinek šele tedaj, če bi ee istočasno začela propaganda za iz- sitjenje ustavile fcfbfriie. In res ni več mogoče dvomiti o tem, da je gibanje, ki ima ta cilj, že v teku. . Poslancev, ki so izvedli seccsijo, je približno Štirideset. Med njimi sta razmeroma najmočnejši skupini agtaf-cl, ki štejejo 19 poslancev (večinoma iz Stare Kastilije) in 15 katoliških Baskov. Odločitev so ieailili' ravnto Baski. To je ibefsko pleme, ki nima nikakih plemenskih zvez z ostalo Španijo in je posebno zraslo z versko tradifcijo. V tem pirenejske«! obmejnefti pasu so imeli svoj izhod že dvakrat krvavi meščanski boji. Pobuda, da sc da temu gibanju, ki je šele v prvem razvoju, za Uspeh potrebno udarno moč, pa izvira iz skupine, ki je dobila pri volitvah samo dva poslanca; to je Nacionalna akcija (Accion Na-cional). Vendar se ne bomo motili, ako jo smatramo za jedro prihodnje katoliške ljudske stranke po zgledu nemSkega Centruma. Ta stranka bo potegnila nase Meščanske elemente, ki jih je republika razočarala. Njene vrste bo pomnožilo tuđi ženstvo, kakor hitro stopi v veljavo sklenjena žen. ska volilna pravica. Prvi splošni nastop vseh nasprotnikov sedanjega proticerkvenegft režima je bil dile 8. novembra v Valenciji (Slara Kastilija) sklican ljudski shod, katerega se je udeležilo nad 25.000 ljudi, od tega več tisoč žensk, ki se niso strašile utrudljivega in nevarnega potovanja iz najoddaljenejSih krajev. Dasi so socialisti in sindikalisti izzvali izgrede, ki so deloma krvavo potekli, in dali s tem vladi dobrodošlo pretvezo, da je do nadaljnjega prepovedala vse podobne prireditve-, jc bil (o vendarle pfvl poizkus, ki je nad vse pričakovanje Uspeh V Madridu in po drugih večjih p.1estih se v enak namen prirejajo shodi v zaprtih prostofih, ki so dostopni le proti izkazu s posebno vstopnico. Vse vladne ovire teh shodov ne morejo ustavil'. Za predavanje vseučiliškega profesorja v Salaman-ki, Oila Roblesa. ki je v zadnjem času ponovno nastopil v obrambo cefkve je zahlevalo vstopnice nad I2.CC0 oseb, dasi je bilo v dvorani prostora komaj za peti del te množice. Z monarhijo in atthado je torej španska republika brez posebnega truda Opravila. Toda cerkev je sila, s katero se mora sporazumeti, ako noče tvegati popularnosti, ki je tako krvavo potrebuje. Kajti dosedanjega molka španskih mož in žena, ki ee le počasi dramijo iz svoje brezbrižnosti, ni smeti napačno tolmačiti in ne pozabiti, da so čuvstveni momehti v Španiji bolj nego kje drugod itnpondcrabilije, s katerimi je treba računati. pomen tlje obstoječe ekonomik« depresije. Zaleski bo ih-fnrmifal predstavnike britanske vlade ludi o poea- janjih, ki se vodijo zu zakljuiitev pakte o nenapa-(1 ali ju nied Poljsko in Sovjetsko Ihišijo. kakor Uiti! o nekaterih drugih vprašanjih, ki se tičejo poljsUo-•ne ni škili odnošajev. Ker je bilo potovanje Znle-skega v London ze napovedano pred uvedbo novih angleških carin, se izključuje, da bi bil lo glavni cilj potovanja poljskega državnika v London. Iiiiiiilnii. 10. dec. ž. Poljski miitisier Zaleski je prispel včeraj v London in se je danes seslal z MacDouuldom. Nato je obiskal tudi Simona in francoskega poslanika v Londonu. Danes zvečer priredi Migleški zunanji minister Simon banket na čast itulrl bo 2nfeskl spfejel V (Kdienco pri kralju. Iz Londona bo odpotoval v soboto dopoldne. .lo 806 Ilirov Din 300.-, Čez 1000 litrov Din .50.— zrt vsakih polnih aH ZačPtlli 100 litrov. Za kemične nnallže zlitin zlata, srebrn ili pluti ne: zn aimllse zlatih zlitin po Din 50.—, srebrnih po Din 20.— in za platiilove no Din 100.—. Kadar stranke žele. da bi se overovljenje naprav, preizkušnja sistema njihovih nle¥ll itd. izvršile zunaj prostorov Osrednje uprave zn Inet-e. so dolžne oblniti se s pismeno prošnjo nrt Ohfcdnjo upravo iu dali preizkuševalcu brezplačno lin №».-polago primerne prostore, potrebno postrežbo in sploh vse, kur je potrebno za preizkuševalce. Tarifa predvideva pri pregledu in žigosanju lokonierov, če se lok uporablja v podjetjih in Ustanovni!. ki so last banovin, Inest ali občin, poptisl 10. !?0 nli -40%. Parastos za Pašičem Relgrnd. 10. dec. AA. Danes dne 10. t. m. bi se morala vršiti komemoracija za pokojnim Nikolo Pašičem. To priliko je izkoristil bivši narodni poslanec. Vojlstav Janjič, ki .je pripeljal s seboj vOČ mladih ljudi, ki so v zadnjem času skušnli že večkrat prirejali tierede. Policijski olgnni, ki so jim ll ljudje dobro znani, so preprečili zlorabo pietete in jih niso pustili k parastosu. Nato je izjavil .Janjič, dn se paraslos ne bo vršil. Ljudje, bilo jih je okoli 100, so sp potem mirno razšli. Phiemer obtožen veleizdaje rofita privatnih interesov: ker vojne ui mogoče vključili v paragrafe mednarodnega pravo, jo je treba proglasiti /a idiotizem človeškega razuma.-: To so bile parole, pod katerimi so se kratkomalo rušili kipi poklicnih politikov. Bes jo. da je več ko polovico udeležencev tvorilo žensko občinslvo-. ki jim je filozofija smrti mnogo bolj odvratna nego moškim . vendar so se iz tega navala izluščili sklepi, ki značilno kažejo, s kakimi sredstvi hoče mednarodno mnenje zagrabili potek razorožitvene konference. Lord Dickinsou je v imenu Universalne. unije proteslunlskih cerkva izjavil, da bo unija v februurju v Ženevi ustanovila agencijo, preko ha-lire bo svetovno mnenje stalno obveščala o vseli manevrih iu intrigah ženevske konference. Danske belgijske in švedske pacifistično organizacije bodo ustanovile v Ženevi svoj štab, ki bo vodil vojno proti vojni Predsednik kongresa Lord Cenil, Scialoja, ambasadorji Maduriaga, 1'olitis, Hou&Mon in ostali diplomati so smatrali z« potrebno elbilltisko utihnili pod navalom javnega mnenja. Slara generacija so je bfez dvoma spomnila linških mirovnih konferenc v I. Ifo.H!. in I. 1007. in je niouoče mislila, ila je skušnja življenja več vredna in življenja sposobnejša nego dinamično kolobareuje v idejnem nitnr-hirtniu. Le eno bi rad kol veliko resulčnoet označil, ki se je z vso resnostjo pojavila ila pariškem kongresu. Francosko javno mnenje v mrzličnem trenili pl'e-teklosti in bodočnost prehaja v razcep, ki sem g a v enem zadnjih člankov skušal nnznnčiti, Usodno pri tem je, da se francoski katoliki — problem se. bo najbrž postavil za katolike vsegu sveta — v borbi patriotizma in internncijonalizniu ne morejo že-dinili in prehajajo v inedsebojno borbo, ki bo krtltv liški stvari iu disciplini silno škodovala. Upoštevajoč dogodke, ki so sledili okrožnici Leona XUL o priznanju republike in ekskoiliunikaciji >Aclioh Francaise , je jasno, da bo nastopajoča doba zn francoske katolike Se posebno težka. Mednarodno javno mnenje, in naj svoje moči črpa iz franuiSon-skega kosmopoiitizmn ali pa puritanskega pilrlla-niznia, hoče ženevsko razorožil veno konferenco proglasili za Veliko izpoved Evropo. Angleški državni |)odtajnik Philip Noel-ltnker je Ila kongresu llolo nli lieliole Mini nnzvnl kol mesto sanj in niislici/.тЛ. Nikdo ni upal odbili perslflnžo ■/. nauki ili delom Benedikta XV. in Pija XI., ki sta javno in odločno miznačila, kaleri so smrtni grehi evropskega človeštva. Na discipliniranosti katolikov 7.0 svojimi, poglavarji je, da li bo ženevska odveza veljavna ali 110. — rj