Štajerski
Ptuj, četrtek, 8. aprila 2004
letnik LVII . št. 14 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Ljubljana
Delavci za višje plače Stran 2
Ptuj
KTV
na sodišču Stran 7
Gorišnica	Ormož
Neplačevanje davkov Prioriteta je surovina Stran 7	Stran 6
Nogomet
Drava boljša od Ljubljane Stran 24
Haloze
Hrvati lahko asfaltirajo! Stran 3
Kumho na 2 ©brokoû	
S preprostim potegom kartice do izredno ugodnega kompleta letnih pnevmatik.	/ KUMHO TYRES
Na vratih izbranih prodajnih mest poiščite označbo Kumho. Najmanjša vrednost obroka znaša 5.000 SIT.
.
Pojasnilo
V prejšnji, prvoaprilski številki smo si pri Štajerskem tedniku privoščili nekaj potegavščin, zaradi katerih, upamo, ne boste preveč hudi na nas.
Tako je bila na prvi strani prvoaprilska položitev temeljnega kamna za hotel (pa upamo, da se bo to kmalu zgodilo), tudi mestna občina se še ni odločila, da bi zasebniki smeli graditi prireditveno dvorano na Bregu (in ti res čakajo že dve leti) — stran 4, prvoaprilska je džamija v gramoznici v bližini Kidričevega — stran 32 in tudi ptujski nogometaši se niso okrepili z Alešem Cehom mlajšim — stran 25.
Vse drugo je (na žalost ali včasih na veselje) res.
Uredništvo
Branko Đurić
Đuro:
Polo Cool & Family
Spet bo minus. Do - 270.000 SIT.
•	klimatska naprava • štiri vrata
•	daljinsko zaklepanje z alarmom . do 270.000 SIT prihranka*
Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Ptui
02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
ŠtevUo vozil in modelov je omqeno.
Zmago Šalamun
Cvetna nedelja je uvod v teden pred veliko nočjo, ko v cerkvi blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje. Presmec sestavljajo iva, forzicija, božji les, pušpan. Notranj mir in v srcu srečo naj vam dajo bližnji velikonočni prazniki.
Uredništvo Štajerskega tednika
Računalniki po odličnih cenah /J
Ptuj . Dom upokojencev
V pričakovanju velike noci
Predzadnji in zadnji dan v marcu so v prostorih dnevnega centra ptujskega Doma upokojencev pripravili medgeneracijske VelikonoCne delavnice.
Stanovalcem doma so se pridružili prostovoljci iz Gimna-
zije Ptuj, Ekonomske šole Ptuj ter osnovnih šol Olge Meglic, Mladike in Ljudski vrt iz Ptuja. Skupaj so barvali jajca z ra-zlicnimi tehnikami, ki jih že poznajo iz prejšnjih delavnic, izdelovali zajcke, košarice za jajcka, reliefna srca in druge izdelke, s katerimi bo velikonoc-na miza še bolj vabljiva.
MG
Foto:MG
V Domu upokojencev že vrsto let pripravljajo medgeneracijske Velikonočne delavnice
LAZES, KRADES,
GORIŠNICA, 23.4.2003 ob 21.00 uri g
Predprodaja PTUJ: Menjalnica Luna, GORIŠNICA: Mercator |]|| vstopnic: MOŠKANJCI: Bencinski servis Ž iher	.HH.
Prikod-nji četrtek zelena prilog^a
MOJK CVKIJK
Podeželska idila: Olu-animo tradicijo Bogastvo tarv in oltliL: Ortideje Najlepše okno: Pogumne kombinacije Pozdravljena, pomlad
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Slovenske železnice
ffiRADIOPTUJ
^ jZDePLSi
^^^^ Vseslovenski portal
malih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenijel Obiščite w¥iw.lzberl.sl, oddajte svoj maii ogias, ogiejtB si popolnejše oglase, sprehodite se F)0 rumenih straneh In naj vas navdušijo kadrovski ogiasi!
Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
DELO
Novice
VESTNIK
Doma in po svetu
Zavrnili tehnični zakon
Ljubljana - Državljanke in državljani so na nedeljskem naknadnem zakonodajnem referendumu zavrnili t.i. tehnični zakon, s katerim naj bi uveljavili osmo točko lanske odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih. Po neuradnih podatkih Republiške volilne komisije (RVK) se je referenduma udeležila manj kot tretjina (31,4 odstotka) od nekaj več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev v državi. Tisti, ki so se odpravili na volišča, pa so večinsko (več kot 94 odstotkov) glasovali proti uveljavitvi tehničnega zakona. Stranke pobudnice referenduma, SDS, NSi, SNS ter SLS, so mnenja, da je glas ljudstva več kot prepričljivo pokazal, da dosedanji način reševanja problematike izbrisanih ni bil ustrezen. Nasprotno pa so koalicijske LDS, ZLSD in DeSUS prepričane, da je skromna udeležba zgolj dokazala, da je bil referendum brezpredmeten in nesmiseln. Ne glede na to, da bo zakonodajalec referendumski izid moral spoštovati, pa sta po drugi strani tako državni zbor kot tudi notranje ministrstvo dolžna vprašanje izbrisanih urediti v skladu z lansko odločbo ustavnega sodišča. Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je udeležbo na referendumu ocenil kot "nepričakovano skromno", zaradi referendumskega izida pa ne namerava odstopiti. Kot je še dejal, se dopolnilne odločbe izbrisanim izdajajo tako kot doslej, neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča, saj se pravna situacija kljub zavrnitvi zakona v tej zvezi ni spremenila
Odstop ministrov
Ljubljana - Predsednik vlade Anton Rop seje po ponedeljkovi napovedi odstopa pogovarjal s posameznimi ministri SLS, ki jim je dal na voljo čas za ustrezen premislek o njihovi odločitvi. Rop sicer pričakuje, da bo "večina ministrov SLS ali pa vsi' podali odstopne izjave, prosil pa jih je, da v primeru formalne odločitve za odstop to storijo čim prej. Premier želi namreč v najkrajšem možnem času predlagati kandidate za kmetijski, pravosodni in prometni resor, ki bodo po zagotovilu predsednika vlade predvsem nestrankarski strokovnjaki. Z nekaterimi kandidatipogo-vori že potekajo, vendar Rop po torkovem sestanku vrha koalicije še ni želelpostreči z imeni. Rop si želi, da bi vseh novih pet ministrov v vladi (poleg že znanih kandidatov za gospodarski in evropski resor) državni zbor imenoval na isti seji, kar je po njegovi oceni mogoče izpeljati do 1. maja.
Težave mariborske univerze
Maribor - Senat Univerze v Mariboru je na izredni seji s 14 proti sedmim glasovom predčasno razrešil Dušana Zbašnika s funkcije prorektorja za gospodarske in finančne zadeve. Predlog za Zbašnikovo razrešitev je že pred časom na rektorja Ivana Rozmana naslovil senat Fakultete za strojništvo. Pod predlog so se poleg dekana omenjene fakultete podpisali še dekani devetih drugih fakultet. Predlagatelji so Zbašniku med drugim očitali 'slabo, premalo zavzeto in neodgovorno" opravljanje prorektorske funkcije, Zbašnik pa je vse očitke odločno zavrnil kot neutemeljene. Predvsem senatorji, ki so glasovali proti Zba-šnikovi razrešitvi, so izrazili prepričanje, da Zbašnikov odhod s prorektorske funkcije ne bo prinesel rešitve za nobeno od številnih težav, s katerimi se sooča mariborska univerza.
Skupna četa vojaške policije
Bruselj - Evropska unija je "zelo lepo" sprejela načrte Slovenije glede sodelovanja v vojaški operaciji v BiH, ki jo bo povezava skladno načrti do konca letošnjega leta prevzela iz rok zveze NATO, je ob robu sklepnega dela dvodnevnega neformalnega zasedanja obrambnih ministrov razširjene EU v Bruslju povedal slovenski minister Anton Grizold. Slovenija bo namreč po napovedih ministra skupaj z Avstrijo za BiH oblikovala skupno četo vojaške policije in v njej kot prva prevzela poveljniški položaj, prav tako pa bo s svojo četo sodelovala v okviru taktične rezerve, ki bo v BiH aktivirana v primeru zaostrenih razmer. Kot je pojasnil minister, želi država na tak način pospešiti in konkretizirati načrtovanjeprevzema mirovne operacije v BiH s strani EU, pa tudi zagotoviti njen miren prevzem.
Radi bi uvedli evrovinjeto
Dublin - Predstavniki 39 podjetij in avtomobilističnih združenj so v Dublinu ob navzočnosti prometnih ministrov razširjene EU, med njimi slovenskega ministra Jakoba Presečnika, ter evropske komisarke za promet Loyole de Pa-lacio podpisali evropsko listino o varnosti v cestnem prometu. Z listino se bo v prizadevanja EU, da se do leta 2010 število žrtev prometnih nesreč prepolovi, vključila tudi civilna družba. Udeleženci neformalnega zasedanja prometnih ministrov razširjene EU so sicer znova izrazili željo, da se sistem evrovinjete uvede že letošnjo pomlad. /STA/
Evropska unija in mi
V zadnjem mesecu popolne samostojnosti
Zdaj gre zares. Samo še slab mesec nam ostaja do vstopa v petindvajseterico držav, ki so sklenile zaživeti, poslovati in nastopati skupaj, v povezavi z imenom Evropska unija. Unija ali zveza, kakor za koga. Slavistom je zagotovo bliže slednja, zveza torej, politiki in gospodarstveniki so rekli unija, v prepričanju, da so izbrali najboljše. Ne le imena, ampak tudi opcijo, ki jim jo je ponudil Zahod.
■ ■■
Lani marca je njihovo odločitev na referendumu podprlo še ljudstvo. In EU je postala neizbežna. A zdi se, da je bilo to odločeno že veliko prej. In kot da o drugih možnostih - denimo povsem samostojni Sloveniji, ki jo je v svetu pro-moviral slogan "The green piece of Europe" (zeleni kos Evrope, v geografske smislu, seveda, op. p.) -sploh ni bilo vredno razmišljati. Ne glede na dejstvo, da se je konec leta 1990 dobrih 88 odstotkov Slovencev; od nekaj več kot 93 odstotkov tistih, ki so odšli na volišča, izreklo za samostojno državo. Nekateri so, a so njihove besede hitro izzvenele v prazno.
Zdaj smo v aprilu 2004, natanko mesec dni pred polnopravnim članstvom v "veliki" Evropi. Ali je bila odločitev zanjo pravilna ali ne, bo kot vedno pokazal čas, sicer pa navadni smrtniki na vse skupaj nimamo večjega vpliva. Naših prednikov ni nihče vprašal, ali so za avstroogrsko monarhijo, kraljevino SHS ali Jugoslavijo. Nas so in rekli smo da. Smo nemara zato korak pred pra...dedki in pra...babicami, kar se demokracije tiče. Odvisno, kako si razlagamo. Zdi pa se podobno običaju, ko ti določijo ženina ali nevesto in pred oltarjem rečeš samo še da.
V času, ko odštevamo dneve, ure in minute do 1. maja, je čas, da podrobneje spoznamo, s kom bomo
živeli v eni največjih skupnosti na svetu in kakšna ta bo. Nova Evropska unija, razširjena za deset novih članic proti vzhodu in jugu, bo štela dobrih 400 milijonov prebivalcev in bo obsegala slabe 4 milijone kvadratnih kilometrov veliko območje od skrajnega severa, kjer leži Finska, do najjužneje ležečih grških otokov v Sredozemlju ter na zahodu od Atlantika in španskih Kanarskih otokov do poljsko-ukra-jinske meje na vzhodu. Slovenija se bo 1. maja priključila k 15 državam EU, Avstriji, Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Grčiji, Irski, Italiji, Luksemburgu, Nemčiji, Nizozemski, Portugalski, Španiji, Švedski in Veliki Britaniji. Ob njej bodo v razširjeno Evropo vstopile Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, sosednja Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška. Razen Cipra, Madžarske, Malte in Poljske, Slovenija v EU vstopa z državami, ki so samostojnost in teritorialno celovitost pridobile šele po padcu socializma in imajo za seboj prvo desetljetje samostojnosti. Čeprav so slovenski politiki venomer izpostavljali slovensko majhnost in edinstvenost, včasih kot pogajalsko prednost, drugič slabost, podatki kažejo, da naša država ni tako miniaturna in da je kompleks majhnosti predvsem v glavah naših politikov. Najmanjša nova članica EU bo postala otoška Malta, ki je kar triinšest-
desetkrat manjša od Slovenije, saj meri borih 320 km2 in šteje slabih 400 tisoč prebivalcev. Manjši od Slovenije je tudi Ciper, in to dvakrat, meri pa 9250 km2 ter šteje nekaj več kot 750 tisoč prebivalcev Da ne bo več manjvrednostih kompleksov, še pogled v osebno izkaznico Luksemburga, trenutno najmanjše in najmanjštevilčne članice EU. Država se namreč razteza na 2586 km2, kar pomeni, da je kar sedemkrat manjša od Slovenije. V državi živi dobrih 400 tisoč prebivalcev, od njih tretjina tujcev. Res pa je, da je bruto domači proizvod na prebivalca v Luksemburgu približno štirikrat večji kot v Sloveniji in da država leži le streljaj od evropske prestolnice.
Združena Evropa, ki se bo prihodnji mesec razširila na slabi milijon
kvadratnih kilometrov proti jugu in vzhodu ter povečala za okoli 75 milijonov novih Evropejcev, je samo še ena od številnih povezav držav in narodov v zgodovini človeštva, ki so se in se dogajajo zaradi želje po (nad)moči in (nad)oblasti v svetu. Po kvadraturi bo EU še vedno manjša od Združenih držav Amerike, s katerimi se rada primerja, saj te obsegajo 9,5 milijonov kvadratnih kilometrov veliko območje. Skorajšnje nove širitve zato niso vprašljive. Če ne po velikosti, bo EU ZDA maja krepko prehitela po številu prebivalcev. Okoli 270 milijonov proti preko 400 milijonom v korist EU bo novi izid in konec bo popolne samostojnosti, v Sloveniji le nekaj dni manj kot trinajstletne.
Anemari Kekec
V štajerskem tedniku 11. marca smo v prispevku "Kam bomo po 1. maju vozili stare avtomobile?' napačno zapisali podatek, da je po reviziji postopka javnega razpisa za podelitev koncesij za opravljane gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili vlada začasno izbrala dva izvajalca. Kot so sporočili z ministrstva za okolje, podatek ni bil točen, saj vlada do tega datuma še ni potrdila koncesionarjev niti začasnih izvajalcev te gospodarske javne službe. Vlada je izvajalca za začasno opravljanje reciklaže izrabljenih vozil izbrala minuli četrtek. Za območje upravnih enot Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Slovenska Bistrica, Lendava, Gornja Radgona, Lenart, Ljutomer, Pesnica in Ormož je določen Konzorcij Wolf Skakovci ter Letnik Saubermacher (Ur)
Ljubljana • Sindikalni protesti
■	■	■ v ■	■ v
Delavci za višje plače
V Ljubljani so v soboto protestirali sindikati, Svobodni, Konfederacija sindikatov 90, Neodvisnost in Pergam. Po podatkih organizatorjev je na protestnih shodih sodelovalo več kot dvajset tisoč predstavnikov sindikatov industrije, storitvenih dejavnosti in javnega sektorja.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je protestno zborovanje pripravila pod naslovom "Dovolj nam je! Zahtevamo višje plače". Kot je povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič, v Sloveniji 80 odstotkov zaposlenih v predelovalnih dejavnostih ne dosega povprečne plače v državi, več kot polovica delavk v tekstilni dejavnosti prejema minimalno plačo. Politiki in delodajalci pa z veliko nonšalanco na makroekonomski ravni razglašajo, da je Slovenija razvita država, ki je tako rekoč že zrela za uvedbo evra. Ob uspešnih podjetjih, ki poslujejo z dobičkom, in ga namenjajo za nagrade članom uprave, s tem ustvarjajo nove elite bogatih, pa politiki in delodajalci ne vidijo ali nočejo videti nekaterih številk oziroma jih pometajo pod preprogo povprečja. S protestnim shodom so jasno povedali delodajalcem, da je potrebno spremeniti tarifni del kolektivnih pogodb, nekatere se že vrsto let niso spremenile. Namesto elitam naj gre dobiček v naložbe in odpiranje novih delovnih mest, ki povrhu prejema še astronomsko visoke honorarje. V Konfederaciji sindikatov 90, Neodvisnost in Pergam se zavzemajo za spremembe splošne kolektivne pogodbe,
v ZSSS v tarifnem delu kolektivnih pogodb. Razlike, kako zagotoviti ljudem višje plače, naj bi bile izraz sindikalnega pluralizma, kar naj ne bi bilo nič narobe.
Sobotni protestni shod, ZSSS ga je imela na Kongresnem trgu, Konfederacija sindikatov 90, Nedovis-nost in Pergam na Prešernovi, je bil del evropskega dneva sindikalne akcije, ki ga je po Evropi pripravila Evropska konfederacija sindikatov.
Sporočilo sindikatov je jasno, šli bodo do konca, če bo treba bodo za izpolnitev zahtev uporabili tudi splošno stavko. Sramotno je, da se v državi, ki se razglaša za socialno, že šest mesecev pogajajo za dvig plač za borih 2600 SIT neto. V soboto je bilo v Ljubljani tudi okrog 300 delavcev s Ptujskega. Zbrali smo nekaj mnenj:
Zvonko Kolednik, Vargas Al, Kidričevo: "Upam, da se bodo po teh protestih v vladi in Gospodarski zbornici zganili, da bodo končno uvideli, da delavci v taki bedi več ne moremo živeti. Naj bi zaslužili še manj kot črnci v Afriki, po drugi strani pa od nas zahtevajo nemogoče ... "
Milan Fajt, Talum Kidričevo: "Današnji dan je v bistvu evropski
dan sindikalne akcije. Shodi potekajo po celi Evropi. Protestiramo, ker smo nezadovoljni s plačami. Protestni shod je še en sklop pritiskov delavcev na delodajalce in vlado, da bomo do vstopa v EU nekaj naredili, da ne bomo capljali za drugimi."
Marjan Stolfa, Sindikat upokojenih delavcev občine Ptuj: "Upokojenci podpiramo v sindikalnem boju delavce, ker resnično mizerno zaslužijo, razmere so čedalje slabše. Gre pa tudi za nas, za naše
pokojnine, da bodo tudi te v bodoče boljše."
Leopold Orešek, Pleskar Ptuj: "V gradbeništvu so plače nasploš-no nizke, delo je težko, ker v glavnem poteka na terenu. Borimo se za višje plače. V gradbeništvu naj bi se izhodiščne plače povečale za okrog 12 odstotkov. Pričakujemo, da bodo z oblikami protesta in pritiska uspeli. S tako mizerni-mi plačami ne moremo v Evropo.
S tem, kar danes zaslužimo, ne moremo preživeti."
Danica Žižek, Zaščita Ptuj: "Naš cilj je jasen, da bi se izboljšale nizke plače in sprejele nove panožne kolektivne pogodbe. Ne borimo se samo zase, ampak tudi za naše otroke, sinove in hčerke."
Irena Zajšek, TVI Majšperk: "Položaj delavcev v Sloveniji je izredno slab. Upam, da bomo s temi prostesti uspeli, da se bodo plače vsaj minimalno izboljšale."
MG
kd9
C,
f f ^VHOPA 4 IN 1 ř S 'VATO, J( i JlNEMTEfilH *
hA
Zahtevamo višje plače
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 250 tolarjev Celoletna naročnina: 13.000 tolarjev, za tujino 25.480 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ptuj • O Resnikovem pozivu za spremembo ukrepov
Ta teden
Danes komisija za vloge in pritožbe
Komisija za vloge in pritožbe mestne občine Ptuj, ki jo vodi Janez Rožmarin, bo danes razpravljala o pozivu odvetnika Branka Resnika za spremembo programa ukrepov za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih sol v mestni občini Ptuj za šolsko leto 2004/2005.
Vložil ga je v imenu staršev, ki so prepričani, da gre za nezakonito zavrnitev vpisa v prvi razred. Danes bo o pozivu razpravljal tudi kolegij ptujskega župana, ki se bo sestal takoj po seji komisije za vloge in pritožbe.
Odvetnik Branko Resnik je medtem tudi že odgovoril na županovo pismo, v katerem ta piše, da gre za nestrokovno pobudo, ki jo mora predlagatelj dopolniti skladno z zakonom o lokalni samoupravi in občinskim
statutom. Odvetnik poudarja, da ptujskemu županu pobude za spremembo programa ukrepov za zagotovitev racionalne izbra-be zmogljivosti osnovnih šol še ni poslal. Res pa je, da starši, ki so ga pooblastili za sestavo poziva, razmišljajo tudi že o pobudi. Obenem župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana opazarja na 10. člen statuta mestne občine Ptuj, ki določa, da ima vsak občan, skupina občanov ali pravna oseba s sedežem v mestni
občini Ptuj pravico nasloviti peticijo na katerikoli organ mestne občine Ptuj, ki mora nanjo odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Pravica do peticije je zapisana tudi v določbi 45. člena ustave Republike Slovenije. Poziv mestnemu svetu je bil zamišljen bolj kot apel za dogovorno rešitev nastalega problema, ki zadeva starše, ki so se obrnili na odvetnika in druge občane. Aroganca ptujskega župana, ki se je je pos-lužil pri pisanju odgovora, je vse
Haloze • Odgovor Dimitrija Rupla
Hrvati lahko asfaltirajo!
O ponudbi hrvaške občine Lepoglava, ki je začela urejati obmejno greben-sko cesto ter zaprosila videmsko občino za soglasje, da bi asfaltirala tudi del ceste, ki teče po slovenskem ozemlju, smo že poročali.
Občina Videm se je za dovoljenje večkrat obrnila na pristojno ministrstvo, saj gre za meddržavne investicije in končno, tudi ali predvsem po zaslugi žetalskega župana in državnoz-borskega poslanca Antona Buto-lena, pred kratkim prejela dolgo in težko pričakovan odgovor.
Napisal ga je sam zunanji minister Dimitrij Rupel, v njem pa pravi: ^"V zvezi z vašim vprašanjem, ki se nanaša na urejanje
infrastrukturnih povezav v obmejnem pasu in želje oz. predloge nekaterih hrvaških občin (predlog sporazuma, ki ga je hrvaška občina Lepoglava posredovala slovenski občini Videm pri Ptuju), da modernizirajo ceste, ki deloma prehajajo na slovensko in deloma hrvaško stran, želimo sporočiti, da morebitno sklepanje tovrstnih tehničnih sporazumov med lokalnimi skupnostmi ne more prejudicirati
poteka državne meje. Z vidika ministrstva za zunanje zadeve menimo, da se tovrstni sporazum lahko sklene, seveda, če je to v interesu posamezne občine, v kolikor je v njem izrecno omenjeno, da občina daje soglasje in dovoli izvajalcu, da opravlja gradbena dela tudi na delu ceste, ki leži na njenem področju."
Kot je povedal župan vi-demske občine Friderik Bračič,
vpletene prisila, da pravno pot za uveljavljanje svojih pravic nadaljujejo z vložitvijo presoje zakonitosti spornega programa na upravno sodišče Republike Slovenije, je še povedal odvetnik. Pričakuje, da ga bo ptujski župan obvestil o datumu seje, na kateri bodo razpravljali o pozivu za spremembo programa ukrepov v smislu peticije, kar poziv tudi je.
MG
občinsko soglasje ni bilo pravzaprav nikoli sporno. Z dovoljenjem ministra za zunanje zadeve in soglasjem občine se bo obmejna cesta tako začela asfaltirati, vendar pa, kot je poudaril Bračič, občina v tej zadevi ne nastopa kot sofinancer. Hrvaški izvajalci zato že sklepajo pogodbe z individualnimi slovenskimi uporabniki te ceste.
V vsej tej zadevi pa vendarle ostaja grenki priokus dejstva, da bodo slovenski državljani svoj samoprispevek namenili hrvaškemu izvajalcu oziroma občini, ki je očitno sposobna modernizirati cesto tudi v t. i. manj razvitih predelih, v proračunu slovenske občine pa denarja za ureditev višinskih haloških cest ni in ni - že desetletja.
SM
Dileme ostajajo
Na nedeljskem referendumu se je velika večina državljanov Slovenije, nekaj več kot trideset odstotkov se jih je referenduma udeležilo, odločilo proti tehničnemu zakonu o izbrisanih. Ta zakon bi naj po odločbi ustavnega sodišča urejal pridobivanje statusa tistim izbrisanim osebam, ki so uspele dobiti dovoljenje za stalno prebivanje v letih po izbrisu, država pa jim tega statusa ni priznala za nazaj, od leta 1992. Ustavno sodišče je lani odločilo, da tem osebam (okrog 4000 naj bi jih bilo) prizna status stalnih prebivalcev za nazaj. Ta zakon (imenovan tehnični) je vlada lani sprejela kljub nasprotovanju opozicije in vetu državnega sveta. Zato je prišlo do referenduma in rezultati le-tega kažejo, da bo vlada ta zakon morala spremeniti.
Na referendumu mora biti vprašanje, o katerem se državljani odločajo za Za ali Proti, jasno zapisano in razumljivo, tokrat ni bilo tako, kot sicer že na kar nekaj naših referendumih. Zgolj za odločanje o samostojnosti Slovenije in o pristopu Slovenije v EU in Nato je bila udeležba takšna, ki referendumu daje tudi legitimnost oziroma določeno težo.
Načeloma se o človekovih pravicah naj ne bi odločalo na referendumih, saj je za vsako normalno, ustavno državo normalno tudi, da te pravice omogoča in spoštuje. Politiki, ki je dvanajst let reševala problem izbrisanih, kljub opozorilom domače in tuje javnosti, gre v tem primeru ocena nezadostno. Zgolj govoriti, da je potrebno krivice odpraviti, je premalo, z vsaj malo dobre volje in pameti bi se stvari nedvomno dale urediti v prid izbrisanih in v prid države. Govoriti o nekih imaginarnih številkah odškodnin, ki jih bo država morala plačati, se vendarle zdi pretirano, če vemo, kakšne pomoči so dobivali naši delavci, ki so po tekočem traku izgubljali službe in ostali tako rekoč čez noč brez ustreznih sredstev za normalno življenje.
Na večini naših referendumov ljudem ne postavljamo pravih vprašanj. Marsikaj bi jih lahko vprašali, ko smo na novo postavljali državo: o načinu lastninjenja družbenega kapitala, o vračanju denacionaliziranega premoženja, o verouku v šolah.
Referendum je mimo, bo vprašanje izbrisanih rešeno v tem mandatu vlade in parlamenta?
Franc Lačen
Videm • 12. seja občinskega sveta
Leskovški glavoboli videmskih svetnikov
Na marčevski seji se je najbolj vroča razprava petnajstih svetnikov spet razvila okoli vprašanja ureditve statusa mejnega prehoda (MP) Zg. Leskovec, kar sicer sploh ni bila točka dnevnega reda, nato pa je počilo še zaradi ustanovitve oddelka leskovškega vrtca.
Glede mejnega prehoda so svetniki sprejeli dva sklepa, in sicer: do prekategorizacije naj bo mejni prehod odprt 24 ur dnevno, kot je ustno obljubil minister Rado Bohinc, prehoden pa naj bo z vsemi dokumenti (ne le z maloobmejno prepustnico). Drugi sklep je vsebinsko precej ostrejši; z njim namreč napovedujejo datum za-
prtja regionalne ceste, za kar mora občinska uprava poslati vlogo za pridobitev potrebnih dovoljenj na ministrstvo za notranje zadeve. Zapora ceste bo organizirana predvidoma 16. aprila, če do takrat ne bodo dobili potrditve mednarodnega statusa MP Zg. Leskovec. Župan Friderik Bračič je svetnike sicer seznanil, da mešana komisija že
pripravlja poseben elaborat, v katerem naj bi se določila upravičenost mednarodnega statusa za tri mejne prehode ob slovensko-hrvaški meji - med njimi tudi za leskovškega - in ki naj bi bil končan v roku 14 dni, vendar so svetniki vztrajali, da je treba narediti konkretne korake za dosego cilja, saj jim zgolj čakanje v dosedanjih letih
ni prineslo nobene rešitve tega vprašanja.
Drugič se je temperatura v videmski sejni sobi pošteno dvignila zaradi ustanovitve eno-oddelčnega vrtca v Zgornjem Leskovcu. Kot so vsi skupaj ugotovili po daljši razpravi, je bila ureditev prostora za vrtec v okviru obnove osnovne šole predvidena že v samem projektu iz leta 1998, vendar večina svetnikov vse do seje sploh ni vedela, da bo eden od prostorov namenjen dejavnosti vrtca, saj o tem, kot je bilo slišati, niso nikoli razpravljali. Čeprav nihče izmed svetnikov ni nasprotoval sprejetemu projektu (navsezadnje so ga v preteklosti vede ali nevede potrdili), pa se je zataknilo ob vprašanju financiranja dejavnosti vrtca. Z ustanovitvijo, predvideni začetek delovanja vrtca je letošnji september, bo namreč potrebno zaposliti vsaj dve oziroma tri osebe, kar bi občinski proračun osiromašilo za približno tri milijone tolarjev v zadnjih štirih mesecih tega leta. Glede na to, da svetniki vse do te seje niso niti vedeli za možnost ustanovitve vrtca, v proračunu seveda niso predvideli finančne postavke za
financiranje te dejavnosti. Po predlogu župana naj bi ta sredstva zdaj pridobili iz denarja, namenjenega za delovanje krajevnih skupnosti, vendar svetniki tega niso sprejeli. Namesto tega so predlagali, da bi o vprašanju ustanovitve vrtca razpravljali na izredni seji , do katere mora občinska uprava pripraviti natančen načrt virov financiranja vrteške dejavnosti v Zg. Leskovcu. Odločitev o preložitvi razprave pa je tako zrevoltirala pet svetnikov iz haloškega predela občine, da so sejo sveta protestno zapustili.
Sicer pa so videmski svetniki na tokratni seji enoglasno zavrnili predlog 27-odstotnega povišanja cen odvoza komunalnih odpadkov, ki ga je poslalo pod-
jetje Čisto mesto. Potrdili pa so zaključni račun občine Videm za leto 2003, novo sestavo uredniškega odbora občinskega glasila Naš glas, razdelitev denarja po razpisih za kmetijstvo, drobno gospodarstvo, turizem, kulturo in šport, sprejeli predlog povečanja cen pomoči na domu, ki ga je posredoval CSD, ustanovitev skupnega varnostnega sosveta štirih občin, izvedbo projekta čistilne akcije v aprilu in projekta ravnanja z odpadki pod imenom Urejena občina -naš ponos ter potrdili predlog idejne zasnove razširitve pokopališč v Vidmu in Leskovcu, po katerem bodo za izdelavo dokumentacije odšteli tri milijone tolarjev.
SM
Gledališko obvestilo
Iz uprave Mestnega gledališča Ptuj so sporočili, daje Mestno gledališče Ptuj do nadaljnega zaprto, in sicer zaradi nekaterih nujnih sanacijskih del v notranjosti hiše. Obiskovalce in abonente obveščajo, da abonmajska predstava CAFE AMORAL v petek, 9. 4. 2004, odpade in je prestavljena v sredino maja. Natančni termin še ni znan.
ur
Ptuj • Se o 16. seji sveta
Središče je, bodo tudi programi?
Na 16. seji sveta mestne občine Ptuj, ki je bila 29. marca, so potrdili tudi višje cene v ptujskem vrtcu. Te so od prvega aprila višje za okrog 5 odstotkov. Dvig cen so svetniki pospremili brez bistvene razprave, več so imeli povedati o slabi opremljenosti vrtcev, o rešitvah sicer niso govorili, pa tudi o tem, ali je res nemogoče oblikovati plačilne razrede, ki bi bili dejanski odraz socialnega stanja družin.
Večina otrok, ki obiskuje ptujske vrtce, je razvrščena do 4. plačilnega razreda, v petem jih je 78, v šestem 34, v sedmem 17 in v 8. plačilnem razredu 32. Skupaj ptujski vrtec trenutno obiskuje 861 otrok. V prvem plačilnem razredu od 1. aprila starši za jasli doplačujejo 6.492 tolarjev, v starostni skupini od treh do šest let pa 6.998, v četrtem plačilnem razredu je doplačilo za jasli 33.970 tolarjev, za starostno skupino od treh do šest let pa 27.990, v 8. plačilnem razredu je v prvem primeru doplačilo 67.939 tolarjev, v drugem 55.961 tolarjev. Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev pravilnika o plačilih staršev, ki po novem vsebuje tudi izjavo o premoženju družine, se plačilo staršev za programe v vrtcih ni bistveno spremenilo. Ni prišlo do pravičnejše razporeditve staršev v plačilne razrede in razbremenitve občinskega proračun na račun višjega prispevka staršev. Le v treh primerih je zaradi izkazanega premoženja staršev prišlo do povečanja plačila za vrtec. V dveh primerih se je plačilo povečalo za en plačilni razred (iz 7. v 8. plačilni razred), ker vrednost premoženja staršev presega 10 milijonov tolarjev, v enem primeru pa sta bila starša uvrščena v 8. plačilni razred, ker premoženje presega
50 milijonov tolarjev. Mestna občina Ptuj tako še vedno ostaja večinski plačnik programov predšolske vzgoje.
Ptujski mestni svetniki so na 16. seji za vršilca dolžnosti direktorja regijskega višje in visokošolskega središča imenovali dr. Ota Težaka, vendar največ za dobo enega leta. Mandat pričenja prvega maja. V tem času naj bi poskrbel za vpis zavoda v sodni register in pripravil vse za začetek dela zavoda. Večina vprašanj, ki se v tem trenutku vrtijo okrog novega zavoda, se nanaša na programe. Na to je na seji opozorila tudi svetnica DeSusa Meta Puklavec, ker je potrebno do junija na ministrstvu za šolstvo pridobiti zeleno luč za začetek jesenskega študija. V tem trenutku ima največ možnosti za to višješolski program mehatronik, ki so ga oblikovali na ptujski poklicni in tehniški elek-tro šoli. Eedn izmed najzaslužnejših zanj je ravnatelj te šole in tudi mestni svetnik Rajko Fajt. 26. marca ga je potrdil strokovni svet na ministrstvu za šolstvo. Obstaja velika bojazen, da bi program Ptuj lahko izgubil, če ne bo pripravljenosti v lokalni skupnosti za njegovo podporo. Podobno se je pred leti zgodilo z višješolskim programom za kmetijstvo, ki so ga razvili v ptujski kmetijski šoli,
sedaj pa ga izvajajo v okviru kmetijske šole Novo mesto. Po sklepu odbora za družbene dejavnosti pri mestnem svetu naj bi se o višjem in visokem šolstvu na Ptuju pogovarjali na okrogli mizi v Sol-skem centru na Ptuju skupaj z regijskim višje- in visokošolskim središčem Ptuj, kjer bi sodelovali tudi vsi župani občin Spodnjega Podravja. Okrogla miza naj bi bila še pred sejo kolegija županov na to temo. Na 17. seji sveta mestne občine Ptuj pa naj bi že obravnavali in potrdili programe višjega in visokega šolstva, ki se bodo vpisovali v redni študij v šolskem letu 2005/2006. Svetniki so na 16. seji pordili tudi sklep o prodaji poslovnih prostorov v lasti mestne občine Ptuj v Krempljevi 5, Jadranski 11, Cankarjevi 7, Arbei-terjevi 5, Arbeiterjevi 7 in Dravski ulici 7. Javni razpis za javno zbiranje ponudb bo opravila komisija, ki jo bo imenoval župan dr. Stefan Čelan, višina ponujene cene pa bo izključni kriterij izbora. Mestni svet je sprejel tudi sklep o prodaji šestih garaž v več-stanovanjskem bloku v Ciril Metodovem drevoredu 8, 10 in 12 ter sedmih garaž v večstanovanj-skem bloku v Ciril Metodovem drevoredu 15 in 19.
MG
Zupani Mestne občine Ptuj med svetovnima vojnama
Od Orniga do Remca
Nadaljevanje iz prejšnje številke
V mestnem svetu je ptujske Nemce zastopalo pet odbornikov, med njimi podžupan Paul Pirich. Po socialni sestavi je bilo npr. med odborniki 8 uradnikov, 6 trgovcev, 3 odvetniki, 2 gostilničarja, 2 posestnika in po en tovarnar, zdravnik, profesor in obrtnik. Taka sestava je v glavnem obveljala tudi v naslednjih letih, spreminjala se je le režimska naravnanost občinskih zastopnikov.
Socialnoekonomska kriza se je kazala na ptujskem območju v hudi revščini na podeželju, v povečani brezposelnosti in draginji. Januarja 1933. leta je Ana Podlaha v imenu ptujske podružnice Zveze delavskih žena in deklet pisno protestirala zaradi povišanja cen kruha in moke ter zahtevala od mestnih oblasti, naj se bolj zavzamejo za "obubožano ljudstvo", ki je izpostavljeno "neopravičenemu izžemanjW.
Sicer pa je Ptuj ob 25-letnici septembrskih dogodkov leta 1933 doživel manifestativno narodno slovesnost z masovnim zborovanjem pred magistratom, kjer sta nastopila liberalna veljaka dr. Albert Kramer in dr. Dinko Puc. Popisna in listkovna akcija sta tedaj opozorili na dvigovanje ptujske-
Dr. Alojzij Remec, s kratkim vmesnim presledkom župan mestne občine od 1935. leta do nemške okupacije. (Stoti koledar Mohorjeve družbe leto 1953, Celje 1952, str. 86.)
ga nemštva.
Ob koncu leta 1934je posledice svetovne gospodarske krize spremljala še politična kriza sistema kraljeve diktature. Vlada je bila leta 1935 prisiljena razpisati volitve v Narodno skupščino. Predvolilno kampanijo sta spremljala politična razgibanost in strah pred opozicijo. Mestni župan na Ptuju je 23. aprila 1935 opozoril prebivalstvo na glasovanje, ki bo javno in osebno ter na kaznovanje slehernega, ki bo ob petomajskih volitvah "raznašal neresnične vesti, širil slike in lepake". - Izidi
skupščinskih volitev so vzpodbudili odpor združene (Mačkove) opozicije, tako daje že junija 1935 padla vlada režima Jugoslovanske narodne stranke (JNS). Zamenjala jo je vlada Stojadinoviéeve Jugoslovanske radikalne skupnosti (JRZ), v kateri je dr. Anton Korošec kot predsednik klerikalnega tabora postal notranji minister. Vlada se je morala predvsem posvečati gospodarskim problemom, hrvaškemu vprašanju in vse močnejšemu ljudskofrontne-mu (komunističnemu) gibanju.
Vladne spremembe so seveda dosegle tudi občinske organe. Vodenje ptujske mestne občine je 12. decembra 1935 prevzel Tržačan dr. Alojzij Remec, pisatelj in dramatik, ki seje v svojihpolekspresi-onističnih delih loteval kmečkega življenja in socialnih razmer. V povesti Opustošena brajda Remec predstavlja Ptuj na pragu okupacije in v prvih dneh nemške zasedbe mesta. Med prvo svetovno vojno je bil vojak, nato odvetniški koncipient in advokat. Od leta 1927 je kot odvetnik delal na Ptuju. Dr. Remec je županoval na Ptuju z vmesnim presledkom (od 1. 6. do 1. 7. 1940 župan dr. Vladimir Breznik, od 1.7.-20.9.1940 Ivan Cvikl) do okupacije.
dr. Ljubica Šuligoj
Prejeli smo
Zupan dr. Štefan Čelan - alfa In omega ptujskega šolstva?
Pomisleki, ki so se mi porodili ob branju članka z naslovom Poziv nestrokoven?, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku 1. aprila 2004.
Župan odvetniku g. Branku Resniku očita "nerazvidnost pravne podlage" za vložitev poziva. Zato na tem mestu sprašujem g. župana ali Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov sposebni-mi potrebami ter javne mreže glasbenih šol in ostali zakonski ali podzakonski predpisi niso dovolj strokovna in pravna podlaga za vložitev omenjenega poziva? Saj je prav on podpisan pod nazadnje sprejetimi "šolskimi odloki", kjer je omenjena Uredba citirana kot pravna podlaga. Zato mu predlagam, da si še enkrat "počasi" prebere 3., 4.,5. in 6. člen Statuta MO Ptuj, zlasti še tisto alineo, ki govori o zagotavljanju delovanja osnovnega šolstva in predšolskega varstva in vzgoje, nikjer pa ne piše, da ima župan pravico ukinjati oddelke OŠ, določati število prvošolcev v oddelku na določeni šoli mimo volje staršev in kršiti postopke sprejemanja in izvajanja podzakonskih aktov, odlokov ali kakršnikoli začasnih programov.
G. župan, sprašujem vas, zakaj mora naš odvetnik ali pa mi starši prvošolcev, ki so jim bile evidentno kršene pravice, vedno nekaj dokazovati, ko pa vi med "spuščanjem na naš
nivo" pozabljate, da v pravu ne obstaja retroaktivnost, da ne spoštujete vsebine — informativnega značaja posveta s starši, ki ste ga sklicali prav vi, 12. februarja 2004 v telovadnici OŠ Mladika, ampak ste svoje poglede na problematiko pogojev in racionalizacije osnovnošolske vzgoje in izobraževanja predstavili svetnikom MO Ptuj kot sklepe s tega posveta. Naj vam osvežim spomin: "Starši na tem sestanku se nismo nikoli strinjali z vašimi predlogi in nismo sprejemali nobenih sklepov. "
Da zavajate vse otroke in starše, ki so se letos vpisovali prvič v OŠ, ker je vaš Program stopil v veljavo 28. februarja, to je po zaključku vpisa, pra-vomočen pa bo postal šele naslednje šolsko leto, da ste dele Programa posredovali staršem že v vabilu za vpis, čeprav še niso bili predstavljeni v Mestnem svetu, da ne govorim o sprejetih odlokih.
Otroci ne spadajo v šolske okoliše, ker niso predmeti, ampak so živa bitja — ljudje, ki lahko živijo v določenem šolskem okolišu, kar pa še ne pomeni, da morajo obiskovati to šolo. Našim otrokom in nam ste s svojim Programom odvzeli pravico do izbire, ki je ena izmed temeljnih človekovih svoboščin.
Starši "izbrisanih" otrok, na podlagi razgovorov s starši, ki so vpisali svoje otroke v OŠ Mladika in Ljudski vrt, vedno bolj spoznavamo, da je vaš Program veljal samo za otro-
ke, ki so se vpisali na OŠ Olge Meglič, saj omenjeni šoli nista izdali soglasij tistim otrokom, ki se na ti dve šoli niso želeli vpisati, da vam je naša šola trn v peti že od predvolilnega časa za župana in da ste nam to že dali vedeti na zboru staršev OŠ Olge Meglič februarja lani, ko ste nam zagrozili, da boste to šolo zaprli.
Upam, da bomo starši in naši otroci tokrat končno dobili javni odgovor, kdo na Ptuju je odgovoren za usklajenost vašega Programa in odlokov z obstoječo šolsko zakonodajo in s pravno veljavnostjo.
Za vaš odgovor, za katerega vem, da nam ga boste posredovali, ker so za vas pomembni vsi občani in ne samo "prava nevešči", pravnik g. Branko Re-snik, se vam že vnaprej zahvaljujem v upanju, da bomo po njem vsi lažje in bolj mirno živeli naprej ter se s starševsko ljubeznijo posvečali svojim otrokom.
Nenazadnje ste tudi vi g. župan dr. Štefan Čelan oče svojih otrok in ne verjamem, da boste dovolili, da bi se tudi vaši otroci gnetli v šoli s skoraj 800 učenci in v razredu z 28 sošolkami in sošolci, ko so v primestnih občinah in drugje po naši deželi razredi^ s 15 do 24 učenci in večina OŠ spo 220 do 400 učenci in uzakonjen takšen vzgojno-izobraževalni proces, pri katerem je poudarek na individualnem pristopu do učencev in izhaja iz njihovih osebnosti.
Ivan Sever, Ptuj
Ptuj • Obisk turškega veleposlanika
S Turkerijami v svet
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v Mestni hiši na Ptuju 31. marca sprejel na vljudnostni obisk veleposlanika Turčije Balkana Kizildelija s svetovalko Gokcen Kaya.
Sprejema so se udeležili tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, dr. Darja Koter in dr. Marjeta Ciglenečki ter kustodinja Polona Vidmar, vodja kulturno-zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki bo koordinirala projekt organizacije prireditev na ptujskem
gradu, ki naj bi potekal kot projekt veleposlaništva Turčije, mesta Ptuja in Pokrajinskega muzeja, ki v ospredje postavlja Turkerije. Turški veleposlanik je na sprejemu v Mestni hiši predstavil okvirni projekt sodelovanja, ki lahko prinese veliko koristi vsem, ki bodo v njem sodelovali. Predla-
Foto: MG
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja, turški veleposlanik Balkan Kizideli, župan dr. Štefan Čelan in svetovalka v turškem veleposlaništvu Gokcen Kaya med pogovorom v ptujski Mestni hiši.
gal je izdajo knjige o Turkerijah, da bi razstavo Turkerij iz ptujskega muzeja prenesli v Turčijo in koncert turške glasbe v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Podrobneje so o tem govorili na sestanku na ptujskem gradu. Turški veleposlanik je tudi prepričan, da bi Ptuj lahko veliko pridobil, če bi Turkerije odmev-neje predstavil, tudi na panojih ob bližnjih prometnicah, ki jih množično koristijo turški državljani, ki delajo v zahodnoevropskih državah. Skupaj jih je okrog 3,5 milijona. Ob vračanju domov ali nazaj na delo v zahodno Evropo bi se lahko za krajši čas ustavili tudi na Ptuju, si ogledali Turkerije in nadaljevali pot. Ptuj bi se v promocijskem pogledu lahko predstavljal tudi kot muzej Turkerij. 12 let po odmevni razstavi Turkerij na ptujskem gradu se tako Ptujčanom ponuja nova priložnost, da s svojim enkratnim bogastvom pridobijo nove goste in s svojim bogastvom začnejo tudi služiti.
Foto: arhiv
Ptuj • Ptujska regijska koordinacija SDS
Podpora višješolskemu programu mehatronik
V okolju 24 občin na ptujskem, ormo{kem, lenar{kem in ljutomerskem območju so ugotovljene velike potrebe po izobraževanju za inženirja mehatro-nike. Program so v ptujski poklicni in tehniški elektro šoli razvili že tako daleč, da je od 26. marca splošno veljavni program za celo Slovenijo, potem ko ga je potrdili strokovni svet ministrstva za šolstvo.
Uresničevati naj bi ga pričeli že jeseni, v začetku kot izobraževanje odraslih, je povedal Rajko Fajt, predsednik kluba svetnikov SDS, ptujski mestni svetnik, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole, eden najazslužnejših
za oblikovanje tega višješolskega programa. Da se ne bi ponovila zgodba izpred štirih let, ko so v ptujski Kmetijski šoli razvili višješolski kmetijski program, zatem pa ga zaradi mlahavosti politike izgubili, si želijo pridobiti pod-
Foto: Črtomir Goznik
Rajko Fajt, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šola, ptujski svetnik in eden najzaslužnejših za oblikovanje višjegašolske-ga programa mehatronik na Ptuju.
poro čim več lokalnih skupnosti, kot to zahteva elaborat glede na odlok o ustanovitvi višjih šol v Republiki Sloveniji. Ptujska regijska koordinacija Slovenske demokratske stranke je že tako organizirana, pokriva namreč območje 24 občin, da bi s pomočjo svojih predstavnikov v občinskih svetih lahko izglasovali podporo temu programu, so med drugim povedali na seji na Ptuju, 1. aprila. Četudi je program nastal na Ptuju, ni ptujski, namenjen je mladim širšega območja, ki so jim po srednji šoli pogosto zaprta vrata višjega oziroma visokošolskega izobraževanja. Višja šola se lahko ustanovi ob srednjih šolah in v krajih, kjer ni univerzitenih središč. V ptujski regijski koordinaciji SDS pričakujejo, da bodo tokrat lokalne skupnosti odločile v prid mladih in dviga izobrazbene strukture na območju 24 občin, da bodo znale premagati zaplotništvo.
MG
Budimpešta • Globalno sodelovanje za mir
S kongresa socialistične mladine
Konec februarja je v Budimpešti pod geslom Globalno sodelovanje za mir potekal 25. kongres Mednarodne zveze socialistične mladine (IUSY), kjer je Mladi forum (MF) ZLSD prvič prevzel odgovornost vodenja balkanskih organizacij v okviru IUSY.
Na samem kongresu se je zbralo 340 delegatk in delegatov iz 140 organizacij članic, med njimi tudi Ptujčan Dejan Levanič, predsednik MF ZLSD. V okviru tridnevnega kongresa so delegatke in delegati sprejeli spremem-
be statuta, politični dokument Globalno sodelovanje za mir, resolucije o več vprašanjih - tudi o Bližnjem vzhodu in Kosovu - ter izvolili novo vodstvo.
Kot je povedal Dejan Levanič, bo MF ZLSD tudi v prihodnje
Dejan Levanič, predsednik MF ZLSD: »Mladi forum si je v devetih letih delovanja znotraj Mednarodne zveze socialistične mladine pridobil veliko mero ugleda in zaupanja.«
sooblikoval svetovno politiko v okviru IUSX hkrati pa bo s podpredsednico ECOSY (Evropske socialistične mladine) Damjano Karlo še naprej sodeloval v oblikovanju politike na evropskem nivoju in še posebej pri kampanji za evropske volitve junija 2004, za kar je MF ZLSD že pozval svojo matično stranko, da na svojo listo uvrsti Luko Jurija in Lidijo Mavretič. Sicer pa si je Mladi forum v devetih letih delovanja znotraj IUSY pridobil veliko mero ugleda in zaupanja, kar se je pokazalo ob veliki podpori Luki Juriju, ki je v vlogi koordinatorja socialističnih in socialdemokratskih mladinskih organizacij na Balkanu postal del vodstva IUSY Vodenje in koordinacija Luke Jurija bo temeljila na vzpodbujanju delovanja organizacij na Balkanu, predvsem glede utrditve socialdemokratske vizije, ki je na tem področju še toliko nujna in potrebna," je pojasnil Levanič.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Javna tribuna o regionalizmu in zdravstveni reformi
"Razvoj je vedno tudi politika ..."
V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je bila 26. marca javna tribuna o skladnejšem regionalnem razvoju skozi prizmo razvojnih regij in o pozitivnih oziroma negativnih straneh predlagane zdravstvene reforme.
Tribuno, ki je potekala v refektoriju minoritske cerkve na Ptuju, je vodil državni svetnik Robert Čeh, dr. med. specialist, z uvodnimi razpravami pa so sodelovali Janez Podobnik, dr. med., predsednik Slovenske ljudske stranke in poslanec v državnem zboru. mag. Igor Strmšnik, državni sekretar v ministrstvu za regionalni razvoj, Stanislav Brenčič, predsednik odbora za delo, družino, socialne razmere in invalide v državnem zboru, Janez Remškar. dr. med., vodja skupine za zdravstvo v izvršilnem odboru Slovenske ljudske stranke, in Darko Fras, predsednik komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v državnem svetu. Uvodoma so ugotovili, da je v zakon o skladnejšem regi-
onalnem razvoju regija Spodnje Podravje umeščena in da regija navzven ni zaprta.
"Regionalizem in skladnejši regionalni razvoj je velika tema povsod v Evropi. Tudi v EU se srečujejo s precej podobnimi vprašanji kot pri nas. Skladnejši regionalni razvoj je prvenstveno razvojna tema. Gre za razvojni proces, ki državam, ki so ga sposobne udejanjiti, prinaša nova delovna mesta, višjo dodano vrednost. Ker še nismo dorekli vprašanja ustanavljanja pokrajin, pa je tudi politična tema. Novi zakon je pokazal, da 12 razvojnih regij ni optimalni razvoj za prepoznavnost občin, za model policentričnega razvoja. Teren je zaznal 14 regij," je uvodno razpravo strnil mag.
Foto: Črtomir Goznil<
Dr. Stefan Celan, župan mestne občine Ptuj, se pozdravlja z Janezom Podobnikom, predsednikom Slovenske ljudske stranke in poslancem državnega zbora, v sredini Robert Ceh, državni svetnik in vodja javne tribune o regionalizmu in zdravstveni reformi.
Igor Strmšnik.
Nove regije so tudi interesne, ne zgolj funkcionalne. Nov zakon nadgrajuje obstoječe stanje institucij na regionalni ravni. Z vzpostavitvijo regionalnega financiranja in razvojnih institucij bomo naredili pomemben korak v decentralizaciji. Z zakonom o skladnejšem regionalnem razvoju pa ne moremo voditi razprave o bodočih pokrajinah, ki je samostojen proces, v katerega se vključujejo tudi drugi interesi in elementi, je še poudaril Igor Strmšnik.
Predsednik SLS Janez Podobnik je na ptujski tribuni povedal, da je razvoj vedno tudi politika, ki pa mora prisluhniti ljudem. Zato so se v SLS odločili in šli z razpravo med ljudi. Vztrajali bodo na prepoznavnosti ljudi v neki regionalni povezavi. Dobrih rešitev regionalnega povezovanja brez odkritih besed ne bo. Slovensko gospodarstvo je že prišlo do skrajnih meja svojih sposobnosti, zato bi se morali ob tem dejstvu resno zamisliti. Razvojne težave Slovenije so posledica njene gospodarske šibkosti, ne pa vstopanja v EU. Razvojne regije bodo povsod tam, kjer jih bodo začrtali ljudje. "Prav je, da o tem govorimo, čeprav so stališča Ormoža o tem drugačna. Najdimo skupno rešitev za to regijo", se je še zavzel prvak SLS Janez Podobnik. Kar pa zadeva gospodarski razvoj, niso alternativa samo trgi bivše Jugoslavije, naša altarnativa so razvoj, novi proizvodi z visokim vložkom tehnologije, znanja, kapitala. Darko Fras,
predsednik komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pri državnem svetu, je povedal, da razvojna regija Spodnje Podra-vje ni več vprašanje, saj je že vključena v zakon, kar je popolnoma pravilno. Nesmiselno bi bilo razdirati to, kar je že zgrajeno. Nov model razvoja prinaša veliko izzivov, je dokaj dobra osnova za hitrejši razvoj. Potrebno pa bo spremeniti financiranje, po zdajšnjem zakonu je sistem delitve sredstev še vedno centraliziran. Janez Rem-škar je opozoril na velike razlike pri zdravstveni preskrbi med posameznimi regijami. Pri uravnoteženem regionalnem razvoju bi se lahko popravile tudi te razlike. Vsi bi morali imeti enake možnosti na področju zdravstvene preskrbe. Stanislav Brenčič je povedal, da se razlike po štirih letih skladnejšega regionalnega razvoja še povečujejo. Te so še posebej izrazite na področju zdravstva, zato je reforma nujna, vendar ta ne prihaja v pravem času. Predvolilno obdobje ni primeren čas za tako velike in očutljive teme, kot je zdravstvo. Opozoril je tudi na to, da se nacionalni program zdravstvenega varstva, kljub temu da je obveza, ne uresničuje. Reforme zdravstva bi se morali lotiti domači ljudje, ne pa tujci, ki očitno ne poznajo našega sistema, zato je najbolje, da v takšni fazi, kot je, ostane še nekaj časa.
Pozornost novim centrom, ne razvoju?
Ptujski župan dr. Štefan Čelan
je prepričan, da je v času ustanavljanja regij priložnost, da se posamezne občine umestijo ali na stran revežev ali na stran razvojno uspešnih. Prepričan je tudi, da je potrebno zdajšnji sistem financiranja občin spremeniti.
Regije pa niso potrebne, mogoče je neinstitucionalno povezovanje, zdaj je vsa pozornost posvečena temu, kje bodo novi centri, ne pa kakšen bo njihov razvoj, je bil znova kagetoričen ormoški župan Vili Trofenik, ko je poudaril, da za kvalitetne programe regije niso potrebne. Mnenja je tudi, da so novi kilometri cest razvoj, v kar pa ni prepričan ptujski župan. Ormoški župan je tudi prepričan, da se nihče ne zgane, ko gre za trenutno aktualno vprašanje gradnje avtoceste in V. železniškega koridorja. Ptujski župan mu je odgovoril, da so bili dovolj glasni, da so pisali predsedniku vlade in da jih bodo slišali tudi v EU. Razmišljanju ormoškega župana je pritegnil tudi mag. Janez Kramberger, prav tako poslanec državnega zbora, ki je tudi mnenja, da gre v tem trenutku za navijaški pristop k regijam. Slabo se počuti, ker ni za območje osrednjih Slovenskih goric predlagal samostojne razvojne regije, ker bo vse to moral nekdo plačati. Vse to za seboj povleče neko administracijo in nek denar.
Neskladje med zdravstvom in socialnim varstvom
Zdravstvena reforma je nujna
že zaradi razlik med potrebami in financiranjem. Kljub vsem težavam slovensko zdravstvo še dobro deluje, je v nadaljevanju razprave o zdravstveni reformi povedal Janez Remškar. Glavni razlogi zanjo so v zastareli zakonodaji. Minister za zdravje Dušan Keber se je zapi-čil v sistem financiranja in dodatno zdravstveno zavarovanje. Ni pa edini grešni kozel, v ozadju so tudi politični razlogi, v neskladju zdravstvenega varstva in socialnega varstva, zato Črni lesi za poznavalce niso nobeno presenečenje. Reševanje problematike financiranja bolnišnic se rešuje na najslabši možni način; da bi se rešile rdečih številk, bolnišnice opuščajo nekatere programe, o čemer pa se ne govori javno. Privatizacija je velik problem, ker se je ne lotevamo celovito, ker v tem pre-ocesu vsi ne prevzemajo pričakovane in zahtevane odgovornosti. Po mnenju direktorice JZ Zdravstveni dom Ptuj Metke Petek Uhan, kjer so vnovič problemi zaradi pritiska na nove koncesije, je to vprašanje predvsem politično. Vztrajajo pri lojalni konkurenci. "Sem za konkurenco, naj bo lojalna. Vsi moramo delati po enakih pravilih, da bomo našim pacientom lahko ponujali kar največ, da bomo zadovoljni tudi zdravniki. Ne pa, da jim bomo odtegovali, da bi sebi dvignili standard." Janez Remškar je prepričan, da so bistvene potrebe ljudi. S podeljevanjem koncesij se dober del dejavnosti in znanja izgubi.
Ptujska javna tribuna je podprla razvojno regijo Spodnje Podra-vje, glede Ormoža pa se bodo še poskušali "slišati" in potem odločiti. Zdravstvena reforma v zdajšnji obliki nima podpore, odprtih vprašanj se loteva napačno, zato se bodo, kot kaže, razprave o njej še nadaljevale in poglabljale. V SLS na to opozarjajo že od vsega začetka, ko je bela knjiga prišla v javnost.
MG
Ormož • Uspešni opekarnarji
Prioriteta je surovina
Wienerberger opekarna Ormož je v minulem letu ustvarila čez 2 milijardi tolarjev prihodka. To je za 37% več kot leta 2002, saj so z investicijo v povečanje kapacitet za 27% povečali prodajo.
Skupaj z opekarno Pragersko, ki so jo prevzeli lani, obvladuje to ormoško podjetje čez 50% slovenskega tržišča. Podjetje je v večinski lasti giganta Wienerberger, ki je vodilni proizvajalec opeke na svetu.
Cena opeke je relativno nizka in zanimivo je, da predstavlja le 6% vseh stroškov gradnje hiše. Marija Galvinič, predsednica uprave ormoške opekarne, pravi, da se je proizvodnja po kriznih devetdesetih letih, ko se je manj gradilo, spet normalizirala. Letno proizvedejo 110 milijonov NF, skupaj z opekarno Pragersko 190 milijonov NF. NF je dogovorjena enota za opečne izdelek, v katero se preračunavajo opečni izdelki in predstavlja osnovni zidak dimenzij 190x12x6,5, kar omogoča primerljivost. V obeh opekarnah skupaj je 120 zaposlenih. Zaposleni imajo izhodiščno plačo 10% višjo, kot jo določa panožna kolektivna pogodba in dobivajo tudi vse dodatke, ki jim po zakonu pripadajo. V proizvodnji jih v Ormožu dela le 34 v štirih izmenah, saj je proizvodnja visoko avtomatizirana. Surovino zagotavljajo iz hardeškega glinokopa, kjer je surovine še za naslednjih 5 let. Zato so že začeli z zagotavljanjem novih 25 hektarjev
površin, ki bi dale surovino še za nadaljnjih 20 let proizvodnje opeke. Ormoška opekarna se lahko pohvali z najnižjimi stroški proizvodnje in je ena najboljših opekarn v družini preko 200 opekarn družbe Wienerberger.
"Proizvajamo visoko kvalitetne izdelke, ki zagotavljajo toplotno izolacijo in prijetno bivalno klimo. Lani smo pričeli z novim izdelkom Porotherm38, ki s 5-centimetrskim ometom daje enako učinkovitost kot modul blok z 8-centimetrsko izolacijsko oblogo." Iz Porotherma 45 so zgradili tudi svoje nove upravne prostore v industrijski coni, ki jih bodo odprli še letos. Odločili so se za 600 kvadratov velik objekt, katerega projekt vodi ZRKM Ljubljana, saj ga nameravajo priglasiti za energetsko izkaznico. To bo njihov referenčni objekt, ki bo imel dobro toplotno zaščito.
Glede slabega stanja na področju gradbeništva in trga nepremičnin je Marija Glavinič zelo jasna. Krivdo vidi v številnih posrednikih, ki nimajo interesa predati končnemu uporabniku kvalitetnega izdelka, ampak zgraditi čim ceneje s čim večjim zaslužkom. "Pri gradnji stanovanj je danes udeleženih vse preveč zaslužkarjev, ki naredijo stanovanja tako draga." Svojo vlo-
Foto: vki
Nova poslovna zgradba opekarne počasi dobiva svojo podobo.
Foto: Arhiv Wienerberger
Marija Glavinič, predsednica uprave ormoškega podjetja Wienerberger.
go bi, po njenem mnenju, predvsem po zadnjih aferah, morala odločneje odigrati tudi država in onemogočiti takšno poslovanje. V tem vidi tudi enega izmed razlogov, zakaj gradbena podjetja tako slabo stojijo. Za ilustracijo je povedala, da opeka za cel blok s 40 stanovanji ne stane toliko kot kasneje garsonjera v tem objektu.
Večino proizvodnje prodajo na slovenskem tržišču, saj je prevoz izjemno pomemben element pri ceni opeke, 45 milijonov NF pa izvozijo tudi na Madžarsko in Hr-
vaško. Lani so prejeli tudi certifikat ISO 9001 2000, kar kaže, da dajo veliko poudarka na zadovoljstvo kupcev in dobaviteljev in urejenost poslovanja. Uredili so si tudi računalniški sistem EASP.
Težave v Pragerskem
Prevzem opekarne Pragersko je povezan s številnimi težavami. Največja je po besedah Marija Glavi-nič gotovo težava s surovino. Že lani julija so na Ministrstvo za okolje in prostor vložili prošnjo za koncesijo za glinokop, vendar še do danes niso prejeli nobenega odgovora, ne pozitivnega in ne negativnega. Zato surovino za funkcioniranje opekarne vozijo s hardeškega glinokopa. Vendar to ne more biti dolgoročna rešitev, saj je prevoz predrag. Gre pa tudi za vprašanje tehnologije in mešanje gline. Od ureditve razmer v zvezi s surovino je dolgoročno odvisna tudi usoda opekarne. Z občino Slovenska Bitrica že pripravljajo lokacijski načrt in upajo,
da bodo zadeve s koncesijo lahko uredili do konca poletja. Narejene so bile tudi raziskave, ki kažejo, da je gline na voljo še za 4 leta. Zato so raziskave izvedli tudi na treh drugih lokacijah, ki so dale dobre rezultate in obljubljajo surovino za nadaljnjih 10 do 15 let.
Poleg tega so v opekarni v Pra-gerskem naleteli tudi na neurejene razmere v vseh ozirih. Pričeli so z racionalizacijo proizvodnje. Prodajo, marketing in nekatere druge dejavnosti so skoncentrirali v Ormožu. V Pragerskem izdelujejo predvsem elemente za predelne stene. Precejšnja sredstva bo potrebno vložiti tudi v obnovo sicer relativno novih naprav, ki pa so zaradi slabega vzdrževanja v slabi kondiciji. Radi bi tudi porušili stari del opekarne, ki je precej neugleden. Tako bi pridobili skladiščne prostore. Sicer pa želijo celotno proizvodnjo in funkcioniranje opekarne Pragersko pripeljati na isti nivo, kot je v Ormožu. viki klemenčič ivanuša
Satajevo/Petutnina • Made in BIH
Koko Džada in Perutnina
Perutnina Ptuj in podjetje Koko Džada iz Gračanice sta sklenila dolgoročno pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju, na osnovi katere se bo že v naslednjih dneh začela proizvodnja Perutnine Ptuj v BiH.
Perutnina Ptuj je zagotovila oskrbo trga v BiH s svojimi izdelki po konkurenčnih cenah tudi po vstopu Slovenije v EU. S proizvodnjo Made in BiH po tehnologiji in sprejetih standardih kakovosti, perutninsko meso Perutnine Ptuj prihaja v prodajalne iz obrata Koko Džade v Gračanici, vzgojeno pa je pri kooperantih v širši regiji BiH. To je ena od glavnih informacij, ki jih je Perutnina Ptuj vključila v poslovno
DOBRODOSLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Na Vlak zvestobe so povabljeni:
Vabilo vos:
' Slovenske železnice
lidijaTrop	Orešje 128	2250 Ptiq
Breda Hrobat	Anželoval	2250 Ptifl
Viktorqa Koren	SedlaieklOS	2286 Podlehnik
Danica Skok	Njiverce vas 37	2325 Kidričevo
Marija Pihler	Paciiše37	2252 Domava
Anton Auer	MihovcelZ	2326 Cirkovce
Franc Hebar	VlčandSS	2274 Velika Nedelja
Vlado Begak	Bukovci 14	2281 Markovd
Stanko Kovačec	Bratislavd 30	2257 Pblenšak
Ivan Boksa	Koračiće 61	2258 Sveti Tomaž
Janez Janžekovič	Prerad43/a	2257 Poleniak
Milja Gobec	Trubarjeva 19	2250 Ptuj
Jožica Cvetko	Kicar29/b	2250 Ptuj
	Gradišče 13	2282 Cirkulane
Marija Črešnik	Spublja 110	2250 Ptuj
Sabina Vantur	Tmovec pri SI. Bistrici 7/a	2310 Slovenska Bistrica
Ivan Furman	Zagorci 71	2256 Juršind
Marinka Arbeiter	CSrkulane 11/a	2282 Cirkulane
Peter Kostai^evec	Bukovci 116/b	2281 Markovd
Alenka Vincetić	Litmerk44	2270 Ormož
Martin Mohorko	Apače 284	2324 Lovrenc na Dr.polju
Čestitamo! Nagrajeni bralci in posluSald bodo vozovnice za vlak prejeli po pošti konec aprila. Vozovnice so prenosljive.
BERITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN POTUJTE Z VLAKOM ZVESTOBE!
konferenco v Sarajevu. "Več kot 85 odstotkov naših prihodkov bo tudi v prihodnosti generiralo perutninsko meso v vseh oblikah. V ta del smo prejšnje leto investirali 30 milijonov evrov, s čimer smo tudi zaključili večletni investicijski ciklus; zgradili smo najmodernejšo tovarno pripravljenih jedi iz perutninskega mesa. Naši načrti pa že dolgo presegajo slovenske meje in zaradi tega smo zelo zadovoljni, da vzpostavljamo proizvodnjo tudi v BiH. S tem smo potrdili našo odločitev, da z internacionalizacijo ne mislimo samo na prodajo naših izdelkov, temveč tudi na vzpostavitev višjih oblik sodelovanja, ki lahko vplivajo na obojestransko zadovoljstvo in dolgoročno partnerstvo", je povedal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor.
Mešana družba Perutnina Ptuj BiH, Sarajevo, ki je ravnokar začela z delom je ustanovljena s kapitalom iz Slovenije in BiH. Na poslovni konferenci so poleg predstavnikov gospodarskih zbornic obeh držav, diplomatskega zbora in zainteresiranih kmetovalcev sodelovali še minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije mag. Franc But. Kot dober poznavalec bilateralnega sodelovanja med BiH in Slovenijo je But napovedal nadaljnji razvoj kmetijskih relacij med državama tudi v prihodnosti.
ut
Na borzi
Ob koncu meseca marca so objavljeni vsi računovodski izkazi podjetij, uvrščenih v borzno kotacijo ljubljanske borze. Nekaj najpomembnejših informacij: Salus (SaLR) je lani ustvaril 21,4-odstotno, Delo (DPRG) 16,2-odstotno, skupina Krka (krkg) pa 11,5-odstotno donosnost kapitala. Salus in Delo sta lani povečala čisti dobiček, medtem ko ga je Krka zmanjšala. Najbolj je lani zrasel čisti dobiček Pivovarni Laško (PILR), in sicer za 48,4 odstotka. Največjo rast prodaje, in sicer 21,43 odstotka, pa je dosegel Etol (ETOG).
Izmed omenjenih podjetij je zagotovo najpomembnejša novomeška farmacevtska skupina, ki je s približno štiri odstotke manjšim čistim dobičkom razočarala delničarje. Lani je ustvarila 11,5-odstotni donos na kapital. Prihodki od prodaje so se povečali na 96 milijard tolarjev, za 9,5 odstotka. Od tega so bile dobre tri četrtine ustvarjene na tujih trgih. Krka pod vodstvom Miloša Kovačiča letos načrtuje rast prihodkov od prodaje in tudi dobička. Krkini delničarji so bili v preteklem letu dokaj zadovoljni, saj je delnica podjetja v celotnem obdobju 2003 narasla za 23,2 odstotka. Vendar pa je samo v prvem četrtletju tega leta zrasla za presenetljivih 24,2 odstotka, tako da se delničarjem Krke obeta razgibano nadaljevanje leta. Krki-ne delnice so v tednu do petka zabeležile ob prometu 1.657 milijonov SIT kar 3,68-odstotni padec.
Od torka do ponedeljka je indeks SBI20 ob nihanju zabeležil 0,43-odstotni padec. Najprometnejša je bila delnica Krke. Na prostem trgu je največji aplikativni posel, vreden 1,2 milijarde tolarjev, speljala NLB z delnicami holdinga Maksima (MAHR). Lastnika je zamenjalo 800 tisoč delnic ali 12,5 odstotka izdaje pri tečaju 1.500 tolarjev, ki je za 28,4 odstotkov višji od ponedeljkovega enotnega. Izmed pomembnejših delnic redne kotacije je potrebno omeniti rast Radenske (RARG) za 2,03 in Žita (ZTOG) za 1,37 odstotka. Pri Zitu je potrebno omeniti, da gre verjetno le za nihanje, ki je že nekaj časa značilnost teh delnic.
Zelo zanimivo je ponovno na Primorskem. Družba Istrabenz (ITBG) je v ponedeljek postala lastnica 16.986 delnic Droge (DRPG), kar pomeni 6,01 odstotka vseh njenih delnic. S tem je Istrabenz imetnik kvalificiranega deleža Droginih delnic. V sredo je Istrabenz kupil dodatni sveženj 4.004 delnic Droge po ceni 102.000 SIT, kar se ujema z deležem ID-a Infond (IFIR). Po neuradnih informacijah naj bi imel Istrabenz v Drogi zdaj skoraj 7,5 odstotka kapitala, v torek pa je postal tudi 5,52-odstotni lastnik Kolinske (KOLR), največje lastnice Droge. Tako je Istrabenz nepričakovano prevzel pobudo pri povezovanju slovenske živilske industrije.
Mesec dni pred prvim poletom na Brnik naj bi Easyjet prodal že okoli 20.000 vozovnic, hoteli v Ljubljani in na Bledu so za maj in junij že dobro zasedeni, del tega gre pripisati tudi Easyjetu. Kar 87,9 odstotka vseh potnikov je Britancev, ki naj bi po ocenah Easyjeta v povprečju ostali v Sloveniji 3 dni in pol. mag. Roman Jetas, MBA Ilirika, BPH, d.d.
Roman.jetas@ilitika.si
od31.3. do 124.2004
Domača šunka, bnz kosti vak. pak., ccna za kg v kosu MIP, Nova Borića
Akcyslapomidba\%ljavA^pn3dajalnahslaq)ineM£rcaior,Me^^
od 31.3. do 12.4.2004 ozilotm do piodaje zak^ Cene so v SIT. Poslovni sistem Mercamr, dd, Dunajska 107,1000 Ljubljana.
Plišasliayčak s klobukom, ZB cm tri bane: raza, r Donna, BohiKjska Bistrica
Brez dvoma
Mercator
'najboljši sosed
Gorišnica • Imetje Krabonjevih na dražbi
Neplačevanje davkov se ne izplača
Krabonjevi iz Gorisnice bodo, kot kaže, v kratkem ostali brez vsega. Na drugi javni dražbi, ki naj bi se zgodila v kratkem, bodo namreč prodajali njihov poslovni objekt - mesarijo v centru Gorisnice in kmetijo v Podgorcih.
že septembra lani je bil nad celotnim imetjem samostojnega podjetnika Jožeta Krabonje zaradi izjemno visokih dolgov uveden stečajni postopek, ki ga je kot največji upnik zahteval Davčni urad Ptuj - Krabonja mu po lastnih be-dedah dolguje okoli 28 milijonov tolarjev - sicer pa se je za izplačilo dolgov iz stečajne mase prijavilo več upnikov.
Vsa zadeva ima pravzaprav že večletno zgodovino. Že leta 1999 je Jože Krabonja zaradi neplačila davčnih obveznosti državi dolgoval skoraj 10 milijonov tolarjev. Kljub temu da je uspel pridobiti hipotečni kredit v višini 7,5 milijona tolarjev, ta ni zadostoval za pokritje dolga, predvsem zaradi obresti, ki mu jih davčni urad, kot trdijo Krabonjevi in njihov svetovalec, ni niti odpisal niti omogočil začasnega moratorija nanje. Dolg se je tako seveda ves čas konstantno povečeval, kljub občasnim, sicer minimalnim poplačilom iz več opravljenih rubežev in dražbenih prodaj. Začarani krog večnega in vedno večjega dolga je v zadnji fazi pripeljal do uvedbe stečajnega postopka, ki ga je kot največji upnik zahteval ptujski davčni urad. Predmet prodaje na prvi dražbi, ki je bila 25. februarja letos, je Kra-bonjeva mesnica s kava barom v Gorišnici in kmetija s pripadajočimi zemljišči v Podgorcih. Po uradni ocenitvi naj bi bilo oboje vredno približno 54 milijonov tolarjev; ocenjena vrednost kmetije namreč znaša 28 milijonov, poslovnega objekta pa 26 milijonov tolarjev. Prva februarska dražba je bila neuspešna, saj ni bilo nobenega kupca, pričakovati pa je, da se bo premoženje Krabonjevih prodalo na drugi ali vsaj tretji dražbi,
seveda po precej nižji ceni od oce-nitvene vrednosti.
Zakaj je prišlo tako daleč, da bodo zdaj štirje Krabonjevi ostali brez strehe nad glavo, smo povprašali obe strani, tako Krabonje-ve kot davčni urad.
Krabonjevi opozarjajo na nepravilnosti
Zinka Krabonja, žena Ivana Krabonje, je v zvezi s tem povedala: "Že pred dvema letoma, ko je davčna služba prvič izvajala rubež pri nas, so se dogajale nepravilnosti. Saj dolga nismo in ne zanikamo, leta 2001 je namreč ponovno znašal okoli 12 milijonov, vendar smo ob rubežu, ki je potekal na čuden način, brez moževe prisotnosti, prosili, naj nam raje vzamejo in prodajo kakšno nepremičnino, recimo vikend in ne osnovnih sredstev za delo. Pa so nam zarubili in prodali prav te, torej mesarske stroje in opremo. Vrednost teh za-rubljenih stvari (šlo je za 27 kosov opreme in strojev) je bila ocenjena na približno 6,2 milijona tolarjev. Prva dražba, na kateri sta bila prodana dva stroja, je bila opravljena korektno, na drugi pa so večino teh stvari prodali za manj kot 180.000 tolarjev. Kot je razvidno iz dokumentov, je po odbitku vseh stroškov za poplačilo dolgov davčni službi ostalo okoli 36 tisoč tolarjev. Ta druga dražba tudi ni bila izvedena pravilno, saj kupec oziroma kupci niso vplačali varščine, kar je po zakonu nujno. Zaradi tega smo vložili pritožbo, vendar ni uspela. Potem so nam, po nakupu in opremi kombiniranega vozila za oskrbo strank z mesom, zarubili in po smešno nizki ceni prodali še tega. Tako smo ostali brez normalnih možnosti za na-
Ptuj • KTV na sodišču
daljnje delo in s tem tudi brez možnosti za poplačilo dolgov, ki so se vedno bolj kopičili in večali. Zdaj pač čakamo, da nam prodajo mesnico in streho nad glavo. Žalostno je, da sta sinova končala živilsko šolo in se ne bosta mogla zaposliti doma. Oba, z menoj vred, sta brezposelna in kot izgleda, bomo povrhu še brezdomci." Svetovalec Zlatko Kukovec, ki zastopa Ivana Krabonjo, je prav tako prepričan , da bi se vsa stvar lahko iztekla drugače, če bi imela davčna služba nekoliko več posluha za njihove težave: "Menim, da se je v zadevi Krabonja dogajal kup nepravilnosti s strani davčnega urada. Druga dražba opreme je bila izvedena nepravilno, poleg tega pa je vprašljiva smiselnost prodaje za-rubljenih predmetov po tako zelo nizki ceni. S tem se ne rešuje nič, niti se ne poplača dolg stranke niti se ne "zapolni" davčna oziroma državna blagajna. Neživljenjske so tudi izjemno visoke obresti in obračunavanje obresti na obresti, s čimer človek, ki je zabredel v dolgove, nima praktično niti najmanjše možnosti, da se iz njih kdaj izkoplje. Poleg tega bi davčna služba lahko, v skladu z možnostmi, ki jih ponuja zakonodaja, Krabo-njevim ob najemu kredita za poplačilo dolgov vsaj za 6 mesecev ustavila obračunavanje obresti, a tega ni storila. Napake se dogajajo tudi v sedanjem stečajnem postopku, saj Krabonjevim stečajni upravitelj ni dal na vpogled dokumentov, ki so jih predložili upniki in tako se sploh ne ve, ali so vsi zahtevki upnikov sploh upravičeni. Stečajni upravitelj je namreč vse terjatve kar priznal. Jasno je, da bodo Krabonjevi zdaj ostali brez vsega, vse skupaj je le še vprašanje
Tožba za ugotovitev ničnosti vpisa
Mestna občina Ptuj ne spoštuje odločbe ustavnega sodišča glede KTV Ptuj, s katero ji je bilo jasno povedano, da se sistem ni lastninil na podlagi določb zakona o gospodarskih javnih službah in z dnem uveljavitve tega zakona ni postal lastnina občine.
Predmet dražbe je tudi mesarija s kava barom
časa."
Davčni dolg ostaja do smrti
"Uvodoma moramo pojasniti, da smo po Zakonu o davčnem postopku dolžni varovati davčno tajnost in podatkov o davčnih obveznostih konkretnih davčnih zavezancev ne smemo posredovati javnosti. Iz tega razloga tudi ne moremo odgovoriti na zastavljena vprašanja, zakaj se je davčni urad odločil za uvedbo stečajnega postopka in ali ni bilo več druge možnosti za izterjavo dolga. Prav tako ne smemo posredovati podatkov o tem, kolikšen je dolg dolžnika do davčnega urada ter o tem, ali je dolžnik sploh poravnaval svoje obveznosti do davčne službe, in če jih ni, do kdaj jih ni in ali je bila dolžniku s strani davčnega urada ponujena kakšna druga možnost
za rešitev nastale problematike," je v odgovoru na naša vprašanja zapisal direktor republiške davčne uprave Stojan Grilj.
V nadaljevanju je pojasnil temeljne značilnosti vodenja postopkov za odpis davčnega dolga ter postopka prisilne izterjave, iz katerih je razvidno, da davčni urad ne more odpisati, odložiti ali dovoliti obročnega plačevanja davka na dodano vrednost, trošarin, davka od dobička iz kapitala, davka od dohodkov iz premoženja in davka na promet nepremičnin. Davčnega dolga torej ni možno izterjati le v enem primeru, ta pa je smrt dolžnika, ki nima nobenega premoženja.
Plačilo varščine na dražbah z zakonom ni predpisano
Postopki prisilne izterjave se ve-
dno začnejo z rubežem premičnega premoženja, šele če to ne zadostuje za poplačilo dolga, pridejo na vrsto nepremičnine. Prav takšen postopek je bil izveden tudi pri Krabonjevih. Postopek izterjave ima seveda določena pravila, ki jih Grilj pojasnjuje takole: "Zaru-biti se smejo le stvari, ki jih ima dolžnik v posesti. Izterjevalec lahko zarubi tudi stvari, za katere dolžnik izjavi, da so last druge osebe, a za to nima dokazov. V takšnih primerih je dolžnost izterjevalca opozoriti drugo osebo, da lahko pri sodišču vloži izločitveno tožbo, da bi dokazala lastništvo. V primerih, ko je prisilna izterjava otežena in je pri prvem običajnem postopku izterjave prišlo do fizičnega upiranja, groženj izterjevalcem ali kakšnih drugih oblik onemogočanja izvedbe postopka izterjave, lahko davčni organ zahteva tudi pomoč policije."
Plačilo varščine na dražbah pa z zakonom ni predpisano: "Zarub-ljene stvari so na dražbo dane z začetno ceno, ki je bila ugotovljena pri rubežu. Če začetna cena ni dosežena, se stvari prodajo za najvišjo ponujeno ceno, ki ne sme biti manjša, kot znaša polovica vrednosti, ugotovljene pri rubežu. Glede kupcev na javnih dražbah velja, da se marsikdo, ki je sicer zainteresiran za stvari oziroma predmete javne dražbe, ne želi pojavljati kot kupec ravno zaradi dejstva, ker gre za postopke prisilne izterjave pri dolžnikih. Zato je krog kupcev ponavadi zelo majhen, prav tako pa se lahko isti kupci pojavljajo tudi večkrat."
Dikciji zakona ne gre oporekati. In četudi je bilo mesarsko orodje Krabonjevih na dražbi prodano za veliko manj, kot je bila njegova polovična dejansko ugotovljena vrednost ob rubežu, kar po zakonu očitno ni pravilno, to v primeru Krabonjevih ne bo ustavilo stečajnega postopka in dražbene prodaje njihovega imetja. Druga dražba mesnice s kava barom in domačije v Podgorcih se odvija prav danes v prostorih Okrožnega sodišča na Ptuju.
SM
Lastniki so občani, ki so sistem zgradili. Mestna občina pa vztraja in ravna, kot da je izključni lastnik KTV sistema Ptuj. Trenutne razmere so takšne, da je rešitev možna le s posegom sodišča. Okrajno sodišče na Ptuju je 12. marca letos prejelo predlog za ureditev razmerij med solastniki in za sodno ugotovitev višine deležev ter izdajo odredbe, da se začasno, do ugotovitve deležev, prepove dokapitalizacija delniške družbe iz premoženjske bilance mestne občine Ptuj in do-pakitalizacija s stvarnim vložkom, ki predstavlja KTV sistem Ptuj. Te dni pa je bila vložena tudi tožba za ugotovitev ničnosti vpisa delniške družbe KKS, d. d., Ptuj v sodni register. Predlagatelja sta v obeh primerih Iniciativni odbor KTV Ptuj in Ingel.
Mestna občina Ptuj je ustanovila delniško družbo, pri čemer pa ni znano, katera sredstva je uporabila kot ustanovitveni kapital. Gre za sredstva v višini 6 milijonov tolarjev, ki jih je sicer najti v posebnem delu proračunu za leto 2004 v postavki kabelska televizija Ptuj - informativni program, to pa niso sredstva, predvidena za us-
tanovitev delniške družbe. Preko delniške družbe želi razdeliti 50 odstotkov delnic, čeprav je predmet stvarnega vložka celotno premoženje KTV sistema. V sistem delitve naj bi bili zajeti samo tisti občani, ki so v izgradnji sistema sodelovali do leta 1994, drugi pa ne, čeprav se je izgradnja nadaljevala tudi še po tem letu. Solastniki so vsi, ki so sistem izgrajevali, vsem mora biti pravica na deležih tudi priznana. Čeprav ni nobene pravne osnove, da je premoženje KTV vključeno v premoženjske bilance mestne občine oziroma četrti, se je to na Ptuju zgodilo. Po razlagi ministrstva za finance bi se še pred izključitvijo premoženja KTV iz že omenjenih bilanc morali ugotoviti dejanski deleži posameznih vlagateljev. Če so bile četrti in mestna občina soinvestitorice pri izgradnji kabelskega sistema, se v postopku prenosa tega premoženja na upravljalca pojavijo tudi kot soustanoviteljice kot vsaka druga fizična oseba, ki je prispevala pri izgradnji sistema. Ministrstvo za finance za ptujski primer tudi navaja, da je potrebno pred prenosom sistema na upravljalca sprejeti us-
trezne sklepe o izločitvi tega premoženja iz omenjenih bilanc.
Mestna občina ne more odločati o prenosu premoženja
V mestni občini so si ta postopek zamislili tako, da bo svet mestne četrti Ljudski vrt sklep o izključitvi premoženja KTV Ptuj iz premoženjske bilance MČ Ljudski vrt sprejel 13. aprila in ga s tem tudi prenesel na mestno občino Ptuj. Zatem bo ptujski župan dr. Štefan Čelan mestnemu svetu predlagal, da se vrednost KTV Ptuj izloči tudi iz premoženjske bilance mestne občine Ptuj in prenese na delniško družbo. Sočasno s tem bo določen tudi način razdelitve delnic. Sporno pri vsem tem je, da o prenosu ponovno odloča nekdo, ki ni lastnik, ker lastniški deleži še niso ugotovljeni. Ministrstvo za finance oziroma njen sektor za javno računovodstvo je v dopisu mestni občini tudi zapisalo, da v primeru, da krajevne skupnosti pri izgradnji sistema niso ničesar vložile v izgradnjo kabelske televizije, lahko dejansko stanje uskladijo s pravnim tako, da prenesejo
premoženje na upravljalca KTV, na primer na d. o. o., kar tudi ni v nasprotju z materialnimi predpisi. Iniciativni odbor prenosu oporeka, saj mestna občina ni titular in ni upravičenec za odločanje, komu bo premoženje prenesla. Zlasti pa oporeka prenosu premoženja na delniško družbo, ki jo je ustanovila sama občina.
Zaradi enostranskega ravnanja mestne občine Ptuj in da bi zaščitili lastnino posameznih vlagateljv v KTV sistem Ptuj, se je oblikoval Iniciativni odbor KTV Ptuj, ki ga vodi Boris Krajnc in v katerem so tudi ostali podpisniki pobude ustavnemu sodišču. Iniciativni odbor je dobil podporo 476 aktivnih naročnikov. Zaradi nasprotujočih si interesov med mestno občino Ptuj in občani, ker vsaka od nepravdnih strank različno pojmuje upravičenja na KTV sistemu Ptuj, zato tudi ni soglasja o načinu upravljanja, je nujno, da se ta razmerja vzpostavijo s pomočjo sodišča. Zato je bil 12. marca na Okrajnem sodišču na Ptuju vložen predlog za ureditev razmerij med solastniki in za sodno ugotovitev višine deležev ter za izdajo začasne odredbe
do ugotovitve deležev, s katero bi sodišče prepovedalo dokapitaliza-cijo delniške družbe iz premoženjske bilance mestne občine Ptuj in dokapitalizacijo s stvarnim vložkom, ki predstavlja KTV sistem Ptuj. V teh dneh pa je bila s strani iniciativnega odbora in operaterja Ingala vložena tudi tožba za ugotovitev ničnosti vpisa delniške družbe KKS Ptuj v sodni register na podlagi 41. člena zakona o sodnem registru, ker občina lahko ustanavlja samo javna podjetja po 20. členu zakona o lokalni samoupravi, kar pa delniška družba zagotovo ni, ustanovni kapital v višini 6 milijonov tolarjev, ki je bil vložen ob ustanovitvi družbe, z odlokom proračuna mestne občine Ptuj za letos ni bil predviden, ob tem pa mestna občina Ptuj ni izključni lastnik KTV sistema Ptuj in ne more nastopati v vlogi razdeljevalca premoženja, ki je last predvsem občanov, ki so sistem financirali, pri čemer je bilo vloženega tudi veliko prostovoljnega dela.
Zakon o varstvu osebnih podatkov ni bil kršen
Veliki pritiski se izvajajo tudi na kabelskega operaterja, ki mu vsiljujejo v podpis novo pogodbo, ki temelji na razveljavljenem odloku mestne občine Ptuj in nasprotuje ustavnim načelom in je nična oziroma jo celo odpovedujejo, pri tem pa spregledajo, da je bil po sklepu o oddaji javnega naročila iz decembra leta 2001 za operaterja izbran Ingel, pozvati bi ga morali
k podpisu pogodbe, vendar se to ni zgodilo. Pogodba bi se iztekla čez dve leti, glede na to ima Ingel, d.o.o., utemeljen interes sodelovati v sistemu kot operater še naprej.
V teh dneh pa je inšpektorat za varstvo osebnih podatkov pri ministrstvu za pravosodje izdal sklep, s katerim ugotavlja, da Ingel s tem, ko je položnicam za plačilo stroškov vzdrževanja KTV Ptuj priložil tudi dopise z izjavami, ki jih je pripravil iniciativni odbor KTV Ptuj, ni kršil določb zakona o varstvu osebnih podatkov. Obvestila z izjavami, ki jih je pripravil iniciativni odbor, so bila zgolj priložena, kar pomeni, da za pošiljanje obvestil z izjavami osebni podatki naročnikov sploh niso bili posebej uporabljeni, člani iniciativnega odbora niso imeli možnosti, da bi se seznanili z osebnimi podatki, saj je obvestila k položnicam priložil pogodbeni distributer. V obravnavanem primeru gre za takšno informiranje naročnikov oziroma uporabnikov sistema KTV, ki je nedvomno povezano z upravljanjem tega sistema, podpisniki izjav so se lahko prostovoljno odločili o tem, ali bodo izjave vrnili iniciativnemu odboru na sedež KTV Ptuj.
Stališča Iniciativnega odbora pozna tudi zastopnica mestne občine, vse v pričakovanju, da se sporno razmerje poskuša urediti na osnovi dialoga med občani, ki jih predstavlja Iniciativni odbor, in mestno občino Ptuj.
Ptuj • Tajnice in poslovne sekretarke
Studij na Ptuju
V soboto, 3. aprila, so imele tajnice in poslovne sekretarke Ptuja in okolice 8. redno skupščino. Ocenile so delo preteklega leta in si zadale nove cilje in naloge.
V poročilu je bilo največ poudarka na izobraževanju. V klubu imajo že prve diplomantke Visoke šole za poslovne sekretarje. Predsednica Zora Pliberšek jih je seznanila, da bo v šolskem letu 2004/05 možen vpis študija na Visoko šolo za poslovne sekretarje na Ptuju. Predsednica je po uspešnem štiriletnem vodenju predala vodstvo kluba kolegici Martini Jakomini. Da je ptujski klub poznan in spoštovan med ostalimi klubi, je bil dokaz udeležbe vseh klubov iz cele Slovenije.
Zora Pliberšek je v svojem poročilu povedala: "Ob prevzemu vodstva kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice leta 2000 sem si zadala cilj, da ga bom s pomočjo kolegic vodila čim bolj uspešno in v zadovoljstvo nas vseh. Želela sem, da bi vsi prišli do spoznanja, da je stanovsko druženje nekaj posebnega, da pripadamo neki sredini, timu. Le tako bomo dobro pripravljene na vse novosti doma in v družbi. Namen kluba ni članstvo, ampak aktivnost le-tega. Z viso-
ko motivacijo, odličnim znanjem in usposobljenostjo smo dosegle ugled, spoštovanje in visoko vrednost v družbi in na delovnem mestu. Danes je naš poklic cenjen, saj smo osebe, ki smo fleksibilne in strpne, se spoznamo na marketing, obvladamo psihologijo, znamo spremljati odnose v organizaciji, ustvarjamo pozitivno energijo, smo kulturno osveščene, poznamo zakonodajo, obvladamo poslovni bonton, sodobni pravopis, govorimo tuje jezike in se nenehno izobražujemo. Tako
Zora Pliberšek.
Foto: Arhiv
smo si ustvarile ugled doma in v svetu in naši načrti nas smelo peljejo naprej. Novemu vodstvu želim, da boste z enakim zanosom, z veliko poguma in dobro voljo to poslanstvo gojile naprej."
ur
Ptuj • Delavnice Medobčinskega društva invalidov
Delavnice ustvarjanja in predavanja
V novih prostorih Medobčinskega društva invalidov Ptuj na Potrčevi 15 na Ptuju, na tej lokaciji so dobro leto, so prejšnjo sredo v okviru delavnic ustvarjanja krasili velikonočna jajca.
V delavnicah ustvarjanja so krasili velikonočna jajca
Foto? MG
Udeležilo se jih je več kot deset članov, v trinajstih občinah na Ptujskem imajo okrog 750 članov. Velikonočne delavnice so bile prve delavnice, ki so jih letos izvedli. Načrtujejo jih še več, poudarek bo na ročnih spretnostih, kvačkanju, slikanju na steklo, izdelovanju papirnatih rož. Za delavnice ustvarjanja je med člani veliko zanimanje, je povedala koordinatorica posebnih
Ptuj • 10 ustvarjalnih let Cecilije Bernjak
Sporočilo sproščenosti in energičnosti
V Mestni hiši na Ptuju so 2..^ aprila odprli razstavo del ptujske ljubiteljske slikarke Cecilije Bernjak, članice Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj. Na ogled je postavila delček svoje ustvarjalnosti pod naslovom "10 ustvarjalnih let".
socialnih programov in hkrati predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj Zdenka Ornik. Letos bodo pripravili tudi več predavanj, največje zanimanje je za zdravstvena predavanja in za kulinariko. Predvsem pa je pomembno, da se skozi te oblike, ki jih izvajamo, poudarja predsednica, člani srečujejo in povezujejo za skupne cilje.
MG
oto: M(
Cecilija Bernjak je ena najdejavnejših ljubiteljskih slikark na Ptuju.
Ko je pred desetimi leti začela z aktivnim prenašanjem svojega doživljanja stvarnosti na platno, se je prvič samostojno predstavila v Mestni hiši na Ptuju, kamor se je sedaj po zaključenem nekem obdobju ponovno vrnila. Če bi svoje delo želela bolje predstaviti, bi potrebovala najmanj 50 del in večjo galerijo, a je tudi Mestna hiša pravšnji prostor, da se lahko ustvarjalci pred-
stavijo javnosti. "Slike moramo dati na ogled. V naši likovni sekciji nas je 41, pa nimamo niti svoje galerije, kaj šele prostor za druženje. V imenu ljubiteljske kulturne dejavnosti si želim, da bi občina za te namene v bodoče prispevala več," je na svoj srečni dan, ki ga je želela deliti z vsemi ljubitelji umetnosti, povedala slikarka Cecilija Bernjak.
Ustvarja v glavnem v oljni te-
Kidričevo • Dve zlati poroki
Veselo pri Andrejkovih in Kušarjevih
Na območju občine Kidričevo so v soboto, 20. marca, slavili kar dve zlati poroki; luštno in veselo je bilo pri Andrejkovih v Apačah ter pri Kušarjevih v Šikolah.
Foto: Langerholc	Foto Langerholc
Zlatoporočenca Angela in Ernest Andrejek iz Po„50 letih sta rekla DA Jožefa in Franc Kušar Apač.	iz Šikol.
hniki, tudi akril ji ni tuj. Slika krajino, figuraliko in tihožitja, sproščeno in energično.
Razstavo je odprl ptujski župan dr. Stefan Čelan, ki je tudi napovedal, da bo poslej v Mestni hiši na Ptuju še več prostora za umetnike. Mestno hišo namreč spreminjajo v eno samo razstavišče.
MG
Ob 12. uri sta v dvorani občine Kidričevo po 50 letih zakonskega življenja pred župana Zvonimirja Hloca stopila Angela in Ernest Andrejek iz Apač 235. Zlati ženin Ernest se je rodil 20. marca leta 1914 v St. Betlehemu v Severni Ameriki in je bil dolga leta zaposlen v kidričevskem Talumu, zlata nevesta, rojena Černo-ša, pa 29. aprila leta 1927 v Selah pri Celju in je vse življenje pridno gospodinjila ter skrbela za dve hčerki. Poročila sta se 17. oktobra 1953 na Jesenicah, danes pa ju razveseljujejo še štirje vnukci.
Ob 13. uri pa je bila zlata poroka v Cirkovcah, zlatoporočenca pa sta Jožefa in Franc Kušar iz Sikol 13. Zlati ženin Franc je bil rojen 29. novembra 1929 v Sikolah, zlata nevesta Jožefa pa 19. marca 1932 v Podovi. Poročila sta se 18. februarja 1954 v Račah, oba sta pridno delala na svoji kmetiji v Sikolah, v zakonu so se jima rodili trije otroci, v zrelih letih pa se pogosto veselita ob kar 7 vnukih.

Rabljena vozila
TIP
DAEWOO NEXIA 1.5 DAEWOO NUBIRAWAG. 1,6 FORD MONDEO 1,8 KAR. HYUNDAI PONY MEGANE AUT. CONF 1,6/16V MEGANE AUT. CONF 1,9 dCi MEGANE BREAK 1,9 MEGANE EXP. CON. 1,6/16V MERCEDES A 160 AVTOM. OPEL VEQRA 2,0 GL PEUGEOT 405 GL R CLIO DINAM. 1.2/16V R4GTL1,1
LETNIK CENA
1998
1998 1994 1991 2003 2003 2001 2002
1999 1991 1990 2003 1988
650.000 990.000 700.000 150.000 3.290.000 3.650.000 2.310.000 3.050.000 2.410.000 190.000 330.000 2.150.000 60.000
Testna vozila
LAGUNA GRA. PRIV. 2,0/16V 2002 4.400.000 MEGANE SEDAN 1,9 dCi 2003 4.010.000
R£\AIILT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105toCk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila]
petovi%yto
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
VOLKSWAGEN GOLF 1,416V EDITION 2000		2.150.000	KOV SREBRNA
RENAraiR5 CAMPUS	1993	180.000	BELA
PEUGEOT 307 2,0 HDI	2002	3.240.000	KOV SREBRNA
OPEL CORSA GUY 1,012V	1998	860.000	KOV MODRA
FIAT PANDA 1,0	1993	150.000	RDEČA
ŠKODA FEUCIA 1,3 LXI	1997	640.000	RDEČA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	1998	1.040.000	K0VVÉNJA
RENAnErTWING01,2	1998	840.000	BELA
PEUGEOT PARTNER 1,41	1998	1.070.000	BELA
RENAnErCLI01,2RN	1995	620.000	ZF,LF,NA
RENAUirR191,4RT	1994	420.000	RDEČA
AUDI 801,6	1991	550.000	KOV SIVA
PEUGEOT 4061,6 SL	1996	990.000	ZELENA
VOLKSWAGEN POLO VARIANT 1,6	1997	1.250.000	KOV MODER
RENAUHTWINGO 1,2 PACK	1995	640.000	KOVVIJOLA
PEUGEOT 4061,8 SL	1996	1.080.000	KOV /FI,F,NA
ŠKODA FEUCIALX	1996	460.000	BELA
ROVER 416 SI	1996	880.000	KOV MODRA
RENAUETRSTOPFUN	1993	230.000	RDEČA
RENAUIT LAGUNA 1,8 BT	1996	1.180.000	KOV MODROZFI,
RENAULT R5 TOP FUN	1993	250.000	KOV SIVA
KIA RIO 1,3	2002	1.450.000	KOV MODRA
CITROEN SAXO 1,0 i	1999	880.000	MODER
RENAUnrCLI01,6RT	1999	1.230.000	KOV SREBRNA
FIAT PUNTO 55 S	1998	820.000	KOV ZELENA
OPEL VECTRA 1,816V CD	1996	1.250.000	KOVVÉNJA
FIAT PUNTO 55 S	1999	890.000	RDEČA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLSI	1995	740.000	KOVVrjOLA
PEUGEOT 1061,0 XN	1998	770.000	RDEČA
RENAULT R 5 FIVE	1994	370.000	MODRA
PONUDBA
RABUKXIIl
VOZIL
Zncimko
FIAT PUNTO 75 RENAULT CLIO 1,4 RT ALFA ROMEO 145 1,6L FIAT STILO JTD DYNAMIC RENAULT SAFRANE ST 2,2 SI LANCIA KAPRA 2,0 TURBO BMW 325 COUPE FIAT UNCI,O FIAT TEMPRA 1,6 KIA SEPHIA1,5 SLX4V FORD ESCORT 1,6 CITROEN XANTIA 1,8 DAEWOO NUBIRA 1,6 KIA PRIDE 1,3 GLXI BMW 7301VB
aawa
mUPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tsl.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
SX, srebrn CZ, ES, 5V el. paket, SV DCZ, avt. klima 5V
SV, avt. klima klima, ABS srebrne barve mentalna barva ABS, prvi lastnik servo, CZ ei. stekia, CZ ES, CZ el. stekla usnje, klima
1997
1993 1995 2002
1994 1999
1993 2001
1994
1998
1994 1993 1998 1998
1995
790.000 430.000 670.000 2,990.000 890.000 1,990.000 1,290.000 890.000 360.000 910.000 490.000 490.000 850.000 630.000 1,990.000
Ugoden boncni kredit - loosing Storo zo novo - storo zo storo
www.radio-tednik.si
NAŠI CEMENTI SO BARVITI
Podjetje Lafarge Cement d.d. je del korporacije Lafarge, nesporno vodilnega svetovnega proizvajalca gradbenih materialov.
Z uvedbo enostavnih imen cementov želimo našim kupcem olajšati izbiro prave vrste cementa. Namesto uporabe zapletenih imen iz standardov recite cementu preprosto modri, črni, rdeči, zeleni ail sm. V bodoče vam tako izbira cementa ne bi smela povzročati preglavic.
Lafargeov cement v novi embalaži najdete v vsehi bolje založenih trgovinah z gradbenim materialom. Dodatne informacije so na voijo na naši spletni sirani: wmfw.cement-trb.si
/
LAFARGE
CEMENT
Cementarna Trbovlje
Leto praznovanja prinaša številna obdarovanja
v letošnjem letu je Mercator dopolnil 55 let svojega obstoja. Ob tej priložnosti smo pripravili številne dogodke, popuste, nagrade in presenečenja, o katerih vas bomo tekoče obveščali tako v našem prodajnem katalogu, reviji Mesec, na prodajnih mestih, spletni strani www.mercator.si kot tudi v splošnih tiskanih in elektronskih medijih. Priporočamo vam, da pazljivo sledite našim aktivnostim, kajti splača se praznovati z Mercatorjem. Prvi popusti vas že pričakujejo!
SU
Mer
rcator
Z vašo pomočjo smo opremili drugih 5 knjižnic.
Tušev Bisbni Kobičelf z vso računalniško opremo ter dostopom do Interneta smo postavili v knjižnicah v naslednjih krajih: Logatec, Kočevje, Maribor, Ptuj in Kotlje.
Dobrodelno akcijo je omogočil Tušev dobrodelni sklad skupaj z dobavitelji.

Kjer dobre stvari delamo vsi.
Vuzem, velika noč, pasha
Narava je odela spomladansko oblačilo
Večina tradicionalnih praznikov ima svoj izvor v religiji, tudi velika noč, največji in najstarejši krščanski praznik. Na veliko noč se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja, ki je vstal ponoči oziroma ob prvem jutranjem svitu. Po krščanskem pojmovanju naj bi z vstajenjem rešil svet, zato je tista noč res velika, ime za praznik "velika noč" pa v našem jeziku ustreza. Drugi evropski jeziki so prevzeli zvečine staro hebrejsko ime pasha, slovensko narečno pa je tudi vúzem.
Velika noč je v primerjavi z božičem, ki je določen po sončnem koledarju, označena po luninem in je vedno prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Cerkev veliko noč praznuje že od 4. stoletja dalje. Veliko noč so praznovali že Judje, kot praznik rešitve iz egiptovske sužnosti.
Ves postni čas, od pepelnič-ne srede do velike noči, spremlja veliko šeg in navad. Mnoge med njimi izvirajo še iz poganskih časov in so kasneje dobile krščanski pomen.
Cvetna nedelja obuja spomin na dogodek, ko je Kristus na oslici prijahal v Jeruzalem in so ga množice navdušeno sprejele s palmovimi in oljčnimi vejami. Še danes na ta dan blagoslavljajo velikonočne butare. Blagoslov zelenja je
prekril predkrščansko obredje, povezano s svetim rastlinjem, ki je pospeševalo rast, plodnost in odganjalo zle čare in druge nesreče. Cvetnonedelj-ska butara je tako sestavljena iz točno določenih, ponavadi sedmih vrst lesa.
Po cvetni nedelji se prične veliki teden. Prvi trije dnevi so še delovni, od četrtka dalje pa se življenje tudi na podeželju prične umirjati. Vse je podrejeno pripravam na veliko noč. To je čas čiščenja hiše in njene okolice, kajti za veliko noč mora biti vse urejeno in proč mora vsa navlaka, ki se je v dolgi zimi nabrala okoli domov. Nato se prične peka velikonočnih jedi. Ob sredah popoldne postavijo v cerkvah pri stranskem oltarju božji grob in na veliki četrtek za tri dni
povsod utihnejo zvonovi.
Velikonočne šege se na veliko soboto pričnejo tisti trenutek, ko se iz zvonika oglasijo zvonovi, ki so se po ljudskem verovanju vrnili iz Rima. Na veliko soboto zjutraj blagoslovijo v cerkvi vodo in ogenj, pomemben del opravil ta dan je tudi priprava jedi, ki jih bodo odnesli k "žegnu". Njegove sestavine, še ne tako dolgo nazaj so jih polagali v posebni jer-bas, imajo že iz zgodovine svoj simbolni pomen. To je zapisal v drugi polovici 17. stoletja že Valvazor. Tako predstavlja kos mesa Jezusovo telo, pirhi vstajenje ali ponekod kaplje Kristusove krvi, hren pa njegovo trpljenje ter žeblje na križu.
Ko je to na veliko soboto opravljeno, se prične tisti, nadvse prijetni praznični sobotni po-
poldan, ves v veselem pričakovanju. Še posebej lepo je, ko zvečer vse naokoli zagorijo velikonočni ognji, ki so jih ponekod razvrstili tako, da so imeli podobo križa ali monštrance.
Po jutranji maši in vstajenski procesiji ljudje hitijo domov pripravljat velikonočni zajtrk. Ko se z žegnom nahrani vsa družina, so ga deležne tudi živali, le mački ga ne dajo.
Velika noč je tako velik praznik, da v preteklosti ljudje niso hodili od doma, razen na polje. Šele velikonočni ponedeljek je bil čas sprostitve, ljudje, so se obiskovali "šli so v Emavs" s pirhi in drugimi dobrotami.
Praznovanje velike noči se je ponekod zavleklo vse do bele nedelje, ko se ta ciklus sklene.
Vida Topolovec
Voličina • Društvo Presmec
Jezusov prihod v Jeruzalem
člani društva Presmec vsako leto ob večjih cerkvenih praznikih poskrbijo za nekaj posebnega. Tako v adventnem času postavijo velik adventni venec, k pol-nočnici se odpravijo z baklami, postavljali pa so že tudi presmece velikane.
Člani društva Presmec so prikazali Kristusov prihod v Jeruzalem
Letos pa so se odločili in so prikazali pomen cvetne nedelje po svetopisemskem izročilu, ko je Kristus jahaje na oslici doživel navdušen sprejem množice.
Člani društva so se v nedeljo, 4. aprila, peš, oblečeni v apostole, v spremstvu Herbersteinove konjenice iz Dolgih Njiv odpravili proti cerkvi Sv. Ruperta v Vo-ličini. Med potjo proti cerkvi se jim je pridružilo veliko število ljudi.
Pred farno cerkvijo jih je sprejel domači župnik Tonček Fras, ki je blagoslovil "presmece". Po maši pa je sledil nastop Sloven-skogoriške godbe na pihala MOL iz Lenarta. Na prizorišče pa so skočili tudi padalci. Tradicionalna prireditev članov društva Pre-smec pa je v Voličino privabila veliko število obiskovalcev od blizu in daleč.
Zmago Šalamun
Polenšak • Pasijonska igra
Prikaz Jezusovega trpljenja
Prebivalci Polenšaka in okoličani so ponovno poskrbeli za praznično vzdušje. Potem ko že dve leti uprizarjajo Božično zgodbo, so se letos odločili še za večji projekt, in sicer za pasijonsko igro, v kateri prikazujejo Jezusovo trpljenje.
Zadnja večerja
Foto: MS
Na pobudo Rajka Janžekoviča, ki igra tudi glavno vlogo, igra še 57 domačinov. Vaščani so si razdelili vloge in v januarju začeli z vajami. Poskrbeli so za sceno in vse potrebno ter privabili še dodatnih dvajset ljudi. Prizorišče je v naravnem okolju, in sicer ob vznožju hriba farne cerkve. Prizori v igri se tesno naslanjajo na križev pot in ga ponazarjajo v živi, neposredni obliki. V dramatični igri se vrstijo prizori na Oljski gori, kjer Jezus trpi krvavi pot, sprevod z ujetim Kristusom, bičanje, kronanje s trnovo krono, prizor pred Pilatom in križanje. Premierno so pasijon uprizorili v nedeljo zvečer, ko si ga je ogledalo veliko število gledalcev. Ponovitvi pa sta še v soboto in v ponedeljek ob 20.30.
Tudi tokrat smo se lahko na Po-lenšaku prepričali, da povezanost med krajani in žrtvovanje mnogih prostovoljnih uric pripeljejo do uresničitve tako velikih projektov. S tem pa so sebi in obiskovalcem obogatili praznike.
Marija Slodnjak
Od tod in tam
Ptuj t Tušev bistri kotiček
V ponedeljek so predstavniki družbe Tuš, d.o.o., Knjižnici Ivana Potrča Ptuj podarili najsodobnejšo opremo za mladinski oddelek knjižnice. Kot je dejal direktor družbe Aleksander Svetelšek, seje družba odločila v letošnjem letu postaviti "Tušev bistri kotiček' v petnajstih slovenskih knjižnicah, donacija pa je namenjena tudi ptujski knjižnici. S kotički želijo otrokom omogočiti boljši dostop do znanja, interneta in tudi zabave ter tako vzpodbuditi razvoj njihovih sposobnosti in kakovostnejšega preživljanja prostega časa. Za to donacijo so dobili tudi zahvalo Ministrstva za kulturo.
Odprtja Tuševega bistrega kotička se je s strani Tuša udeležila tudi Leonida Pintar, ki je vodja tega projekta, za donacijo pa sta se zahvalili direktorica ptujske knjižnice Tjaša Mrgole Jukič in vodja mladinskega oddelka knjižnice Liljana Klemenčič. Učenci osnovne šole Olge Meglič iz Ptuja so pripravili krajši kulturni program. (FL)
Lenart t Razstavlja Angelika Fink
Foto: ZŠ
V petek je bila v Avli Jožeta Hudalesa, v prostorih Občine Lenart, otvoritev razstave slik Angelike Fink iz avstrijske Lipnice. Za glasbeno spremljavo na klavirju je poskrbela Maja Vogrinčič.
Angelika Fink že mnogo let živi v Lipnici. Njene slikarske začetke je navdihnila barvna slikovitost pokrajine. Dela so bila najprej dekorativno ornamentalna, kmalu so poteze čopiča postale samozavestne in drzne, v čistih intenzivnih barvah. Opazovalca slik fascinirajo skrivnostne, v prostoru lebdeče, pogosto samo nakazane figuralne teme poleg ekspresivnih dinamičnih kompozicij. Slikarka je avtodidakt, njen umetniški razvoj od umirjenih do temperamentno oblikovanih del obeta še mnogo zanimivih stvaritev.
Zbranim je spregovoril tudi lenarškipodžupan Karl Vogrinčič: "Naključje je hotelo, da smo se srečali na poslovnem področju in govorili tudi o kulturi, ko je Angelika Fink sprejela povabilo, da razstavi svoja dela v našem mestu. Nocoj smo odprli mednarodno razstavo slik, 6. maja, ko bo razstava zaključena, pa bomo že v EU in v Štajerski regiji. Veseli smo, ker že sedaj delamo kot prijatelji in z vstopom v EU ne bo presenečenj.' (ZŠ)
Majšperk t Dan odprtih vrat
Policijska pisarna v Majšperku je bila odprta že leta 1997. V prvem letu dela je pomoč policije poiskalo 13 občanov, lani pa že 88. "Policijske pisarne pomenijo posebno obliko dela policijskih postaj. V prvi vrsti so namenjene preventivni dejavnosti, le v nujnih, izjemnih primerih pa tudi represivnim ukrepom," je pojasnil vodja majšperškega policijskega okoliša Franc Šalamun.
Dan odprtih vrat policijske pisarne so še najbolje izkoristili osnovnošolci, ki so v pogovoru s policisti izvedeli marsikaj zanimivega o delu policije pa tudi o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki se bodo odločili za ta poklic. (SM)
Maribor t Razstava jubilantov
V Mariboru, v prostorih društva likovnih umetnikov, razstavljajo letošnji jubilanti, med njimi je tudi ptujski slikar Jože Foltin, ki bo letos slavil svojo šestdesetletnico. Tokrat razstavlja pet svojih olj. Kot sorazstavljavci so se mu pridružili še Milena Houška Pavlin z akvareli in olji, Dana Kočica z akrili na platno, Ervin Kralj z akvareli, Peter Vernik z akrili in olji na platno ter kiparka Vlasta Zorko. (Fl)
Foto: Fl
Foto: ZŠ
Foto: ME
Krško • »Mladi in kmetijstvo« 2004
Znova slavili domačini
V soboto, 27. marca, se je v Krškem odvilo sklepno državno tekmovanje Mladi in kmetijstvo 2004.
Organizatorji, Društvo podeželske mladine Kr{ko, KGZS in KGZ Novo mesto, so ob 14. uri organizirali dobro obiskano okroglo mizo z naslovom: "Evropski strukturni skladi". Prisotni gostje, minister Franc But, Peter Vrisk, Martin Mavsar in Janja Kolkalj Pro{ek z MKGP, so najprej predstavili ukrepe leto{njih neposrednih plačil v kmetijstvu, nato pa še evropske strukturne sklade, na katere se bo možno v prihodnjem obdobju prijaviti pod pogoji, ki bodo zahtevani v razpisni dokumentaciji.
Na tekmovalnem delu kviza je v nadaljevanju sodelovalo 11
ekip iz vse Slovenije. Odgovarjali so na tri tematske sklope vprašanj, in sicer: Varna sečnja v gozdu, Mladi čebelarji in umetnost govora. Dodatno gradivo, ki so ga tekmovalci morali predelati za nastop na državnem tekmovanju, se je nanašalo na brošuro Turistični vodnik po občini Krško. Po napetem razpletu tekmovalnega dela je ponovno slavila domača ekipa iz Krškega, ki pa zaradi ponovne zmage v naslednjem letu ne sme več organizirati državnega tekmovanja. Le-to bo tako v Moravčah, saj je ekipa iz tega kraja zasedla drugo mesto. Tretje mesto je
zasedla ekipa iz Šentjerneja. Izjemno navijaško vzdušje v dvorani kulturnega doma Krško je bilo odraz številnih navijačev iz vse Slovenije, pohvaliti pa gre tudi splošen pristop in organizacijo DPM Krško, za katero se vidi, da imajo bogate izkušnje tako v tekmovalnem kot v organizacijskem smislu. Večer so zaključili z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo bogatih nagrad, ki so jih prispevali sponzorji iz vse države, ter pogostitvijo vseh tekmovalnih ekip z njihovimi mentorji.
Jože Murko jr.
KGZ Ptuj,
Kmetijska svetovalna služba
Sobetinci • Iz lovskih vrst
Opažajo povečanje krivolova
Na zadnjo marčevsko soboto so pregled dela za minulo leto opravili tudi člani Lovske družine (LD) Markovci.
Kot je razvidno iz poročila starešine Viktorja Cvetka, se je v minulem obdobju v lovišču LD Markovci precej povečal stalež male divjadi, kar je rezultat nekajletnih prizadevanj in vlaganja divjadi v lovišče. Sicer pa so v minulem letu člani LD Mar-kovci sanirali ostrešje svojega lovskega doma, organizirali tradicionalno prvomajsko prireditev s strelskim tekmovanjem in se udeležili sejma o lovstvu v Gornji Radgoni. Po besedah gospodarja Janeza Horvata je delo v LD Markovci potekalo po ustaljenem programu. V prvi vrsti je bilo delo lovcev namenjeno varstvu in gojitvi divjadi ter izboljšanju življenjskih pogojev za divjad. ^"V minuli sezoni je bilo organiziranih 11 skupnih lovov v manjših skupinah in dva lova na lisice. Poudariti moram, da
Funkcijo mandatarja LD Markovci so tamkajšnji lovci ponovno zaupali Viktorju Cvetku. Ta je obljubil, da bo v roku 14 dni sestavil upravni odbor, ki ga bodo potrdili na bližnjem izrednem občnem zboru.
opažamo povečanje krivolova, veliko škodo v lovišču pa nam povzročajo tudi klateški psi in mačke," je povedal Horvat in do-
dal, da nameravajo v letošnjem letu v prvi vrsti nekaj dela posvetiti zasaditvi nizkega grmičevja na njivah in zasaditvi remiz. Sicer pa bodo nadaljevali s svojim ustaljenim programom, ki vključuje organizacijo prvomajske prireditve in strokovne ekskurzije, vlaganje divjadi v lovišče in urejanje okolice lovskega doma.
Ob izteku občnega zbora so prisotni razrešili dosedanje vodstvo in z veliko večino za mandatarja ponovno potrdili Viktorja Cvetka. Vodstvo LD Markovci je podelilo tudi priznanja in zahvale za zaslužno delo svojih članov, s strani lovcev pa je bilo izrečeno tudi obžalovanje, da se njihovega zbora kljub povabilu niso udeležili predstavniki Zveze lovskih družin Ptuj, policijske postaje in pa občine Markovci.
Mojca Zemljarič
Ljutomer • Letni zbor Gasilske zveze
V lanskem letu 24 intervencij
Gasilska zveza Ljutomer je redni letni občni zbor pripravila v gasilskem domu v Mali Nedelji v občini Ljutomer, udeležili pa so se ga delegati iz 27. prostovoljnih gasilskih društev iz občin Ljutomer, Veržej in Razkrižje.
^"V prvem letu mojega mandata je bila prioriteta priprava poslovnikov in imenovanje komisij, poseben poudarek pa smo namenili zmanjševanju obega organov zveze, s tem pa pridobivanju na racionalizaciji in učinkovitosti. Na področju gasilske javne službe smo si prizadevali zagotavljati sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti v skladu z merili, nenehno pa smo tudi usposabljali tako gasilce kot tudi nižje gasilske častnike ter častnike," je o pomembnejših delih v letu 2003 spregovoril predsednik Gasilske zveze Ljutomer Franc Jurša, poveljnik omenjene zveze Andrej Trstenjak pa je v svojem poročilu zapisal: "Letnih pregledov prostovoljnih gasilskih društev se je udeležilo
Foto: Miha Soštart
Predsednik Gasilske zveze Ljutomer Franc Jurša (levo) in poveljnik Andrej Trstenjak sta predstavila delo v prvem letu svojega mandata.
skupno 57 enot, na tekmovanju naše gasilske zveze v Ljutomeru je sodelovalo 24 enot, na regijskem tekmovanju mladine v Ver-žeju je bilo 45 enot, na regijskem članskem tekmovanju v Ljutomeru pa skupno kar 56 enot. V lanskem letu smo imeli 24 intervencij, na katerih je sodelovalo 154 gasilcev, stroški intervencij pa so znašali okrog dva milijona tolarjev" Tudi v letošnjem letu bodo v Gasilski zvezi Ljutomer pripravili številna usposabljanja za gasilce, letne preglede prostovoljnih gasilskih društev, spust s čolni po reki Muri, srečanje gasilskih veteranov, tri ekipe se bodo udeležile državnega gasilskega tekmovanja, tabor Mladi gasilec pa bo v Bodislavcih.
MŠ
Ljutomer • 10. društveno ocenjevanje vin
Najvišja ocena kar 19,78 točke
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je v prostorih mestne hiše v Ljutomeru pripravilo jubilejno, deseto ocenjevanje vina.
Sedemčlanska komisija je v Ljutomeru ocenila 116 vzorcev.
Vinske vzorce je ocenjevala sedemčlanska komisija pod vodstvom častne občanke Ljutomera dr. Slavice Šikovec. Komisija je ocenila 116 vinskih vzorcev, z najvišjo oceno pa se lahko pohvali Borut Prapotnik s Koga, katerega šipon — ledeno vino je prejel 19,78 od možnih 20 točk.
Pri vinu zvrst je slavilo Vinogradništvo družina Kos iz Klju-čarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru (18,14 točke), šipon Vinogradništvo družina Kos iz Ključarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru (18,24), laški rizling Jože Slavinec iz Mihalovcev pri Ivanjkovcih (18.38), zeleni silvanec Marjan Kolenko iz Ljutomera (18,14), beli pinot Franc Lipovec iz Cezanjevcev v občini Ljutomeru (18,22), chardonnay
Vinogradništvo Krampač iz Koprive v občini Ljutomer (18,22), sivi pinot Dveri Pax intrantibus, d.o.o., iz Poličkega vrha pri Jare-nini (18,52), renski rizling Emil Trop iz Lahoncev pri Ivanjkovcih (18,46), souvignon Henrik in Robert Sahornik iz Lahoncev pri Ivanjkovcih (18,42), traminec Ivan Herceg iz Hrvaške (18,30), muškat otonel Vinogradništvo Krampač iz Koprive pri Ljutomeru (18,24), rumeni muškat Vinogradništvo družina Kos iz Ključarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru (18,44), laški rizling — pozna trgatev - Anton Makovec iz Ljutomera (18,34), sivi pinot — pozna trgatev - Vinogradništvo družina Kos iz Klju-čarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru (18,44), renski rizling
—	pozna trgatev - Anton Makovec iz Ljutomera (18,18), laški rizling — izbor - Anton Makovec iz Ljutomera (18,70), chardonnay
—	izbor - Vinogradništvo Oz-mec iz Ilovcev v občini Ljutomer (19,12), sivi pinot — izbor -Franc Žličar iz Ljutomera (19,06), kerner — izbor - Vinogradništvo družina Kos iz Ključarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru (18,92), rumeni muškat — izbor-Vinogradništvo družina Kos iz Ključarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru (18,94), šipon — jagodni izbor - Franc Grlica s Koga (19,32), šipon — ledeno vino -Borut Prapotnik s Koga (19,78) in laški rizling — ledeno vino -Vinogradništvo Krampač iz Koprive v občini Ljutomer (19,52).
Miha Šoštarič
Cirkulane • Po sledeh ankete o poznavanju Haloz
V Haloze najraje na trgatev
Ljubljansko gospodarsko razstavišče je od 19. do 23. marca gostilo Sejem počitnic, na katerem se je predstavilo tudi podjetje Halo iz Cirkulan.
"Za obiskovalce smo pripravili tri medsebojno povezane sklope ponudbe iz našega območja, in sicer Galerijo vin Halo, halo-ške turistične programe in darilni program z embalažo za vina in izvirnimi spominki iz Haloz," je povedal Jernej Golc.
Predstavitev pa so v podjetju Halo izkoristili tudi za zanimivo anketo, ki so jo izvedli med naključnimi obiskovalci in s katero
so poskušali ugotoviti, koliko Slovenci Haloze sploh poznajo, po čem so najbolj znane in kaj je tisto, kar bi jih najprej in najbolj privabilo v ta del države. Rezultati so pokazali, da je večina (43 odstotkov) anketirancev bila nazadnje v Halozah precej let nazaj, 28 odstotkov jih sploh še nikoli ni obiskalo našega vinorodnega okoliša, 27 odstotkov pa jih prihaja pogosto. Na vpraša-
Foto: PRJ-Halo
Na ljubljanskem razstavišču so se s svojo ponudbo pod okriljem podjetja PRJ Halo predstavili tudi haloški turistični ponudniki.
nje, kaj bi jih najbolj pritegnilo v Haloze, si je prvo mesto med možnostmi priborila trgatev, veliko je tudi takšnih, ki jih zanimajo okoliške znamenitosti, nemalo bi se jih odločilo za romanje in de-gustacije vrhunskih haloških vin, nekoliko manj tistih, ki bi prišli v Haloze zaradi domačih kulinaričnih specialitet, še najmanj privlačna možnost pa se je anke-triranim zdel pohod po haloški vinsko-turistični cesti.
Med haloškimi vini je Slovencem, vsaj gelde na rezulate ankete, najbolj poznan rumeni muškat, na drugem mestu se je znašel haložan, potem pa si po številu glasov sledijo traminec, laški rizling, beli pinot, renski rizling, sivi pinot itd. Najmanj poznan pa je chardonnay.
Čeprav rezultati ankete niso popolnoma točno merilo poznavanja haloških specialtet in zanimivosti, pa vendarle kažejo, da bi morda več pozornosti in promocije bilo treba nameniti trgatvam kot obliki turistične ponudbe, saj so vinsko-turistične ceste že nekoliko zastarela, predvsem pa preveč množično izrabljena oblika privabljanja gostov, ki vse bolj izgublja na svoji moči in učinku.
SM
Ptuj • Prostorske težave v kulturi
Vojašnica za kulturne zavode in dejavnost mladih
Prvega aprila je župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan sklical delovni sestanek vseh, ki so izrazili željo, da bi svojo dejavnost nadalje razvijali v prostorih ptujske vojašnice, ki bo predvideno v juliju prostore izpraznila.
Sestanka so se udeležili predstavniki vseh kulturnih zavodov, predstavniki društev, nekaterih izobraževalnih ustanov, predstavniki mladih in nekateri občinski svetniki. Kot smo že zapisali v Štajerskem tedniku, bo Ministrstvo za obrambo predalo vojašnico v upravljanje Ministrstvu za kulturo. Ptujski kulturni delavci so se povezali in pripravili predlog koriščenja teh prostorov, pri čemer bodo imeli prednost kulturni zavodi, ki jih financira država—Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zgodovinski arhiv in Pokrajinski muzej Ptuj. Z minimalnimi stroški je
možno urediti upravne in delovne prostore za ptujsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki bi s tem dobil dovolj prostora za sedanji arhiv in sprejem dodatnega gradiva, ki ga po zakonu mora sprejeti. Tudi Pokrajinski muzej Ptuj nujno potrebuje depoje za arheološki material, ki ga je preko milijon kosov in ga je potrebno pokazati ljudem, saj so po besedah ptujskega arheologa sedaj tudi najlepši arheološki deli skriti očem.
Skupaj z Zvezo kulturnih društev, ki išče prostore za deja-
vnost ansamblov, bi se lahko reševala prostorska problematika mladih. Pri tem ni nobene bojazni, da bi se s to dejavnostjo v soseščini povečal hrup, saj prostori omogočajo takšno dejavnost, da ne bo moteča za okolico. Sedaj nekateri ansambli delujejo v prostorih Narodnega doma na Ptuju, domala v centru mesta, a ta dejavnost ni moteča.
V prostorih ptujske vojašnice naj bi delovala tudi Ljudska univerza, dodatne prostore za dejavnost pa naj bi dobila tudi Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj.
Ormož • Uspešna debatna dejavnost
Zmaga jezičnih gimnazijcev
Nedavno so na Gimnaziji Ormož gostili in osvojili srednješolski regijski debatni turnir, ki se ga je udeležilo deset ekip. Poleg dveh ekip domačinov so argumente soočili tekmovalci iz Ljutomera, Brežic, Ruš in Maribora. Anej, Nina in Nino so bili najboljši.
Debatna dejavnost na slovenskih srednjih šolah poteka že osmo leto, na ormoški gimnaziji pa so z njo pričeli v minulem šolskem letu. Že takoj na začetku so bili uspešni, saj so zasedli tretje mesto v regiji. Letos, oboroženi z izkušnjami, so si izborili prvo mesto v regiji. Poleg zmagovalne ekipe so nastopili še Jožica, Mitja in Denis in za las je manjkalo, da bi se v finalu srečali obe ormoški ekipi. V Sloveniji deluje okrog 40 debatnih klubov, v katerih sodeluje nad 700 mladih, združenih pod okriljem
društva Za in proti, zavod za kulturo dialoga.
Debaterji se vse leto pripravljajo na nastop, soočajo mnenja, predvsem pa iščejo številne podatke, ki bi podprli njihove trditve. Štejejo namreč le argumenti. Na ta način se naučijo uporabljati številne vire informacij. Ekipe štejejo po tri člane in vsak ima svojo funkcijo, natančno določen in časovno omejen nastop. Vsako leto debatirajo na določeno temo. Letos je tekla debata o trditvi Država bi morala uvesti verouk v javno šolo. Lani so de-
batirali o Natu in ali bi se morala Slovenija vključiti. Zato morajo biti srednješolci precej dobro poučeni o aktualnih dogodkih in jih redno spremljati. Na debati se predstavijo v za in proti vlogi ter improvizaciji na neznano temo. Pri tem ne gre za to, da bi zagovarjali svoje lastno mnenje, gre za razvijanje kritičnega mišljenja, strpnost, trening javnega nastopanja in argumentiranega govora. Gre za timsko delo. Debato dveh nasprotnih ekip, ki se lahko tudi navzkrižno izprašuje-ta, ocenjujejo sodniki, debaterji pa so veseli tudi podpore publike, ki jim nudi potrebni odziv
Prostora je precej, primerni prostori so tudi za ateljeje ptujskih slikarjev, iz dela sedanje jedilnice pa je možno narediti tudi primerno razstavno galerijo.
Župan je na sestanku razmišljal tudi o globalni ureditvi prostora sedanje vojašnice in Panorame v smislu "Maksi mun-dusa" - Grič dobrega, pri čemer gre zgolj za ideje v smislu celostnega bodočega turističnega razvoja Ptuja, ko naj bi bil sedež Panonskih term na Ptuju.
V vsakem primeru bo Ptuj dobil vojašnico brez doplačila zgolj, če bo namenil dejavnosti v njej za kulturo, saj se le-ta prenaša na kulturno ministrstvo.
Za koordinatorko med kulturnimi ustanovami in mestno občino Ptuj so na delovnem srečanju imenovali Natašo Petrovič iz območne enote sklada za kulturne dejavnosti, za dokončni operativni načrt izrabe prostorov vojašnice pa bo občina k sodelovanju povabila tudi Bistro Ptuj. V torek se je župan MO Ptuj o prostorih v vojašnici pogovarjal z ministrico za kulturo Andrejo Rihter.
Franc Lačen
Debaterji so povedali, da so se veliko naučili, predvsem logičnega sklepanja, ki jim koristi pri vsakdanjem življenju. Pomembna je tudi pridobljena samozavest pri nastopanju, kultura dialoga, splošna razgledanost.
Razglasili so tudi najboljšega govorca, ki so bili tokrat kar trije - isto število točk so namreč dosegli vsi trije člani zmagovalne ekipe - Anej, Nina in Nino. Vse se je izteklo tako lepo, da je že skoraj kičasto, so bili vsi skupnega mnenja.
Debate potekajo tudi v tujem jeziku. Mentorica angleške skupine, ki jo sestavljajo .Anej, Jožica in Alen, pa je Nina Cerkvenik.
Čeprav je vsaka ekipa kot vstopnico za boljše delovanje malih sivih celic s seboj prinesla pecivo, so hvaležni za pomoč domu starejših občanov, kjer so skuhali kosila za vse udeležence tekmovanja.
Minulo nedeljo so se ormoški gimnazijci udležili še debate na državni ravni in odnesli šesto in 20 mesto v konkurenci 22 ekip.
vki
Foto: vk
Brez debate pri njih ne gre: Denis, Nina, Anej, Jožica, mentorica Renata Bezjak in Nino. Na sliki manjka Matej.
V	Gimnaziji Ormož potekajo te dni živahne priprave na najrazličnejša tekmovanja, tabore, izmenjave dijakov. Ravnateljica Sonja Posavec je zadovoljna, da imajo na njihovi mladi gimnaziji že dva naslova najboljših v državi - rokome-taši in strelci. Pri številnih dejavnostih pa je v veliko pomoč posluh Občine Ormož in domala vsega gospodarstva, ki le redko odreče sponzorsko pomoč za različne dejavnosti.
V	naslednjih dneh bo še ena takšnih. Anej Ivanuša in Mateja Munda bosta za teden dni odpotovala na evropski dijaški parlament. Anej bo sodeloval v komiteju za zdravstvo, varstvo potrošnikov in okolje v Varšavi. Parlament sestavlja okrog 200 dijaških parlamentarcev iz vse Evrope. Mateja pa bo zasedala v Luxemburgu. V projektu sodeluje skupno 10 Slovencev iz gimnazij Ljutomera, Ormoža in Ptuja.
Ptuj • Art kino KPS
Dogville - pasje mesto
V soboto, 10. aprila, ob 18. uri bo v okviru projekta Kluba ptujskih študentov Art kino na platnu Mestnega kina Ptuj ena največjih svetovnih art uspešnic zadnjih let.
Gre za film Dogville danskega režiserja Larsa von Trierja, ki se ukvarja z izjemno aktualno družbeno-politično problematiko, glavno vlogo v njem pa igra nepozabna Nicole Kidman.
Lars von Trier, rojen leta 1956 v Kobenhavnu, je že vrsto let
eden najpogumnejših, najbolj provokativnih in hkrati najbolj priljubljenih svetovnih režiserjev. Po diplomi na filmski akademiji je sprva režiral televizijske oglase in videospote, od Evrope naprej pa na cannskem festivalu redno pobira najvišje nagrade.
Nicole Kidman je v Dogvillu odigrala eno svojih najboljših vlog.
Leta 1995 je skupaj s Thomasom Vinterbergom podpisal znameniti filmski manifest Dogma 95.
S Plesalko v temi je zmagal v Cannesu, slovensko občinstvo pa se ga dobro spomni vsaj še po filmih Idioti in Lom valov.
Zgodba filma se odvije v Združenih državah Amerike med depresijo tridesetih let. V zakotno vasico Dogville se zateče lepa Grace (Nicole Kidman), ki menda beži pred skupino gangsterjev in prosi maloštevilne prebivalce za zatočišče. Tem hitro postane jasno, da je dekle na begu, zato jo hočejo nagnati, toda na predlog mladega Toma ji v zameno za pomoč pri vsakdanjih opravilih ponudijo začasno zatočišče ...
Nina Milosič
Tednikova knjigarnica
O^ kilogramih in ločevanju
časi so taki, da se tudi v tej Tednikovi rubriki, ki je praviloma namenjena knjigam in vsemu, kar se branju pritika, ne moremo izogniti drugi najpomembnejši stvari na svetu. Za prvo pomembno nepomembnost velja nogomet, za drugo pa mislim, da je hujšanje in posvečanje telesnemu izgledu. Samo odprite pomladanske izdaje revij in časopisov! Povsod lahko najdete navodila za topljenje maščobe, za telesno vadbo, ki splošča trebuhe in dviga zadnjice, recepte za pripravo čudežnih redukcijskih jedi ... članki so prepolni ilustracij zdravih, vitkih, gibkih in srečnih ljudi. Ko bi le toliko pozornosti posvečali širjenju obzorij duha in bralni kulturi, medčloveškim odnosom, razumevanju živali in narave, kulturi bivanja in umetnosti na sploh! A je tudi res, da je okroglih, preobilnih in okornih ljudi vseh starosti vedno več in da je telo posoda duha. Torej je umestno zvoniti na vse zvonove, da bo narod krepak in zdrav, saj je preventiva pred kurativo. Ljudem pa ob zmanjšanih zdravstvenih možnostih preostaja davno spoznanje o skrbi za zdravje, preden izbruhnejo bolezenske posledice nezdravega življenjskega sloga.
Med revijami, ki se zgledno in celoletno ukvarjajo z zdravim načinom življenja, je prav posebna in edina RINA, ki ji je založniško mesto Ptuj ter je tudi zato, po domoznansko, vredna pozornosti. Velja poudariti, da je zadnje desetletje vzniklo veliko število novih revij na Slovenskem, a so imele mnoge kratek rok trajanja ali pa so omejene na ozek krog bralcev. V mislih imam predvsem izvirne slovenske izdaje, kamor sodi tudi revija Rina, ki nastaja v založništvu Katarine, d.o.o., z urednicami Bredo Hrobat, Mojco Poljanšek in Ireno Sutlič. Le-te so svoje izdajateljske sposobnosti potrdile že z revijo Katarina, specializirano za osnovnošolske učitelje.
Rina, ki ji je sonaslov Življenje in kilogrami, je zakoračila v peto leto izhajanja in ji je naklada zavidlijvo narasla na 15.000 izvodov, ki so dostopni po vsej Sloveniji. Rina izhaja dvomesečno, je oblikovno privlačna in pregledna ter strokovno podprta. Hvalevredno je vsebinsko kazalo za naslovno stranjo, kjer so pod naslovi člankov tudi kratki predstavitveni zapisi. Avtorji Rininih člankov so zdravniki, dietologi, terapevti, psihologi, ^športni pedagogi in trenenrji, sociologi, delovni terapevti... seveda pa je podprta tudi z reklamnimi članki, ki predstavljajo pre-hranske, kozmetične, oblačilne linije, namenjenje polnim postavam in zdravemu življenjskemu načinu.
Uredništvo Rine je pred kratkim založilo posebno izdajo revije: priročnik 90—DNEVNA LOČEVALNA DIETA. Knjiga je pravzaprav kuharica z recepti za trimesečni shujševalni program. Le-ta je na začetku predstavljen in temelji na ločevanju škrobnih in proteinskih sestavin obrokov. Recepti so razvrščeni dnevno po posameznih obrokih, štetje knjižnih strani je hkrati štetje shujševalnih dni. V uvodnih navodilih, kratkih in jedrnatih, avtorji ničesar ne obljubljajo, le poudarjajo, da natančno izvedena dieta spremeni metabolizem, telesno presnovo in omogoča trajno rešitev odvečne teže. Ta priročnik je eden redkih, ki jasno pravi: MANJ KO BOSTE POJEDLI, VEČ BOSTE SHUJŠALI in še dodaja, da je najustreznejša strategija hujšanja in ohranjanja telesne teže zmanjševanje vnosa kalorij ob hkratnem precejšnjem povečanju telesne aktivnosti. Koliko je diet, ki obljubljajo hujšanje brez posebnega odrekanja!
Zraven KATARINE, d.o.o., ima Ptuj še eno uspešno vseslovensko izdajateljsko skupino IN OBS MEDICUS, ki izdaja prevodno poljudno medicinsko literaturo, ki je bila pred tednoma predstavljena v knjigarnici.
Liljana Klemenčič
Pa brez zamere
Vse dobre stvari so tri
Pomladna veselja v deželici pod Alpami
V deželo prihaja pomlad. Travniki so naenkrat bolj zeleni, perjad po drevju je zvišala svoje čebljanje za nekaj decibelov, sadno drevje se že pripravlja na pomladanski juriš brstenja in cvetenja, pajčevine, ki jih nosi veter in se ti tako rade zalepijo direkt na obraz, tudi že napolnjujejo ozračje in, konec koncev, tudi hormoni v našem mikrokozmosu so začeli svoj običajen pomladni stampedo. Eni boste ob tem zadnjem dejstvu porekli "o, pa ne že spet", drugi boste morda rekli "pa kake bedarije že spet seka tale?', jaz pa temu dejstvu rečem samo "hvalabogu" — znak, da smo vsaj malo še naravna in vesela bitja. Da smo še živi. In da človek ni ustvarjen samo za neprestano gnanje za denarjem, apokaliptično jadikovanje nad samim seboj in vedno večjo robotizacijo vsega, kar počne in kar je, ampak tudi za kake druge, prijetnejše stvari.
Pomlad pa v deželo ne prinaša samo opisanega brstenja vsega in vseh, ampak tudi druga in drugačna "veselja". Tako se lahko že skoraj dva tedna neizmerno veselimo in v svoji radosti skakljamo naokoli popolnoma brezskrbni. Lahko vozimo v nasprotno smer po enosmerni cesti. Avte lahko puščamo nezaklenjene kjerkoli in kadarkoli. Še po avtocesti lahko vozimo po nasprotnih pasovih, pa se nam ne more zgoditi nič. Kadar se odpravimo zdoma, nam ni treba prav nič skrbeti za to, ali smo zaklenili bajto. Cesto lahko prečkamo kjerkoli, pa se nam ne more zgoditi prav ničesar. Zaklepati kolesa? Kar pozabite. Ne upati si ponoči hoditi po mračnih ulicah ali zaviti na kakšno vaško veselico, kjer je prej obstajala velika verjetnost, da jo boste s kriglom dobili po glavi? Ne upati si iti s slovenskimi tablicami na reprezentančno fuzbal tekmo sredi Zagreba? Pozabite. Vse te in še mnoge druge nevarnosti, ki so prej pretile izza vsakega vogala, so stvar preteklosti. Kajti zdaj smo varni, bratje in sestre; zdaj smo varni kot otročiček v materinem naročju. Zdaj smo v Natu. To je na slavnostnem sprejemu lepo spesnil tudi prezident vlade, ko nam je vsem zagotavljal, da je Slovenija zdaj varna. Ja. Varni smo. Smo v Natu in zgoditi se nam ne more več ničesar. Razen morda kakšen majčken teroristični napad, a kdo bo pa napadal Slovenijo, to majhno in lepo deželico (španska logika — do nedavnega). Torej, bratje in sestre, dobrodošli v Varnosti. Veselimo se.
A da letošnja pomlad res brsti, dokazuje še ena radost, ki se nam nezadržno bliža. Po mnogih letih odrekovanja in mukotrpnega garanja smo se končno znašli pred vrati raja. In zdaj nam pravijo, da bo potrebno še bolj garati in se še bolj odrekovati (oprostite izrazu: drek, pa takšen raj!). Ja, vsi, domači in tuji, nam pravijo, kako smo pridni, pa kako smo se potrudili in si zaslužimo plus štirico, če ne celo petico za delo, ki smo ga opravili. Za napredek, ki smo ga dosegli. Za trud, s katerim smo si kupili vstopnico v EU. A vsi takoj tudi dodajo, da to ni konec, ampak šele začetek. Ne začetek krasnega bivanja v nebeškem seraju, kjer bi bili obkroženi z lepoticami (ali lepotci, če zadeve malo moderniziramo in feminiziramo), ampak začetek še bolj trdega dela. To pa je tisto, kar mnogi preveč navdušeni euro-entuziasti med navadnim ljudstvom vse prevečkrat prezrejo. Slišijo samo tisto plat govorice, ki o EU govori z rajsko metaforiko. Kar se bo, seveda, povrnilo v obliki razočaranja zaradi prevelikih pričakovanj. A vseeno, nedvomno je vstop v EU nekaj, kar nekdo s trezno glavo lahko pozdravi z odobravanjem.
Pa tretja "radost", sprašujete? Ja, kaj drugega kot triumfalni referendum, ki je ohranil bit slovenstva nedotaknjeno v vsej svoji čistosti in izjemnosti. A o tem ne bom napisal niti ene slovenske besede več, kajti v teh časih na svoje slovenstvo nisem kaj preveč ponosen.
Gregor Alic
Ptujsko gledališče nevarno za delo
Premiera v Mariboru
Kot nam je povedal direktor Gledališča Ptuj Rene Mau-rin, se je v ptujskem gledališču, točneje pri inspiciento-vi kabini, odkrušil del veznega zidu, zato so inšpektorji odločili, da zaradi varnosti gledaliških delavcev v gledališki dvorani ni priporočljivo imeti predstav.
Strokovnjaki bodo morali podati strokovno mnenje glede statike ptujskega gledališča in določiti tudi ustrezno sanacijo. Zaenkrat ni mogoče reči, koliko bo sanacija veljala in kako dolgo ne bo mogoče imeti predstav v ptujskem gledališču. Ponedeljkova premiera je zaradi tega bila v gledališču v Mariboru, za prevoze pa je ptujsko gledališče poskrbelo.
V stari stavbi ptujskega gledališča se je pravzaprav lahko pričakovalo, da bo slej ko prej prišlo do takšnih situacij, ki bodo resno ogrozile delo te ptujske kulturne ustanove. K sanaciji bo najverjetneje potrebno čimprej pristopiti celostno.
Inšpekcija je odločila, da se gledališče do nadaljnjega zapre.
Fl
Obrež • Kulturnih 30 let
Od Sosedovega sina do Ceglešceca
Minulo soboto so obreški kulturniki s slavnostno predstavo, razstavo in družabnim srečanjem obeležili 30. obletnico kontinuiranega organiziranega kulturnega ustvarjanja v kraju.
Gostitelji so o sebi povedali, da so bili "kleni Obre-žanci zmeraj, tudi daleč nazaj v preteklosti, nekaj posebnega. Odlikovala jih je povezanost, hudomušnost, iskrivost in želja, da bi dneve v tej mali skupnosti, kljub trdemu vsakdanjiku, preživeli bogato, zanimivo. Iz takih želja se je pred 30 leti rodila želja, da bi zgradili kulturni dom in ustanovili društvo." V 30 letih ustvarjanja se je nabralo veliko lepih uspehov. Pri ohranjanju ljudske pesmi okolice so vztrajno delovali Ljudski pevci KD Obrež. Sodelovali so na različnih revijah in srečanjih, svojo glasbo pa so ovekovečili tudi na glasbenih zgoščenkah. Nekaj pesmi iz zgoščenk so predstavili tudi na slovesnosti, še posebej hudomušna je bila Lakot-na gospa. V skupini poje 16 pevcev.
Folklorna skupina se je udeležila kar 20 folklornih srečanj, še posebej v 70. letih pa je bila dobro znana po vsej Sloveniji. Veliko so nastopali tudi pri naših zdomcih po svetu. V skupini, ki se je pred približno desetimi leti nekoliko umirila, so nedavno spet začeli aktivno plesati plesalci, ki so pred desetletji plesali na istem, ob-reškem odru. V današnji zasedbi, ki so jo osvežili nekateri mlajši plesalci, pleše 8 parov. Muzikanti, ki skrbijo za pravo glasbo, pa so Zvonko Ivanuša, Janko Kolarič in Stanko [pešič.
Zelo skrbni so tudi pri delu z mladimi, ki so se na sobotni prireditvi predstavili s folklorno skupino OŠ Središče ob Dravi in obreškimi plesi pod mentorstvom Andreje Šut. Zapele so Peričice, na diatonični harmoniki pa so se predstavili tudi mladi muzikanti.
V prvih letih delovanja Kul-
turnega društva so bili zelo aktivni dramski umetniki. Na oder so postavili številne dramske igre. Začelo se je s Sosedovim sinom, ki ga imajo še posebej v čislih, saj so ga uprizarjali kar trikrat. Za sprehod po minulih treh desetletjih pa so pripravili tudi odlomek iz Lepega janičarja, Trojčkov, Desetega brata in Moj oče, socialistični kulak.
V Obrežu se je rodila ideja o Festivalu družinske kulture, ki je doslej že 10-krat predstavil kulturno ustvarjanje družin bližnje in daljne okolice. Ob-reški kulturniki so pripravljali tudi proslave ob 8. marcu, literarne večere, kmečke praznike, nastopali pa so tudi v štirih televizijskih oddajah. Za vso to suhoparno bilanco se skriva osupljivo število vloženih ur vaje in priprav za nastope.
Kot gostje so na prireditvi nastopili tudi Ljudski pevci KD Hum pod vodstvom Anice Ra-tek. Ob okroglem jubileju je bila dvorana seveda nabito polna, tako da so gostujoči člani Pihalnega orkestra Središče ob Dravi pod vodstvom dirigenta Rada Munda prisotnim zaigrali kar na balkonu. S svojo prisotnostjo in donatorskim prispevkom je prireditev požlahtnih tudi župan Vili Trofenik.
Ob tej priložnosti je Tomaž Bolcar, vodja O1 JSKD Ormož, podelil številne bronaste, srebrne in zlate značke za dolgoletno pevsko udejstvovanje, posebno priznanje pa je prejelo tudi društvo kot celota in posamezne skupine. Poseben aplavz in priznanje pa je bilo namenjeno Tiliki Kolarič, ki vseh dolgih 30 let vodi vse skupine kakor tudi društvo in s tem kulturno življenje Obre-ža.
vki
Grajena • Dan šole
Za vsako bolezen raste roža
Na podružnični šoli Grajena so imeli v petek dan šole, ki so ga posvetili naravi. Ves kulturni program je bil namenjen temu in preko zgodbe o Kekcu so učenci s svojimi mentorji pokazali moč narave. Mladi se zavedajo, da smo za svoje zdravje sami odgovorni, saj moramo
sami narediti vse za svoje telo in dušo. Vse zdravilno najdemo v naravi, saj ima le-ta najstarejša zdravilna sredstva. 1n kot je zapisano v Kekčevi zgodbi, so tudi mladi Grajenčani razmišljali, da za vsako bolezen raste roža.
Fl
Vsa ta leta in tudi na jubilejni prireditvi je skupine vodila in skupaj držala neutrudljiva Otilija Kolarič - Tilika.
Tudi za podmladek je dobro poskrbljeno.
Obreška folklora je od zime spet aktivnejša.
Ljutomer • 40 let gimnazije
Slavnostna akademija bo 22. maja
Ljutomerska gimnazija je svoja vrata odprla v šolskem letu 1963/64, ko so v dveh oddelkih pričeli izobraževati 56 dijakov.
1z leta v leto se je število dijakov na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru povečevalo in v tem šolskem letu, ko gimnazija praznuje 40 let delovanja, edino srednjo šolo v Ljutomeru obiskuje nekaj manj kot 700 dijakov, ki so razvrščeni v 18 oddelkov. S tem šolskim letom je ravnate-ljevanje na ljutomerski gimnaziji prevzel Zvonko Kustec, ki je nasledil Ozvalda Tučiča.
Ta visok jubilej bodo na ljutomerski gimnaziji praznovali med 17. in 22. majem letošnjega leta. V stavbi šole bodo v tem tednu, ko bodo vrata gimnazije odprta za vse obiskovalce, potekale šte-
vilne okrogle mize o različnih temah, pripravili bodo likovne in literarne dejavnosti, odvijal se bo kulturni maraton, slavnostna akademija bo v soboto, 22. maja dopoldan, isti dan zvečer pa bo v radenskem hotelu Radin srečanje vseh generacij Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Sedanji in nekdanji dijaki ter profesorji so že pričeli z izdelavo brošure, v kateri bodo predstavljene vse generacije, objavljeni pa bodo tudi številni članki bivših in sedanjih članov ter profesorjev.
Foto: vki
Cirkulane • Nadomestila na nezazidana stavbna zemljišča
Plačaj, vrni ali pozidaj
Odlok o plačilu nadomestila za stavbna zemljišča, ki ga je lanskega decembra sprejel tudi gorisniski občinski svet, je pri lastnikih nezazidanih stavbnih zemljišč po prejemu odločb z zahtevki po plačilu sprožil val ogorčenja in vprašanj.
"Po izpisku iz geodetske uprave sem lastnik travnika in sadovnjaka, z novimi prostorskimi plani pa je občina Gorišnica vse to kar prekategorizirala v nezazidano stavbno zemljišče in mi naložila plačilo nadomestila v višini slabih 55 tisočakov letno," pravi Zvonko Bratušek iz Cirkulan.
So prostorski plani nerazumni?
Kljub prekategorizaciji pa se mu omenjena zemljišča še vedno štejejo tudi v katastrski dohodek. "Lastniki parcel, ki so zajete v novi prostorski plan, o tej spremembi nismo bili obveščeni. Morda je bila kdaj kakšna javna razgrnitev, vsaj zadnje leto prav gotovo ne, vendar obvestil nismo dobili. Tako tudi nismo mogli podati nobenih pripomb. Zase lahko trdim, da nimam nobenega namena na teh dveh parcelah graditi, pa tudi pro-
Foto: SM
Zvonko Bratušek: "Prostorske plane bo treba spremeniti!"
dati jih ne želim. In naj zdaj zato, ker sem lastnik te zemlje, kar v nedogled plačujem tako visoke zneske vsako leto?!"
Bratušek se je po pojasnila, kot pravi, že odpravil na občino, kjer pa kaj prida, razen tega, da bo vso zadevo prevzela davčna uprava, ni izvedel. V Cirkulanah je sicer po novem prostorskem planu kot nezazidano stavbo zemljišče označeno kar 8 hektarjev zemljišč, kar pavšalno predstavlja vsaj 80 novih
Vračila povsod ne bodo možna
Na občini Gorišnica je doslej vlogo za vračilo stavbnega v kmetijsko zemljišče podalo že skoraj 30 lastnikov. Vendar pa, kot pojasnjuje Alojz Ivanuš, povsod to ne bo tako enostavno: "Vsak, ki bo podal izjavo, da želi zdaj nezazidano stavbno zemljišče vrniti v kmetijsko, bo moral počakati na odločitev kmetijskega in okoljskega ministrstva. O tem ne odloča zgolj lokalna skupnost. Vsi pa tega zemljišča sploh ne bodo mogli vrniti. Vrnitev bo možna le na obrobjih vasi ali naselij. Parcele znotraj strnjenega naselja oziroma enovitega gradbenega in ureditvenega območja pa ne bo možno kar tako vrniti. V tem primeru namreč ni nobene logike, da se sredi več hiš izvzame neka parcela kot prvovrstno kmetijsko zemljišče!'
gradbenih parcel: "Če vemo, da je bilo od leta 1945 v našem kraju zgrajeno vsega skupaj 60 novih hiš, potem ni težko preračunati, kdaj bodo vsa ta stavbna zemljišča res pozidana! Poleg tega na eni od mojih parcel sploh ni možno graditi, saj je področje zamočvirjeno. In to naj bi bilo stavbno zemljišče?"
Zvonko Bratušek je prepričan, da bo prostorske plane potrebno spremeniti, saj ne upoštevajo dejanskega stanja na terenu: "Jasno je, da je treba polniti občinski proračun, ampak v mejah razumnosti. Ta kategorizacija pa je narejena nerazumno! Kolikor mi je znano, niti svetniki sami niso vedeli, kakšen odlok sprejemajo, saj naj bi bilo pod plačilo nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča mišljeno le tisto, ki ima že znanega kupca in izraženo realno nameravano gradnjo. Zdaj pa je vsa naša zemlja kar povprek označena kot zazidalno območje. Le kako bodo nadomestila plačevali tisti, ki imajo še večje parcele?!"
Prostorska ureditev narejena na osnovi pobud občanov
Gorišniški župan Jožef Kokot pravi, da novi prostorski plani nikakor niso bili narejeni kar "ad hoc" in povprek, ampak so nastali na osnovi podanih pobud za stavbna zemljišča, ki so jih v preteklosti vložili občani sami: "Občina si gradbenih okolišev ni kar izmislila! Nihče razen lastnikov samih ni
dal vloge za zazidalno zemljišče. Ker pa se vse doslej za ta zemljišča ni obračunaval noben prispevek, pač na to ni bil nihče pozoren. Zdaj pa je državna zakonodaja tista, ki nalaga obremenitev vseh teh zemljišč.
Tudi trditev o neobveščenosti lastnikov o spremembi statusa njihovih parcel po mnenju župana in referenta za prostorsko urejanje na občini Gorišnica Alojza Iva-nuše ni utemeljena: "V Cirkulanah je potekala javna razgrnitev septembra 2001, udeležila pa ste se je le dva krajana! Vsi so bili obveščeni o tem, tako preko kabelske televizije kot v pisnih medijih. Res pa je, da v naravi zemljišč nismo pregledali, ampak je nova prostorska ureditev nastala na osnovi ugodno rešenih pobud in zahtev občanov. Če je kje v naravi kakšno stavbno zemljišče res zamočvirjeno, si bomo na zahtevo lastnika to ogledali in bo ta del zemljišča izzvzet iz zazidalnega območja, s čimer bo lastnik tudi oproščen plačila nadomestila."
V skladu z državno zakonodajo sicer letos nezazidanih stavbnih zemljišč še ne bi bilo nujno potrebno obremeniti, vendar bi bil potem občinski proračun prikrajšan tudi iz naslova izravnalnih plačil iz državne blagajne: "Zato smo za nezazidana stavbna zemljišča predvideli najmanjšo možno obremenitev, to je 0,83 tolarja na kvadratni meter. Brez tega pa ne bo šlo. Tisti, ki ne želijo biti lastniki stavbnih ze-
V ožjem delu Cirkulan (rjava barva) parcel ne bo možno vračati.
mljišč, lahko na občini oddajo pisno izjavo, s katero parcelo vračajo na status kmetijskega zemljišča in nadomestila ne bodo plačevali. Ta pisna izjava pomeni, da na tej zemlji določen čas, koliko let, ne vem, nikakor ne bo možno graditi. Kako bo s plačilom nadomestila po sprejetju zakona o davku na nepremičnine, ostaja odprto vprašanje. Morda ga ne bo več potrebno plačevati. Zato je pred odločitvijo o vrnitvi parcele vredno dobro premisliti. Zaenkrat pa sta možnosti le dve: ali lastniki
nezazidanih stavbnih zemljišč začnejo na njih graditi oziroma jih prodajo ali pa jih vrnejo!"
Zmedo, ogorčenje in prizadetost občanov bi bilo najbolje rešiti, kot predlagajo tudi sami, s skupnim sestankom, kar naj bi bila naloga predsednika vaškega odbora Marjana Hameršaka. Od župana in pristojnih občinskih služb namreč pričakujejo natančna pojasnila, za kaj pri vsej stvari pravzaprav gre in kakšne so možnosti za rešitev nastale situacije.
SM
Kdo bo plačeval za nogometno igrišče?
Tudi Mirko Lesjak iz Cirkulan je dobil odločbo o plačilu nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče: 'V to nadomestilo je vključena moja parcela ob hiši in gospodarskem poslopju, ki je povsem neprimerna za gradnjo, že zaradi trikotne oblike in zamočvirjenosti, preko nepozidanega zemljišča pa teče še kanalizacijski vod. Kdo bi tu lahko sploh gradil, mi ni jasno. Poleg tega mije nadomestilo zaračunano še za tisti del parcele, ki sem ga podaril športnemu društvu za nogometno igrišče. Nisem edini in menim, da so takšne odločbe dobili vsi, ki so podarili ali prodali zemljo za nogometno igrišče. Lastnik tega igrišča naj bi bila občina, ker pa vsa dokumentacija še očitno ni urejena, je odločba za plačilo prišla na moj naslov. Nikoli mi ni bilo težko dati zemlje za športno dejavnost mladih, saj je bolje, da se ukvarjajo z nogometom kot z drogo, toda plačevanje nadomestila za podarjeno zemljo se mi pa res zdi več kot čudno!'
VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica, d. v. z.
VARNI IN BREZSKRBNI NA POČITNICE V TUJINI z zdravstvenim zavarovanjem za tujino
Vse bolj se bližajo prvomajski prazniki, ki jih mnogi radi izkoristimo za krajši dopust. Turistične agencije nam tudi letos ponujajo marsikaj, od mamljivih izletov ob morju na Hrvaškem do drugih potovanj v tujino. Ce se boste med prihajajočimi prazniki odločili za obisk tujih krajev, ne pozabite na zdravstveno zavarovanje! Neradi sicer pomislimo na nezgode, pa vendar se nam lahko te kaj hitro in nenadejano pri-
petijo. Uničijo nam preostanek dopusta, prinesejo pa tudi dodatne stroške, ki so, predvsem v tujini, lahko zelo visoki.
Vedno več zavarovancev se zato vsako leto odloči za dodatno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Lani se je na ta način pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, ki ima v sodelovanju s švicarsko zavarovalno družbo Elvia na tem področju dolgoletne izkušnje, zavarovalo že
Uroš Stajnko, vodja zastopstva Vzajemne, d. v. z., Ptuj.
Zastopstvo Vzajemne, d. v. z., v Poslovnem središču DOMINO na Ptuju.
100.000 zavarovancev. Vzajemna je tudi letos pripravila ugodne premije, s katerimi si je mogoče zagotoviti zdravstveno varnost na potovanjih. Še posebej ugodne popuste nudijo za skupine in družine.
Zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, kot pove že njihovo ime, zagotavljajo povračilo oziroma povrnitev stroškov, nastalih kot posledica bolezni ali nezgode. Mednje sodijo nujne zdravstvene storitve, potrebni prevozi do zdravstvenega centra ali bolnišnice,
m Vzajemna
zdravljenje v bolnišnici, prevozi v domovino, zagotovitev nujnih zdravil, zobozdravstvene storitve ... Na Vzajemni pomagajo tudi pri sporazumevanju v tujem jeziku, obveščanju svojcev zavarovanca, bivanju in prevozu zavarovanih družinskih članov bolnega ali poškodovanega zavarovanca v domovino, pri iskanju in reševanju pogrešanega zavarovanca, pri morebitnih odvetniških storitvah, poskrbijo za spremstvo zavarovančevega otroka ter organizirajo prevoz
Sprejemna pisarna zastopstva Vzajemne, d. v. z., na Ptuju.
umrlega zavarovanca v domovino.
Pred odhodom na počitnice v tujino poskrbite za vašo zdravstveno varnost. Zavarovanje lahko sklenete na VZAJEMNI, d. v. z., v poslovalnici DOMINO, Ptuj, Trstenjakova ul. 5, tel.: 02 79 80 531, na pooblaščenih turističnih agencijah in tudi preko spletnih strani Vzajemne:
www.vzajemna.si. Za sklenitev zavarovanja potrebujete le potni list.
Dodatno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini ni obvezno, je pa koristno, saj v primeru nepričakovanih in nezaželenih nezgod zagotavlja ustrezno zdravstveno oskrbo in povračilo nepotrebnih stroškov. Srečno!
Foto SM
P.O.M.L.A.D.
Prebujanje živali, pomladni sprehodi, pikniki, topel zrak, modro nebo, rumeno sonce, pomladno cvetje, življenje ... vse to predstavlja pomlad. Popki, zvončki, žive barve in dobro počutje so ključni faktorji za uspešno pomlad in začetek leta. Presneto dobro se je zlekniti na travo, zapreti utrujene oči in se prepustiti žarkom, da te objamejo in popeljejo v drug svet, svet domišljije in prijetnih občutkov. Pustiti ptičjemu žvrgo-lenju, gostolenju, čivkanju in žvižganju, da ti napolni ušesa, te zbliža z naravo in v tebi zbudi val pozitivnih čustev in misli.
Ob vsem tem se ti še prijazno ponudi nebo, da se lahko nagledaš njegovih osupljivih modrih barv in odtenkov, poleg tega pa se ti ponujajo še krasni prizori, ki jih riše po nebu veter. Oblaki so tisti krivci, ki ti vzamejo sapo, ko se lenobno pomikajo po nebu in se spreminjajo zdaj v pasjo glavo, zdaj v ptiča, v naslednjem trenutku pa mimo priplava kakšen tanek kot tančica in se ti pred očmi razpara. Oči beležijo zares dragocene trenutke.
Misli uhajajo, nismo zbrani, zasanjano zremo nekam daleč stran od mesta, kjer se dejansko nahajamo, in se smehljamo. Medtem ko se nekateri 'počasneti' še vedno prebujajo iz zimskega spanja, si narava z veliko hitrostjo nabira nove moči, da bodo živali lahko spet nadaljevale svoj rod, pri tem pa navduševale tudi nas z najbolj ljubkimi prebivalci tega planeta. Mladički.
Leto pač ne bi imelo pomladi, če se ne bi vsako leto v nas prikradlo tisto prijetno ščemeče čustvo, ki ga imamo tako radi. Ljubezen, pa naj bo kakršna koli, je skoraj vsakoletna nuja.
Ampak kaj bomo naredili, ko se bo marec prevesil v deževni april? Ali bo takrat res konec spomladanskega veselja in utrujenosti? Ali bo dež res vse pokvaril? Ali bomo prisiljeni sedeti doma in žalostno gledati skozi okno, kako lije? A, ne, samo če bomo tako hoteli sami, saj 'nismo iz 'cukra'!
Da, pomlad je res nekaj, česar ne smemo zamuditi. Dovolj je ležanja! Dajmo malo pretegniti 'krake', se sprehoditi in se nadihati svežega zraka! Dobro nam bo delo v vsakem primeru.
Maruš(k)a Gerl Samobor
Zanima nas
Anketa
Funkcionalna nepismenost tudi med mladimi?
Na mladih svet stoji. Pa je res tako? Delala sem anketo o branju med mladimi na ptujski gimnaziji, večinoma so bili anketirani učenci tretjih letnikov, dokaj uspešni in pridni dijaki. Spraševala sem jih o tem, kaj berejo, katere žanre imajo najraje in podobno. Ko sem pregledala prvih nekaj vprašalnikov, se mi rezultati niso zdeli preveč spodbudni, ko pa sem prišla do konca, so bili naravnost katastrofalni.
Ko sem omenila, da je moja anketa namenjena knjigam in branju, me je vsak sogovornik pogledal, kot bi padla z neba. Celo med spra{evanjem so se s privzdignjenimi obrvmi obra~ali k prijateljicam in prijateljem, kot da jih spra{ujem nevemkak{no znanost ali pa vesoljsko tehnologijo.
Prvi {ok sem doživela, ko sem jih spra{evala o branju razli~nih zvrsti knjig. Ne samo da sem jim morala na{tevati razne priro~ni-ke, ki jih tako ali druga~e vzamejo v roke izklju~no pri u~enju geografije ali sloven{~ine, ampak sem jim tudi morala razložiti, kaj je to leposlovje! Zdaj nisem ve~ ~isto prepri~ana, ali imajo v {tudijski knjižnici {e vedno napisane tablice v stilu leposlovje, strokovna literatura in podobno ali imajo dijaki vgrajene nekak{ne senzorje, ki avtomatsko zaznajo, v katerem oddelku je to~no specifi~na knjiga, ki jo i{~ejo, in se jim zato ni potrebno ozirati na tablice, ali sploh ne hodijo v knjižnico ali
pa sem ena izmed tistih petih dijakinj, ki redno obiskuje knjižnico, tudi takrat, ko ni potrebno prebrati knjige za doma~e branje.
Temu je sledilo "zasliševanje o naj žanrih". Povedati moram, da večjih presenečenj ni bilo, izjema so bili le zgodovinski romani, ki so, vsaj za moje pojme, dobili precejšnje število glasov. Najbolj priljubljeni so detektivski ter pustolovski romani, fantastika, stripi in, zanimivo, tudi pravljice, biografij, potopisov in poezije pa ne berejo, dramatika pride v poštev samo takrat, ko to zahteva šola.
Presenetilo me je dejstvo, da je večina dijakov takrat, ko sem jih anketirala, nekaj brala. Kar nekaj časa sem potrebovala, da mi je "prikapalo". Seveda! Anketo sem izvajala ravno v času testov, esejev in podobnih obveznosti — bližal se je konec trimestra. Jasno, zdaj morajo vsi prebrati določene knjige, razen če, seveda, ne poberejo kakšne ničvredne obnove z interneta.
Mogoče sem si samo domišljala ali pa jih je moje zadnje vprašanje izjemno zanimalo. Namreč, ko sem omenila medije, ki se pojavljajo v njihovem vsakdanjiku, so takoj "za-čebljali": "TV, radio, internet in revije." Ja, časopisi in knjige so pač bolj "za odrasle".
Tudi mimo dejstva, da je med vsemi obiskovalci knjižnice vanjo včlanjenih najmanj dijakov, nisem mogla kar z zatisnjenimi očmi.
Ko sem se tako prebila tej muki do konca, sem v bistvu potrdila to, kar sem domnevala že prej. Mladi berejo zato, ker morajo. Ker tako zahteva šola, šolski sistem. Ker dejstvu, da ne berejo, sledi temu primerna sankcija — slaba ocena.
Za večino je bistvo dobra "žurka", zraven pa malo pijače, da se "lažje sprostiš", kot bi se nekateri izrazili, in nekdo, s kom boš preživel razburljivo noč, pa če je to prijateljica, fant ali punca. Res je žalostno, da nekateri čutijo, da morajo dobiti določe-
no "dozo", da se lahko vživijo v dogajanje, v resnici pa so potem kot "cote" in se vlačijo po mestu, "galamijo" in bruhajo po kotih. Saj ne pravim, da se ne bi smeli zabavati, daleč od tega. Vsi potrebujemo sprostitev od napornega tedna, vendar pa nekateri izgubijo stik s tem, koliko je priporočljivo in koliko škodljivo, in posledica je ta, da potem večino časa posvečajo zapravljanju časa z gledanjem televizije ali brezciljnim surfan-jem po internetu, namesto da bi se posvetili kakšnemu bolj koristnemu opravilu, na primer branju.
Ampak mislim, da se nekje za to fasado obupnih in zaskrbljujočih dejstev skriva žarek upanja, da mladina le ni "totalno zavozila", da se med "luftarji" in lenuhi najde še kdo, ki kljub podivjanim hormonom nekaj dá na splošno razgledanost in bogat besedni zaklad. Izjeme vedno obstajajo. Upam le, da jih ne bo vedno manj.
Maruš(k)a
Denis Bratušek, perspektivni mladi pevec:
Mediji - sodobna zasvo-
•	•	v • • •
jenost a I e preziv janje prostega časa?
(1. del)
Današnji svet je iz dneva v dan bolj prepreden z množičnimi občili, saj vsak dan večino prostega časa preživimo ob katerem mediju. Spremljanje medijev je po dolžini trajanja pri mladih takoj za spanjem, ponekod otroci pred televizorjem preživijo več časa kot pa so v šoli.
Mediji nas obdajajo povsod od doma do službe, šole, v avtomobilu ..., prav zato se mnogi že od nastanka prvih medijev sprašujejo, kako pravzaprav vsi ti mediji vplivajo na naše življenje in vedenje. To je zanimalo tudi mene in zato sem se pri sociologiji lotila seminarske naloge z naslovom Množični mediji in mladi. Spoznala sem mnogo novih reči in nekaj bi jih želela predstavit tudi vam.
Vsak si pod besedo množični mediji predstavlja radio, televizijo, časopise, revije in internet, ne malokdo pa spregleda, da je množični medij tudi diskoteka in kino, katere tako radi obiskujemo prav mladi. Množični mediji so tako rekoč naše okno v svet in omogočajo, da lahko potujemo na drugi konec sveta, četudi v resnici nikoli nismo bili tam. Tako so mnogi predvsem starejši ljudje prav preko medijev prvič
videli, kako pravzaprav izgleda morje.
Množični mediji temeljijo na razviti tehnologiji. Več kot je te tehnologije, več vpliva imajo na nas mediji in vedno večji vpliv medijev, bodisi v količinskem ali kakovostnem smislu, opravičuje naše označevanje družbe kot medijske družbe.
Kar je pri medijih najbolj kritično, je to, da z mediji vstopamo v medosebne odnose in tako velikokrat pozabimo na naše medčloveške odnose in jih vedno bolj odrivamo na stranski tir. To lahko razumemo kot dejstvo, da nam je televizor vedno na voljo in nima nikoli izgovorov, da nima časa ali da mu ni za družbo. Po podatkih Inštituta za raziskovanje medijev smo Slovenci leta 1998 167 minut dnevno preživeli ob poslušanju radia, 170 minut ob gledanju televizije, dnevno časopisje smo prebirali 19 minut, revije pa 8,4 minut. To pomeni, da največ časa posvetimo radijskemu sprejemniku, vendar moramo upoštevati tudi, da ob poslušanju radia največkrat počnemo še kakšno drugo stvar, torej nas le-ta ne okupira popolnoma.
Velikokrat slišimo koga, ki reče, da mediji delajo iz muhe slona, kar je dejanska resnica,
ker je to pač njihov posel. Čim bolj bo neka novica spektakularna, tem večja bo gledanost oziroma poslušanost in bralnost.
Prevladujoče funkcije medijev so informirati, vzgajati, zabavati in oblikovati javno mnenje. Predvsem slednje bo pri nas prišlo v ospredje ob prihajajočih volitvah. Menim, da zmeraj več ljudi sega po medijih prav zaradi zabave, kajti naše življenje je tako natrpano in stresno, da se ob prihodu iz službe ali šole želimo le še sprostiti in prav zato so nastali mnogi tuji glasbeni programi - da zabavajo predvsem mlade. Poudariti moram tudi, da je medij v današnjem času zelo pomemben dejavnik socializacije, kajti kar so nekoč otrokom posredovali starši oziroma družina, danes velikokrat opravijo prav mediji. Majhni otroci danes veliko prej izvedo informacije iz medijev, tudi take, ki so jih starši nekoč hranili za poznejša leta.
Zagotovo pa ne smem zanemariti informacijske funkcije, kajti gotovo vsak izmed nas vsaj enkrat na dan gleda dnevnik ali posluša poročila prav z namenom, da izve, kaj se novega dogaja po svetu in v naši ljubi Sloveniji.
Več v naslednji številki ...
Sabina Hren
"Moje želje: veliko peti!!!"
Denis Bratusek je mlad, obetajoč pevec! Obiskuje 3. letnik Ekonomske šole na Ptuju in od ostalih vrstnikov odstopa zaradi izjemnih glasovnih sposobnosti. Zeljo postati pevec daje na drugo mesto v svojem življenju, saj poudarja, da je pri njem na prvem mestu predvsem uspešno končati šolo in nadaljevati študij kriminalistike.
Št. tednik: "Kdaj si se začel ukvarjati z glasbo?"
DENIS: "Ljubezen do glasbe sem dobil preko mojega očeta, ki zelo lepo poje in me je pri sedmih letih vpisal v glasbeno šolo na Ptuju, kjer sem se učil igrati na harmoniko."
Št. tednik: "Kje trenutno kažeš svoj pevski talent?"
DENIS: "Trenutno pojem v Komornem moškem zboru na Ptuju in občasno pomagam tudi pri pevskih gledaliških predstavah v gledališču Ptuj."
Št. tednik: "Kje vse si do sedaj nastopal?"
DENIS: "Pogosto pojem na predstavitvah Ekonomske šole, kulturnih prireditvah, veliko pa nastopam z zborom doma in v tujini. Z moškim komornim zborom se nameravamo udeležiti prestižnega pevskega tekmovanja, ki bo potekalo v Vancoveru v Kanadi!"
Št. tednik: "Kakšno zvrst glasbe poješ?"
DENIS: "Predvsem rad pojem pop in balade, saj se mi zdi, da pristajajo mojemu glasu."
Denis se najboljše počuti, ko zapoje!
Št. tednik: "Kateri izvajalci so ti tako všeč, da izvajaš njihovo glasbo?"
DENIS: "Zelo mi je všeč dalmatinski glasbeni virtuoz Oliver Dragojevič, tudi glasba Jana Plestenjaka in Enriquea Inglesi-sasa mi je všeč."
Št. tednik: "Na nastopih nastopaš sam? Čutiš potrebo po skupini?"
DENIS: "Trenutno ne sodelujem z nobeno skupino, če pa bom dobil kakšne ponudbe, bi najraje sodeloval v pop-rock glasbeni zvrsti. Razmišljal sem tudi že o duetu s kakšnim dekletom - zato punce, ki rade prepevate, obrnite se name!"
Št. tednik: ^"V čem vidiš problem, da se mladi pevski talenti ne uveljavijo?"
DENIS: "Čeprav se veliko pojavljaš z nastopi, te očitno ne opazijo pravi ljudje. Mogoče je premalo interesa za mlade pevce
in glasbenike! Res da je možnost pokazati se na IDOLU in v podobnih televizijskih šovih, vendar se mi zdi, da z enkratnim nastopom ne moreš pokazati vsega znanja, ki ga premoreš. Potrebno bi se bilo pokazati dva- do trikrat."
Št. tednik: "Kateri so še tvoji drugi hobiji zraven petja?"
DENIS: "Veliko prostega časa mi vzameta šola in učenje, vendar še vedno najdem čas za mojo nečakinjo, ki je stara komaj 13 mesecev, da se odpraviva na kakšen sprehod."
Št. tednik: "Kakšne so tvoje ambicije za prihodnost?"
DENIS: "Rad bi postal pevec za širšo množico ljudi, ki imajo radi glasbo in v njej uživajo!!"
Denisu želimo, da bi uresničil svoje sanje in postal uveljavljen slovenski pevec!
Jure Čuček
IZDePLSI
Vseslovenski portal malih oglasov
Vseslovenski portal vam ponuja oglase, ki so sicer objavljeni v sedmih različnih tiskanih časopisih po Sloveniji. Široka ponudba, lažja izbira.
Na spletnem naslovu www.izberi.si pa imajo mali oglasi tudi več vsebine: dodatne podatke, opisna besedila ter
fotografije. Tu lahko prebrskaš rumene strani, najnovejše kadrovske oglase, arhiv svojih in drugih zanimivih objav, lahko pa oddaš tudi mali oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter na spletu.
Brskanje po malih oglasih še nilcoli ni bilo tako udobno.
DELO
Novice
VESTNIK

GLAS
Iščete svoj stil
Eleganca v pikah
Tatjana Čeh je doma v Ločkem Vrhu, v občini Destrnik. Stara je 26 let, po poklicu kmetovalka-gospodinja, trenutno je brez zaposlitve.
nino željo in jo oblekli v elegantna oblačila. Edina prodajalna na Ptuju, kjer je mogo~e dobiti tak{na obla~ila, je Murina prodajalna na Mestnem trgu. Izbrali so komplet obleke in bolera za prihajajoče tople dni v aktualnem vzorcu le-to{njega leta, belih pik na črni podlagi. Obleka je krojena prep-
rosto, z rahlim naborkom in sega čez koleno. Lahko se nosi samostojno ali z dodatkom bluze v istem vzorcu ali pa v kombinaciji z belim, ~rnim, ni~ manj pa ne bo elegantna z jeans jakno. Tatjani tudi sicer svetujejo elegatni stil glede na njen zna~aj.
V športnem studiu Olimpic bo brezplačno vadila mesec dni v klasičnem programu Olimpic, s poudarkom na oblikovanju želene postave in zmanjšanju telesne teže. Kot pravi strokovni vodja prof. Vlado Čuš, je zdaj pravi čas za vse tiste, ki se želijo znebiti nekaj odvečnih kilogramov, ki so se jim nabrali čez zimo, da se odločijo za intenzivnejše razgibavanje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana prej ...
in pozneje
Je mamica 2-letnega Tadeja. Čim prej bi se rada zaposlila, njena velika želja je, da bi nekoč delala z otroki. Poleti se najraje ukvarja z rožami. Pri srcu ji je ele-gatni stil oblačenja.
V kozmetičnem salonu "Neda" so ji podrobneje predstavili pomen pravilne nege kože glede na to, da je salon prvič obiskala. Ima suho in občutljivo kožo, pri kateri je nega še posebej pomembna. Po površinskem čiščenju, pilingu in maski so ji uredili še obrvi.
Popust Frizerstva Stanka v aprilu
V	Frizerskem salonu Stanka je za Tatjanino novo pričesko poskrbela frizerka Minka Feguš. Tehnika striženja je bila zelo preprosta, modna in kar je bistvo vsega, nova pričeska je nosljiva in uporabna. Celotno dolžino las je skrajšala po celoti, tudi po vrhu, na vrtincu. Na že predhodno nakazan fru-fru je na čelo pristrigla le še nekoliko debelejši pramen. Pogled na pričesko je tako razgiban, kar še jasno poudari nekaj svetlih pramenov in nekaj pramenov v tem-nordeči barvi.
Make up je vizažistka Nina Šker-lak pričela z nanosom tekočega pudra, ki ga je nato rahlo utrdila. Oči je očrtala s črtalom, veki pa poudarila z dvobarvnimi senčili. Na koncu je nanesla še maskaro. Rahlo je poudarila ličnice in na ustnice nanesla rdečilo in glos.
V	modnem studiu Barbare Plavec Brodnjak so upoštevali Tatja-
Crtomir Goznik
Tatjana v oblačilih Gerry Weber iz ptujske prodajalne Mura.
Stročja vas • Klub babic
Odprli društvene prostore
Klub prleških babic deluje od leta 2000, nedavno pa so članice uredile in na ogled postavile svoje skupne prostore, kjer so razstavile tudi svoje ročne izdelke, prleško kulinariko ter starinsko pohištvo.
m


Foto: Natalija [Kriec
Prleske babice so na ogled postavile ročna dela, ki so rezultat njihovih vsakotedenskih srečanj.
V šolskih prostorih, ki jim jih je odstopila občina Ljutomer, je petnajst članic kluba na pobudo Vide Kozar iz Pristave uredilo dve sobi ter kuhinjo. Staro, zapuščeno stanovanje so s prostovoljnim delom v celoti obnovile ter v muzejskem delu razstavile starinsko pohištvo ter razne predmete, ki so se nekoč uporablljali v hiši. Nekaj pohištva so dobile od družine Lebar iz Stročje vasi, nekaj predmetov sta prispevali tudi osnovna šola Stročja vas, v kateri je nekoč bil muzej, ter Sonja Leban iz Stročje vasi. V kuhinji bodo v bodoče potekale delavnice, v
okviru katerih bodo mlade učile plesti, peči in šivati ter ostalih ročnih spretnosti, glede sodelovanja v teh aktivnostih pa že tečejo dogovori s tamkajšnjo osnovno šolo. Prostori bodo služili predvsem druženju, ogledati pa si jih bo mogoče ob predhodni najavi.
Sicer pa so članice kluba prle-ških babic precej aktivne tudi na drugih področjih - kot ljudske pevke pogosto gostujejo v sosednji Avstriji, ob odprtju klubskih prostorov pa so se povezale tudi z Do-minkovo domačijo v Gorišnici.
nšk
^G^šSsQmaGi]
Ponudba velja od 8. aprila do 15. aprila 2004.
Vse cene so v SIT.
Naročnik: ERA PETUA d.o.o., Ob Dravi 3 a, Ptiij
Po poročni noči je mladoporo-čeni mož rekel svojemu očetu: "Oče, ločil se bom! Silva je bila še nedolžna!'
"Prav imaš!" je rekel oče. "Če je drugi niso hoteli, je tudi tebi
ni treba imetif
***
Edo: "Sem slišal, da ti je umrla tašča. Kaj pa je imela?' Vili: "Eh, skromno hranilno knjižico - pa nič drugega!' Edo: "Ne - mislim, kaj ji je manjkalo?'
Vili: "No ja - solidna penzija in kako lastno stanovanje!' Edo: "Ma ne, človek - mislim, zakaj je umrla?' Vili: "Ah, to... Rekel sem ji, naj gre v klet po krompir, da ga bomo imeli za kosilo, pa je padla po stopnicah in si zlomila vrat.'
Edo: "Groza! Strašno! In kaj ste potem naredili?'
Vili: "Makarone..'
***
"Tone, povej mi kaj o Neronuf reče profesor zgodovine. "Ja, rimski imperatorNeron je bil krut... Tako je bil krut, da o njem raje sploh ne bi govoril!'
***
Jure in Miha sta se peljala s Fi-atom 126 p. Med vožnjo Miha, ki se je prvič peljal v bolhi, vpraša Jureta:
'Kakšen zid pa je to, mimo katerega se že tako dolgo pe-ljeva?'
'To ni zid! To je rob pločnika!'
***
"Zakaj se želite ločiti od moža?' vpraša sodnik na razpravi. "Mož me vara, toda tega sem se že navadila. Moti pa me, da moramo trije spati v eni postelji! Tega pa res ne prenesem!'
***
'No, kako si kaj zadovoljna z možem?' je pravkar poročeno Bojano vprašala prijateljica. "Zelo! Vse mi da, kar si zaželim!'
"Potem si pa premalo zahtevna!'
***
Internist in slikar sta bila prijatelja. Slikar je ravnokar narisal lepo sliko umirajočega človeka in rekel internistu: "Pa reci, da ni kot pravi, realističen človek!'
Internist si je ogledal podobo umirajočega človeka nato pa rekel.
"Res je realističen! Cirozo jeter ima!!'
Mladi dopisniki
Svetovni dan voda
Na osnovni soli Ljudski vrt smo že v začetku leta sklenili, da bomo svoje pozitivne misli in čustva usmerili v naravo in njene lepote ter se zavedali lastne odgovornosti do nje.
Letošnji 22. marec, svetovni dan voda, pa smo še prav posebej obeležili. Pripravili smo radijsko uro na to temo in razstavo knjig z ekološko tematiko. Pogovarjali smo se o varčevanju z vodo, o onesnaževanju voda in posledicah le-tega, o ekologiji in skrbi za našo okolico. Uredili smo eko kotiček. Izdelali smo plakate, pripravili likovne in literarne prispevke. Naša avla je postala pravi mali akvarij. Vsak učenec je narisal in razstavil svojo ribico, saj je s tem povedal, da si želi čiste potoke,
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali
studenčke, reke in morja; za kar pa smo odgovorni prav vsi. Vsi se moramo zavedati, da z uničevanjem narave ogrožamo tudi sebe, zato ne smemo pozabiti na naravo, ker tako pozabimo tudi nase.
Mentorica: Karmen Pulko
Pomlad
Bilo je lepo pomladno jutro.
Ko sta se Metka in Jure prebudila, sta pogledala skozi okno. Vse je bilo belo. Ker nista dobro pogledala, sta šla k mamici in ji dejala, da je spet zapadel sneg. Skupaj so šli pogledat ven. Mama je od smeha skoraj počila. Nato ju je pobožala po glavi in rekla, da to ni sneg, da so to zvončki. Jure in Metka sta začudeno obstala. Metka je za-šepetala Juretu: "Danes je materinski dan. Lahko bi mamici
enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 13. aprila, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
nabrala šopek zvončkov." "Dobra ideja," je rekel Jure. In tako sta se Metka in Jure, medtem, ko je mama pripravljala zajtrk, izmuznila iz hiše in nabrala šopek zvončkov za mamico. Ko sta prišla v hišo, sta Jure in Metka stopila pred mamico in ji voščila za materinski dan. Mama je bila zelo presenečena, zato je obema na lice stisnila poljubček.
Taja Bezjak, 2. b OŠ Ljudski vrt
Strmim v daljavo neznano
Mislim, gledam, premišljujem, skozi okno v daljavo zrem. Hladen vetrič, belina zimskega dne,
pri srcu toplo, a zunaj hladno. Strmim v daljavo neznano, kot da nekoga čakala bi. Pa ni tako!
Strmim v daljavo neznano, se spominjam trenutkov lepih, preživetih nedavno tega. Strmim ... ne, ne smem, dovolj je sanj bilo, dovolj solz na licu mojem. Strmim ...pa ne že spet! Saj še lepši trenutki bodo obdani z najlepšo srečo. Odhaja zima, spomini; prihaja pomlad, upanje novo. Zacvetel nov bo cvet, nova ljubezen se rodila bo. Novo in lep{e upanje, da pre~udovit ta je svet.
Urška Meško
Izžrebanec ustvarjalčkov iz 13. številke Štajerskega tednika je: Tomi Vogrinc, Žetale 24/a, 2287 ŽETALE
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAKAJHTAjriJA
s/eukD zfl^çmte?!
LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPUJOVA 12
Zanimivosti
Ugotovi, koliko kock je zloženih iz zloženke!
POKSCHE
Simpsonovi stavkajo zaradi novih pogodb
Los Angeles (STA/Hina) - Igralci, ki posojajo glas likom iz risane nadaljevanke Simpsonovi, so se odločili s stavko prekiniti dolgotrajna pogajanja o novih pogodbah, je objavil časnik Daily Variety. Sest igralcev se zadnja dva tedna dvakrat ni udeležilo vaj in tako so ustavili delo pri 16. sezoni te uspešnice. Po nekaterih informacijah vsak igralec za epizodo zahteva približno 360.000 ameriških dolarjev (zdajprejema 125.000), kar je osem milijonov dolarjev za sezono z 22 epizodami. Najbolje plačana hollywoodska televizijska zvezda je Ray Romano, ki za epizodo nadaljevanke Vsi imajo radi Raymonda domnevno zasluži med 1,7 in 2 milijona dolarjev. Triletne pogodbe za Dana Castellane-ta (Homer Simpson), Hanka Azarijo (Moe in Apu), Harryja She-arerja (Burns in še nekateri liki), Yeardley Smith (Lisa Simpson), Julie Kavner (Marge Simpson) in Nancy Cartwright (Bart Simpson) so potekle že pred nekaj meseci, njihovi zastopniki pa se doslej niso uspeli dogovoriti za nove, piše Daily Variety.
Poslancu zaradi kampanije z viagro odvzeli mandat
Brasilia (STA/Fena) - Brazilsko sodišče je nekega člana kongresa razglasilo za krivega za razpečevanje viagre s ciljem pridobivanja glasov volivcev in mu odvzelo poslanski mandat. Za "kupovanje glasov" volivcev bo moral Antonio J. de Moraes Sou-za plačati še 7000 dolarjev denarne kazni. Brazilska policija je namreč med predvolilno politično kampanjo avgusta leta 2002 prijela nekega zdravnika, ki se je sprehajal v majici in s kapo z napisom Souze, ter pri njem našla večjo količino zdravil, tudi viagro, namenjenih morebitnim volivcem. V razsodbi sodišča je zapisano, daje omenjeni zdravnik zdravila delil v imenu Souze, ki mu je zbrana množica v zameno obljubljala svoje glasove na prihajajočih volitvah. V tej največji južnoameriški državi je sicer praksa kupovanja glasov pogosta.
Za sušo krivijo nezakrite ženske
Rijad (STA/AP) - Savdski duhovniki po vsem kraljestvu molijo za dež, za sušo pa krivijo številne grehe, tudi naraščajočo emancipacijo žensk, ki so nezakrite ali pa se družijo z moškimi. Zbranim vernikom v Meki je tako neki duhovnik dejal, da morajo muslimani očistiti svoja srca 'zavisti, ljubosumja, prekinitve razmerja, prepirov in sovraštva brez pravega razloga". Ob tem pa je opozoril, da so ženski grehi "ličenje, razkrivanje obrazov in druženje z moškimi, kar vodi do brezbrižnosti do strogih islamskih pravil'. Glavni urednik angleške izdaje časnika Arab News je ob tem dejal, da ga skrbijo duhovnikove besede, ki bi lahko naletele na napačna ušesa. 'To ni zdravo znamenje, če želimo, da bi ženska odigrala svojo vlogo v družbi, " je menil.
Miloševič med podkupljivimi voditelji
London (STA/Beta) - Na samem vrhu seznama najbolj podkupljivih voditeljev držav v zadnjih 20. letih je nekdanji predsednik Indonezije Mohamed Suharto. Na petem mestu pa je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič, ki naj bi imel 'na vesti" milijardo dolarjev, je pred dnevi v Londonu objavila organizacija Transparency International. Suharto, kije Indoneziji vladal 32 let, vse do leta 1998, si je s svojo družino nakopičil bogastvo, ki ga ocenjujejo na od 15 do 35 milijard dolarjev, je zapisala omenjena organizacija v svojem letnem poročilu o korupciji v svetu. Na drugem mestu je nekdanji filipinski predsednik Ferdinand Marcos, ki je vladal od leta 1972 do 1986 in v svoje žepe vtaknil od pet do deset milijard dolarjev. Med prvimi desetimi svetovnimi "skorumpiranci" je še en Filipinec Joseph Estrada, ki so ga vrgli z oblasti leta 2001, zbrati pa mu je uspelo "samo" približno 80 milijonov dolarjev. Na tretjem mestu je nekdanji zairski predsednik (današnji DR Kongo) Mobutu Sese Seko, ki si je prigrabil okoli pet milijard dolarjev. Na četrtem mestu je nekdanji nigerijski predsednik Sani Abacha z od dve do pet milijardami dolarjev. Temu pa sledi Slobodan Miloševič z milijardo dolarjev.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
aerobike:
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Franc Kukovec
naslov:
Lasigovci 17/b, 8857 Polenšak
ime in pkiimek
Klemen Krsýnc
naslov:
Mezgovci 8,8888 Sv. Tomaž
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Cirkuiane • Tečaj za lokalne vodice
Kaj pokazati turistom v Halozah
Kaj vse skrivajo Haloze, predvsem pa, kako to pokazati turistom, so konec prejšnjega tedna spoznavali tečajniki na usposabljanju za lokalnega turističnega vodiča, ki ga je pripravilo podjetje Podeželsko razvojno jedro (PRJ) Halo iz Cirkulan.
Tridnevni tečaj je bil razdeljen na dva dela. V prvem, teoretičnem, se je trinajst prijavljenih bodo~ih lokalnih vodičev spoznavalo s teorijo vodenja. Jernej Golc in Iztok Bončina iz agencije za usposabljanje vodi~ev Paladium sta udeležencem predstavila haloške znamenitosti in tehniko vodenja, sprejem gostov, kodeks turističnih vodičev ter ravnanje v problematičnih situacijah. V praktičnem delu, na katerega so se tečajniki morali pripraviti s samostojno seminarsko nalogo, pa so se napotili na naporen enodnevni izlet po celotnih Halozah, kjer so drug drugemu, kot pravi turistični vodiči, predstavljali posamezne turistične točke in posebnosti. Seveda je tridnevnemu usposabljanju sledil še testni preizkus osvojenega znanja.
"S potrdilom o opravljenem preizkusu se tečajniki lahko vpišejo kot lokalni turistični vodiči po Halozah v našem registru. Državne licence za vodiča s tem seveda nimajo, lahko pa vodijo izlete po vseh haloških občinah. To pomeni, da poznajo vse znamenitosti na tem področju, od gradu Borl, preko Štur-movca do Ptujske Gore, vključno z vinsko-turistično cesto, turistično vasjo Halonga in slovenski del turistične cone Haloze-Zagorje ter jih znajo tudi predstaviti. Prav tako morajo poznati vso gostinsko ponudbo domače kulinarike in vina, saj se od vodičev pričakuje tudi, da znajo popeljati goste na degustacije in kosila," je pomen tečaja razložila direktorica Sonja Golc.
Novi lokalni turistični vodiči bodo svoje delo začeli kot spremljevalci že izkušenih kolegov, pestro ponudbo Haloz pa bodo predstavljali v slovenskem, nemškem ali italijanskem jeziku. Za njihovo vodstvo bodo na željo gostov poskrbeli v PRJ Halo.
SM
UMAG, 1. maj
Sončkov klub, 3* app, veliko športa, koncert Olhrerja Dragojevlča
do 2.5y3D/N/os. Ž.ia6.900 CRES,1.tnaj
SonCkov klub, izleti, mini klub... Brezplačno do 12 let!
do2.572D/POLž.Bi12.900 POREČ, 1- maj
Sončkov klub, 3* hoteli, šport brez meja, turnirji, prireditve... 27.4y5D/POL že za 22.500 JUŽNA DALMACIJA, 1. maj
avtobusni izlet Pelješac, Dubrovnik, foto safari, Mostar, Sarajevo...
28.4y4D/BUS 40.900 RAFTING NA TARI, 1. maj
enkratno doživetje: izleti po Črni gori in rafting, odlično slov. vod.
26.4y5D/POL 54.900 GROJA, Krf, 1. maj
4* Park, bus/ladja, 4 najlepši izleti po otoku, odlično slov. vodenje
24.4y8D/POL 59.800 GRÔJA, Kreta 3* Triton, aH inclusive, polet iz Ljubljane (14D že za 109.900) 5.,12.6y7D/AI 87.900 KRIŽARJENJE PO NILU
5* hoteli in ladja, Kairo-Hurgada-Luxor-Asuan; polet iz ljubljane
3o.4y8D 154.900
SONČEK
PTUJ, Slomškova 5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22
EUROPARK,02/33 00915 •
TUl potovalni center
Trinajst bodočih lokalnih vodičev je z zanimanjem poslušalo predavanje Iztoka Bončine
Nori, odbiti London (IX.)
Obisk BBC-ja
Drzni naj si privoščijo Tate Modern, ki je spreobrnila tudi mene. Zdaj dejansko vidim smisel v moderni umetnosti, kar še sama komaj verjamem.
V The British Museumu se nahaja najbolj izčrpna zbirka eksponatov , ki so jih Britanci med svojo kolonialno preteklostjo pokradli svojim kolonijam in drugim manj razvitim deželam. Laik se bo po zaslugi zelo skromnih opisov eksponatov v muzeju bolj slabo znašel. Ob strokovnih poimenovanjih najdb odpove tudi dobro splošno znanje angleškega jezika. Vredne ogleda so predvsem mumije in sarkofagi, tistim, ki se radi podajajo v neznano, pa bi priporočila ogled prostorov, namenjenih tibetanski, kitajski in japonski umetnosti.
Ostali večji muzeji so še Victoria and Albert Museum, Natural History Museum and Science Museum. Majhen, toda pravi dragulj med muzeji, je The Museum of London. V svojih nedrjih skriva med drugim tudi kočijo, s katero ob posebnih priložnostih prevažajo kraljico Elizabeto po Londonu. Poleg tega je mu-zejček poln specialnih efektov, ki navdušijo tudi najbolj neugnane otroke.
Prav zanimivo je primerjati notranjost angleških, protestantskih cerkva, ki se bistveno razlikujejo od naših, slovenskih katoliških. Še posebej znameniti sta Westminster Abbey (nedaleč od britanskega parlamenta), kjer kronajo angleške kralje in kraljice, ter St. Paul's Cathedral. St. Paul's trenutno obnavljajo, kar pomeni, da je dostop do znamenite, ultra akustične kupole onemogočen.
Po tako napornih ogledih se prileže jedača in pijača. Da ne bi v tednu dni obubožali, je pametno vztrajati pri suhi dieti. Pestre zaloge živil je še najenostavneje obnavljati v eni od verig samopostrežnih trgovin, kot je na primer Sainsbury. Če se vam zdi, da imate dovolj sendvi-čev, krekerjev, kikirikijev, keksov, solat, instant juhic, špagetov in podobnega, se lahko odpravite v Soho, kjer je mogoče izbrskati poceni kitajsko hrano. Bodite pozorni tudi na All you can eat restavracije. Praviloma se lahko tam za 5 funtov pošteno najeste. Izhod v sili je lahko tudi kos pice ali kebab.
V soboto pa nas je čakal ogled Bush Housea, sedeža BBC World Service, kjer deluje tudi slovenska sekcija te službe, in upravičeno smo se počutili priviligira-ni. The British Broadcasting Corporation, ki se je takrat imenovala The British Broadcasting Company, je bila ustanovljena leta 1922. Položaj BBC-ja v Združenem kraljestvu se lahko primerja s položajem RTV-ja v Sloveniji, vendar pa BBC v okviru BBC World Service oddaja program v jeziku posameznih narodov praktično po vsem svetu.
Začetki BBC World Service segajo v leto 1932, ko je bila ustanovljena the Empire Service. Prve oddaje v tujem jeziku so potekale v arabščini. Po koncu druge svetovne vojne je BBC World Service oddajal svoj program že v štiridesetih različnih jezikih.
Nadaljevanje prihodnjič
Andreja Stajnko
Ko bom velika, bom delala na slovenski sekciji BBC World Service
Zg. Leskovec
Slastne potice kot unikat
V Zg. Leskovcu, pri Leski, so se 24. marca zbrali domačini, ki so si upali v ocenjevanje prinesti peščico domačih dobrot. Turistično društvo Klopotec je letos drugič v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj organiziralo ocenjevanje mesnih izdelkov, prvič pa tudi potic.
Kot je povedala predsednica društva Ida Vindis Belšak, so bili bili z odzivom, še bolj pa s kvaliteto izdelkov izredno zadovoljni.
V komisiji za potice je imela glavno besedo Marija Rošar, predavateljica s kuharskih tečajev, učiteljica praktičnega pouka na Srednji živilski šoli v Mariboru, ki je bila nad pripravljenimi poticami prijetno presenečena. Omenila je, da je komisija med ocenjevanjem opazila nekaj drobnih napak pri posameznih izdelkih, vendar teh ne bo težko odpraviti. Pohvalila je tudi izvirnost, ki so jo v pripravo potic vložile leskovške gospodinje; vsaka potica pa je po njenih besedah izgledala kot unikat, v njih je odseval delček tradicije, za katero je dobro, da jo gospodinje še danes ohranjajo.
Stanko Cartl, učitelj praktičnega pouka na mariborski Srednji živilski šoli, pa je vodil komisijo za ocenjevanje mesnih izdelkov. Ocenjevali so v štirih kategorijah: domače klobase, salame, bunke in meso iz tunke. Na letošnjem, drugem ocenjevanju je bil precej bolj zadovoljen z izdelki, komisija pa je opozorila na napake pri pripravi izdelkov, saj se prevečkrat zgodi, da je meso preslano, ni dovolj preso-ljeno, ni preveč lepo na izgled ... Kvaliteta bo še bolj v ospredju v prihodnje, ko bodo haloške kmetije svoje izdelke ponudile v sklopu turističnih kmetij in kmetij odprtih vrat, saj jih bodo le tako tudi tržile.
TM
Komisija med ocenjevanjem suhomesnih izdelkov.
Ljutomer • LTO prvič z dobičkom
Kje so Italijani?
Lokalna turistična organizacija Prlekija je v lanskem letu zabeležila skupne prihodke v višini 21.122.000 tolarjev, izdatkov pa je bilo za 21.033.000 tolarjev; torej je zavod po neuspešnem letu 2002 posloval z dobičkom 89.000 tolarjev.
"To je zelo vzpodbudno," je dejal direktor Andrej Vršič, "saj vemo, koliko čistega dobička je potrebno ustvariti, da se pokrije dvomilijonska izguba. Vidimo, da je tržna dejavnost v porastu, saj smo imeli v letu 2003 kar 42 odstotkov tržnega deleža, tako da je občina prispevala le še 52 odstotkov sredstev za delovanja zavoda." Nekaj sredstev - 700.000 tolarjev -so pridobili še iz naslova članarin, s turističnimi programi so zaslužili 1,3 milijona, s prodajo spominkov in vina pa 7,5 milijona tolarjev.
V	lanskem letu so največ sredstev namenili tiskanju kataloga o Ljutomeru in zaključenih turističnih programih, ki je sedaj dosegljiv v devetih tujih jezikih. Večina programov temelji na ponudbi Jeruzalema, torej na vinskem turizmu. Sodelujejo tudi z okoliškimi muzeji -muzejem starega kmečkega orodja Ralo, kovaškim muzejem na Razkrižju, čebelarskim muzejem na Krapju, ljutomerskim lončarjem, pa tudi mlin na Muri ter Otok ljubezni v Ižakovcih si gostje radi ogledajo.
V	lanskem letu so v Lokalni turistični organizaciji Prlekija zabeležili 892 turistov - 528 domačih, 364 pa tujih. Vršič ocenjuje, da so te številke v primerjavi z letom poprej, ko je Prlekijo obiskalo 615 gostov, izredno vzpodbudne: "Zgleda, da so bila v letu 2003 spet aktualna avtobusna potovanja, za leto 2004 pa strokovnjaki napovedujejo ponovno porast tako individualnih kot tudi skupinskih potovanj."
Foto: Natalija Skrlec
Direktor LTO Prlekija Ljutomer Andrej Vršič
V obeh turistično-informacijskih centrih - v Ljutomeru in na Jeruzalemu - so lani zabeležili 25.199 obiskov, kar je enkrat več kot leto poprej. Med tujimi gosti so bili najštevilnejši Avstrijci, Nemci in Hrvati, Ljutomer z okolico je obiskalo tudi nekaj Špancev, Francozov in Izraelcev, presenetljivo pa v lanskem letu med gosti ni bilo Italijanov. Razlog za to Vršič vidi v neudeležbi na milanskem sejmu in poudarja, da se kljub kritikam javnosti tovrstne predstavitve obrestujejo.
Lani se je LTO predstavila na sejmih Počitnice v Gradcu in na Dunaju, v sklopu Slovenske turistične organizacije so sodelovali v Innsbrucku na sejmu Dopust ter na Berlinski borzi. Za več predstavitev niso imeli sredstev, letos pa so že sodelovali na sejmih na Dunaju, v Gradcu, Milanu in Berlinu.
Natalija [krlec
Ne stopicajmo na mestu

Vprašanje:
Že dlje časa imam občutek, da kar se tiče financ in zaslužka, stopicam na mestu. Situacija pa je takšna: Z možem sva pred leti začela graditi hišo, eno nadstropje sva dogradila in opremila, v hišo smo se tudi vselili. Gradila sva praktično brez kreditov oz. le z manjšimi kratkoročnimi posojili, ki pa so že odplačani. Drugo nadstropje naj bi (nekoč) bilo namenjeno za turistično dejavnost. Žal pa se je ta "nekoC in "počasi bomo že", kar krepko zavlekel - za celo desetletje. Nekako ne zbereva poguma, da bi se lotila te dejavnosti. Oba imava redno zaposlitev in plačo v slovenskem povprečju. Ob koncu meseca nama pravzaprav ne ostane nič, saj imava dva šoloobvezna otroka, pa tudi sicer živimo precej v sivem povprečju (rabljen avto, kratek dopust nekje blizu...). Odgovor:
Vaša ideja o ureditvi druge polovice hiše za oddajo apartmajev v najem se mi zdi zares odlična! To idejo vsekakor lahko izvedete na več načinov.
Najenostavnejša možnost je, da si denar sposodite od banke. V tem primeru morate narediti le dober poslovni načrt oziroma čim natančnejši izračun, koliko denarja bi za to potrebovali in v kolikšnem času bi ga lahko vrnili. Skratka, pomembni podatki so: za koliko denarja bi lahko oddajali apartmaje in koliko dni v letu. Ce ne znate narediti poslovnega načrta in SWAT analize sami, se obrnite na nekoga, ki to ve. S poslovnim načrtom lahko potem greste do bank, in če se številke izzidejo, vam bodo dali kredit. Pazite na pogoje le-tega in se pogajajte za čim nižjo obrestno mero. Druga možnost je, da si z dodatnim poslom poleg redne zaposlitve povečate prihodke. Ce nimate podjetniških spretnosti (če ne znate prodajati, komunicirati, voditi ljudi in upravljati z lastnim časom), je za začetek najboljša opcija, da poiščete kakšno podjetje, ki se ukvarja z mrežnim marketingom. Žal se naša podjetja premalo zavedajo moči mrež oz. Metcalfovega zakona (Metcalf je bil iznajditelj faksa, ki je danes nepogrešljivi del vsake firme), ki podjetjem omogoči, da preko mreže ljudi (ki jo seveda pravilno nagrajuje) najdejo stranko, ki je sicer s klasičnim marketingom nikoli ne bi našli oz. dosegli. Pri izbiri bodite pozorni predvsem na njihov izobraževalni sistem. S pravilnim pristopom, se vam lahko prihodki tako zelo povečajo, da si boste lahko v 2 letih sami sfinancirali celoten projekt izgradnje apartmajev. Tretja možnost je varčevanje, vendar bi ne glede na donosnost naložbe predolgo trajalo, da bi lahko privarčevali želena sredstva. Edina možnost bi še bila, da bi naše banke imele tako imenovane ent-felige kredite, ki bi vam omogočili, da bi del (obresti) plačevali banki, drugi del (glavnico) pa v donosen sklad, po možnosti HEDGE sklad z nizko volatilnostjo. Tako bi imeli kredit za dokončanje apartmajev in čez 10 let po izplačilu obresti in glavnice še kapitalizirana sredstva za npr. avto, počitnice in šolanje otrok.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@email.si, GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Šifra: 007
Rojeni ste 4. v mesecu z naslednjo numero-loško kodo: 7 +
28 = 35.
Vaš datum rojstva je energija, ki Vam prina{a interes za glasbo, delavnost, vztrajnost, originalnost, ekscentri~nost ter nestanovitnost in spremenljivost, ki se kaže v nenadnih življenjskih spremembah. Ker je to izrazito nestabilna vibracija, je pomembno, da ima človek v imenu močno energijo, da ga umiri in stabilizira. Energije, ki Vam to prinašajo, so vibracije, ki se označujejo s številom 10 (Ani-ka, Anca, Arina) ali 19 (Agneta, Andreja) v imenu.
Ime, ki ga sedaj uporabljate (7) je sicer skladno z Vašim datumom rojstva (ravno tako kot priimek) in je vibracija izrazite duhovne sfere, vendar pa nima dovolj velike ustvarjalne moči, da bi Vas pripeljalo do vseh Vaših darov in talentov, ki jih imate nedvomno skrite v sebi.
Energija priimka (28) je močna, a tudi precej neugodna vibracija, ki prinaša močne tako čustvene, duhovne kot fizične energije, pa tudi težave v partnerstvu. Pomeni sposobnega človeka, ki pa ima zaradi nagnjenosti k napačnim zvezam od tega bolj malo. Energija skupnega števila imena in priimka (35) je sicer vibracija delavnosti, poslovnosti in financ, ne prinaša pa preveč ljubezni in samozavesti, zato se ji je najbolje izogniti.
VVaši analizi prevladujejo predvsem energije nestabilnosti, spre-
Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), po{ljite svoje podatke na naslov: [tajerski tednik, Rai~e-va 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero {ifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
memb, občutljivosti, duhovnosti, materializma ter težav z nasprotnim spolom. To so precej različne energije, ki človeku ne prinašajo preveč ljubezni, zadovoljstva in miru. Po železnih pravilih nume-rologije energije števil 4 in 35, 7 in 35, 28 in 35 ne smejo biti skupaj v analizi, ker so si preveč različne ali boje rečeno nasprotne in ne prinašajo človeku tistega, kar bi si želel.
Ker po osnovnem zakonu vesolja podobno privlači podobno, ima tudi Vaša hči analizo, ki je precej podobna Vaši. Ima zelo močno in harmonično energijo datuma rojstva (15) ter ime (25), priimek (28) in skupno število imena in priimka (53 = 35).To so pa vse po vrsti energije, ki pa niso skladne z njenim rojstnim dnevom ter več ali manj prinašajo težave in napačne odločitve.
Za življenje, kjer pride do izraza mir, samozavest, ljubezen in ustvarjalnost, so potrebne precej drugačne energije, kot jih ima Vaša hči sedaj. Predvsem potrebuje v imenu energijo ljubezni in ustvarjalnosti, da lahko ideje pretvori v realnost. To ji prinaša energija s številom 9 (Alda, Ela, Lida) pa tudi 15 (Alena, Linita, Neda) v imenu. Seveda mora imeti potem tudi priimek ustrezno vibracijo, ki pa jo dobite s tem, da sedanjemu priimku odvzamete črko "i".ln ne pozabite: sreča in modrost spremljata pogumne.
Šifra: BOSS
Rodili ste se 17. v mesecu z naslednjo identiteto: 14 + 39 = 53.
Rojeni ste 17. v mesecu. To je ena izmed tistih energij, ki ne prinašajo preveč zadovoljstva, miru in harmonije v človeka. To je energija, ki prinaša lahko marsikaj v materialni sferi življenja vključno z vztrajnostjo, delavnostjo in morda tudi z dolgim življenjem, ne prinaša pa dovolj ljubezni, da bi človek lahko bil miren in zadovoljen. To je energija poslovnosti, financ in politike, manj pa duhovnosti. Čeprav je človek, ki je rojen s takšno energijo, lahko zelo ljubeč in čuteč, pa na okolico mnogokrat ne deluje tako. Predlagam, da rojstni dan praznujete 24. v mesecu, ki je mnogo ugodnejša energija kot pa energija, izražena s številom 17. Podobno velja tudi
-	NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
TEŽAVE?
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE, DRUŽINSKE IN POSLOVNE NUMEROLOŠKEANAUZE.
tel.: 02 771 07 68
za Vaš vzdevek (17), ki bi ga bilo najbolje opustiti.
Nasploh je vibracija, ki se označuje s številom 17, precej neugodna. To potrjuje tudi numerološka praksa, saj prosi za analizo največ ljudi, ki imajo v imenu prav število 17 (Sonja, Alenka, Tatjana, Natalija), ki ne prinaša ravno tistega, kar bi si človek najbolj želel; to pa so mir, ljubezen in ustvarjalnost. Ker še zdaleč ni vseeno, kaj jemo, kaj pijemo, kaj govorimo, kako se obnašamo, seveda tudi ne more biti vseeno, kako nam je ime.
Vaše ime (14) je vibracija, ki sama po sebi prinaša predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, moč pisane in izgovorjene besede, akcijo in
—	spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kliče po spremembah. Čeprav, ga nekateri označujejo za srečno število, tega numerološka praksa ne potrjuje preveč. Res je, da je to predvsem energija komunikacije in sprememb, pa tudi vibracija težav tako na področju dela kot partnerstva. Pomembno je, v kakšnem razmerju je z ostalimi števili v analizi.Najbolje je, da se človek s to energijo zanese predvsem nase in na svojo intuicijo.
lz Vaše analize se lepo vidi, da ime, ni skladno z datumom rojstva in Vam ne prinaša preveč zadovoljstva in umirjenosti v življenje.V vaši analizi so predvsem vibracije poslovnosti, delavnost, sprememb pa tudi izkoriščanja s strani drugih, primanjkuje pa energija samozavesti, stabilnosti in umirjenosti. To pa Vam prinaša kombinacija 6 (Riki, Adi, Maj) + 27 = 33 ali pa tudi 24 (Manuel, Martino, Neboj-ša) + 9 = 33.
Dan Sovina
Kondicijska priprava v športu
Vloga {porta pri preventivi pred hipertenzijo
Previsok krvni tlak je pomemben dejavnik nastanka srčno-žilne bolezni - arterioskleroze - katere dolgoročna posledica je srčni infarkt zaradi
zamašenih krvnih žil. Mehanizme nastanka hipertenzije bom opisal kdaj drugič, danes se raje posvetimo možnostim preventivnega delovanja s športom pred hipertenzijo.
Prvi korak preventive hipertenzije je merjenje krvnega tlaka večkrat čez dan, da ugotovimo njegovo stanje. Potek zdravljenja je namreč odvisen od višine krvnega tlaka. Ce imamo zelo povečan krvni tlak => sistolični (tlak ob srčnem utripu) / diastolični (stalni tlak v žilni steni med utripi); na primer: 180/110, lahko pomagajo le posebna zdravila, ki jih predpiše osebni zdravnik => ko pacient z zdravili ukroti svoj krvni tlak, tedaj postanejo športne aktivnosti pomembno pomožno sredstvo zdravljenja povišanega krvnega tlaka. Kakšne rezultate lahko pričakujemo?
Športna vadba v povprečju zniža sistolično in diastolično vrednost za 10-15 točk. Spremembe se ponavadi zgodijo razmeroma hitro, včasih celo v 3-4 tednih. Nekateri ljudje imajo mišljenje, da npr. šport preveč povečuje krvni tlak. Takšna tr-
ditev je neresnična - pri sami športni aktivnosti se krvni tlak res dvigne, vendar je po raziskavah sodeč pri športnikih rekreativcih njegova vrednost čez dan v povprečju nižja kot pri nešpor-tnikih. Aktivno ukvarjanje s športom pomaga kontrolirati telesno težo, izboljša vrednost "dobrega" HDL holesterola, normalizira se vrednost glukoze in lipidov v krvi, itd. Ljudje z rahlo povišanim krvnim tlakom (130-139)/(80-89) imajo od športa in fitnesa največ koristi. Tukaj postane šport učinkovito sredstvo za samozdravljenje. Kakšna so načela vadbenega programa?
Vadba naj obremeni naš dihalni in srčno-žilni sistem do tem mere, da se začnemo potiti; pri tem ni nujno, da so obremenitve zelo velike; bodimo zmerni - raje manj kot preveč; če ne moreš teči, tedaj boš pač hodil. Športno aktivnost si izberemo po svojih potrebah in željah. Vaditi je potrebno vsaj 30 minut/dan, večino dni v tednu; meni osebno je najbolj všeč rekreativni tek, saj je tek najbolj naravna oblika gibanja, ki vpliva pozitivno na celotno telo in dušo.
Izbira in način ukvarjanja s športom je odvisna samo od vas. Izberemo si aktivnost, ki nam dviguje energijo in nas sprošča. Šport je učinkovito sredstvo prevenitve pred zvišanim krvnim tlakom.
Robert Pal, prof. športne vzgoje Atletska šola M. Vindiša, Atletski klub Ptuj
Duševno zdravje
Ljubosumna brata
Tone in Tine sta brata, starostna razlika med njima je 6 let, Tone je star 14 let, Tine 20. Starši že nekaj časa med njima opažajo znake napetosti in si jih ne znajo razložiti. Včasih se zaradi tega tudi stepeta. Iz tira ju vržejo malenkosti, kot na primer izid nepomembne nogometne tekme. Starša sta zaradi njunega odnosa vse bolj zaskrbljena, zato prosita za nasvet, kako njune do včeraj dobre odnose znova vzpostaviti.
Očitno gre spet za pomembnost starostne razlike med otrokoma v družini, saj vemo, da so starejši otroci zelo ljubosumni na novorojenčke in pogostokrat prvorojenčki med drugim in nekje petim do šestim letom doživijo večkrat pravi čustveni šok, toda sočasno mlajši otrok v takem primeru od starejšega mnogo več pridobi, kot če bi bila med njima manjša starostna razlika. Izkušnje kažejo, da najmlajši otrok vedno raste v drugačni psihološki situaciji in razvije v skladu s tem nekoliko drugačne poteze značaja. Zdi se, da je v danem primeru prišlo do uresničitve nevarnosti, da sta starša, morda zlasti mati, predolgo videla v mlajšem otroku "majhnega" otroka in sta ga zato tudi razvajala in mu morda spregledala razne postopke. In seveda so sedaj njegove reakcije do starejšega brata takšne, kot jih opisujete. Zdi se, da prvorojenca starši pričakujejo mnogo bolj burno in se potem z njim največ ukvarjajo. Ob rojstvu drugega otroka ga "pozabijo" (v resnici ali pa se mu tako samo zdi) in se bo tak prvorojenec počutil bolj odrinjenega, prikrajšanega in osamljenega, in ker starši od njega prezgodaj pričakujejo, da bo ravnal zrelo, odraslo in samostojno, lahko zaradi tega nastanejo težave in se potem 20-letni fant stepe s svojim 14-letnim bratom.
In kaj storiti staršema?
Najbolje bi bilo, da bi upoštevala dejstvo, da je mlajši sin v obdobju pubertete in potrebuje nujno tudi stalne pogovore s staršema, ki verjetno od starejšega sina pričakujeta, da bo opravil njuno nalogo in ga s tem ogrožata, saj je starševstvo le njuna zadolžitev in ne sme biti v škodo starejšega sina, ki ne more namesto njiju skrbeti za brata. Kot je vedno, sta oba otroka različna glede svojih značajskih in temperamentnih razlik. Veselita naj se individualnosti in različnosti obeh sinov in dosledno stopita na stran tistega, ki ima v danih konfliktih prav, ne glede na starost, pohvalita naj vse tisto, kar je dobrega v medsebojnih odnosih obeh sinov, in sta pri tem dosledna. Omogočita jima naj, da sta v družbi svojih sovrstnikov, in naj ne vztrajata, da sta zgolj samo onadva skupaj. Njuni interesi so različni in tako je tudi prav in normalno!
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Jože Pavlinek (1947 - 2004)
Koraki so utihnili, pot se končala. Kar tako, naenkrat, brez vsake oznake, brez napovedi... Utihnil je tvoj glas, ki je znal biti tako prijazen, topel, vljuden ... Prenehale so delovati tvoje misli, tako globoke, hudomušne, ki so v sogovorniku vedno iskale nekaj dobrega, in prenehal je tvoj tako svetovljansko širok pogled.
Vse to je s tabo, dragi naš prijatelj Jože, prenehalo, ko se je tretji teden letošnjega januarja nagibal k svojemu koncu. Od nas je nenadoma, brez slovesa, v 57. letu življenja odšel naš občan, vsestranski dolgoletni družbeni in društveni delavec.
Jože se je rodil 21. septembra 1947 v hrvaškem Zagorju. Leta 1954 se je družina preselila najprej v Kidričevo, nato na Destrnik. Tam je Jože leta 1962 dokončal osnovno šolo. Tega leta se je družina preselila v Ptuj, kjer je Jože pričel učno dobo trgovskega vajenca in dokončal trgovsko šolo. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve v Mariboru, kjer je služboval do leta 1975 kot miličnik. Med službovanjem v takratni milici je uspešno dokončal ekonomsko šolo. Nato se je zaposlil kot tajnik na takratni Krajevni skupnosti Hajdina, po končanem mandatu pa kot komercialist v podjetju LES na Ptuju. 1986 leta se je zaposlil v Kidričevem — današnjem Vargasu - kot vodja varnostne službe in to delo počel 23. januarja letos.
Kot mlad fant se je leta 1968 poročil na Zg. Hajdino z Marinko Gašljevič. S prihodom na Hajdino ga srečamo na vseh področjih: na
različnih zadolžitvah v bivši KS Hajdina, v kulturi in športu, prav posebno velike pa so njegove zasluge na področju varstva pred požarom — v gasilstvu. V PGD Hajdina se je včlanil leta 1981. Z nenehnim izobraževanjem je dosegel čin viš-jegagasilskega častnika II. stopnje. V društvu je opravljal razne funkcije, od tajnika, pomočnika poveljnika za preventivo, vedno je bil član poveljstva in upravnega odbora PGD — Hajdina. Pri ustanovitvi Gasilske zveze MO Ptuj je odigral pionirsko vlogo, v njej pa je opravljal tudi funkcijopodpove-ljnika.
Njegovo delo na izobraževalnem in sodniškem področju v gasilstvu je tako veliko, da ne moremo trditi, da pušča za seboj praznino. Vzgojil je veliko mladega kadra, ki že operativno deluje in že vzgaja naslednjo mlado generacijo.
Jožetovi prijatelji smo hvaležni, da smo ga poznali, z njim sodelovali in prijateljevali. Ob slovesu njegovi prijatelji čutimo, da smo izgubili dragocenega človeka.
Prijatelji s Hajdine
Info
Glasbene novice!
Izbira pravega trenutka je pomemben dejavnik pri poti do uspeha vsakega glasbenika. Nedvomno drži, da je vsaka pesem nekomu všeč, a pravi mojster je tisti, ki zna izbrati pravi trenutek in praznino na tržišču, da postane njegova pesem všeč tudi množicam!
V športu obstaja reklo, da se vsak športnik poizkuša poslovit na vrhuncu svoje poti. Podobno strategijo so si v glasbi izbrale "mačke" iz skupine ATOMIC KITTEN, ki bodo svojo pot zaključile z albumom uspešnic Greatest Hits (v prodaji je od ponedeljka, 5. aprila). V podporo temu projektu je trio še enkrat posnel fino naslovno pop temo prvega albuma RIGHT NOW 2004 (****) in jo pridodal albumu ter singlu Someone Like Me!
BRO'SIS je druga nemška popstars skupina, ki je ves čas v senci prve No Angels. Enako je tudi v Sloveniji, med skupinama Bepop in Unique. Kvintet je tako le enkrat splezal na vrhove lestvic, in to s skladbo I Believe. Brez dvoma lahko zapišem, da skupina verjame v uspeh nove poskočne r&b in pop skladbe U BUILD ME UP (**). Verjamete tudi vi, kajti jaz ne!?
Alicia Moore oziroma PINK žanje uspeh za uspehom, saj ima tudi njen aktualen single God Is A DJ velik medijski odmev. Tom Armstrong je produkcijski um novega svežega komada LAST TO KNOW (***), v kateri se na inovativen način dopolnjujeta pop in rock.
Zlati časi ameriškega glasbenega genija PRINCA so verjetno že za njim, a pred nami je njegov novi projekt Muzicology (izid albuma je planiran za 19. april). Ob tem nikakor ne smem izpustit informacije, da je glasbenik podpisal novo, dokaj svobodno pogodbo z založbo Sony. Ker je denar zagotovljen, se sedaj mali čarovnik vrača z eksperimentalno srednje hitro glasbeno bombo MUZICOLOGY(***), ki išče nove smernice funkyja in r&B-ja.
Glasbeni agenti so kaj hitro opazili mladega talenta EARMO-NA, ki je kaj kmalu podpisal pogodbo z mega založbo Universal. Ob mladih izvajalcih se zmeraj vprašam, kje je meja do uspeha? Meje največkrat ni! R&b in soul pevec si je v baladi FUCK IT (I DONT WANT YOU BACK) (****) privoščil nekaj sočnih kitic in zelo speven ter pohujšljiv refren!
Pred pol leta še nihče ni slišal za pevca GARYJA JULESA, ki se je ob izteku leta 2003 vpisal v britansko glasbeno zgodovino, saj je bil skupaj z Michaelom Andrewsom na 1. mestu božične lestvice s pesmijo Mad World. To pesem sta v izvirniku leta 1982 izvajala Tears For Fears, ki se vračata na sceno s pesmijo The Closet Thing To Heaven. Talentiran izvajalec se je še drugič izkazal v lagodni in sproščujoči rock baladi BROKE WINDOW
Kanada ima ogromno množicam skritih glasbenih biserov. Eden izmed njih je prav gotovo SARAH McLACHLAN, ki svoje srčne težave odkriva na fenomenalni zgoščenki Aftergrow, s katere nam je že pihala na dušo s skladbo Fallen. V svet kakovostne glasbe vas bo odpeljala sijajna pevka s svojo otožno skladbo STUPID (****), ki ima čudovito klavirsko osnovo.
DURAN DURAN so letos dobili nagrado Brit za življenjsko delo. To delo seje začelo leta 1978 in je bilo na vrhuncih s hiti, kot so Planet Earth, The Reflex, Hungry Like The Wolf, Wild Boys, All She Wants Is, Ordinary World... Band pripravlja nov projekt, a pred tem je za kultno nadaljevanko Queer Eye posnel strastno pop/rock pesem SUNRISE (***), v kateri je ponovno v odspredju prodoren vokal pevca Simona Le Bona.
David Breznik
^' yi MPrm LDVE - Lnni y / AàWTlL - Britney Spe
-i^BT & Lil JDk-& Lùdai i AMAZIřfG - GepĚcíe Michael SUPmSTkn i, JamElia B.'TAR&^E TD THE CLOUDS ABOVE - LMfrSr-7. SUNRISE - Norah Jones -B:^LEFT OUTSIDE ALONE - Anlšf 9. É THE MIDDLE - Sugarbahes lO^feST FOB YOU - Lionel Bichia
Vsab sredo med I^.IO in 20. uw
Kdo je glavni igralec v filmu Pobegla porota?
Odgovor:_
K
"n
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Eva Kamenšek, DražencI 49a, 2251 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do ponedeljka, 12. aprila, na naslov: Radio-TednIkPluj, Ralčeva 6,2250 (za Inlo).
Glasbeni kotiček
Janet Jackson - Damita Jo
Virgin, distribucija Dallas Records, 2004
Janet Jackson je svojo novo uspešnico Just A Little While prvič představila na letošnji prireditvi v polčasu znamenitega Superbowla. Z drznim nastopom je napovedala svojo novo ploščo Damita Jo, ki je prejšnji ponedeljek ugledala luč sveta. Pesem Just a Little While ni bila prvi izbor založbe kot single, vendar se je skladba po zahtevi oboževalcev, radijskih urednikov in kupcev neverjetno hitro širila po spletu in povzročila pravo histerijo. Nalezljiva skladba soavtorja in producenta Dallasa Austina je v Ameriki kot single izšla 15. marca.
Toda čeprav smo tukaj zato, da bi govorili o njenem novem albumu, tu ni kaj povedati. Kdo sploh je gospodična Jackson? Milo rečeno, edina temnopolta izvajalka, ki nima prav visoko razvitega pevskega talenta. Vsaj če primerjamo z drugimi divami — temnopolte pevke so vedno slovele kot odlične vokalistke z
izdelano tehniko, razponom, ki para srce ali živce (po potrebi v vi{ave in nižave) in barvo glasu, ki boža uho kot nežen vetrc. No, tega pri Janet vsekakor ne začutimo. Ima pa zato slavnega brata, veliko denarja in odlično ekipo za sabo, tako da se je skozi vsa ta leta vseeno nekako obdržala (sicer na stranskem tiru) svetovne {ovbiznis scene. Da-mita Jo je sicer njeno srednje ime, predstavlja pa osmi album v njeni karieri. In spet ga re-
Filmski kotiček
Pobegla porota
Pravica je slepa, pravijo! Pa ne slepa na račun nerazločevan-ja med slabim in dobrim, temveč slepa na zunanje vplive in pristranskosti. A kaj, ko je pravica na koncu vedno v rokah ljudi, ki nikoli (če ne drugače vsaj podzavestno) ne morejo biti povsem objektivni. To pa je tudi temelj za film Pobegla porota, zgodbo o temnejši strani sodobnih pravnih procesov, kjer je bolj kot pravica pomembno, kdo pravico zagovarja in kdo o pravici presoja.
Pobegla porota je film, ki še najbolj spominja na kakšno do-
bro premišljeno in zato tudi
zelo zanimivo ter dokaj komplicirano teorijo zarote. Glavni motiv te teorije zarote pa je, da so sodni procesi preveč pomembni, da bi jih prepustili poroti. In že imamo na strani negativnih velikega manipulanta, ki vnaprej izbere, kdo bo sedel v poroti in ki s pomočjo {tevilnih pomočnikov in moderne tehnologije o porotnikih izbrska vse najbolj temačne podrobnosti, s katerimi jih lahko izsiljuje. Logično v taki teoriji
POBEGLA POROTA
Runaway Jury, drama, triler Dolžina: 127 min Režija: Gary Fleder Producent: Gary Fleder, Christopher Mankiewicz, Arnon Milchan
Scenarij: John Grisham, Brian Koppelman, David Levien, Rick Cleveland, Matthew Chapman
Igrajo: John Cusack, Gene Hackman, Dustin Hoffman, Rachel Weisz, Bruce Davison
klamirajo kot nov korak v njeni karieri, gospodična se je menda premaknila na vi{jo čustveno raven.
Na novem albumu Damita Jo Janet ponovno sodeluje z uspe-{no produkcijsko ekipo Jimmyja Jama in Terryja Lewisa, ki sta producirala vse njene albume, od prodornega Control leta 1986 naprej. Poleg njiju so na novem albumu sodelovali tudi drugi	izjemni
avtorji/producenti. Med njimi Dallas Austin (znan po uspe-{nicah skupine Boys II Men, Madonne, TlC in mnogih drugih izvajalcev), Kenny 'Babyface' Edmonds (Toni Braxton, Aretha franklin, Eric Clapton), Rich Harrison (ki med uspe{no glasbeno sodelovanje lahko {teje Beyoncejin "Crazy in Love^") in vroči novinec Kanye West. Toda kljub vsemu o samih pesmih ni kaj prida povedati — pov-
prečne popevčice v sodobni in dovr{eni produkciji, nikjer pa ni sledu o tistem močnem črnskem glasu, ki bi ga upravičeno pričakovali ob takih glasbenih podlagah. In teh je na novem albumu kar 22! Takih, da ne bi mogli zagotovo napovedati naslednjega singla ali pa vsaj skladbic, ki bi izstopale iz povprečja. Morda {e najbolj Sexhibition in pa Strawberry Bouce.
Da pa ne bi vse to zvenelo kot prevelika in neupravičena kritika, je vseeno treba povedati, da so pesmice povsem po-slu{ljive. In Janet je pozitivna, nasmejana do u{es. Nekaj se bo že prodalo.
Grega Kavčič
zarote ne smejo manjkati tudi eminence v senci, ki sedijo v temačnih naslonjačih, puhajo dim iz kubanskih cigar in so zavoljo svojih izprijenih interesov pripravljeni podkupiti tudi luci-ferja osebno. Na drugi strani je pravični odvetnik, ki optimistično verjame v absolutno dobro in ki očitno sploh nima pojma, česa vsega so zmožni njegovi nasprotniki. Na sredi obeh polov pa je nekdo, ki povzroča težave. Ki vleče za nos obe strani in ki prav tako z metodami teorije zarote usmerja celotno zgodbo proti negotovemu koncu.
Kaj je torej tisto, kar dela ta film o sodni teoriji zarote tako zanimiv? Nemara prav dejstvo, da se gledalec ne more znebiti občutka, da v tem res tiči nekaj resnice? Zgodba se namreč suče okrog proizvajalcev orožja in glede na sodobne razmere v Ameriki si človek tako nedotakljivost orožarskega lobija zares ne more razlagati na drugačen način, kot da ta podjetja po temnih poteh denarno financirajo tako politiko kot tudi sodni sistem in si s tem zagotavljajo imuniteto. Če pa res ni tako, potem bi se to skoraj zagotovo zgodilo (ali pa se je že) ob kak-{nem velikem sodnem procesu, ki bi lahko postal precedens za nadaljnje tožbe. Skoraj zagotovo v tem primeru celotna stvar
res ne bi izgledala tako kot v Pobegli poroti, pa vendar film zadane v bistvo problema, namreč da se vsak sistem da zaobiti in da je lahko porota prav tako (ali pa {e bolj) občutljiva na zunanje vplive kot sodniki.
Odlično je izbrana tudi igralska zasedba, saj si v vlogi odurnega in samozadovoljnega manipulanta ne bi mogel predstavljati koga drugega kot Gena Hackmana, iz nasprotne strani pravičnika, ki zavoljo skupnega dobrega zapade v sku{njavo negativnih prijemov, mu prav tako odlično parira Dustin Hoffman, omeniti pa velja tudi Johna Cu-sacka in Rachel Weisz, ki nas vsaj nekje do polovice filma držita v napetosti, potem pa (iz njunega splo{nega obna{anja) že postane jasno, na katero stran se bosta nagnila. Prav ta negotovost, za katero stran se bosta prav-
CID
zaprav odločila "krta", ki sta infiltrirala poroto, povzroči zelo napet in zanimiv film, ki pa ga delno pokvari zgolj katarzični konec. Če je namreč glavna ideja filma zastavljena tako, da želi človeka zares opozoriti na vso težo problema (tako kar se tiče orožja kot tudi dileme o pravičnosti porote), bi se moralo začetno filmsko drezanje pod rebra končati z dokončno brco v zadnjo plat, kjer bi brez ole-p{av pokazali, da to {e zdaleč ni razre{en problem in da bi se prav vsakdo moral osebno angažirati za ustvarjanje bolj{e prihodnosti. Film pa na žalost po nekaj začetnih udarcih okrog u{es gledalca prav nežno poboža po glavi in mu ponudi odre-{itev v utvaro, da čeprav je svet gnil, obstaja pe{čica idealistov, ki bo s svojo neomajno po{te-nostjo re{ila svet, tako da nam v bistvu ni treba storiti kaj dosti. Tako je vse, kar film resnično dokaže, zgolj to, da so sodni procesi zares preveč pomembni, da bi jih prepustili poroti in da to velja tako za eno kot tudi za drugo stran.
Grega Kavčič
Petek, 9. april, ob 19. uri: multimedijska predstavitev mag.
Boruta Furlana Podvodne fotografije Jadrana (v sodelovanju
s Potapljaškim društvom Poetovio Ptuj)
Sreda, 14. april, ob 18. uri: literarni večer z Josipom Osti-
jem.
Petek, 16. april, ob 20. uri: jazz koncert mednarodne zasedbe Samo Šalamon Sextet, feat. Dave Binney (Dave Binney - alt in sopran saksofon, Kyle Gregory - trobenta, piccolo trobenta, Achille Succi - bas klarinet, alt saksofon, Samo Šalamon - kitara, Paulino Dalla Porta - kontrabas, Zlatko Kaučič - bobni). Tokrat izjemoma vstopnina zaradi izjemnega zanimanja in omejenega prostora! Cena vstopnic 1500 SIT, predprodaja v CID.
V CID potekajo tudi različne oblike neformalnega izobraževanja: tečaj kitare, začetni in nadaljevalni tečaj znakovnega jezika gluhih, novinarska skupina, aerobika, tečaj risanja, tečaj kaligrafije.
Informacije o BIOkibernetskem poligonu CID in Biotehnologiji G-ALFA ter preizkus poligona - vsak petek od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure. Center interesnih dejavnosti je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan na tel. 780 55 40 ali 041 604 778.
Kuharski nasveti
Cas je za potice
Potice prav tako kot krofi veljajo za zahtevno kvašeno pecivo in ga nekateri pripravljajo z velikim veseljem, spet drugi nekoliko manj, kar obi~ajno pomeni, da tehnike priprave nismo popolnoma osvojili.
Danes je priprava potic nekoliko lažja, saj se o tem veliko več govori, piše in tako sproti odpravljamo manjše napake in tudi peka poteka veliko bolj nadzorovano. Potice pripravljamo iz kvašenega testa. Glede na vrsto kvašenega testa jih lahko pripravimo iz lahkega kvašenega testa, to je testo z manj dodatki, in težkega kvašenega testa. Težko kvašeno testo vsebuje več maščobe in jajc.
Pri pripravi lahkega kvašenega testa je postopek enostavnejši in lažji, če pa pripravimo težko kvašeno testo, je potica bolj bogata in tudi izrazitejša po barvi.
Glede na način priprave lahko testo pripravimo ročno ali strojno do ustrezne čvrstosti. Glede na dodajanje kvasa pa lahko testo pripravimo posredno, da pripravimo kvasni nastavek oziroma kvas najprej posebej pristavimo, tako testo vzhaja hitreje, ter neposredno ali direktno, kar pomeni, da v moko razdrobimo sveži kvas in skupaj z ostalimi sestavinami zagnetemo dovolj čvrsto kvašeno testo, ki bolj počasi vzhaja.
Lahko kvašeno testo za potice naredimo iz 1 kilograma moke, vzamemo mešanico pšenične ostre in gladke moke v enakem razmerju. Posebej zdrobimo 3 dekagrame kvasa, dodamo žličko sladkorja, žličko moke in pol decilitra toplega mleka in vse sestavine premešamo v gladko zmes. Kvas postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja. K moki dodamo eno žličko soli in 2 žlici sladkorja ter temeljito premešamo. V moko naredimo jamico in damo vanjo 3 do 4 rumenjake, odvisno od njihove velikosti, dodamo še 12 dekagramov stopljenega masla in prilijemo vzhajan kvas ter po potrebi prilivamo še približno 3 decilitre mlačnega mleka.
Testo temeljito stepamo dobrih 15 minut, da postane elastično, lepo gladko, oziroma tako dolgo, dokler se ne začnejo delati manjši zračni mehurčki in se testo lepo loči od rok ali ku-halnice in posode, v kateri ga pripravljamo. Pri bolj suhi moki je potrebno dodati nekoliko več toplega mleka, v kolikor pa smo uporabili bolj vlažno moko, je količina mleka nekoliko manjša. Tudi čas stepanja težko natančno določimo, ker se živila različno obnašajo, je pa odvisno tudi
Namig za darilo
Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
Odgovor: Prej ko boste vašega psička navadili na redno kopanje, lažje bo to opravilo za oba. Pričnite ga navajati na kopanje, ko je še mlad in ga z lahkoto obvladate. Pogostost kopanja je odvisna od številnih dejavni-
Mokri smrček
Vprašanje bralke Irene iz okolice Ptuja: Imamo mladega psa. Zanima nas, kako pogosto ga lahko kopamo in kak{na sredstva so temu namenjena?
kov: dolžina in tekstura dlake, letni čas, barva dlake, občutljivost kože ... Pred kopanjem si pripravite vse, kar boste pri kopanju potrebovali: šampon, gobo, krpe, brisače ... Ker se Ph pasje kože razlikuje od kislosti človeš-
od intenzivnosti gnetenja testa. Dovolj zagneteno testo damo v dobro pomokano posodo, po-tresemo po vrhu z moko, pokrijemo s prtičem in pustimo vzhajati. Vzhajano testo damo na dobro pomokano delovno površino, razvaljamo na pol centimetra na debelo in premažemo z različnimi nadevi.
Nadeva je lahko v primerjavi s pripravljenim testom med 50 do največ 70%. Potice, ki so manj bogate glede na nadev, so običajno lepše na videz in potice, ki imajo več nadeva, so bolj okusne.
Včasih so potice najpogosteje nadevali z rožičevim nadevom, ki je še danes zelo priljubljen. Danes jih pogosto nadevamo z orehovim, makovim, lešnikovim, čokoladnim, mandljevim, skut-nim in rozinovim nadevom.
Lešnikov nadev pripravimo tako, da 2 decilitra sladke smetane skuhamo skupaj z desetimi dekagrami sladkorja in vanilijem. Smetano kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Se topli smetani primešamo trdi sneg beljakov. Na razvaljano testo premažemo ohlajeni nadev in potresemo s 40 dekagrami mletih lešnikov. Potico dobro zvijemo, damo v dobro pomaščen model. Pustimo, da ponovno vzhaja, pred peko temeljito prebodemo in pečemo 1 uro pri temperaturi 210 ali 200 °C, nato temperaturo zmanjšamo na 180 °C.
Pripravimo pa si lahko tudi ajdovo potico. Zavremo 3 do 4 decilitre vode, v katero damo 5
ke kože, se za kopanje psov uporabljajo izključno pasji šamponi. Paleta le-teh je izredno široka, smiselno pa je uporabljati klinično preizkušene šampone, ki so na razpolago samo v veterinarskih ambulantah.
Preden se lotite kopanja vašega psa, ga temeljito prečešite, saj se dlačni vozlički radi spri-mejo v velike sprimke dlake, ki se ne dajo posušiti oz. razčesati. Voda naj bo primerno topla. Psička najprej namočite, ne pozabite na tačke, glavo in rep. Ko je kuža moker, nanesite primeren šampon in ga nežno vtrite v dlako - kožo. Pustite, da šampon učinkuje 3-5 minut, nato ga temeljito izperite. Pri umivanju glave uporabite kar se da malo šampona (pazite na oči, nos, gobček). Pri izpiranju glave mu le-to nagnite nazaj, tako da bo voda odtekala na njegov hrbet. Ko psa temeljito sperete, ga ovijte v brisačo in ga osušite, sicer se lahko prehladi. Ne pozabite na ušesa. Prav tako lahko psa posušite s sušilcem za lase, ki naj bo nastavljen na najnižjo temperaturo. Namesto sušenja s sušilcem se lahko s psičkom
dekagarmov masla in 5 dekagra-mov sladkorja. Ko voda zavre, z njo poparimo 50 dekgramov ajdove moke, dobro premešamo in pustimo, da se moka ohladi. Posebej pristavimo 4 dekagrame kvasa. Ohlajeni ajdovi moki dodamo vzhajan kvas in 50 dekagramov pšenične moke. Iz sestavin zagnetemo gladko testo, ki ga damo vzhajat. Ko testo naraste, ga položimo na dobro pomokano delovno površino in ga razvaljamo za slab centimeter na debelo. Testo premažemo z nadevom, ki ga naredimo iz 50 dekagramov skute, ki ji dodamo 1 deciliter kisle smetane, 2 jajci, malo sladkorja in cimeta. Po premazanem nadevu po želji potre-semo še 10 dekagramov rozin in 10 dekagramov sesekljanih orehov. Testo dobro zavijemo, damo v pomašcen pekač, pustimo da rahlo vzhaja, premažemo z raz-žvrkljanim beljakom in v srednje vroči pečici pečemo dobro uro.
In še nekaj, za dobro in lepo potico je boljše, da zamesimo nekoliko trše testo, da upoštevamo razmerje med količino testa in nadeva ter pazimo, da so sestavine za pripravo testa približno enako ogrete in da je izdelek pravilno vzhajan. Pogosto po peki potice odstopi vrhnja plast. To preprečimo tako, da zavito surovo potico pred peko večkrat prebodemo do dna, da para med peko izhaja iz testa in se skorja ne dviguje preveč.
Nada Pignar profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
odpravite na hitri sprehod v toplem vremenu.
Obvelja naj pravilo, da psa kopamo po potrebi in ne prepogosto, saj bo le tako ostala dlaka močna in svetleča.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Zbrsteli in ozeleneli vrtovi
Pomlad se je pričela, z njo je prišlo aprilsko, dnevno večkrat menjajoče se vreme, v kateri so drevnine že zbrstele, nekatere gr-movnice vcvetele in trate ozelenele, le gredice, namenjene za vrtnine, še samevajo, da bi jim topli pomladanski sončni žarki dovolj ogreli zemljo za kalitev in presajanje semen in sadik.
V	SADNEM VRTU zaključujemo z zimsko rezjo sadnega drevja. Če pri rezi nismo uspeli z razpiranjem vej in ugogiba-njem vejic, to storimo sedaj v začetku brstenja. Vrt očistimo raznega dračja in druge navlake, da nas ne bo oviralo kasneje pri opravljanju predpomladanskega škropljenja. Za prvo škropljenje še je čas, saj se večina sadnih škodljivcev še ni prebudila iz zimske zalege, sadne bolezni pa se prično širiti šele, ko se razvije dovolj listne površine, nastopi toplejše vreme in je dovolj vlage.
Hruševa rja je nevarna sadna bolezen, ki ogroža predvsem hruševa drevesa. Nekoč je ogrožala le večje sadne plantaže hrušk, poslednja leta pa se z njo vse pogosteje srečujemo v sadnih vrtovih pri posamičnih hruševih drevesih. Ko koncem meseca maja in v začetku junija opazimo porumenelost in porjavelost listja na hruškah, je za varstvo drevesa pred to boleznijo prepozno. Razvoj bakterijske bolezni hruševe rje je drugačen od drugih sadnih bolezni in se prične na zimzelenih okrasnih iglavcih kitajskem in smrdljivem brinu, ki sta pogosti okrasni rastlini okrasnih vrtov, javnih zelenic, nasadov in pokopališč. Na zelenem brinju prezimi, spomladi pa, ko se iz zbrstelih hruševih brstik prično razvijati lističi, že pride do okužb. Ker okrasnih brinjev v bližini hruševih dreves ne moremo posekati in uničiti, jih pa lahko poškropimo z enim od bakrovih pripravkov, kot so bakreno apno, ku-propin, kuprablau in podobni, da omejimo ali preprečimo okužbo hrušk, sicer pa hruševa drevesa že zaradi varova-njapred hruševim škrulupompoškropimo v času brstenja še pred listanjem z bakrovimi pripravki, da prestrežemo možnost okužbe mladih listčev s hruševo rjo.
V	OKRASNEM VRTU v času, ko so pričele okrasne drevnine brsteti, nekatere že cveteti, druge okrasne trajnice pa se prav tako prebujati iz stanja zimskega mirovanja, je med okrasnim rastlinjem veliko opravil pri pletvi, rezi in odstranjevanju poškodovanih in odmrlih rastlinskih ostankov, gnojenju in okopavanju. Vsaka od vrst zahteva svoj pristop, ki ga goji-telj prav v tem času najskrbneje opravi, da bi mu potem med vegetacijo zaljšalo in lepšalo bivalno okolje.
Prve dni aprila je zadnji čas za nego in ureditev živih mej, pričenja pa se tudi najprimernejše obdobje za sajenje oz. zasaditev živic, če nam je to bilo v jeseni preprečeno. Uporabnost žive meje je vsestranska, ni le igriva zelena površina pri oblikovanju okolja, temveč je često pregrada proti hrupu in prahu, zastira pogled v naše intimno okolje, na vetrovnih legah ima vetrobransko vlogo, lahko je cvetoča, zmeraj zelena, često pa zavetje koristnim živalim v vrtu. Čas je, da jo pred vegetacijo obrežemo, oblikujemo, oplejemo, dognoji-mo, po potrebi pa tudi poškropimo.
V ZELENJAVNEM VRTU ne prehitevajmo s setvami in posaditvami vrtnin, dokler se zemlja dovolj ne ogreje in ni primerna za obdelavo. Sadike paprike, paradižnika, jajčevcev, kumar, jedilnih bučk in podobnih plodovk pred sajenjem na prosto prilagajamo na zunanje razmere, sadimo pa jih šele, ko preneha nevarnost pozebe. Vrtnine, ki jih gnojimo v rastlinjakih in toplih gredah, čimveč zračimo, da bi se čimbolje utrdile in postale odporne na razne bolezni.
Miran Glu{ič, ing. agr.
8-četrtek	9-Petek	10-Sobota	11-Nedelja
12-Ponedeljek	13-Torek	14-Sreda	
TRAVA z VELIKIMI KLASKI, RŽUUA
FRANCOSKI PISATELJ (JACQUES)
REKA NA FOUSKEM
DELOVNI NALOG
RASTLINSKA BOLEZEN
ITALU. POPEVKA-RICA (FLO)
OGRAJA IZ
KORUZNICE
NAŠA ALPSKA SMUČARKA ZAJC
ŠAHOVSKA FIGURA
SKANDINAVSKI DROBIŽ
NAGELJČEK
FRANCOSKI PISATEU (CLAUDE)
KOBILARNA
BIVŠA NDR
JAPONSKO MESTO
AM. IGRALKA DANA
A
IZ
BESEDE KATAR
GORSKE REŠEVALNE SANI, AKIJA
TURŠKI ROKOMETNI KLUB UZ ANKARE
ŠAUIVA BODICA
RODITEU, ATA
SL PEVEC (GORAZD)
ANTON AŠKERC
NAŠ PISATEU (IVO)
VEDA O RAČUNANJU S ŠTEVILI
NEKDANJI DELOV TEDNIK
NAŠA PEVKA KRAJNČAR
ODSTRANITEV BARVNIH NAPAK
KAN. POLITIK
NAZIV
PLOŠČEK PRI HOKEJU, PUCK
DOLGA DOBA, RAZDOBJE
AM. KITARIST (STEVE)
IZ
BESEDE TOKIO
ITALU. MESTO
NA SICILMI
TELOVADEC (CERAR)
BIKOV GLAS
STAREC
CITROENOV AVTO
POMOČEK
ZA ODPRAVO PLODU
RAZPŠE-VALKA VODE
MANŠETA
BRANKO OBLAK
SREDIŠČE GRŠKEGA OTOKA SANTORINA
EMILE ZOLA
LADJAR ONASSIS
OLGA TKAVC
SMUČARKA (MARTINA)
NAŠ FILOLOG ŠKERU
SUDANSKA JEZIKOVNA SKUPINA
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: kralj, Romeo, obisk, Kolas, vrata, IP Ni, škožuhar, zameglitev, Tamiflu, samokolnica, Ekar, elit, Avar, član, VO, OV, vodniki, UB, iva, busola, crlenec, lopar, Trnka, Una, rek, Ksenija, 1st, his, Ino, Atlasov, kas, akt, sto. Ugankarski slovarček: AKROTIZEM = nezaznavnost pulza, neutripanje žile, ERGELA = žrebčarna, EVEDRA = ograja iz koruznice, KVA = jezikovna skupina sudanskih ~rncev ob zahodni afri{ki obali, LEORA = ameri{ka filmska igralka Dana, OKALIK = kanadski politik (Paul, 1964-), SANDONS = italijanska pevka zabavne glasbe (Flo, 1924-), TIRA = sredi{~e gr{kega otoka Santorina na jugu Kikladov, VAI = ameri{ki kitarist (Steve, 1960-).
Govori se .
da so Gajke razsvetljene tako intenzivno, kot da ima Ptuj letališće. Neuradno pa smo izvedeli, da gre za varovaje odpadkov, da jih ne bi kdo ukradel. Na primer ormoški župan.
da će že nimamo letališča, potrebujemo (pri bolnišnici) vsaj heliod-rom. Ta je bil že velikokrat obljubljen, sedanji župan pa bo načrt zagotovo uresničil. Že zato, da bo lahko poletel po
'svoji" regiji in po Evropi.
. da je bil prvi del Po-trceve asfaltiran tik pred volitvami leta 2002, drugi del pa je v luknjastem razcvetu. Le kdaj bodo nove županske volitve.
. da je turški ambasador dal idejo, da bi ptujske Turkerije razstavili v njegovi domovini. Menda so tako dobre, da so živi dokaz, da imamo tudi mi v sebi nekaj
turškega. Pa se nam vca-sih res dozdeva, da se naši voditelji obnašajo kot turški paše.
Vidi se ^
^ da je prvak slovenske opozicije po obeh interpelacijah in po odločnem referendumskem ne, po mimiki obraza sodeč, začutil, da mu tik pred volitvami poganjajo rožički.
Lujzek • Dober den vsoki den
Pomlad, pomlad, vse cveti, vse se veseli. Toto pismo vam šrajbam na samo Cvetno nedelo, ko se presmeci zegno-vlejo in potli zegnane vejice na njive zapičijo, da bi dobra letina bila, za hišni trom zate-knejo, da nebi hiša zgorela, v štalo denejo, da bi živina zdrava bila in še v štampet pod odejo položijo, da bi mamica še enega otrokeca rodila. Toto ta zodjo sen si pač sam zmisla, saj je rodnost malih Slovenč-kov boj kisla ...
V zodjih letih je cvetna nedela tudi tekmovalna, kera ves ali društvo bo splelo vejkši, boj dugi in boj žmeten presmec. Pa še padalci skočejo iz nebes in s tem simbolično počastijo toti lepi predvejkonočni svetek, kerega se vsi veselimo. Moja Mica je že priprovla korpačo, v kero bo naložla domoče dobrote, kak so povitica, domoča prasica pa še žganica in vinček, da je boj trdi klinček. Pa še hren mora biti med totimi dobrotami, tisti ta hujdi na drobno
naribani ali pa čista po storem z nožom nastrgani, ke si potli čista vtrgani in solznat kak provi moj brat. Pa, ke nemo pozoba: vsem vam želim veseli svetek, pune korpače, nove hlače pa fcoj še nove šolje in nasploh vse najbolje. Vete, ko sen jaz še mlodi in lepi bija, je bila lepa navoda, da si meja za vuzem oblečenega ali pa obutega kaj novega, pa makar samo en robček v žepi. Cajti se pač spremijajo in mi z njimi in najbrž je tak tudi prav, pa če je nam prav ali pa ne ...
Kak zaveden referendumovec bom še zaj ša na vališče in se po svoji vesti odloča o izbrisanih, zbirsanih in izpisanih. Vem, da se dostim krivica godi, dosti pa je tudi tistih, ki so se sami izbrisali in si zaj naše politične stranke in posamezniki na jihovi nesreči ali pa tudi sreči politične točke pred valitvami nabirajo, valivci pa vsoki den boj hiramo.
Tata mata Pepek je Zefiko šlata, meni je papir sfalija pa še niti enega špricalnika nesen spija. Mica je že od meše prišla, v kuhji s piskri ruži, jaz pa grem k sosedovemi Juži. Vas podavlja LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 8. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
PETEK, 9. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
SOBOTA, 10. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 PORO-
ČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 11. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKO[? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio). PONEDELJEK, 12. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec, Zmago Šalamun in Nataša Pogorevc). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
TOREK, 13. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00
Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 POMOČ SOČLOVEKU (Marija Slodnjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav). SREDA, 14. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radlo-tednlk.sl
Horoskop
OVEN
Brez trdega dela v tem tednu na žalost ali veselje ne bo šlo. Pripravite se in sprejmite breme odgovornosti. Drugače pa bo to zelo živahen in ustvarjalen teden. V ljube-zeni vas čaka presenečenje.
BIK
Z veliko vnemo se boste v teh dneh posvečali svojim ustvarjalnim konjičkom aH pa otrokom. Najbolje se boste imeli v soboto, v sredo boste imeli zelo prijeten poslovni dan. V četrtek bo malo zaškripalo.
DVOJČEK
^^ Čeprav se boste na začetku tedna samo pogovar-f	jali, bodo besede kaj kmalu
postale dejanja. Morda še prehitro in preveč silovito. Pripravite se na pospešen ritem. V soboto boste zelo romantični.
RAK
Na svojih poslovnih poteh se boste srečevali z lepimi in prijaznimi ljudmi, ki bodo tudi vas zelo občudovali tako poslovno kot osebno. V tem tednu boste združevali resne načrte za prihodnost s prijetnimi trenutki.
LEV
Čeprav se vam bo zdelo, da vas na delovnem mestu ne upoštevajo dovolj, se ne vznemirjajte. Še kakšen dan, pa bodo zvezde na vaši strani. Usmerite se raje v izobraževanje, zbiranje informacij in komunikacijo.
DEVICA
Imate občutek da ste brez energije. Kmalu je boste imeli dovolj, da opravite vse poslovne zadeve v pol manj časa. V drugi polovici tedna vas bodo zvezde usmerjale na pravo pot in skrbele, da boste uspešni.
TEHTNICA
Čeprav boste idealistični in optimistični, se boste morali soočiti z neprijetnimi dejstvi, povezanimi s financami. Lahko se zgodi, da vas "udari" nekaj, kar ste dolgo odrivali. V ljubezeni bo manjši nesporazum.
[KORPIJON
Neka zadeva, ki vas je na poslovni poti zelo dolgo časa zaposlovala, se bo kmalu poslovila od vas in vaše zanimanje se bo zopet preusmerilo. Napetosti bodo popustile v drugi polovici tedna.
STRELEC
Pred vami je teden brez posebnih novosti, v katerem se boste počutili malo preveč odvisni od dela in dobre volje drugih. Ampak to naj vam ne vzame poguma. Včasih pač pride čas, ko je treba malo potrpeti.
KOZOROG
Na poslu ali delovnem mestu bo prišlo do konflikta. Zgleda, da ste z nekim zelo pomembnim pogovorom aH dejanjem vse predolgo zavlačevali, zdaj pa se bo pokazalo, da mu ne morete ubežati.
VODNAR
Teden, ki je pred vami, bo potekal v reševanju osebnih stisk. Iz vašega življenja bo odšla neka pomembna oseba, a si tega ne jemljite preveč k srcu, ker ima v tem trenutku druge pomembne stvari - kariero.
RIBI
Se počutite zdolgočaseni? Še malo potrpite, pa boste začutili nenavadno moč in energijo, ki vas bo spodbudila k doseganju novih ciljev. Pri tem lahko sodelujete s prijatelji ali sodelavci. V petek boste zelo dobre volje.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Danilo Klajnšek
Ali mora Kumho Drava iz 1. SNL?
Po dolgem času smo na našem področju le dočakali "dan D', ki se mu je reklo uvrstitev Ptujčanov vprvoligaško konkurenco. Želje in sanje nogometnih delavcev, ljubiteljev nogometa, navijačev itd. so se končno izpolnile. Nihče ni pričakoval visoke uvrstitve po jesenskem delu, saj je "davek novinca" pač potrebno plačati. Toda, pomlad 2004je prinesla kar nekaj zgroženo-sti med ljubitelji nogometa na Ptuju in okolici! Nič ni narobe, da je Dravograd premagal Maribor in v nedeljo še CMC Publikum, da je bila Ljubljana uspešna v Murski Soboti na Fazaneri-ji. Žal nam je lahko samo, da nismo poslušali 'dobronamernih ljubiteljev nogometa", ki so nam svetovali ravno za ta srečanja tipe za športno napoved!
Mariborčani so še enkrat pokazali svoj obraz, pa naj bodo izgovori še takšni ali drugačni, Mura ravno tako. Malo je smešno, toda ravno toliko, da je že prav žalostno, da so Dra-vograjčani slavili ravno na dvorišču Marjana Pušnika, sicer dolgoletnega trenerja Dravograda. Pa ravno v Celju, kjer imajo vse urejeno, celo za ligo prvakov!
Tudi zadnje prvenstveno srečanje na Ptuju, kjer sta se pomerila Kumho Drava in Ljubljana, bi lahko imeli za prvoaprilsko šalo. Sodniki tega srečanja (Peter [art, Dejan Kersnik in Drago Kos) so iz okolice Dravograda! Potem se zares ni treba čuditi zelo nenavadnim potezam sodniške četvorke.
Tudi ob odločitvi disciplinskega sodnika Združenja prvoliga-šev Mitje Klavore, ki ni odvzel nobene točke klubom, ki nimajo urejenega stanja, se lahko samo vprašamo, kdo bo zaščitil zainteresirane udeležence. Pa ne pozabimo "svetovalca" Ljubljane, menedžerja Toneta Hrovatiča, in ne se čuditi, če bi slučajno Kumho Drava bila zadnja in bi izpadla. Že po prvem krogu ne bi smelo v slovenski prvi ligi biti Ljubljane, Dravograda in KD Olimpije. Ali je res potrebno rušiti vse, kar je vzhodno od Trojan?
Nogomet • 2. SNL
Iz Velenja s točko v žepu
RUDAR VELENJE -ALUMINIJ 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Ekmecic (45. iz 11 m), 1:1 Kelenc (62)
ALUMINIJ: Toplak, Golob, To-polovec, Sambolec, Pekez, Pra-potnik, Koren (od 46. Kelenc), Kuserbanj (od 74. Murko), Don-cec, Panikvar, Fridauer (od 46. Fla{ker). Trener: Miran Emer{ič.
V	predzadnjem krogu rednega dela liga{kega tekmovanja v 2. SNL so nogometa{i Aluminija gostovali v Velenju, pri domačem Rudarju, sicer največjem kandidatu za osvojitev prvega mesta v tej konkurenci.
V	prvem polčasu igra ravno ni bila blesteča, saj so Velenjčani imeli nekoliko več od igre, ven-
dar pravih priložnosti za vodstvo ni bilo. Gostje iz Kidričevega so svoje priložnosti iskali v hitrih nasprotnih napadih, toda boginja sreče jim tokrat ni bila naklonjena. Nogometa{i Rudarja so povedli v zadnjih trenutkih prvega polčasa, ko je bil po napaki vratarja Toplaka uspe{en veteran Ek-mečič.
Nadaljevanje srečanja je bilo povsem identično igri iz prvega dela. Gostje iz Kidričevega so v 63. minuti izenačili z zadetkom mladega Dorisa Kelenca, ob izenačenju pa zamudili {e nekaj priložnosti za odmevnej{i izid. Ki-dričani se kljub temu zadovoljni vračajo iz Velenja.
Danilo Klajnšek
Peter Prapotnik (Aluminij)
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
Z desetimi dosegli tri gole
KUMHO DRAVA -LJUBLJANA 3:2 (1:0)
Nad 900 gledalcev je na stadionu Drave videlo borbeno in dramatično igro ter zasluženo zmago gostiteljev, ki so 55 minut igrali z igralcem manj.
STRELCI: 1:0 Zilič (369, 2:0 Korez (63)., 2:1 Tiganj (66, iz 11 m), 2:2 Tiganj (79, iz 11 m), 3:2 Adnan Smajlovič (89, iz 11 m). ^ KUMHO DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Krajnc, Berko, Grižonič (Jevdženič 62), Toplak, Selimovič, Korez (Emer{ič 80), Gorin{ek, Zilič, Majcen (Adnan Smajlovič 53 min). Trener: Srečko Lušič.
Po začetnem udarcu gostov se je igra nekaj časa odvijala med obema kazenskima prostoroma in prvi resni strel smo videli v 14. minuti, ko je Zavrl močno streljal, vratar Dabanovič pa je žogo izbil v kot. Nekaj zatem je z desne strani Karapetrovič iz prostega strela poslal žogo pred vrata in Zavrlu je uspelo potisniti žogo v mrežo, toda sodnik je gol razveljavil zaradi prekr{ka nad Dabano-vičem. V 35. minuti so gostitelji ostali brez Gorin{ka, ki je zaradi dveh rumenih kartonov moral zapustiti igri{če. V naslenjem napadu je Majcen poslal uporabno žogo Ziliču, ki je pobegnil obrambi gostov in dosegel vodstvo, minuto pred odmorom je taisti igralec poslal na vrata gostov močan strel, toda vratar gostov Boto-njič je žogo zadržal.
Že v prvi minuti nadaljevanja je iz prostega strela nevarno streljal Zavrl, toda žoga se je odbila od zida. Tudi Selimovič je imel
Foto: Matija E
Po tem prekršku nad Ziiičem je v 89. minuti Adnan Smajlovič zadel za končnih 3:2.
priložnost, ko je bil strel netočen, domačini pa so zatem imeli srečo, ko je Zore s 5 metrov z glavo poslal žogo v roke domačega vratarja. V 63. minuti smo videli pravi evrogol, ko je Korez s 25 m s silovitim strelom premagal vratarja gostov. Nepazljivost Berka v kazenskem prostoru, ko je nepravilno zadržal Tiganja, zaradi česar je sodnik Šatrl iz Prevalj dosodil 11-metrovko, ki jo je Tiganj realiziral. Gostje so postajali vse ne-varnej{i, raztegnili so igro preko kril, domača obramba je bila nekajkrat v pat poziciji in tako je za prekr{ek v kazenskem prostoru
Korez je zadel v 63. minuti, v ozadju Selimovič.
Foto: IVlatija Brodnjal<
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 22. KROGA: Kumho Drava - Ljubljana 3:2 (1:0), Gorica - Primorje 2:1 (1:1), Mura - MariborPivovarna Laško 1:2 (0:1), KD Olimpija - Domžale 4:1 (4:1), Koper - Šmartno 1:1 (0:0), Publikum -Dravograd 2:3 (2:1).
1. GORICA	22	12	6	4	46:21	42
2. OLIMPIJA	22	12	5	5	42:27	41
3. MARIBOR PIVO. LAŠKO	22	12	5	5	29:23	41
4. PRIMORJE	22	10	8	4	49:25	38
5. KOPER	22	10	7	5	28:17	37
6. MURA	22	10	4	8	41:41	34
7. CMC PUBLIKUM	22	8	4	10	43:36	28
8. ŠMARTNO	22	6	8	8	27:35	26
9. DOMŽALE	22	7	3	12	26:42	24
10. LJUBLJANA	22	5	4	13	22:44	19
11. DRAVOGRAD	22	5	4	13	24:47	19
12. KUMHO DRAVA	22	3	6	13	23:42	15
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 21. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 1:1 (1:0), Zagorje - Tabor 2:0 (0:0), Livar - Brda 3:1 (1:1), Kr{ko Posavje - Supernova Triglav 0:0, Svoboda - Izola Argeta 0:1 (0:1), Bela Krajina - Dravinja 0:0.
1. RUDAR VELENJE	21	14	5	2	62:23	47
2. ZAGORJE	21	13	3	5	38:25	42
3. DRAVINJA	21	11	7	3	41:19	40
4. BELA KRAJINA	21	11	5	5	32:21	38
5. LIVAR	21	9	9	3	28:24	36
6. ALUMINIJ	21	7	6	8	27:26	27
7. KRŠKO POSAVJE	21	5	10	6	25:32	25
8. SUPERNOVA TRIGLAV	21	5	7	9	22:32	22
9. IZOLA ARGETA	21	5	7	9	18:31	22
10. SVOBODA	21	3	5	13	22:32	14
11. TABOR SEŽANA	21	3	5	13	20:50	14
12. BRDA	21	2	7	12	15:35	13
nad Gogo sodnik ponovno doso-dil 11-metrovko in Tiganj je izenačil. Nekaj zatem je močan strel Dema Dabanovič ubranil. Domačini niso popustili, priložnost se je ponudila Adnanu Smajloviču, ki je streljal preko vrat, nekaj zatem pa je obramba gostov pokosila Ziliča in sodnik je moral prekr{ek oceniti z nastrožjo kaznijo, ki jo je Adnan realiziral in postavil končni rezultat. V sodnikovem podalj{ku - 4 minute - se je Ziliču ponudila priložnost za zadetek, toda Dema jo je žogo iz-bil v kot.
Vse čestitke gredo domačim igralcem, da so z igralcem manj
uspeli. Na tiskovni konferenci je trener gostov Stojan Ple{iac dejal: "Tekma je bila živčna, pomembna za obe ekipi." Sojenja, kjer se je sodnik izgubil, ni komentiral a je {e dodal: "Pri{li smo z namenom, da iztržimo točko - žal." Trener Drave Sre~ko Lu{i~ pa je dejal: "Igra je bila nervozna, pomembnost srečanja je bilo čutiti pri igralcih. Ponovno se nam je zgodilo, da smo ostali brez igralca več kot polovico igre, zato je zmaga, ki so si jo fantje izborili, dragocenej{a. Igralcem vse čestitke.«
anc
Zahvala gledalcem za pomoč s tribun.
Rokomet • 1. SRL (m)
Prule so se izvlekle tudi drugič
VELIKA NEDELJA -PRULE 67 27 :29 (13:14)
VELIKA NEDELJA: Gotal 2, Me-sarec 1, Gregorič, Potocnjak 1, Kumer 2, Planine, Kokol, Stojino-vič, Kukec 4, Šantl 10 (3), Kozo-mara 7, Kisovec, Okreša, Kovačec. Trener: Zdenko Sekelj.
SEDEMETROVKE: Velika Nedelja 3 (3), Prule 67 4 (4).
IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 6, Prule 67 10 minut.
V Veliki Nedelji bi skorajda prišlo do velikega presenečenja tega kroga. Na začetku so domači ro-kometaši prišli do visokega vodstva 5:0 in tako svojim zvestim navijačem dali upanje tudi v končni uspeh. V teh nekaj uvodnih minutah je bilo vse na strani ro-kometašev Velike Nedelje. Toda
gostje iz Ljubljane imajo v svojih vrstah nekaj izkušenih rokometa-šev in seveda reprezentantov in so kaj hitro prišli k sebi in pričeli loviti začetno visoko prednost domačinov. Z zadetkom Backoviča v zadnji minuti prvega polčasa so prišli tudi do minimalnega vodstva.
V drugem polčasu so bili gostje tisti, ki so vodili, razen enkrat (19:18 za Veliko Nedeljo) tudi s tremi zadetki prednosti. Vodstvo so držali vse do 51. minute in že je izgledalo, da se je v tem trenutku potopila domača barka. Dobre štiri minute kasneje, ko so gostje igrali z dvema igralcema manj v polju, pa je Robi Šantl rezultat izenačil na 27:27. Sledili so neuspešni poskusi obeh ekip. V 59. minuti pa je ljubljanski rokome-taš Gregor Cvijič zadel v polno in
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 19. KROGA: Velika Nedelja - Prule 67 27:29 (13:14), Gorenje - Celje Pivovarna La{ko 25:31 (12:15), Adria Krka - Prevent 24:28 (8:13), Inles Riko - Rudar Trbovlje 26:37 (11:17), Termo - Cimos Koper 33:24 (19:12). Srečanje Trimo - Jeruzalem Ormož bo odigrano 14. aprila.
Foto: Danilo Klajnšek
Goran Kozomara (Velika Nedelja) je proti ekipi Prul 67 dosegel 7 zadetkov.
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	19	18	1	0	37
2. GORENJE	19	15	1	3	31
3. PRULE 67	19	14	1	4	29
4. PREVENT	19	14	1	4	29
5. CIMOS KOPER	19	9	2	8	20
6. TERMO	19	8	2	9	18
7. RUDAR TRBOVLJE	19	8	0	11	16
8. TRIMO	18	6	2	10	14
9. JERUZALEM ORMO@	18	5	1	11	11
10. VELIKA NEDELJA	19	4	1	14	9
11. ADRIA KRKA	19	4	1	14	9
12. INLES RIKO	19	1	1	17	3
povedel goste v vodstvo. Njegov zadetek pa je pomenil tudi končno zmagoslavje Prul 67. Sledil je zadnji napad rokometašev Velike Nedelje, ki pa ni bil uspešen. Krožnega napadalca Kozomaro so s prekrškom ustavili gostje, domačini in polna dvorana je pričakovala najstrožjo kazen, vendar sodnika nista ničesar zapiskala, oziroma sta zamižala. Sledil je še eden zadetek rokometašev Prul
67, s katerim so samo potrdili težko in srečno priborjeno zmago. Sodnika Cvetko in Kavalar pa sta morala še kar nekaj časa počakati na drugi strani dvorane, saj so bili gledalci zelo ogorčeni. V kratkem času so se namreč Prule 67 dvakrat izvlekle iz težkega položaja, po mnenju ljubiteljev rokometa v Veliki Nedelji, s pomočjo sodnikov. Škoda, da je tako!
Danilo Klajnšek
Jadranje • Regata Ptujcanka
Zmagovalci Ptujčanke so Slatinčani
čeprav regata Ptujčanka ni bila namenjena zgolj tekmovalnemu jadranju, pa so zadnji dan, v nedeljo, po zaključku atraktivne hitrostne etape, najbolje uvrščene posadke prejele zaslužene pokale, posebne nagrade pa sta si prislužili tudi zadnje-uvrščena in najtežja ter najstarejša ekipa amaterskih jadralcev.
Zmagovalni pokal regate Ptujčanka, na kateri je konec prej{-njega tedna tekmovalo 17 jadrnic, si je po treh navigacijskih in eni hitrostni etapi priborila ekipa iz Roga{ke Slatine pod imenom Kapljica na jadrnici Sun Odyssey SO 37, drugo mesto je zasedla posadka iz Slovenskih Konjic (Mišaki) na Elanki 36, tretji pa so bili ptuj-
ski perutninarji (Energija Ptuj), prav tako z jadrnico SO 37.
Prvouvr{čeni Slatinčani so se tako, poleg prehodnega zmagovalnega pokala, vrnili domov {e z novimi jadralnimi jopiči, Kon-jičani so za drugo mesto dobili v dar brezplačni enotedenski najem jadrnice, tretjeuvr{čena ekipa Perutnine pa bo lahko nadaljevala zabavo {e {tiri dni, sicer bolj
na suhem, saj jim je tretje mesto prineslo brezplačni najem avto-doma.
Posadko Kapljice je vodil ski-per Andrej Stra{ek, za zmago pa so se borili {e Sebastjan, Petra, Matjaž in Ale{ Stra{ek ter Franci Križan in Luka Baebler.
Skiper Mišakov je bil Urban Gajžl, vrvi pa so pomagali vleči Ivan Sovič, Živa Kuntarič, Matjaž
[lo je na tesno
Senica, Tomaž Lipo{ in Du{an Ga-{perič.
Energijska posadka ptujskih "Pepe-tovcev" je vodstvo jadrnice prepustila izku{enim rokam ski-perja Romana Kvaternika, pomagali pa so mu {e Andreja Skaza, Hermina Šerona, Lidija Tumpej, Miran Me{ko, Tanja Heler, Matjaž F. Murko in Aleksander Lah.
Posebna maskota leto{nje Ptuj-čanke je bila ekipa Leske iz Lesko-vca v Halozah, ki si je že po prvi etapi zagotovila zadnje mesto in ga krepko držala v rokah skozi vse etapne dirke. Fantje (skiper Goran Krajnc, Jože in Edi Zavec ter Marjan Zelenik), ki se jih je, ne glede na uvrstitve, držala izjemno dobra volja, so si tako brez dvoma zaslužili posebno nagrado za zadnjeuvr{čeno posadko - to pa je bil re{ilni jopič.
Nagrado za najstarej{o in hkrati tudi najtežjo posadko (nekajkilo-gramska zaseka in razni preparati za huj{anje ter odpravljanje celuli-ta) pa si je priborila posadka Aurore s skiperjem Zdravkom Loncem in mornarji: Andrejem Koterjem, Milanom Čučkom, Ervinom Gabri-čem, Tomislavom Burzičem, Marjanom Rogino, Marjanom Rolo in Brankom Johom.
Rokomet
Ormožani spet prosti
Rokometa{e Jeruzalema do konca prvenstva čaka naporen ritem tekem, kjer bodo v desetih dneh odigrali {tiri pomembne tekme v boju za obstanek v ligi. Prvo naslednjo tekmo bodo tako jeruza-lemčki imeli v sredo, 14. aprila, ko bodo gostovali v Trebnjem. Po Trimu jih v soboto, 17. aprila, čaka {e zadnje gostovanje na Primorskem pri Cimosu. Zadnji tekmi bodo Ormožani odigrali doma. V sredo, 21. aprila, ob 19. uri bodo v Športni dvorani na Harde-ku gostili Adrio Krko iz Novega mesta. V soboto, 24. aprila, ob 19. uri čaka {e novince v ligi zadnja tekma v tem prvenstvu proti lokalnemu rivalu iz Velike Nedelje. Razlog prestavitev tekem je
odhod Vladimirja Lolla na reprezentančno akcijo v Moldavijo.
Sosedje iz Velike Nedelje imajo tekme razporejene precej bolj enakomerno. V torek, 13. aprila gostujejo pri Preventu v Slovenj Gradcu, nato igrajo doma 17. aprila z Adrio Krko in nato še omenjena tekma z Ormožem.
Tudi v 1. B SRL bomo na končno odločitev o uvrstitvi Gorišnice čakali do zadnjega kroga. Ekipa Gorišnice ima izjemno težak taz-pored do konca, saj se bo v neposrednih dvobojih pomerila s tekmeci za uvrstitev v 1. A SRL. 17. 4. in 8. 5. gosti ekipi Sviša in Gorice, 25. 4. pa gostuje pri pr-vouvrščenem Gold Clubu.
UK, JM
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Tesno bo do konca!
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 19. KROGA: Črnomelj - Gorišnica 30:32, Pekarna Grosuplje - Gold club 33:32, Mo-kerc - Sevnica 39:36, Mitol Sežana
-	Chio Kranj 35:33, Gorica Leasing - Dol TKI Hrastnik 24:24, Sviš
-	Slovan 31:25.
1. GOLD CLUB	19	18	0	1	36
2. SVI[	19	13	0	6	26
3. GORI[NICA	19	11	3	5	25
4. GORICA LEASING	19	11	2	6	24
5. SLOVAN	19	11	0	8	22
6. PEK. GROSUPLJE	19	10	1	8	21
7. DOL TKI HRASTNIK	19	8	2	9	18
8. MITOL SEŽANA	19	8	1	10	17
9. SEVNICA	19	6	3	10	15
10. MOKERC	19	5	0	14	10
11. CHIO KRANJ	19	3	2	14	8
12. ČRNOMELJ	19	2	0	16	6
nabito polna, ko bo tam gostovala drugouvrščena ekipa Sviša. Pridih prve lige je zelo blizu!
Danilo Klajnšek
2. SRL MOŠKI
REZULTATI 19. KROGA: Cerklje - Drava Ptuj 35:31, Arcont Radgona - Grča Kočevje 33:31, Izola - Radovljica 37:31, Alples Železniki - Ajdov{čina 44:19, Atom Kr{ko - Radeče 38:25, Dobova -Šmartno 99 38:25.
32 20
14 0 5 28
ČRNOMELJ -GORIŠNICA 30:32 (14:14)
GORI[NICA: Valenko, N. Sok 2, Vajda 1, T. Sok, Korpar, I. Ivan-čič 4, Lozinšek 2, Buzeti 1, D. Ivančič 13(5), Firbas 3, Kumer 1, Pisar 5. Šterbal. Trener: Ivan Hru-pič.
Gorišničani so minulo soboto slavili zelo pomembno zmago v Črnomlju in se še vedno nahajajo v borbi za tisto magično drugo mesto v 1. B SRL, ki vodi v prvoligaško slovensko moško rokometno elito. Srečanje je bilo izenačeno do 53. minute, ko je Mitja Klemenčič odbranil tri strele in potem so rokometaši Gori-šnice znali to izkoristiti ter prišli do vodstva 27:30 ter v finišu samega srečanja znali to prednost odbraniti in priti do pomembnih točk za pod sam vrh prvenstvene razpredelnice. Sodniške krivice proti Slovanu prejšnji teden, sedaj njihov poraz proti Svišu in zmaga Gorišnice v Črnomlju so zagotovilo, da bo športna dvorana v Gorišnici v soboto, 17. aprila,
1.	DOBOVA	19	15 2 2
2.	CERKLJE	19	14 2 3
3.	IZOLA	19
4.	[MARTNO 99	19	11 1
5.	ATOM KR[KO	18	9
6.	ARCONT RADGONA 19	9
7.	GRČA KOČEVJE	19	7
8.	ALPLES ŽELEZNIKI	19	7
9.	RADOVLJICA	19	5
10.	AJDOV[ČINA	18	5
11.	DRAVA PTUJ	18	3
12.	RADEČE	18	1
23
7
3 6 21 2 8 20 3 9 17 2 10 16 3 11 13
1	12 11 3 12 9 2 14 4
CERKLJE - DRAVA PTUJ 35:31 (17:10)
DRAVA PTUJ: Luskovič, Ke-lenc, Alič 7, Kotar 3, Skaza, Majcen 2, Bračič 6, Kac 2, Štager, Horvat 4, Selin{ek 6, Gonc, Miko-lič 1, Mlakar.
Rokometa{i ptujske Drave so proti drugouvr{čeni ekipi v 2. SRL doživeli pričakovani poraz. Domačini so z novima dvema točkama samo potrdili svoje visoko mesto na prvenstveni razpredelnici. Ptujčani so se dobro upirali le do 15. minute, nato pa je njihova igra polagoma razpadala in domačini, na čelu z nekdanjim re-prezentantom Janijem Likavcem, so pri{li do prednosti sedmih zadetkov.
V nadaljevanju srečanja so gostje lovili priključek, vendar jim je vedno nekaj malega manjkalo, da ga tudi niso ujeli in na koncu doživeli poraz.
Danilo Klajnšek
Brez obvestila o tekmi!
Rokometaši Drave bi morali igrati zaostalo prvenstveno srečanje z ekipo Radeč, vendar do njega ni prišlo, saj Ptujčani niso dobili obvestila, kdaj naj bi bilo srečanje odigrano. Tako kot je že v navadi, je RZ Slovenije potegnila črto pod to in srečanje registrirala z 10:0 v korist Radeč. Po besedah vodilnih v MRK Drava Ptuj pa imajo vso dokumentacijo, kije njim v prid in bodo sodno ukrepali proti RZ Slovenije. Mi bi svoje dodali v tem kontekstu, da je že zadnji čas, da se to dogodi in prevetri rokometna Zveza Slovenije, ki deluje vse prej kot v korist temu športu. Velika tekmovanja so za njimi in koga še zanima mala Drava. Na prošnjo spodaj podpisanega, če bi lahko dobili sklep in vse informacije glede tega, pa so odgovorili, da to ni možno. Javnost dela pa takšna!
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • 1. SLMN - končnica
Po prvi tekmi prednost Vitomarčanov
GIB BETON ZAGORJE - VI-TOMARCI PETLJA 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Kraut (18), 0:2 Ramadani (22).
VITOMARCI PETLJA: Kornik, Kurnik, [prah, Kamen{ek, Gomzi, Puk{i~, [nofl, Majheni~, Ramadani, Kraut. TRENER: Križman
IGRALEC TEKME: Esat Ramadani (Vitomarci Petlja)
V Zagorski "lepotici" sta se sre-~ali mo{tvi starih znancev in velikih {portnih prijateljev. V prvih nekaj minutah smo bili pri~a igri brez pravih priložnosti, {lo je za "otipavanje" nasprotnikov. Sedaj pa~ {teje rezultat in slab{i iz dveh
tekem se bo moral posloviti, tako da so oboji taktizirali in ~akali pravo priložnost. Gostje iz Vi-tomarcev so nekajkrat nevarno zapretili odli~nemu doma~emu vratarju Martin~i~u, ki je v panter-skem slogu re{eval zasavsko mrežo. V tem obdobju velja omeniti vratnico Puk{i~a, Zagorjani pa so nevarno posku{ali preko prve violine mo{tva Milana Adrinjeka. V 18. minuti so [tajerci vendarle povedli; po lepi kombinaciji je zadel kapetan Kraut.
V prvih minutah nadaljevanja so pobudo spet prevzeli gostje. Nevarno so posku{ali Kurnik, Puk{ič in Šnofl, v 22. minuti pa je v polno zadel Esat Ramadani, najbolj{i in
Foto: Črtomir Goznik
Esad Ramadani je bil najboljši igralec 1. četrfinalne tekme končnice tekmovanja v 1. SLMn
Ponosni na lovoriko fair play
KMN Vitomarci Petlja so že drugo leto zapored, seveda lani še v drugoligaški druščini, osvojili FAIR PLAY. Letošnje lovorike so po besedah predsednika Darka Rojsa še toliko bolj veseli, saj so se kot novinci v ligi športno in korektno srečevali z vsemi tekmeci in dokazali, da tudi po tej plati spadajo v elitno druščino slovenskega futsala.
"Izjemno sem vesel lovorike za fair play, čeprav je potrebno poudariti, da smo se skozi sezono, srečevali s športnimi tekmeci in primernim sojenjem. Na voljo imamo majhno število igralcev in smo na kartone morali še posebej paziti. Srčno upam, da smo bili vsem ekipam na igrišču športni nasprotnik, v tej smeri tudi želimo nadaljevati. Hvala našim navijačem, ki so in nas še bodo spremljali po vsej Sloveniji, saj so tudi oni s športnim navijanjem pripomogli k tej prestižni lovoriki. Ob tej priložnosti bi se še enkrat zahvalil ekipi KIX-a, ki nam je v jesenskem delu prestavila tekmo in ugodila naši prošnji. Tudi takšne poteze so del fair playa," je povedal Darko Rojs.
najkoristnej{i mož na parketu, ki je odlično podajo Špraha potisnil v gol. V naslednjih nekaj poskusih bi lahko razre{ili vse dvome o zmagovalcu, vendar zaključni streli niso bili dovolj točni. Nato so domačini silovito pritisnili preko Adrinjeka in Gučka, vendar kljub nekaj lepim akcijam in priložnostim niso uspeli premagati Kornika, ki je brezhibno opravil svojo nalogo.
Na koncu lahko zapi{emo - povsem zaslužena zmaga ptujskih trgovcev, ki so tako veliko bližje želenemu polfinalu državnega prvenstva, čeprav se je potrebno zavedati, da je Zagorsko mo{tvo sposobno presenetiti tudi na Ptuju. Povratna tekma bo v petek,
9. aprila 2004, s pri~etkom ob 20.30 v dvorani Center.
IZJAVA PO TEKMI: Esat Ramadani: "V najpomembnej{em delu tekmovanja, kjer se igra na izpadanje, smo na gostovanju pri neugodnem in izku{enem tekmecu izvlekli pomembno zmago, ki nam bo dala dodatnega motiva za naslednjo tekmo, ki jo igramo pred domačimi gledalci. S samo igro smo dokaj zadovoljni, le realizacija bi lahko bila bolj{a, manj-{e napake v obrambi pa je odlično re{eval vratar Kornik. Zavedamo se, da {e ni vse odločeno, vendar je pot do polfinala odvisna le od na{e dobre igre."
D. R.
Nogomet
3. SNL - SEVER
REZULTATI 15. KROGA: Sto-jnci - Holermuos Ormož 2:0 (0:0), Pesnica - Bistrica 0:2 (0:0), Male-cnik - Železničar 2:0 (1:0), Šoštanj - Zreče 1:0(1:0), Šmarje pri Jelšah - Kozjak 7:0(2:0), Paloma -Pohorje 1:1 (1:1), Središče - Hajdina 0:1 (0:1).
1. ŠOŠTANJ	15 10		2	3	42:16	32
2. MALEČNIK	15	9	1	5	30:24	28
3. HAJDINA	15	8	3	4	37:20	27
4. ŠMARJE	15	9	0	6	33:22	27
5. BISTRICA	15	8	2	5	32:15	26
6. PALOMA	15	7	4	4	34:19	25
7. ŽELEZNIČAR	15	7	3	5	29:27	24
8. POHORJE	15	7	2	6	36:21	23
9. STOJNCI	15	6	4	5	22:16	22
10. ZREČE	15	6	2	7	24:24	20
11. PESNICA	15	6	0	9	24:29	18
12. HOL. ORMOŽ 15		5	2	8	26:33	17
13. SREDIŠČE	15	4	1	10	32:35	13
14. KOZJAK	15	0	0 15		5:105	0
ZAENKRAT DVA MED PRVIH [EST
V drugem spomladanskem krogu 3. SNL - sever sta samo dva kluba med prvo {esterico, ki naj bi v naslednji tekmovalni sezoni nastopili med tretjeliga{i. Bistrica z zmago v Pesnici in Hajdina v Sredi{~u sta si pove~ali svoje "delnice" glede kon~ne uvrstitve med prvo {esterico. Stojn~ani so si z zmago proti Ormožancem prav tako popravili možnosti, vendar se bodo morali {e "krvavo" potruditi, da tja tudi pridejo, čeprav bi na podlagi igralskih imen morali imeti najmanj težav, oziroma bi se morali boriti za kaj več kot pa za samo uvrstitev med prvo {esteri-co. Razlike so res majhne in je {e vse mogoče, vendar imajo no-gometa{i Holermuosa Ormoža in Sredi{ča ob Dravi malo možnosti, da se najdejo tam, kjer bi sami želeli biti.
Če smo po{teni in prav {port-ni, bomo zapisali, da želimo vsem igranje v tretjeliga{ki konkurenci, toda to so samo želje. Licenci-
ranje je že "polizalo" marsikateri klub, in če stvari ne bodo urejene, potem ne bo kriv nihče drug kot klub sam. Nogomet se bo igral naprej, pa tudi ob najbolj črnem scenariju za ekipe iz področja, ki ga pokriva MNZ Ptuj, če bi izpadla vsa peterica. Kaj potem? Sicer žalostna zgodba, vendar bomo takrat dobili izjemno močno 1. ligo MNZ Ptuj in zopet ne bo kriva krovna nogometna organizacija, ampak klubi, ki mislijo, da brez ne bo {lo. V preteklosti je zaspal "razvpiti" Avtobum Kočevje, pa mogoče {e močnej{i Elkroj iz Mozirja, pa Jadran in seveda {e kdo. Nervirali so se samo v krajih, iz katerih so prihajali klubi. Iz tega je potrebno izvleči nauk. Točke se morajo osvajati že danes, da ne bi bila katera na koncu premalo!
SREDIÍČE - HAJDINA 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 R. Krajnc (15)
SREDIŠČE: Čelofiga, Balažič (Žerjav), Kolenc, Novak, Krajnčec, Kolarič, Miljevič (Vincetič), Zadra-vec, Lesjak, Klajnčar, Vidovič. Trener: Tomislav Ivančič.
HAJDINA: M. Brodnjak, Princl, Mihael Krajnc, Horvat, Bauman, Hotko, Bezjak, Sarkičevič (Horvat), R. Krajnc, Pihler, Marcel Krajnc (Vindi{). Trener: Ivan Zajc.
STOJNCI - HOLERMUOS ORMOŽ 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kupčič (54), 2:0 Čeh (88)
STOJNCI: Germič, Sluga, Mi-lo{ič, Lenart, Vilčnik, Letonja, Železnik, Petek, Kupčič (Bezjak), Žnidarič (Petrovič), Čeh. Trener: Miran Klajderič.
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Emer{ič, Školiber, Tobijas (Kralj), Jurčec, Mitrev, Fijavž, Ga{-parič, Kolarič (Jambri{ko), Ropo-
{a, Smolkovič (Šterman). Trener: Franc Gorza.
GORICE PESNICA -BISTRICA 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Poljanec (80), 0:2 Primožič (89)
BISTRICA: Kastelic, Sep (Skale), Kun{tek, Frelih, Pe{a, Čerenak (Zupančič), Jelenko (Poljanec), Prapotnik, Primožič, Obrovnik, Furman. Trener: Milko Djurovski.
DK
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 14. KROGA: Gere-čja vas Unuk{ped - Skorba 9:0, Dornava - Bukovci 0:0, Videm -Gori{nica 0:0, Slovenja vas - Mark 69 Rogoznica 1:4, Boč - Podleh-nik 0:0. Prosta je bila ekipa Zavr-ča.
1.	GERECJA VAS 13 10 0 3 49:16 30
2.	ZAVRC 12 9 2 1 42:11 29
3.	GORIŠNICA 13 6 3 4 29:19 21
4.	VIDEM 13 6 1 6 28:23 19
5.	ROGOZNICA 13 5 3 5 28:22 18
6.	SKORBA 13 6 0 7 21:45 18
7.	SLOVEN. VAS 13 5 2 6 20:23 17
8.	PODLEHNIK 12 5 2 5 16:22 17
9.	DORNAVA 13 4 2 7 18:17 14
10.	BUKOVCI 13 3 5 5 20:35 14
11.	BOC
DORNAVA - BUKOVCI 0:0 VIDEM - GORI[NICA 0:0 2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 13. KROGA: Mar-
kovci - Apače 2:0, Tržec - Lovrenc 0:0, Leskovec - Cirkulane 1:1, Podvinci - Hajdo{e 2:1, Grajena - Zgornja Polskava 6:2. Prosta je bila ekipa Spodnje Polskave.
1.	PODVINCI
2.	CIRKULANE
3.	LOVRENC
4.	MARKOVCI
5.	TRŽEC
6.	HAJDOŠE
7.	GRAJENA -1
8.	APAČE
9.	SP POLSKAVA 11
10.	ZG. POLSK. 11
11.	LESKOVEC -1 12
12 11 12 9
12 12 12 12 12 12
54:16 34:15 22.16 32:17 37:36 25:33 23:27 15:25 18:30 19:41 13:36
13 2 2 9 11.33 8
BOČ - PODLEHNIK 0:0
GEREČJA VAS UNUKÎPED - SKORBA 9:0 (5:0)
STRELCI: 1:0 Verlak (1), 2:0 Ciglar (22), 3:0 Juri{ič (24), 4:0 Slaček (35), 5:0 Juri{ič (40), 6:0 Juri{ič (48), 7:0 Pacher ( 52), 8:0 Mohorko (53), 9:0 B. Mertelj (87)
SLOVENJA VAS - MARK 69 ROGOZNICA 1:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Petek (14), 0:2 Bratec (62), 0:3 Mlakar (68. avto-gol), 1:3 Gerečnik (70. iz 11 m), 1:4 Makovec (74).
MARKOVCI - APAČE 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Zver (55), 2:0 Janžekovič (76)
TRŽEC - LOVRENC 0:0
LESKOVEC - CIRKULANE
1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Stopajnik (15. iz 11 m), 1:1 Žuran (84. iz 11 m)
PODVINCI - HAJDOÎE 2:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Hren (20), 1:1 Kaučevič (49. iz 11 m), 2:1 Hren (58)
GRAJENA - ZGORNJA POLSKAVA 6:2 (0:0)
STRELCI: 1:0 Golob (51), 2:0 Golob (62), 3:0 Kukovec (63), 4:0 Kukovec (71), 4:1 Matja{ič (71. iz 11 m), 5:1 Kukovec (67), 6:1 Kukovec (88), 6:2 Klajderič (90).
Danilo Klajnšek
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA - 23. KROG: KD Olimpija - Koper (petek), Maribor Pivovarna Laško - Primorje, Gorica - Mura (obe tekmi v soboto ob 16. uri).
LIGA ZA OBSTANEK - 23. KROG: CMC Publikum - Kumho Drava (petek ob 19. uri), Domžale - Ljubljana in Šmartno - Dravograd (obe tekmi v soboto ob 16. uri).
LIGA ZA OBSTANEK - 24. KROG: Kumho Drava - Ljubljana (sreda, 14. 4., ob 16. uri)
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA: Aluminij - Svoboda, Supernova Triglav - Rudar Velenje, Brda - Krško Posavje, Dravinja - Livar, Tabor Sežana - Bela Krajina, Izola Argeta - Zagorje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16. uri: Pohorje - Središče ob Dravi, Zreče -Malečnik, Bistrica - Šmarje pri Jelšah; PONEDELJEK, 12. 4.: Hajdina - Šoštanj, Železničar - Gorice Pesnica, Holermuos Ormož - Paloma.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Mark 69 Rogoznica - Videm, Gori-šnica - Dornava, Podlehnik - Slovenja vas; PONEDELJEK, 12. 4., ob 16.30: Bukovci - Skorba, Zavrč - Boč.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Apače - Spodnja Polskava, Cirkulane - Tržec, Zgornja Polskava - Podvinci; PONEDELJEK, 12. 4., ob 10.30: Lovrenc - Markovci, Hajdoše - Leskovec.
FINALE ČLANSKEGA POKALA MNZ PTUJ
ČETRTEK, 15. 4., ob 16.30 v ZAVRČU: Zavrč - Aluminij
LIGA VETERANOV MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA - 8. KROG: Apače - Lovrenc (danes, četrtek, ob 17. uri), PETEK ob 17.00: Polskava - Pragersko, Loka Rošnja - Prepolje
VZHODNA SKUPINA - 8. KROG: Savaria Rogoznica - Markovci, Tržec -Leskovec - obe tekmi ob 17.15.
ROKOMET
1.	A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 20. KROGA: Jeruzalem Ormož - Adria Krka (sreda, 21. 4., ob 20. uri), Prevent - Velika Nedelja (torek, 13. 4., ob 20. uri), Prule 67 - Inles Riko, Rudar Trbovlje - Gorenje, Celje Pivovarna Laško - Termo, Cimos Koper - Trimo Trebnje.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 20. KROGA: Drava Ptuj - Arcont Radgona (sobota ob 19. uri), Grča Kočevje - Dobova, Šmartno 99 - Atom Krško, Radeče - Alples Železniki, Ajdovščina - Izola, Radovljica - Cerklje.
ODBOJKA
1. DOL ŽENSKE - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 9. KROGA: Zavarovalnica Maribor Ljutomer - TPV Novo mesto, Luka Koper - Prevalje, Formis Bell Miklavž - Avto Prstec Ptuj. (DK)
KOLESARSTVO
Ena ekipa profesionalnih kolesarjev Perutnine Ptuj pod vodstvom Srečka Glivarja bo v četrtek štartala na 5. etapni dirki 2.5 uCl v Italiji, Boštjan Arnuš pa z drugo ekipo potuje v Nemčijo, kjer bodo kolesarji v ponedeljek tekmovali na enodnevni dirki Rund um Koeln kategorije 1.2 UCI, katere prenos si lahko ogledate na nemški televiziji. (UG)
ORMOŽANI DANES V FINALU
Rokometna ekipa OŠ iz Ormoža pod vodstvom trenerja Saše Prapotnika in legende ormoškega rokometa Borisa Polaka Frenkija se bo danes v Sevnici potegovala za naslov rokometnih osnovnošolskih prvakov Slovenije. Na finalnem turnirju bodo nastopili OŠ Franceta Prešerna iz Ribnice, OŠ Brinje iz Grosuplja, domačin OŠ Boštanj iz Sevnice in OŠ Ormož.
Uroš Krstić
Košarka
OMREZJE.NET & PARKL
Finale: 1. tekma
Orači - KK Starše 64:80 (16:19, 18:21, 13:25, 17:15)
Oba finalista sta pričela zaključno tekmo oslabljena. Pri domačinih so manjkali {tirje pomembni igralci, pri gostih pa dva. Kot posledica tega je bila v začetku nervozna in nepovezana igra, v kateri so se bolje zna{li gostje iz Star{. Hitro so povedli za osem točk in oračem je "trda predla". In vendar so slednji počasi, a vztrajno, začeli prednost loviti in igra je postajala vedno bolj izenačena. Celo {e več, orači so sredi druge četrtine povedli 29:25 in kazalo je, da prevzemajo niti igre v svoje roke. Obrnilo se je drugače. Z agresivno igro so igralci Star{ prisilili domače v serijo napak. Tako so si do polčasa priigrali 6 točk prednosti. Tretja četrtina je bila odločilna. Vidovič je "umerill" merilno napravo svoje roke in trojke so začele "deževati" kot za stavo (10 zadetih trojk na tekmi). To četrtino so gostje dobili za 12. Orači so v tem času posku{ali vse, da bi zajezili plaz, ki se je sprožil z gostujoče strani. Tako smo videli tri različne obrambe in {ele "flaster" na Vido-viču je slednjega ustavil. V zadnji četrtini so Orači na vsak način pos-
ku{ali rezultatsko priti bližje, a vendar so vedno, ko so se približali, napravili nekaj nepotrebnih napak, ki so jih vedno znova oddaljevale od želenega rezultatskega priključka. Najbolj{a pri domačih sta bila Andrej Čabrian (21) in Silvo Vodo-{ek (18), pri zmagovalcih iz Star{ pa Milko Vidovič (34) in Peter Pesek (21).
Povratna tekma KK Starše : Ora~i bo v petek, 9. 4., ob 18.30 v OŠ Starše. Za tretje mesto: KK Ljudski vrt : Veterani 66:74 (13:16, 21:15, 11:24, 21:19)
Povratna tekma Veterani - KK Ljudski vrt bo v sredo, 7. 4., ob 20. uri v OŠ Hajdina.
Za peto mesto: ŠD Cirkovce : Good guys 65:63 (13:17, 19:23, 17:13, 16:10) Za sedmo mesto:
Bar Holliday Neman : KK Rače 112:70 (25:21, 24:16, 34:14, 29:19)
Lestvica najboljših strelcev po 15. krogu: 1. Aljo{a Hodnik (Good guys) povprečje 27,33 / 15 tekem / 410 ko{ev, 2. Davor Bauman (Rače) povprečje 24,77 / 13 tekem / 322 ko{ev, 3. Peter Pesek (Star{e) povprečje 21,87 / 15 tekem / 328 ko-{ev.
Radko Hojak
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
Benedikt za tretje mesto, prvi osvojeni niz Ptujcank
1. DOL (m) -
liga za prvaka
CALCIT KAMNIK -SVIT 2:3 (-18, -23, 22, 17, -12)
SVIT: Slatinšek 17, Koželj, Bračko 11, [ket, Gomivnik, Jurak 12, Kneževič, Lampret 3, Pipenbaher, Miletič 25, Berdon 1.
Odbojkarji Svita so v prvem srečanju polfinala državnega prvenstva premagali Calcit Kamnik s 3:2 (18, 23, -22, -17, 12) in tako v igri na dve dobljeni zmagi povedli z 1:0.
Bistriški odbojkarji so še četrtič v tej sezoni premagali aktualne slovenske prvake. Odločilni peti niz je bil izenačen do pete točke, nato pa so gostje tudi z nekaj sreče povedli za dve, to prednost pa so po zaslugi natančnega Miletiča zadržali vse do konca.
SVIT - CALCIT KAMNIK 2:3 (-18, 19, -21, 26, -11)
[portna dvorana Bistrica, 800 gledalcev, sodnika: Plešnik (Mežica) in Skudnik (Ravne na Koroškem).
SVIT: Slatinšek, Koželj, Bračko, Šket, Gomivnik, Jurak, Kneževič, Lampret, Pipenbaher, Miletič, Berdon.
Odbojkarji Calcita Kamnika so v drugem polfinalnem srečanju končnice državnega prvenstva premagali Svit s 3:2 (18, -19, 21, -26, 11) in izid v zmagah izenačili na 1:1. Tretja in odločilna tekma je bila na sporedu včeraj, 7. 4., v Kamniku.
Odbojkarji Svita niso izkoristili imenitne priložnosti, da bi iz boja za prvaka izločili branilce naslova, ki se jim je ponudila po sredini zmagi na prvi tekmi v gosteh. Čeprav so gostje znova nastopili brez kapetana Matije Pleška, pa so bili Bistričani precej nerazpo-loženi, izdala pa jih je tudi trema pred velikim uspehom. Gostje iz Kamnika so že na začetku pritisnili s servisom, domači, nevajeni takšnih tekem, pa so vseskozi zaostajali in nikakor niso mogli sestaviti igre, ki jih je krasila pred tremi dnevi v Kamniku. Gostje so ves čas vodili in niz mirno pripeljali do konca. V drugem delu so domači znova pokazali več želje
in ves čas držali priključek s svojimi nasprotniki. Razigral se je Mauro Miletič, zlasti na servisu, drugi pa so mu sledili v okviru svojih sposobnosti. Ko je domača ekipa povedla s 15:12, si je z borbeno igro priigrala mirno končnico.
V	nadaljevanju tekme so igralci Svita spet zaigrali bolj zakrčeno, tako da so aktualni slovenski prvaki z razpoloženim korektorjem Janezom Turkom ves čas držali prednost dveh točk. V četrtem nizu so bili spet ves čas v vodstvu gostje. Kamnik je povedel celo za štiri točke (22:18), nato pa je bistriška ekipa ob bučni podpori občinstva uspela napraviti preobrat. Svit je povedel pri izidu 25:24, nato pa je s tretjo zaključno žogo izsilil še peti niz. Ta je bil izenačen vse do šeste točke, nato pa so domači do menjave strani povedli z 8:6. V prednosti so bili še pri izidu 10:8, nato pa so se očitno ustrašili zmage in do konca tekme jim je uspelo osvojiti le še točko, branilcem naslova pa potrebnih sedem.
sta
1. DOL (ž) - liga za prvaka
SLADKI GREH LJUBLJANA - BENEDIKT
3:1 (-21, 19, 10,
15)
BENEDIKT: Rajšp 4, Štumper 16, Šauperl, T. Borko, Holc, Čre-šnar 8, Coulter 13, Krajnc 5, Noo-nan 4, J. Borko.
Ljubljanske odbojkarice so prvo polfinalno tekmo vzele preveč na lahko in v prvem nizu so gostje pripravile presenečenje. V nadaljevanju jim tega kljub poškodbi Barbare Kristan v domači vrsti ni več uspelo ponoviti, tako da igralkam iz slovenske prestolnice za prvo uvrstitev v finale manjka le še sobotna zmaga na gostovanju v Benediktu.
BENEDIKT - SLADKI GREH LJUBLJANA
0:3 (-13, -23, -21)
V	soboto so v športni dvorani v Lenartu odbojkarice Sladkega greha Ljubljane v drugi polfinalni tekmi končnice državnega prvenstva premagale BENEDIKT (Rajšp
2, Štumper 11, Šauperl, T. Borko 1, Holc, Črešnar 2, Coulter 14, Krajnc 6, Noonan, J. Borko) s 3:0 (13, 23, 21) in se s skupnim izidom 2:0 v zmagah uvrstile v finale. Tekmo sta sodila Hrovat iz Begunj in Globačnik iz Topolšči-ce. Ogledalo si jo je okrog 150 gledalcev.
Ljubljanske odbojkarice so se po pričakovanju zanesljivo uspele uvrstiti v finale letošnjega državnega prvenstva, potem ko so drugo tekmo z Benediktom odigrale precej bolj zavzeto kot prvo v svoji dvorani. Domačinke so na trenutke igrale zelo dobro, vendar je vse to bilo premalo za prekaljeno in izkušeno ekipo sladkih grešnic. V prvem nizu je bil rezultat izenačen do 3:3, potem so Ljubljančanke samo povečevale prednost do končnega rezultata 13:25. Najbolj izenačen je bil drugi niz, kar nekaj časa so vodile domačinke, rezultat pa je bil še izenačen pri rezultatu 23:23. Niz je pripadal gostujoči ekipi z rezultatom 23:25.
Podobno je bil odigran tretji niz, kjer je ponovno varovankam trenerja Kolednika zmanjkalo nekaj točk, čeravno je bil niz dokaj izenačen, končal se je z rezultatom 21:25.
Med tekmo je dvorana v Lenartu pozdravila tudi ameriško od-bojkarico Brooke Rundle, ki je za domači klub igrala lani, letos pa si kruh služi na Nizozemskem. Na-
David Slatinšek (Svit) med ogrevanjem.
Foto: Danilo Kaljnšek
Coulterjeva (Benedikt) je dosegla 14 točk.
Foto: Zmagoslav Šalamun
Med tekmo je dvorana v Lenartu pozdravila tudi ameri{ko odbojkarico Brooke Rundle, ki je za domači klub igrala lani.
Judo
Pokal Ptuja
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo imeli objavljen sestavek o tekmovanju judoistov na Pokalu Ptuja 2004. Pomotoma so izpadli nekateri rezultati mlajših judoistov iz Gorišnice in Velike Nedelje, za kar se prizadetim opravi~ujemo.
J. K. Kobra Velika Nedelja: de~ki: 34 kg - Peter Zorec 1. mesto; starejši dečki: Branko Kralj - 42 kg - 1. mesto, Simon Kojc - 66 kg
-	1. mesto, Dejan Lovrec - +66 kg
-	3. mesto. Ekipa je osvojila prvo mesto med starejšimi dečki.
J. K. Gori{nica: st. deklice: Anja petek - 44 kg - 2. mesto; st. dečki: Nejc Bombek - 60 kg - 2. mesto.
DP v Murski Soboti
J. K. Kobra Velika Nedelja, Simon Kojc - 66 kg - 3. mesto, Dejan Lovrec - +66 kg - 3. mesto.
J. K. Gori{nica: Anja Petek - 3. mesto, Kristijan Mojzes - 2. mesto.
ur
slednjo sredo, 14. aprila, pa se bodo odbojkarice Benedikta pomerile za tretje mesto z ekipo Hita iz Nove Gorice. O tej tekmi pa je trener odbojkaric Benedikta Zoran Kolednik povedal: "Imamo možnosti, da jih premagamo, čeprav se oni ne bodo vdali, kajti tudi njihov cilj je doseči tretje mesto."
Zmago Šalamun
1. DOL (ž) - liga za obstanek
REZULTATI 7. KROGA: Zavarovalnica Maribor Ljutomer -Luka Koper 3:1, TPV Novo Mesto
-	Formis Bell Miklavž 3:1, Avto Prstec Ptuj - Prevalje 1:3.
1.	TPV NOVO MESTO	24	14	10	43
2.	LUKA KOPER	24	13	11	35
3.	ZM LJUTOMER	24	9	15	30
4.	FORMIS B. MIKLAV@	24	10	14	28
5.	PREVALJE	24	6	18	19
6.	AVTO PRSTEC PTUJ	24	0	24	0
AVTO PRSTEC PTUJ
-	PREVALJE 1:3 (-17, 23, -18, -18)
AVTO PRSTEC PTUJ: Nimac, Kos, Bilanovič, Kutsay, Vidovič, Lačen, Zajšek, Rola, Janžekovič
V boju za obstanek v 1. DOL za ženske so v 6. krogu na Ptuju gostovale odbojkarice Prevalj. Ob podpori maloštevilnih gledalcev so avtomobilistke v 24. poskusu dosegle "zgodovinski" uspeh - v
letošnjem prvenstvu so osvojile prvi niz.
Začetek tekme je bil izenačen do rezultata 14:15, nato pa so gostje z delnim rezultatom 10:1 obrnile rezultat v svojo korist. Drugi niz je bil izenačen od začetka do konca, Ptujčanke pa so z borbeno igro prvič letos odlično odigrale končnico niza in zaostanek ob rezultatu 21:23 uspele spremeniti v zmago. Dobro so pričele tudi 3. niz pri, rezultatu 8:2 in "time outu" gostujočega trenerja je izgledalo, da so sposobne spreobrniti potek srečanja, nenaden padec v igri pa je gostjam omogočil, da so strnile svoje vrste ter z odločno in taktično igro dokončno pokopale upe domačink na presenečenje. Najboljša Ptujčan-ka Anna Kutsay je zbrala 25 točk in je na krilih ekipe v polje zadevala tudi iz nemogočih položajev.
Medtem ko so igralke prvič nasmejane zapuščale parket, je trener Ludvik Vogrinec na kratko komentiral osvojeni niz: "Igrali smo dobro v polju." Ob koncu sezone pa ptujski strateg ne napoveduje počitnic: "V igri moramo še dosti stvari popraviti, danes smo slabo odigrali predvsem začetni udarec. Premalo treninga se pozna na igri, potrebno bo delo v fitnesu, problematična je moč in eksplozivnost igralk, poskušam pa se dogovarjati tudi za prijateljske tekme z bližnjimi klubi, kar je ključnega pomena za nadgradnjo igre."
Čeprav Ptujčanke zelo zaostajajo za ostalimi ekipami, se po kratkem sodelovanju z novim trenerjem le obrača na bolje. Po dolgem času se je pojavil nekdo z znanjem in izkušnjami, ki je našel skupni jezik z ekipo in le upamo lahko, da bo uprava kluba lahko sledila zahtevam, ki jih diktira uspešen in kvaliteten klub.
ug
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER - LUKA KOPER
3:1 (15, -28, 13, 13)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Vrbančič, Jozelj, Vrb-njak, Oletič, Pirher, Drvarič, Jureš, Kadiš.
V dvoboju šestega kroga lige za obstanek v prvoligaški druščini so ljutomerske odbojkarice zasluženo premagale Luko Koper ter si štiri kroge pred koncem sezone tudi teoretično zagotovile obstanek v družbi najboljših slovenskih ženskih odbojkarskih ekip. Ljuto-merčanke bi dvoboj lahko dobile z najvišjim možnim rezultatom, če jim tega ne bi preprečila tokrat slaba sodnika Hari Murče-hajič (Trebnje) in Miran Borko (Mežica). Slednja sta v drugem nizu pri rezultatu 27:26 za gostiteljice na začudenje vseh v dvorani - tudi gostij - spregledala očiten dotik mreže s strani Koprčank.
Tekmo proti Kopru so domačinke pričele odlično ter z raznovrstno igro, s katero se je predvsem izkazala organizatorica igre Ana Praprotnik, povsem zasenčile favorizirane gostje, ki so vse dvoboje med tema dvema ekipama v sezoni rešile v svojo korist. Koprčanke so v prvem nizu povedle z 1:0, nato pa se je iz minute v minuto prednost gostiteljic, ki so nastopile brez obolele Petre Morec, večala. Najbolj zanimiv je bil drugi niz, v katerem so gostje že vodile s 14:9, nato pa domače z 19:16. V zaključku niza so ljutomerske odbojkarice pove-dle z 22:20 ter s 25:24, vendar v sami končnici - tudi z napako sodnikov, niso prišle do osvojitve le-tega. Izenačen je bil tudi tretji niz, vendar je tokrat končnica pripadal gostiteljicam, ki so brez težav dobile še zadnji, četrti niz ter se veselile desete zmage v sezoni.
Miha Šoštarič
Kasaštvo • Ljutomer
Na velikonocni ponedeljek
■ v ■ ■	v ■
se prioenja kasa{ka sezona
Ljutomerski kasaški klub vsako leto na velikonočni ponedeljek organizira uvodne kasaške dirke
sezone v Sloveniji. Tako bo tudi letos, saj bodo dirke na hipodromu v Ljutomeru pripravili v
Foto: MIha Soštarlc
Den MS z Markom Slavičem se bo v ponedeljek znova predstavil domačim gledalcem.
ponedeljek, 12. aprila, ko bodo ljubitelji tega športa lahko od 14. ure naprej spremljali šest točk sporeda, v katerih bodo nastopili kasači iz Maribora, Kamnice, Komende, Krškega in Ljutomera. Med drugim se bo po lanski nekajmesečni avanturi v Italiji ponovno na domačem hipodromu predstavil Den MS z Markom Sla-vičem. Den MS bo nastopil v peti točki sporeda, ko se pričakuje tudi najboljši kilometrski čas dneva, poleg njega pa bodo v tej dirki nastopili še Davos MS (Mitja Slavič), Ford Piko (Tomi Ma-koter), Paterson (Primož Kristl), Dave MS (Marko Slavič ml.) in Inter (Wilhelm Loderer, vsi Ljutomer).
MŠ
Strelstvo • 7. kolo 1. državne lige
Kidričani prvi, B. Simonič drugi
1. državna liga pištola
V	soboto je potekal zaključni, 7. krog državnih lig s streljanjem z zračnim orožjem na strelišču v Ljubljani. Za nas je najbolj zanimivo v 1. ligi s pištolo, kjer z našega ožjega področja nastopajo kar tri kvalitetne ekipe. Zmagovalec 7. kroga je postal P. Tkalec (Rečica) 576 krogov pred Simon Si-moničem ml. (Juršinci) 572 in A. Ciglaričem (Coal - Petišovci) 572 krogov. Najboljši iz ekipe Kidričevo-Tenzor je bil C. Ljubič 568 krogov (4. mesto) pred B. Si-moničem 565 krogov (5. mesto). Ptujski strelci so nastopili v sestavi Zlatko Kostanjevec, Robert Šimenko ter Franc Bedrač. Najboljši med Ptujčani je bil prav Franc Bedrač, ki je dosegel 553 krogov, Robert Šimenko je dosegel 547 krogov ter Zlatko Kostanjevec, ki je dosegel 537 krogov. V ekipnem delu so ptujski strelci dosegli 1637 krogov in zasedli 10. mesto.
V	ekipnem delu je bila najbolj uspešna ekipa Coal - Petišovci s 1682 krogi pred ekipo Kidričevo-Tenzor 1681 krogov in Rečico 1680 krogov. V skupnem seštevku 99 točk so državni ligaški prvaki v drugo postali strelci ekipe Kidričevo - Tenzor v sestavi B. Simoni~, S. Simoni~ in C. Ljubi~. Odlično uvrstitev je z 59 točkami in 5. mestom dosegla ekipa Juršinci v sestavi M. Mo-leh, S. Simonič in R. Pučko. Ekipa Ptuja je zasedla končno 8. mesto s 35 točkami, v sestavi Z. Kostanjevec, F. Bedrač in M. Raušl.
Pri posameznikih pa se ni vse razpletlo, kot so pričakovali v ekipi iz Kidričevega. Čeprav je Boštjan Simonič v zadnji krog prinesel kar 8 krogov prednosti pred Tkalcem, je s slabšim streljanjem, kot smo pri njem vajeni, zapravil vso prednost in na koncu v skupnem seštevku zaostal za Tkalcem
Foto: Simeon Gone
Nepremagljive punce SK Ptuj - Mojca Lazar, Mateja Levanic ter Katarina Matic (z leve).
(4004) za 3 kroge. Sam nam je povedal, da je razočaran nad svojim slabšim rezultatom, vendar pa meni, da to ni posledica slabše forme, ampak splet več faktorjev, ki so se nakopičili prav na dan zadnje ligaške tekme. Med drugim nam je povedal tudi, da je dobival antibiotike in tablete proti bolečinam. Sedaj pa se že pripravlja na državno prvenstvo, ki bo 18. in 19. 4. v Rušah. Kako izenačena sta prva strelca v državi pa pove seštevek dveh ligaških sezon. Razlika med njima je le en krog. Odličen tretji v skupnem seštevku pa je Cvetko Ljubič (Kid.-Tenzor) 3963 krogov. Četrti je z odličnimi rezultati predvsem v drugi polovici ligaškega tekmovanja postal Simon Simonič ml. (Juršinci) 3954 krogov. V skupnem seštevku 1. državne lige s pištolo so ptujski strelci zasedli končno 8. mesto ter izpolnili zastavljeni cilj pred sezono, ki je bil obdržati se v 1. državni ligi. Posamezno velja pohvaliti najstarejšega strelca 1. lige Franca Bedrača, ki je z dobrim in konstantnim streljanjem v skup-
nem seštevku posameznikov zasedel odlično 10. mesto!
2.	državna liga pištola: SK Ptuj Petlja v zlati sredini
Za prvoligaši se je tekmovanje končalo tudi v 2. državni ligi s pištolo. SK Ptuj Petlja pa je bila v zadnjem sedmem krogu osma, z ekipnim rezultatom 1583 krogov. Za SK Ptuj Petljo so streljali mladinec Domen Solina, ki je dosegel 538 krogov, Milan Stražišar s 526 krogi ter Simeon Gonc, ki je dosegel 519 krogov. V skupnem seštevku 2. državne lige s pištolo je ekipa SK Ptuj Petlja zasedla končno sedmo mesto.
3.	državna liga: Dvoboj SD Štefan Kovač Turnišče -SK Ptuj III
V zadnjem krogu tretjeligaških dvobojev so strelci SK Ptuj 111 gostovali pri SD Štefan Kovač Turnišče. Domačini so dvoboj dobili z rezultatom 1642 krogov : 1560 krogov. Med Ptujčani je bil najbo-
ljši Sebastjan Molnar, ki je dosegel 541 krogov, Borut Sagadin
je dosegel 536 krogov ter mlajši mladinec Nik Gonc, ki je dosegel 483 krogov. V skupnem seštevku so strelci SK Ptuj 111 končali na končnem 5. mestu.
Punce Ptuja nepremagljive!
Nedelja, 4. 3. 2004, je bil dan, ki bo ostal večno zapisan v strelski rubriki rekordi. Zgodila se je prav neverjetna situacija. Prvič v zgodovini strelskega športa v Sloveniji se je zgodilo, da so se v isti kategoriji na prvih treh mestih zvrstile tri strelke iz istega strelskega kluba. Fantastičen dosežek je uspel mlajšim mladinkam SK Ptuj! Najboljša je bila Mateja Le-vanič, ki si je s 352 krogi priborila tudi skupno zmago v 7. krogih ligaškega tekmovanja za mlajše mladinke. Druga je bila državna reprezentantka Mojca Lazar, ki je dosegla 347 krogov ter tako osvojila srebrno medaljo. Na tretje mesto se je z novim osebnim rekordom uspelo prebiti Katarini Mati}, ki je dosegla 345 krogov ter tako osvojila svojo prvo medaljo. Svoj nov osebni rekord je dosegla tudi Marija Gabrovec, ki je nastreljala 330 krogov ter se tako plasirala na 7. mesto.
Med mlajšimi mladinci je Domen Solina dosegel 355 krogov ter zasedel dobro 4. mesto. Nik Gonc je s 324 krogi zasedel 17. mesto.
Ptujskim strelcem tudi v ekipni konkurenci niso mogli do živega, saj so s 1054 krogi premočno zmagali. V ekipi SK Ptuj so nastopili Mateja Levanič in Mojca Lazar ter Domen Solina. V skupnem seštevku ekip so bili strelci SK Ptuj drugi.
Med mladinkami je dobro formo pokazala tudi Amadeja Sven-šek, ki je s 309 krogi zasedla 7. mesto.
Letošnje tekmovanje v državni ligi za mlajše mladince je tako končano, vsi pa se že veselimo državnega prvenstva z zračnim orožjem, ki bo 18. aprila v Rušah.
Simeon Gonc, DK
Kickboks • Prvi turnir DP
Tekmovalci iz Ptuja in Ormoža osvojili 11 prvih mest
V nedeljo je v Izoli potekal 1. turnir državnega prvenstva v kik-boksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije. V športni dvorani v Izoli se je zbralo več kot 150 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož. Tekmovalci iz Ptuja in Ormoža so odlično nastopali, saj so Ptujčani osvojili kar 7 prvih mest in postali tudi najboljša ekipa na tekmovanju. Ormožani so osvojili 4 prva mesta in so ekipno pristali prav tako na odličnem 4. mestu.
Ekipa Kluba borilnih veščin iz Ptuja je nastopila brez kompletne članske ekipe iz prejšnjih sezon, saj so tekmovalci končali aktivno športno pot. Kljub temu pa so Ptujčani osvojili skupno 1. mesto in bili največje presenečenje na turnirju v Izoli, saj so mnogi pričakovali padec rezultatov. Vztrajno in načrtno delo z vsemi selekcijami pa se je še enkrat obrestovalo, saj mladi tekmovalci nadaljujejo kontinuiteto uspehov in so v 1zo-li odlično nastopali in presenetili vse prisotne gledalce in strokovnjake tega športa.
Ormožani so prav tako odlično nastopali na tem turnirju, predvsem mlada generacija, in se za
prihodnost tega športa tudi v Ormožu ni bati.
Rezultati:
1. mesto so osvojili: Andraž [ILAK (dečki do 135 cm), Filip JANŽEKOVIČ (dečki do 145 cm), Alen GOLOB (dečki nad 165 cm), Adriana KOREZ (mladinke do 50 kg), Sabina KOLEDNIK (članice do 50 kg), B (člani do 63 kg), Sebastjan ZINRAJH (člani do 84 kg), vsi Ptuj; Nuša STEFANČIČ
(deklice do 135 cm), Matjaž KALUŽA (mladinci do 48 kg), Jaka STEFANČIČ (mladinci do 56 kg), Sonja VULETIČ (mladinke do 55 kg), vsi Ormož;
- 2. mesto so osvojili: Patrik MATIQI (dečki do 145 cm), Desa REPIČ (mladinke do 50 kg), Denis SAMPRL (mladinci do 48 kg) in Jurček HORVAT (člani do 63 kg), vsi Ptuj;
Ptujski zmagovalci v Jzoli: zgoraj: Sandi Kolednik, S. Zinrajh, A. Golob, spodaj: A. Šilak, Sabina Kolednik, A. Korez, F. Jan-žekovič.
- 3. mesto so osvojili: Nina KOKOL (deklice do 135 cm), Izidor JANŽEKOVIČ (mladinci do 56 kg), Matic BEDENIK (mladinci do 48 kg) in Matej SAMPRL (člani do 63 kg), vsi Ptuj; Vita STEFANČIČ (deklice do 145 cm), Dejan GOVEDIČ (dečki do 155 cm), Jure MERTUK (mladinci do 71 kg), Leon IRGOLIČ (mladinci do 48 kg) in Dušan SEREC (člani do 79 kg), vsi Ormož.
Ekipo Ptuja so na tekmovanju vodili trenerji Dušan PAVLICA in Kristjan SLODNJAK, Ormožane pa je vodil njihov trener Danilo KOROTAJ. Na tekmovanju so sodili tudi sodniki Tončka Kaluža, Nikola Premuš in Damjan Krasnik iz Ormoža ter Milan Breg, Franc Vrbančič, Franc Slodnjak, Edvard Štegar in Marjan Šibila iz Ptuja.
Na tekmovanju je bil prisoten selektor reprezentance Slovenije Vladimir Sitar, ki bo še ta teden objavil spisek reprezentance, ki bo od 23. do 25. aprila nastopala na tekmi za Svetovni pokal v Mariboru.
Naslednje tekmovanje za državno prvenstvo je 15. maj v Kranju, kjer bo potekal 2. turnir državnega prvenstva v light kontaktu.
Franc Slodnjak
Strelstvo
Mladinec Simon Simonič edini upravičil nastop na evropskem prvenstvu
V Gyoru na Madžarskem je od 23. do 28. marca potekalo evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanja se je udeležil tudi član SD Juršinci Simon Simonič, ki je edini dosegel pričakovanja in upravičil nastop na evropskem prvenstvu. Simon je v rednem delu tekmovanja nastreljal odličnih 571 krogov in zasedel 10. mesto (zafinalni nastop, kjer tekmuje najboljših 8 tekmovalcev, je zaostal le za en krog), kar je njegov največji uspeh v njegovi kratki, a zelo uspešni karieri, saj kljub svoji mladosti sodi v sam vrh slovenskih strelcev v streljanju z zračno pištolo.
N.O.
Test hoje na 2 km
Tokrat jih je hodilo kar 76
Karate do klub Ptuj in Zdravstveni dom Ptuj sta v soboto, 3. 4. 2004, ponovno organizirala preizkus hoje na 2 kilometra. Ta enostaven in varen test, ki so ga razvili na 1nštitutu za raziskave in promocijo telesne dejavnosti na Finskem, je namenjen odraslim, ki so prekomerno prehranjeni, telesno nedejavni ali zmerno dejavni. Pred začetkom hoje so udeleženci izpolnili obrazec in vprašalnik o primernosti testiranja, zdravstveno osebje jim je izmerilo krvni tlak, srčni utrip, višino in težo, zatem pa so udeleženci v skupinah
izvedli vaje za ogrevanje in raztezanje mišic ter po končani hoji vaje za ohlajanje in raztezanje mišic. Vsak udeleženec je po koncu testiranja dobil računalniški izpis testiranja, indeks telesne zmogljivosti, priporočilo za telesno dejavnost in strokovno obrazložitev. Dvokilometrsko hitro hojo po nabrežju ptujskega jezera do Rance in nazaj je opravilo kar 76 udeležencev. Udeležba je bila brezplačna, za akcijo pa je skrbelo 20 ljudi. Naslednja akcija bo v soboto, 8. 5. 2004, na istem mestu.
ac
Začetek hoje
Solski šport
OŠ Tomaž v finalu
Ekipa OŠ Tomaž pri Ormožu se je minulo nedeljo udeležila polfinala državnega prvenstva v {portni gimnastiki. Na tekmovanju v Ljubljani se je predstavilo 11 {ol z ekipami in posamezniki. Ekipa OŠ Tomaž pri Ormožu, ki jo sestavljajo Marko Gra{ič, Sandi Klemencic, Denis Ferencic, Matej Kukovec in Rajko Lukačič, je dosegla 1. mesto in se tako uvrstila v veliki finale, ki bo danes v Kopru. Ekipo vodi {portni pedagog Herman Prejac. Cilje si postavljajo v ekipni konkurenci, saj ekipni uspeh pomeni občutek pripadnosti skupini in sodelovanje med člani ekipe.
vki
Sahovski koti~ek
Šahovski turnir v Spuhlji
šahovska sekcija Spuhlja organizira na velikonočni ponedeljek, 12. aprila, ob 9. url, v okrepčevalnici Pri Majdi Vidovič, šahovski turnir.
Čas igre je 2 x 10 minut, po švicarskem sistemu. Pristojbina je 1.000 SIT na igralca (mladinci in člani šahovske sekcije Spuhlja pristojbine ne plačajo). Na šahovski turnir so vabljeni vsi šahisti, ne glede na kategorijo. Za najboljše so pripravljeni pokali.
Franc Picerko
Planinski koti~ek
POHOD NA ČRNO JEZERO
PD HAJDINA organizira pohod Oplotnica - Trije Kralji - Črno Jezero, v ponedeljek, 12. aprila 2004. Vodil bo Jakec Kokol. Prijave sprejemata do četrtka, 8. 4. 2004, Jakec Kokol, tel. 031 806 678, in Franci Hazimali, tel. 041 954 922.
Janez Kiseljak
iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.sil
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radlo-Tednik Ruj, d.o.o.,
Ralčeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
Male oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 3410,
po faxu 02 749 34 35, ali po elektronski pošti justlna.iah@radlo-tednlk.si.
^^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
TELICO, brejo v 8. mesecu, z A-kontr-oio prodam. Tel. 757-05-21._
SEMENSKI krompir disere prodam. Drevenšek, Župečja vas 34, Lovrenc.
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE (njiva, travnik) v izmeri 1,30 ha na lokaciji Strni-šče, k.o. Kidričevo, prodamo. Tel. 040 804-875.
PRODAM dve telički simentaiki za nadaljnjo rejo. Tel. 719 05 36._
PRODAM svinje, težke od 50 do 170 kg. Tel. 766-87-91._
Pujske, težke od 30 d0 70 kg, prodam. Tel. 031 459-835._
OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, šestvrstni, malo rabljen, prodam. Tel. 578-87-84._
Nesnice, rjave grahaste in črne, zagotovljena takojšnja nesnost. Možna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01.
PRODAM žitni kombajn KLAS Evropa, širina kose 2,20 m. Tel. 041 587-530.
Prodamo okrogle silažne bale ter cisterno Creina 5000 l in trobrazdni obračalni plug. Tel. 041 561 893.
Prodam teličko simentalko, staro dsva meseca. Anton Potrč, Mestni Vrh 79, tel. 754-42-10._
AKCIJSKA prodaja holandskih mesečnih jagod. Katarina Zupanič, Sp. Hajdina 57, tel. 783-24-31._
PRODAM 10-COLSKI plug Olt. Tel. 751-17-11._
RAZPRODAJA holandskih mesečnih jagod. Katarina Zupanič, Sp. Hajdina 57. Tel. 783-24-31._
KUPIM brejo kravo. Tel. 719-51-83.
Kupimo rotacijsko koso SIP 165. Tel. 041 839 974._
Nesnice, mlade jarkice, cepljene, rjave, stare 16 tednov, graste ter črne, stare 13 tednov, prodamo po 600 SIT. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
NJIVO v Stojncih (Siget) prodam. Tel. 031/262-295 in 787-89-98._
DROBILEC (šrotar) na traktorski pogon, gumi voz in elektromotor 12 KW prodam. Tel. 041/521-863._
PRODAM koruzo v storžih. Tel. 041 594-088.
Prodamo 65 arov zemlje, njivo, pašnik, primerno za vikend, Jiršovci, občina Destrnik. Tel. 787 73 11.
KOKOŠI NESENICE, eno leto v nesnosti, lahko kupite vsak dan pri Baumanovih, Župečja vas 48 a, Lovrenc.
ŠKROPILNICO 300 l, poljedelsko, in 200 l hrastov sod prodam. Tel. 041 936-157._
NESNICE MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzre-jališče nesnic. SORŠAK, Podlože 1, Ptujska Gora.
DVE TELIČKI, črno-beli, in bikca ter bukova drva prodam in kupim kosilnico Bucher in 3-brazdni plug ter najamem večjo njivo na področju Vidma ali Podlehnika. Tel. 031/406-235.
PRODAM PRAŠIČE domače reje, mesnate pasme, težke od 100 do 120 kg, cena 300 sit/kg žive teže. Tel. 783-32-41, zvečer._
KUPIMO bikce simentallce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263-537.
STORITVE
BETONSKI ZIDAKI širine 12 in 20 v akciji v aprilu. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s. p., Bistriška c. 30, 2319 Poljč-ane. Tel. 02/8025-303.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioapara-tov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
IZDELUJEMO ZUNANJE IN NOTRANJE ograje, stole, mize, jedilne kote, predelne stene, stopnice, okna in vhodna vrata, ki so na zalogi, izdelujemo spalnice - masiva. Franc Kuko-vec, s.p., Lasigovci 17 b, Polenšak, tel. 761-01-74 ali 041 403-713.
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolarič, s.p., F!E., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507.
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM: 041 647 234, lesŽsiol.net TIN LES, d.o.o., Stranice.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si. Vsem strankam želim blagoslovljene velikonočne praznike.
Prodaja vrtnih kaminov in robnikov. Branko Lukman, s.p., Jurovci 5 a, GSM 041 802 994.
BELA TEHNIKA llNSA^
Krovsko-kleparska dela z vsemi kritinami -Benders, Tondach, Cre-aton, Gerard, Bramac, Decra, Trimo ... Zaupajte nam, da Vam svetujemo. Se priporočamo s storitvami. Info: Janez LAH, s.p., LAST-krovstvo kleparstvo, Mez-govci ob Pesnici 70 c. Tel: 02/7557421 in 041/375838.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
Žične mreže za ograje, raznovrstne, zelo kvalitetne po zimskih cenah že od 225 SIT/m2 (z DDV-jem). Žično pletarstvo Rogina, Ra-jšpova ul. 15, 2250 Ptuj (bivši Agis). Po.-Pe. od 7. do 17. ure, So. do 12. ure. Tel. 02 778 87 51.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
Bffl
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in društva. Tel. 02 787 66 60, 041 647 196. Lidija Vurcer, s.p., Orešje 21, Ptuj.
bffi
OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve, Gorazd Tušek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela; Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
OSEBNI računalnik z vso opremo (monitorjem, tiskalnikomi itd.), star pol leta, prodam za 65.000 sit. Tel. 041 667-325.
DOM - STANOVANJE
Spodnjo etažo hiše - štirisobno stanovanje, uporabo kleti, kurilnice, garaže, vrta, možna obrt, predmestje Ptuja, dam v najem. GSM 041 859 693.
ODDAM trisobno opremljeno stanovanje na Rimski ploščadi v drugem nadstropju. Tel. 031 502-629._
PRODAM TROSOBNO stanovanje v Ptuju, Arbajterjeva 1, tel. 031 467-781 ali 775-22-91._
ENODRUŽINSKO HIŠO na Ptuju na lepi in mirni lokaciji prodam. Tel. 041 783-224.
Dvosobno stanovanje na Rimski ploščadi v Ptuju (četrto nadstropje, 60 m2, klet, balkon) zamenjam za manjše z balkonom. Tel. 778 23 71, zvečer.
NEPREMIČNINE
sinus ne
Trstenjakova ulica 5, Ruj
^ 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Posredovanje pri nakupu, prodaji, menjavi, najemu in oddaji stanovanj, hiš, posiovnih prostorov in zemijišč. Posredovanje pri oditupu in prodaji deinic in obveznic.
nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
POSLOV. - STANOV. HIŠA APAČE, I. grad. 1963,202 m' uporabne površine 563 in2 pripad. zemljišča, CK - olje, vsi priključiti 28.000 mio SIT (šifra 490) i
tel.: 33 15 800 041/617 169 - i n s ^ - s i
INSAd.o.o., Mariborska e«sta 40, Šentilj v SI.Gorleah
DELO
NOVO stanovanje, velikosti 47 m2, prodam. GSM 041 680-844.
Prireditvenih
četrtek, 8. april
vabimo @radio-tednik.si
18.00 Miheliceva galerija na Ptuju, odprtje razstave najnovejših slik
priznanega slovenskega slikarja samouka Antona Repnika 19.00 Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, nastop učencev harmoni-
karskega oddelka 19.00 v Klubu ptujskih študentov, Družabno srečanje študentov
ŠEG, SED KPŠ in projektnih partnerjev ob "štajerskem pasu-lju" in D. J. Činč
19.30 SNG MB, Plešasta pevka, StaDvo, za abonma Dijaški 22 in izven
MOTORNA VOZILA ■ Petek» 9' april
ŠKODO FAVORIT letnik 91, prodam. Tel. 751-43-21 ali 041 558-979.
OPEL KADET 1600-i katalizator, 1 lastnik, 1 barva, nepoškodovan. Zelo ohranjen. Prevoženih 92.000 km, vreden ogleda, prodam. Tel. 02 778-14-41._
PASSAT KARAVAN 1,9 TDI 110 KW, letnik 99, vsa oprema, prodam. Tel. 782-90-51, GSM 041 604-002.
18.00 19.00
19.00
22.00
Leskovec, razstava pisanic
galerija Tenzor, odprtje likovne razstave akademske slikarke Tanje Špenko
CID na Ptuju, Podvodne fotografije Jadrana, multimedijska predstavitev mag. Boruta Furlana v Klubu ptujskih študentov, koncert Psychopath Galerija Tenzor, otvoritev razstave akademske slikarke Tanje Špenko
RAZNO
Prodamo gradbeno parcelo, 9500 m2, v celoti ali posamezno, v Kungoti pri Kidričevem. 041 661 993.
HIŠO s 7700 m2 zemlje v Stanošini 35 pri Podlehniku, primerno za vrtnarijo, prodam. Tel. 04/25-51-014._
POSLOVNI PROSTOR, 50 m2, v centru Ptuja oddam ali prodam. Tel. 051 336-307.
KUPIMO zapuščeno posestvo v bližni Ptuja ali vzamemo v dolgoročni najem. Tel. 041 680-000._
UGODNO PRODAM gradbeno parcelo z vso dokumentacijo v Forminu, k.o. Gorišnica. Tel. 031 321-228.
V Ptuju oddajo v najem poslovni prostor 120 m2 (možno 2X60), primeren za pisarniško dejavnost, storitveno dejavnost ali predstavništvo. Tel. 745-26-51._
ProdaMo gradbeno parcelo v izmeri 20 arov. Tel. 758 18 91._
PARCELO z vrtno hišo na Prager-skem, Stari Log 6, v izmeri 7,5 arov, prodamo. Cena po dogovoru. Anton Kelc, Stari Log 6, 2231 Pragersko.
NAD BLOKOVSKIM naseljem v Ptuju oddam v najem zemljišča za vrtove, za dobo 10 ali več let, ter prodam novo vrtno lopo. Tel. 031 424-952 ali 041 954-054.
PRODAMO HIŠO z manjšim vinogradom v Gorenjskem Vrhu 13, Zavrč. Tel. 753-55-31._
Prodamo gradbeno parcelo v Novi vasi pri Markovcih. Tel. 02 766 43 11.
NA LEPI LEGI v Gradiščah prodam gradbeno parcelo s staro zidanico in vinogradom. Tel. 041 414 692.
STANOVANJSKI VIKEND z 2 ha zemlje, asfalt do hiše, mestni vodovod in telefon prodamo. Franc Habjanič, Berinjak 9, Zg. Leskovec, tel. 763 10
91^_
ENOSOBNO STANOVANJE v centru Ormoža (nad trgovino Borovo) prodam. Tel. 051 207-764.
NA LEPI SONČNI LEGI v srednjih Halozah prodam vikend. Pokličite. 031 243-365.
Prodamo hišo v Trnovski vasi med Lenartom in Ptujem. Tel. 041 230 835.
51-letni vitek moški, ljubitelj potovanj, išče simpatično žensko nad 40 let. Pokliči ali piošlji SMS 031 266 485.
KUPIM STARE PEZ figurice, poškodovane ali kompletne. Tel. 041 429-376.
Prodamo bukova drva z dostavo ali brez, hlevski gnoj, nakladalko za seno, ličkalnik za koruzo in puhalnik Tajfun. Pokličite na tel. 041 288 063.
Za birmanca birmanko prodamo skuter Honda. Tel. 779 73 41.
SOHE, betonske, konične in žično ograjo ugodno prodam. Tel. 02/75152-91, po 16. uri._
PRODAM bukova drva, možna dostava. Tel. 031 623-356._
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
UGODNO PRODAM kuhinjo, kotno sedežno in regal. Tel. 787-87-87.
PRODAJO BARUNO grafiko Roberta Kasimirja. Pokličite na tel. 040 797-565.
KOI KRAPE raznih barv že od 500 SIT dalje, zlate ribice samo 200 SIT prodam. Tel. 031/259-525.
UGODNO PRODAM sedežno garnituro in dva fotelja. Telefon: 031 466-169._
LADIJSKI POD 640 SIT, brune 1.350 SIT/m2, late, štafii, deske, fosni. Tel. 041 833-781, Ivan V^od, Kovaški Vrh 1, 2317 Oplotnica.
Sobota, 10. april
8.00 Markovci, župnijska dvorana, razstava pisank, pripravlja Društvo podeželskih žena občine Markovci 20.30 pred cerkvijo na Polenšaku, Pasijon 21.30 v Klubu ptujskih študentov, Žur! Žur! Žur!
Nedelja, 11. april
21.00 v Klubu ptujskih študentov, projekcija filma "Za dolar več"
Ponedeljek, 12. april
16.00	Cirkulane, Pogospodena buča, predstava KD Cirkulane
18.00	dvorana Videm, Avdicija, predstava KD Videm
19.00	Vitomarci, Čaj za dve, KUD Vitomarci
20.30	pred cerkvijo na Polenšaku, Pasijon
Sreda, 14. april
18.00 CID na Ptuju, literarni večer z Josipom Ostijem
KINO Ptuj
9., 10. in 11. april, 18.00, Šefova hčerka 8. in 9. april, 20.00, Časovna past 10. april, 18.00, Dogville, program KPŠ
10.	april, 20.30, Časovna past
11.	april, 20.00, Časovna past
13. in 14. april, 20.00, Dobrodošli v džungli
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Velika noč je največji krščanski praznik; kako se ga spominjajo in kako ga danes doživljajo, so nam povedali naključni sogovorniki na ptujskih ulicah. Cvetna nedelja in velika noč v Prlekiji - kratki dokumentarni film. "Po Jezusovih sledovih" dokumentarec posnet v sveti deželi Izrael. Poljudna oddaja "Zgodovina Slovencev".
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu ?
» 3 Izberi.si
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust!
Vsak četrtek ob 20.00 uri
PoíKoóm
7
s^^mičmHs^
7 " '
7. Ans. MODRIJANI - Neskončno zaljubljena 6. KVINTET DORI - Verjemi in zaupaj 5. ČRNA MAČKA - Stara postelja 4. Ans. F. ŠERDONERJA - V vetru je tvoj nasmeh 3. Ans. JERNEJA KOLARJA - Mamine pesmi 2. Ans. KARAVANKE - Čarobni valček 1. Ans. IZVIR - Glasba naše je življenje

1.POP'n'DEKL-Zofl
2.	VESELE ŠTAJERKE - Fora
3.	YUHUBANDA - Črno na belem
4.	VIKTORIJA & M. ZGONC - K tebi vodi me srce
5.	ČUKI - Kot dva laboda
6.	OBJEM - iqe živim
7.	DANI GREGORC - Oh te punce
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za; _
Ime in priimek; Tel. številka; _
Glasujem za; _ Naslov;_
Glasovnice poajite na d
t na naalov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado prejme: Sabina Vantur, TVnovec pri Slov. Bistrici, 2310 Slovenska Bistrica
Orfejikove
SMS glasbene želfe:
041/818-666
lzberi.si - Vseslov
i portal I
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovensi<ih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli ni bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
SSiri^ VESTNIK ©OMiisjMEnGLAS' ^MÉk
EKOLJOSKO
KURILNO OLJE
S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI
ECO OIL
MARIBOR 02/30-03-222
TUDI NA 12 OBROKOV i QELJE 03/49-02-440
VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO
EDINI POOBLAŠČENI SERVISER
AimiJERENKOPTUJ
NAROČILA OD 6. DO 20. URE
EOCd.0.a.,TRŽAÍKA37A,MB

TEL: 788 53 08
www.tednik.si
PTUJ
d.o.o.
Osojnikova cesta 9, Ptuj Telefon: 02 779 80 70 www.klima-ptuj. com
Joze Voglar s. p.
Zabovci 98,2281 Markove! Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
02/22 80110
Maribor, Razlagova 24
rii
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
== SENČILA MARIBOR
- Ružica Levar, inž, gr, s.p.
Suhodoičanova ui. 10 2204 iVliKiJWŽ
Tel.: 02 629 23 78
MARmZE (TENDE) , ALU ŽALUZUE > ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
VIVA posredništvo in trgovina, Matej Praprotnik s.p., Pivkova uM 9,2250 Ptuj, p.e. Cafova 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25 152, GSM: 041/325 923
Razpored dežurstev zobozdravnikov
10. 4. 2004 Nada Babic, vis. dent. JZ ZD Ptuj
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa (L.O.O., Cankii|eva 21, Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po ». 0038549 372-605
ur
VETERINARSKA AMBULANTA MAJŠPERK, Lešje 34
Stanko hernjas.p.
Tel.: 02/ 795 00 60, Faks: 02/ 795 00 62
e-mail: mag.staiiko.kemja@siol.net
V ambulanti za male živali opravljamo:
❖ zdravljenje kožnih, zobnih in internih bolezni ❖ ultrazvočno diagnostiko
❖	laboratorijsko diagnostiko
❖ kirurške posege (kastracije, sterilizacije,...) ❖ strokovno svetovanje o prehrani in vzgoji mladičev ter odraslih živali
Delo na terenu:
❖	odkrivanje, zdravljenje in preprečevanje bolezni
❖	osemenjevanje krav in svinj
❖	ekonomske operacije (carski rez, kastracije,...) ❖ UZ pregled kobil na brej ost, strokovno svetovanje
Za zdravljenje vaših živali skrbijo:
mag. Stanko HERNJA, dr.vet.med., Bemard SORŠAK, dr.vet.med. Robert LENART, dr.vet.med., Mateja STVARNIK, dr.vet.med. JožeKOLARIČ, vet.teh.
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev
škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis Peti
Dornava 76a, tel.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
.alB€LCONTCrlM''
t	4
POMLADNI KREDIT
fTudl za tiste, ki nimajo odprtega osebnega računa pri SKB banici.
Podrobnejše informacije in informativne izračune lahko dobite v vseh poslovalnicah SKB banke ali na spletnem naslovu
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 GSM: 031/755 853 belcontdoo@siol.net y/ww.belcont.si
Energijsko varčna okna PVC, LES, ALU.
okna |i'' vrata r police r senčila F 'zimske vrtove F
garažno vrata (gunther in hormonn) in F izolacijske steklene fasade, r
DANA BESEDA OBVEZUJE
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
GOTOVINSKA POSOJILA
lUlEDlAFiN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubijana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/2517 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseli vrst streh -žlebovi in kleparsidlzdelid
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob lulariborski c.) tel.: 02 780 67 10
iVIožnost piačiia na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
PREPISI TAKOJ!
Hitro In ugodno uredimo prenose lastništva za vsa motorna vozila In stroje.
CENA STORITVE samo 1.800 SIT
Lidija Krepša, s.p. PE Ormoška c. 5; 2250 Ptuj Tel.: 02/771-10-08, Mtel.: 041/456-703
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
RADIO)llTEDNIK
Mali oglasi
1^749 3410
^Vm^TEDNIK %
RADIOPTUJ
Si 89,8 98,2 104,3
Čeprav odsoten si, čedalje bolj pogrešan si. Stopinje tvoje nikjer več ni, le sledove tvojih pridnih rok nam zapustil si.
V SPOMIN Francu Petku
IZ SOBETINCEV 14 A
Tiha bolečina spremlja spomin na 11. april 2003, ko si za vedno od{el do nas. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ali mu prižigate svečko.
Vsi njegovi
Samo srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
SPOMIN
8. aprila mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek,
Božo - Bosko Varnica
IZ VIDMA PRI PTUJU 1
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite z lepo mislijo ob njegovem grobu, mu podarite cvet ali prižgete svečko.
Žalujoči njegovi: žena Tilčka, sin Božo in hči Nada z družinama
Nekje v tebi je bol bila, zamahal si z roko, češ zmagal bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako!
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta, dedka, tasta in brata
Franca Merca
S POBREŽJA 119 B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo kolektivu Agis-Zavore Ptuj, osebju doma upokojencev Ptuj, Društvu upokojencev Videm, govorniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter podjetju MIR iz Vidma. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njegovi otroci z družinami
Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je ... Solza kane iz očesa, odšla si tiho, brez slovesa. Pred nami je še vedno tvoj obraz, ti mirno spiš in čakaš nas. Bolelo in skelelo bo, dokler se med zvezdami ne srečamo.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, hčerke, mame, babice, tašče ter botre
Kristine Kostanjevec - roj. Matjašič
IZ GRLINCEV 20
13. 3. 1956 "h 21. 3. 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala družini Holc - Frlež ter družini Zmauc -Horvat -Kajnih. Zahvala tudi g. župniku Stefanu Casarju za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku g. Zvonku Zorcu ter pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma pri Ptuju. Iskrena hvala tudi podjetjem Mercator, Perutnina Ptuj, Talum Kidričevo ter GFD Jenuš iz Miklavža.
Žalujoči: mož Milan, oče Anton, sinova Milan in Dušan, hčerka Sonja z Mičem in vnukinja Nika ter nečaki Franci, Mirko in Branka z družino
Oh, kako boli, ko ljuba mama tebe več ni.
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti ugašajo življenjske moči, veš ti in vemo mi,
ki smo ob tebi bili zadnje trpeče dni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre
Helene Krivec
IZ NADOL 53
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Zahvala velja dr. Branki Skledar in internemu oddelku bolnišnice Ptuj.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo odpete žalostinke, govornikoma g. Francu Stojnšku in g. Borisu Jazbecu, vaščanom Marinje vasi, podjetju MIR in godbeniku za odigrano Tišino.
Iskrena hvala tudi kolektivu občine Žetale, OS Žetale, TVI Majšperk, društvu upokojencev, PGD Žetale in Turističnemu društvu Žetale. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerka Anica s Simono, sin Vinko, sin Jože z družino in sestra Marija
Kje so tisti lepi časi, ko skupaj srečni smo bili, zdaj te draga mama že 15 let med nami ni.
V SPOMIN Marija Horvat
IZ LAHONEC 1
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je radi spominjate.
Žalujoča: hčerka Micika in ostali otroci z družinami
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj — med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pra-dedka
Stanislava Petka
IZ GORIÏNICE 155
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter za pisne in ustne izraze sožalja.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma, pevcem za odpete pesmi, PGD Gorišnica in OGZ Gorišnica ter pogrebnemu podjetju MIR.
Hvala SVS Mercator Ptuj — Blagovnica, KZ Rače, Zavodu dr. M. Borštnarja, Dornava. Vsem še enkrat iskrena hvala.
V žalosti vsi tvoji najdražji
In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje. Razum nam pravi, da je odrešitev, srce pa ne razume, zato boli, trpi in joče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Janeza Druzoviča
IZ PTUJA, KRATKA ULICA 3
se iskreno zavhaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli tako ali drugače sožalje. Posebna zahvala gospe dr. Brigiti Baklan in sestri Marjani za nesebično pomoč. Hvala osebju internega oddelka splošne bolnišnice Ptuj, posebej dr. Aniti Kek Ljubec in pratronažni sestri Dragici. Hvala duhovniku Pavlu za opravljen pogreb in sveto mašo, Komunalnemu podjetju za opravljene storitve, pevcem upokojenskega društva Rogoznica, gospe Veri za besede slovesa, tAlUMU Kidričevo za podarjeno cvetje in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji, ki ga pogrešamo in smo ga imeli radi
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in pretrpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tašče, babice, prababice in tete
Terezije Fuks
IZ MALEGA OKIČA 54, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali sveče, cvetje, za sv. maše, nam pa izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. dekanu Emilu za opravljen obred, govorniku Miru Lesjaku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošu, nositeljema križev, družini Petek ter podjetju MIR za lepo opravljene storitve.
Z bolečino v srcu: snaha Anica in vnuki
z družinami
Terme Ptuj • Nevsakdanja gurmanska novost
Obilje užitkov ob rimski večerji
V ptujskih Termah so v ovkiru letošnjih novosti predstavili nevsakdanjo gurmansko novost, pravo rimsko večerjo, ki so jo poleg originalnih rimskih jedi po receptih Apicusa oveličala tudi izvirna rimska oblačila, rimski plesi in drugi užitki nekdanjih velikašev.
Med čakanjem nanje smo se lahko pomirili s kakšnim sadjem, sladkim grozdom, banano, jagodo, pomaran~o ali jabolkom. Za aperativ so nam ponudili sladki rimski napoj -mulsum, lahko bi rekli neke vrste medeno vino svojevrstnega okusa zaradi dodanih začimb, ki so prijale že starim Rimlja-
Foto: M. Ozmec
V rimska oblačila odete goste je pozdravil Marcus Clavdius Avitus.
Kot je povedal direktor Andrej Klasinc, so v Termah Ptuj vstopili v novo obdobje, ki ga zaznamujejo {tevilne spremembe in vlaganja. Po tem, ko so septembra odprli prenovljen in pove~an pokriti del Termalnega parka, te dni dograjujejo in prenavljajo del zunanjega ko-pali{kega objekta, ki naj bi bil obiskovalcem Term na voljo že konec maja. Eden njihovih največjih ciljev, s katerim želijo zaokrožiti celovito ponudbo svojih storitev, pa je novi Hotel, ki naj bi ga zgradili v naslednjem letu.
Vzporedno z omenjenimi investicijami pa razvijajo nekaj novosti in zanimivosti, saj želijo, da bi postale Terme {e atraktiv-nej{e in na nekaterih področjih tudi edinstvene.
V ponedeljek, 5. aprila, so povabljenim gostom, v glavnem novinarjem nekaterih slovenskih medijev, pripravili predstavitev prave rimske večerje. Gre za popolnoma nov program, ki je po besedah Andreja Klasinca idejno zorel skoraj 3 leta, a je lahko postal resničnost {ele po tem, ko so uredili vso infrastrukturo Termalnega parka, saj se vse skupaj dogaja ločeno od ostalega kopali{ča z velikim bazenom.
Program Rimska večerja je namenjen skupinam do 45 oseb, posebej ga priporočajo zaključenim družbam, ob najraz-ličnej{ih življenjskih jubilejih, proslavah in slovesnostih, poleg fizičnih oseb pa si ga lahko pri-vo{čijo tudi pravne osebe. Gre za uvedbo novega atraktivnega produkta, ki ga odslej redno ponujajo, oziroma prodajajo.
Rimska večerja, kot smo jo doživeli, se dogaja v idiličnem
okolju posebej za to urejenega "rimskega kopališča". Posebnost se je pravzaprav začela že v garderobi, saj so vse povabljence preoblekli v enostavna rimska oblačila. Potem so nas povabili ob srednje velik bazen, na vodi so se pozibavali venčki s prižganimi svečkami in suhim cvetjem. Obrobje bazena so krasili ostanki rimskih stebrov in amfor, na drugi strani razvrščeni v belo odeti ležalniki, vzdušje je začinila diskretna glasba, ki je prihajala iz ozadja, svoje pa so storile tudi dišave.
Po pozdravu Marcusa Clav-diusa Avitusa - upokojeni Cen-turium legie X. Gemine - ki nas je popeljal kakih 1935 let nazaj v čase stare Rimske Poetovie, se je rimska večerja lahko začela. Jedi in pijača, ki so jih prinašali v rimska oblačila odeti kuharji na pogrnjene ter s sadjem obložene mize ob bazenu, so bile pripravljene po originalnih receptih znamenitega rimskega kuharskega mojstra Apicusa, ki je izdal dve kuharski knjigi - eno o jedilih in drugo o omakah.
rimske plesalke, med nami so se samo za oko sprehodile "služabnice užitkov", tako da je rimska sladica dulcia domestica ali dateljni napolnjeni z mletimi medenimi orehi pomenila le še piko na i.
Glede na vse, kar smo ob Rimski večerji doživeli, nas cene niso presenetile. Andrej Kla-sinc nam je zaupal, da se bo Rimska večerja glede na posamezne želje v skupini gibala od 7 do 10 tisočakov po osebi. Vsekakor zanimiva in nevsakdanja, predvsem pa avtentičnemu okolju prilagojena ponudba, za katero je že sedaj med njihovimi gosti veliko zanimanja.
M. Ozmet
Osebna kronika
Rodile so: Aleksandra Horvat, Borovci 2/b, Markovci - Tomi-ja; Renata Jager, Gradi{~a 81, Cirkulane - Karin; [pela Ljubec, Ul. 25. maja 4, Ptuj - Nu{o-Viktorijo; Marija Vesenjak, Placerov-ci 1, Gori{nica - Zalo; Nata{a @erak, Kozminci 24/a, Podleh-nik - Zalo; Lojska Bedenik, Plajnsko 10, Majsperk - Anjo; Lidija Kuharic, Gornji Klju~arovci 29, Sveti Tomaž - Damijano; Suzana Kores, Majsperk 30 - Davida; Edita JurSic, Tomšičeva 12, Sl. Bistrica - Luno-Tajdo; Andreja Lorenčič, Hardek 30/b, Ormož - Pio; Lidija Kukovec, Dornava 60 - Timoteja; Katja Obreht, Gubčeva 12, Ptuj - Blaža; Marjeta Bombek, Žvab 35, Ivanjkovci - deklico; Marjana Emersič, Jurovci 13/a, Videm pri Ptuju -[pelo; Liljana Fridauer, Cirkulane 22/b - dečka.
Poroka - Ptuj: Vladimir Blaško, Rijeka, Hrvaška in Ong Uthitram, Tajska.
Poroka - Ormož: Jožef Dovečar, Bresnica 82 in Pavla Mari-nič, Bresnica 82.
Umrli so: Zvonimir Podgajski, Kicar 77, umrl 26. marca 2004; Marija Meznarič, Bukovci 33, umrla 25. marca 2004; Franc Merc, Pobrežje 119/b, umrl 26. marca 2004; Helena Krivec, Nadole 53, umrla 30. marca 2004; Helena Majcen, Kaju-hova ul. 3, Ptuj, umrla 25. marca 2004; Elizabeta Janežič, Ul. Dušana Kvedra 15, Šentjur, umrla 28. marca 2004; Stanislav Petek, Gorišnica 155, umrl 29. marca 2004; Terezija Fuks, Mali Okič 54, umrla 30. marca 2004; Ana Dernikovič, Pristava 18, umrla 31. marca 2004.
STE BILI POŠKODOVANI
Foto: M. Ozmec
Med posameznimi obroki jedi in pijače so za povečanje apetitov skrbele rimske plesalke ...
nom. Ko so se sline nabrale, je bil pravi čas za predjed. Poskušali smo cucurbuitas cum gallina, oziroma pečene bučke s kokošjo, ter iecur ficatum, oziroma pečena prašičja jetra v mrežici. Po nekaj kozarcih rdečega ali belega, z rimskimi dišavami in okusi začinjenega vina conditum paradoksum, sta se že kar prilegli glavni jedi- plošča z morskimi listi in blitvo patina solearum cum betas ter pečeno goveje meso s soljo, medom in porom assaturam cum porros. Za tiste, ki jim je bilo še to premalo, je bil na voljo na koščke narezan daritveni kruh libum ter sladki kruh placenta. Vmes so nam večale apetite
ROLETARSTVOABA
I Smer er^ y
Stuk! 26a Tel.: 02 787-86-70, Fax:02787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA

PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
i^W^t;^: 080 13 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611
hĚ
^SATIřOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriíína vrata -daljinski pogoni -Mjnčavničarskadela
-	manjša gradbena dela

d.O.a.
• TRGOVINA •VODOVOD
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovcl 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas
Večja vamosl vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja ioljejo, in več variant zavarovanj, med ioterimi lahko izbirate.
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
lcanlai|>va3,25(>7M»lbor
Foto: M. Ozmec
So~na jedila, prelita z omakami, so izdelana po recepturi rimskega kuharja Apicusa.
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Čez dan bo delno jasno s spremenljivo obla~nostjo. Predvsem popoldne bodo krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 2, najvišje dnevne pa od 7 do 12 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo pretežno obla~no. Ob~asno bo rahlo deževalo. V soboto bo padavinmalo ve~. Hladno bo, v soboto se bo meja sneženja spustila pod 800 m.
DRŽAVNA RAZSTAVA
15. DOBROTE
ÚÁ)\JívM\ lem-Êtu v mMňt£,kíms,Rms,tam 16.,17.,18.,19.aprila 20p4
M VtlÁ l/t
v petelc, ló.apríla 2004 ob 10.00 uri
V	MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU
v soboto 1/.aprila 2004, ob 13.00 uri za vina, suho sadje, sokove, olja, kise, sodna vino, marmelade in žganja
v nedeljo IS.opriia 2004, ob 10.00 uri
v nedeljo IS.opriia 2004, ob 11.00 uri za mesne, krušne in mlečne izdelke
VPETEK0D11.D018.URE
V	SOBOTO IN NEDEUO OD 9. DO 18. URE VPONEDEUEKOD 9. DO 14. URE
ODPRTJE RAZSTAVE:
PODELITEV PRIZNAJ:
SLAVNOSTNA MASA: PODELITEV PRIZNAJ:
RAZSTAVA BO ODPRTA:
DOBROTE BODO NAPRODAJ NA DVORIŠČU MINORITSKEGA SAMOSTANA
I KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ I MESTNA OBČINA PTUJ