Posamezna številka 1 K,
Slev, 26.
plačana v gotovini.
v LMflDi, v sredo Une i ictala m.
LflO XLDL
• SLOVENEC« velja bo pošti na vse strani Jugoslavije ia t LJubljani: M oelo leto naprej. K 240*— sa pol leta „ .. „ 120-— ga četrt leta « < • - 00'~
u en mesec a .. „
2e—
Ia Inozemstvo oelolelno K120*-
ca Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 40 —
i Inozemstvo
55 —
finostolpaa petttvrsta (58 m« široka in 3 mm visoka ali bJ«
prostor) sa enkrat . . . po K poslana Itd. . . po K i*«^
Pr! večjem naročila popust
najmanjši oglas 50/8mm K J*
Izhaja vsak dan lzvzemit ponedeljka In tineva no pra«» nlkn ab 8. url zjutraj.
Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol štev. 6/IU. BokopUI se ne vračajo; noirankirana plsms se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 60, npravn. štv. 328.
Oprava je v Kopitarjevi al. 8, — Račun poštne bran. ljubljanske št. 630 za naročnino ln št 349 za oglasa, avstr. m šeške 24.797, o^r. 28.511, bosn.-baro. 7583.
Volitve v odbore. — Seja
konstituante ©dgsodena.
Belgrad, 1. febr. (Izv.) Današnja seja konstituante se je začela ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu je bila volitev odbora za prošnje in pritožbe imunitetnega odbora. V odbor za prošnje in pritožbe je bilo izvoljenih 5 radikalcev, 5 demokratov, 3 komunisti, 2 zemljoradnika, 2 muslimana, 2 člana Jugoslovanskega in Narodnega kluba (Nosilec liste je bil dr. Mazzi) in 1 socialist. Volitev v imunitetni odbor jc popolnoma enako izpadla. Nosilec liste Jugoslovanskega in Narodnega kluba je bil Janez Brodar. Po volitvah je predsednik na podlagi poslovnika dal na glasovanje predlog, da razprava ustavnega odbora ne sme trajati nad 40 dni. Ako razprava do tega dne ne bo gotova, bo konstituanta skle-peda o tem, se li da ustavnemu odboru nadaljnji rok za razpravo, ali pa da ona sama prevzame razpravo. Predlog je bil sprejet brez debate. Prihodnja seja konstituante se bo poslancem naznanila pismenim potom.
razčistil korupcijo še iz leta 1914, ki da so jo zakrivili radikalci, se je Kostič zahvalil za predsedniško čast in je protestiral proti demokratskim podtikanjem. Nato so radikalci z ogorčenjem zapusti'' dvorano.
Belgrad, 1. februarja. (Izvirno) Danes popoldne ob 4. uri so imeli novoizvoljeni odbori svoje seje. V ustavnem odboru so vsled sporazuma nastopili skupno demokrati, radikalci in zemljoradniki.) Glasovanje jo bilo tajno. Za predsednika je bil izvoljen dr. Vesnid, za podpredsednika dr. Tomljanovič, za tajnika Boškovič. Poslanec dr. Sima Markovie je po konstituiranju odbora zahteval, da se seje' ustavnega odbora vrše javno v dvorani uslavo-tvorne skupščine in da se dovoli novinarjem, da smejo prisostvovati sejam. O tem vprašanju se bo razpravljalo na jutrišnji seji odbora.
Oster sp©? med demokrati in radikaBci.
Belgrad, 1. febr, (Izv.) Pri konstituiranju administrativnega odbora je prišlo med radikalci in demokrati do burnih prizorov. Demokrati so trdili, da obstoji med njimi in radikalci sporazum, po katerem bi moral biti predsednik odbora demokrat Pavlovič, medtem ko so radikalci trdili, da jim o kompromisu ni nič znanega. Nato sta bili postavljeni dve listi: radikalna s Čedom Kostičem na čelu in demokratska z Rafajlovičem. Z radikalci je glasovala opozicija in tako je zmagala lista s Kostičem. Demokrati so se razburili in so očitali radikalcem nelojalnost v postopanju. Ko je neki demokrat izjavil, da hočejo imeti na čelu odbora Rafajloviča kot moža krepke roke, ki bi v skupščini
Belgrad, 1. februarja. (Izvirno) Stojan Protič je danes popoldne prišel v radikalni klub. Politični položaj ni samo negotov, marveč se je celo poslabšal. Odnošaji med radii kalci, demokrati in socialisti so se poostrili. Akcija Stojana Protica in Ljube Jovanoviča polagoma dozoreva.
sanje ®
1 im
Boljševiška Rusija, na katero je delavstvo toliko upalo, in ki je bila tolik strah kapitalističnega sveta, izgublja počasi svojo prvotno veljavo. Komunistični sitem, ki je povzročil splošno bedo, postaja čimdalje manj privlačen. Delavstvo je mnogo izgubilo na svojem vplivu. Po vseh državah je nastal poleg tega rajpor med njimi. Kapitalisti, ki so prve nevarne čase previdno mirovali, postajajo zopet po-gumnejši. Najbolj se čutijo močne v Združenih državah. Kako daleč gredo v svojem boju proti proletarijatu, nam jasno kaže senat unije, ki ie sprejel enoglasno sledeči predlog:
»Kdor izkuša v prometu z inozemstvom ali v prometu med zveznimi državami ustmeno ali pismeno vplivati ali nagovarjati osebe, ki so pri prevozu zaposlene, da bi delo opustile, aJi kdor hoče doseči ta cilj potom kake organizacije, zapade kazni do deset tisoč dolarjev, ali deset let ječe, ali pa obojemu.«
Z drugimi besedami, štrajk je v prometu prepovedan. Ta sklep postavlja obenem permanentna razsodišča, določa težke kazni za sabotažo in prepoveduje celo pri prometnih podjetjih pogajanja med delavci in delodajalci. Vse delavske zahteve se morajo predložiti temu razsodišču. Ako postane ta sklep zakon, potem bi pomenilo to konec delavskih organizacij, kajti ni dvoma, da bi ga raztegnili še na druge stroke.
Nobenega dvoma ni, da ta sklep, ki je bil v senatu enoglasno sprejet, v parlamentu gotovo ne bo prodrl. Če pa bo, potem pa gotovo ne v tej obliki. Značilno pa je, na kak način izkuša odpraviti kapital neljube mu organizacije, ki jih smatra za gnezda boljševiške propagande. Needinost med delavstvom in pa zdajšno gospodarsko krizo smatra za posebno ugodno priliko, da izvede svoje namene. Da je glaso-
vanje v senatu tako izpadlo, je mogoče le pri ameriški ustavi, ki določa po dva senatorja za vsako zvezno državo, vseeno ali šteje ta 10 milijonov ljudi kakor n. pr. Newyork, ali pa samo 60.000 kakor Neva-da. Senatorji so pa vsi reakcionarni in zastopniki kapitalizma najsi bodo iz mest ali pa z dežele.
Politični vpliv strokovnih organizacij je malenkosten. Delavske strokovne organizacije so ostale res strokovne, omejile so se na delo za zboljšanje plač svojih člr.nov. Za sinotreno delavsko politiko se niso brigade nikoli kakor tudi ne za potrebe milijonov nekvalificiranih in neorganiziranih delavcev. Ti M) si le s težkim trudom pridelali svoj vsakdanji kruh in so se ponujali za mal denar. V zadnjem času so se sicer organizirali v »Industrial Wor-kers ob the Wor'd«, a velika večina je še ostala neorganizirana. Med temi in pa med strokovno organiziranimi delavci vlada veliko sovraštvo.
Delavskemu gibanju je posebno škodila velika koruipcija v zidarski organizaciji, ki so jo odkrili v Newyorku. Delavski voditelji so izdajali delodajalcem načrte o pripravah za štrajk, za kar so prejemali velike vsote. Delavski voditelj Brindell, ki je prišel kot navaden delavec v Newyork, ie postal v desetih letih milijonar, ker se je posebno dobro razumel na ta posel. Naj-prvo si je pridobil zaupanje delavcev s tem, da je dosegel zvišanje plač. Obenem pa je delal s kapitalisti, tako da je povzročil, da nova podjetja niso mogla dobiti delavcev iz strokovnih organizacij in da so bila stara podjetja obvarovana konkurence. Ta in podobna odkritja so mnogo škodovala delavski stvari.
Tesno združeno z delavskim vprašanjem je tudi priseljevanje. Velika industrija želi čim večjega dotoka delavskih mas iz Evrope, da bi prišla tako do cenene delavske moči, ki bi bila obenem protiutež domačim organizacijam. Farmerji, obrtniki in strokovne organizacije so pa proti priseljevanju in so tudi dosegli v parlamentu, da se je izdal zakon proti priseljevanju.
Sredstvo proti strokovnim organizacijam so tudi takozvani delavski odbori pri posameznih podjetjih. Njihova moč je malenkostna in se od daleč ne morejo primerjati z nemškimi del. sosveti, nimajo nobenih enotnih štatutov in podjetniki se malo brigajo za njihove svete.
Te razmere in pa spretno izrabljanje boljševiške nevarnosti po časopisih, kakor tudi neprestano spominjanje na neznosne razmere, ki so vladale lani za časa železničarske stavke, je pripomoglo, da je dosegla reakcija v Ameriki začasen uspeh. Vendar pa je jasno, da bodo milijoni de-
lavcev, ki živijo v tistih velikanskih industrijskih centrih, kakršnih jim na svetu ni
!>rimere, prej ali kasneje prišli do tiste ve-jave in moči, ki jim kot glavnemu činite-lju v najvažnejši svetovni industriji gre.
Ostala m asrausig-
Vladni demokratski mogotci kažejo žes dalje časa kulturnobojne skomine. Zavedajo se, da široki sloji naroda kulturni boj odklanjajo, kakor ga ne odobravajo tudi trezni politiki in kulturni delavci, ki ne stoje v naših vrstah. Kdor ve. kakšne ostre in hude boje, ki pretresajo celo državo in potegnejo s seboj v bojni vrtinec ves narod, povzročajo kulturni boji, bo vsak kulturnobojni poizkus danes že s stališča države najodločneje obsodil. Demokratom to ni neznano; zato skušajo svoj kulturnobojni načrt uveljaviti tam, kjer bi ga mogli, kakor mislijo, bolj neopaženo. In v to svrlio se jim zdi prav primerno sokolstvo, ki v Srbiji in deloma na Hrvatskem v javnosti še ni izgubilo dobrega glasu, ki ga je imelo nekdaj tudi pri nas. Slovensko sokolstvo hodi danes pot češkega sokolstva, ki je izrazito kulturnobojno, kakor smo že poročali. (Glej »Slovenca« z dne 26. januarja 1921, št. 20.) Potom sokolstva hočejo z vladno pomočjo zamenjati v šoli verskonravno vzgojo z akrščan-sko sokolsko vzgojo.
Že minister Pavle Marinkovič je izdal odlok, s katerim je nameraval v šoli monopo-lizirati sokolski vzgojni sistem. Toda ta odlok je ukinjen. Kljub temu se sklicuje nanj minister Svetozar Pribičevič v svojem tozadevnem odloku. Da bode javnost o tej daleko-sežni demokratski akciji točno informirana, bomo objavili najprej te odloke.
Ukinjeni odlok ministra P. Marinkoviča.
Ministrstvo prosvete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Oddelek za osnovni pouk. Štev 374.
19. januarja 1920.
RAZGLAS
ravnateljem vseh srednjih šol, upraviteljem učiteljišč.
Da bi imela telesna vzgoja čim boljši in zdravejši temelj za telesni razvoj šolske mladine in v bodočnosti za ves narod a v popolnem soglasju in enakosti s telesnin: poukom sokolskih društev in da bi ideja in delo So-kolskega Saveza kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki sta globokega in velikega pomena za telesni razvoj celega naroda, bili olajšani, odrejam sledeče:
1. Da se telesni pouk o vseh šolah vrši v glavnem jio sokolskem sistemu, metodiki, estetiki, redu in disciplini in da se telovadni
LISTEK.
f«

V operi W. Kienzl-a »Der Kuhreigen« nam podaje umetnik v tretjem dejanju sledeči prizor iz krvavih dni francoske revolucije: Idealen Švicar si najde pot v ječo, da bi oprostil dvorno damo Blanchefleur za ceno, da postane njegova žena. Ko vstopi v ječo, se mu odpre zanimiv prizor: zaprto plemstvo se je ob živahni godbi vrteio v poskočnem plesu. Toda naenkrat preneha godba in ples. V ječo stopi odposla-I nec jakobincev Cartouche in zakliče s sirovim glasom: »Državljani in državljanke! Ljudstvo vas kliče pred sodbo!« Nato prebere imena obsojencev in zakliče: »Pripravite se na smrt.« Poklicani se poslove po vseh pravilih etikete in odidejo na mo-rišče. Med tem časom najde Švicar svojo damo in ji razloži svoj načrt. Toda ta ga odkloni, pač pa ga povabi na ples, ki se je znova aranžiral, z besedami: »Morda je to moj zadnji.« In vsa družba se znova zasuče, med menuettom pa poje Blanchefleur:
Bil ples mi življenje, Drsanje vrtenje Po mehkih cvetlicah Čez gladki parket. Zdaj plešem otročje S smejočimi lici Kot vedno, zdaj spet —•
Nato poučuje Švicarja: »Dragi, pomni — kar li pravim —: Svoje mlade dneve izrabi! Zbeže ti kmalu odtod —, Trgaj cvetlice
—	predno zveno — ki ti jih pomlad rosi.«
Vrata ječe se znova odpro. Cartouche vstopi in zopet zakliče: »Državljani, državljanke! Ljudstvo vas kliče pred sodbo!« Nato bere imena novih kandidatov smrti;
—	med njimi je tudi Blanchefleur. Vse osupne, godba in ples zastane. Kratko slovo in obsojeni odidejo pod giljotino. Ostali pa obstoje v grozni tišini. Tu se oglasi povelje plesnega učitelja: »Ples se nadaljuje!«
Ta prizor se ponavlja tudi danes, čeprav sicer v malo drugačni obliki. Lani se je vsa javnost razburila ob strašni drami, ki se jc izvršila na Golovcu. Ples, dekleta, uživanje je ustvarilo iz mladega človeka morilca. Človek bi mislil, da sc bo svet takrat zdramil, ko vidi, da je naša mladina na pohodu pod giljotino moralnega propada. Toda po prvem presenečenju kliče svet dalje: »Ples sc nadaljuje!«
Vse sc pritožuje, da današnja mladina izgublja smisel za rosno delo, da prodira med njo duh materializma in uživanjažclj-nosti. Pred par meseci je bil pred poroto obsojen šestnajstleten mladenič, dijak, na
eno leto ječe: tatvina in dekleta!---
Štirinajstletnega fanta morajo izključiti iz šole, ker je dobil — sifilis, Dijaki postajajo verižniki, da si morejo privoščiti zabave, pijače in — deklet. Pred kratkim smo čuli tožbo, kako se malo zanima naša javnost za narodno umetnost, kako malenkosten
je obisk »Narodne galerije«. Za to nima naša mladina časa in tudi ne smisla. Oboje ji ubija v veliki meri — ples. Človek bi mislil, vsaj mladina se bo zanimala za narodno umetnost — pa je tudi to že objel materializem in pohlep po uživanju.
Naša merodajna javnost vse to vidi in vendar ne stori ničesar, da reši mladino. Merodajni faktorji še vedno podpirajo ta moralni razkroj.
»Ples se nadaljuje--« Vsaka srednja šola ima eno ali morda celo več plesnih šol, tako da vlada v Ljubljani že velika stiska za lokal. kjer naj sc »lika v eleganci« naša »nerodna« mladina. Na ples zahajajo dvanajstletne dekli-c e , plešejo še petnajst- do šestnajstletni fantiči, ker je velika nevarnost, da se postarajo in se ne nauče »elegantnega krc-tanja«. Včasi so šele v osmi šoli smeli dijaki na ples, — danes bodo naše matere kmalu nosile žc dojenčke na plesne venč-ke —I Seveda vse radi potrebe! Naša mladina se mora vsestransko izobraževati, zlasti pa se mora učiti nastopa, da ne bodo prihajali v življenje sami »šlori«. O ti ljubx »elcganca«, koliko moralnega blata si žc pokrila, koliko ostudnim figuram si že služila za — masko! Francoski plemiči so sc seveda tudi v ječi učili na plesu »finega takta«, da so znali elegantno na mo-rišče?! Mladina, uči se v nežni mladosti elegance na — plesu, da boš znala enkrat z njo pokriti svojo moralno gnilobo! Kolikor mi ie znano, pri nobenem velikem na-
rodu ne zagovarjajo plesa s tega malenkostnega stališča, kot pri nas, češ da je potreben, da sc mladina nauči nastopa! Kdor gleda malo okrog sebe, pa bo našel mnogo »elegantnih« plesalcev, ki pa imajo slabši »nastop« in manj olike kot kak kmetski fant. Ne rečem, nekaj zunanjosti se res pridobi na plesu, toda to dobi lahko tudi drugače in ne za tako ceno; končno pa ples je in ostane — zabava, ki je pa mladini zelo nevarna.
Dr. Julcs Pavot, zastopnik lajiške morale, piše v svoji knjigi »La morale a l' ccol«: »Boj proti živalskim nagonom nam jc itak težak zadosti, ne otežujmo ga še bolj.« Da, težak je boj proti nizkim strastem in te naravnost razpiha pri mladih ljudeh ples. Na ples jc zahajala dvanajstletna deklica in med pavzo na hodniku tožil šestnajst- do osemnajstleten kavalir: »Jaz sc je ne morem otresti, vsa jc v mene zaljubljena.«
Vsak pedagog ve, kako strašno mu otežujejo to delo razni plesi, najsi bodo j tudi šolski pod »slrogo«(?!) kontrolo. V j ">aši dobi se tako slavi moderni pedagog irster. Človek bi mislil, da bo svet tega vnega moža tudi vpošteval. Jedro vse /egove pedagogike je vendar: vzgojiti v mladini moralne sile s saniozatajevanjcm, z odpovedjo. Toda Focrstcrja slave za katedrom, v praksi se pa malokdo zmeni za njega!
Ne rečem, da je vsega kriv ples, dej-| stvo pa je, da v veliki meri ubija smiaol
učitelji vestno in pazno drže te smeri dela, v to spada tudi lahka atletika, ki je drugače sestavni del sokolskega sistema in ki naj se razen ostalih panog sokolskega sistema goji v višjih razredih srednjih šol.
2.	Da se pouku telovadbe po vseh šolah, posebno pa na možkih in ženskih učiteljiščih, obrača čim večja pozornost tako, da bodo te šole najboljši razmnoževalec telesne vzgoje mladine v ljudskih šolah in s tem tudi v celem narodu.
Absolvirani učitelji in učiteljice pa bodo čim bolje strokovno usposobljene zji t" sokol-sko smer dela in vzgoje v ljudskih * li LiC "Umskih šolah in v vaških sokolskih društvih.
3.	Da se učitelji telovadbe po minerali in potrebi oproste vsakih drugih posti nnskib dolžnosti v šoli, poslovodslcih, razrec'jiištvai itd. in da se poprimejc svoje dolžnosti, ki so jo zavezani vršiti točno in z uspehom.
4.	Da so učitelji telovadbe zavezani, r, sv> jim strokovnim znanjem podpirati delo v sokolskih društvih in da dajo navodila iii nasvete za delo tudi učiteljem in učiteljicam ljudskih šol v kraju in okolici.
5.	Da se vsem učiteljem in učencem šol naroči in priporoči, da čim aktivneje in šte-vilneje sodelujejo pri delu razširjenja sokol-ske ideje; z delom v društvu, podpiranjem društev v moralnem in materialnem oziru, z obnavljanjem neobnovljenih društev.
6.	Da se dajo šolske dvorane, dvorišča in Šolsko orodje na razpolago tudi sokolskim društvom, posebno dokler ta ne dobe svoje telovadnice in orodja.
7.	Da se da ueenccm možnost izvrševati čim bolje svoje sokolske dolžnosti, da čim vztrajnejše in točno obiskujejo ure v Sokolu, da pomagajo predtelovadcem pri vodstvu sokolskega naraščaja (naraščaja in otrok), da sodelujejo pri sokolskih izletih in zletih.
8.	Ker je z ozirom na dogovor in rešitev Sokolskega Saveza SHS četništvo združeno s sokolstvom in je smer urjenja četnikov postala sestavni del sokolskega sistema, se odslej ne morejo ustanavljati zasebni oddelki četnikov niti po šolah niti med ljudstvom.
Nadzorstvo in vodstvo sokolskega naraščaja (to je naziv združenih sokolskih otrok, mladine s četniki) spada v delokrog sokolskih društev, žup in Saveza. Podrobnosti in navodila dobe telovadni učitelji naknadno od So-Kolskega Saveza SHS.
9.	Ravnatelji šol in telovadni učitelji naj sprejmejo vse to v vednost zaradi nadaljnega postopanja in odgovornosti.
Minister prosvete: Pavle Marinkovič L r.
(»Službene Novine< z dne 1 februarja 1920, štev. 23.)
General Franchat o srbski vojski.
LDU Belgrad, 31. januarja. (ZNU) Na banketu, ld ga je priredila belgrajska občina, je imel genaeral Franchet d' Esperay nastopen govor: »Gospod predsednik! Sprejem, ki mi ga je napravilo Vače mesto, je bil nenavadno časten. Veljal je francoski vojski, katero predstavljam jaz. Vesel sem, da se nahajam v okrilju glavnega mesta naroda, ki se je po tolikih stoletjih trpljenja in junaštva ujedinil in se združil okrog staroslavne dinastije Ka-ragjorgjevičev. S spoštovanjem pozdravljam Nj. Vel. kralja Petra, junaškega boi-ilca, iz leta 1870. na ravninah Loire in leta 1875. na hercegovskih planinah, junaka železnega značaja, ki je v najbolj kritičnih časih vzdržal ravnotežje. Klanjam se Nj. V is. prestolona-
za žrtve, za resno delo, za čisto življenje, goji pa umazani materijalizem in uživanja-željnost.
Ko sem to premišljeval, mi pride v roko nemški mladinski list »Unsere Fahne«. Tam se odgovarja na vprašanje: Kaj je soditi o skupnih plesih srednješolcev, takole: Nič, morda bi se dalo ugovarjati le, kar bi čitatelji rekli na sledeči govor navdušenega dijaka: »Tovariši, mi smo up našega naroda! Iz tega dejstva je že v mirnih časih nastala dolžnost telesne in duševne samo-vzgoje, še bolj pa sedaj ob času splošnega poloma. Jaz bi predlagal sedaj kot zelo primerno sredstvo, da uvedemo žganjar-ske tečaje. Kajti piti žganje ni greh. Mnogim napravi veliko veselja, »fest fant« mora to znati. »V boljši družbi« je pač že ta moda, in zato kdor tega ne zna, velja za neolikanca. Samoobsebi je umevno, mi ne pijemo navadnega »heruša« in manj vrednih pijač, ampak le prvovrstne. Potem bomo lahko naše družabne večere vedno zaključili s kakim »šnopsar-skim venčkom«. To nam bo pridobilo mnogo tovarišev, somišljenikov in — denarja. Priporočal bi tudi žganjarske prizore v gledališču — kakor so n. pr. baletni nastopi; igra bi bila zelo naravna in hvaležna. V splošnem pomanjkanju ne moremo pogrešati nobenega sredstva, ki vzpodbuja našega duha in nas tako budi za bodoče voditelje naroda — in tako sredstvo je pač — spiritus,«
Kakor ta studiosus — tako mutatis mutandis zagovarja naš »prosvitljeni« čas ples nedorasle mladine. In kar bi odgovorili na oni <> spini uo 7.n o-d , oviti". ^ o V o r f to velja tudi za ples.
sledniku Aleksandru in dvignem svojo čašo v čast prestolnici države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dragi tovariši! Z veseljem sem sprejel nalogo, da ponesem Vase mu mestu častno odlikovanje Francije. Najbolj me veseli, pri izvrševanju te misije to, da se nahajam med zastopniki slavne srbske vojske, ki sem jo znal ceniti na bojnem polju in na katero me odslej veže visoko dostojanstvo, v katero me je izvolil povzdigniti regent Aleksander. Našel sem Vas žalostne radi smrti vojvode Mišica. Vendar vojvoda Mišič se je smatral srečnega, da je doživel čas, ko se je njegova domovina rešila sovražnika, ki je proti Vašemu glavnemu mestu naperil prvi ogenj svetovne vojske. Leta 1914 je Vaša vojska sama vzdržala naval avstro-ogrslce armade, ki Jo je nadkrilila, bodisi v orožju, bodisi po številu. Vojvoda Putnik je bil lahko ponosen na dve svoji zmagi: ono na Cer-planlni in ono na bregovih Rudnika, ki je za dolgo časa zadržala rov-ržni naval. Nemci so morali pripeljati novih č«t in Vas napasti iz zaledja, da so mogli zlomiH Vaš odpor z veliko močjo. Neizmerna energija Vašega suverena, kralja Petra, je umela obvladati vse težkoče, da je bilo mogoče ^korakati v Albanijo. Po reorganizaciji je mogla Vaša vojska na Kajmak-Čaiamu zopet pričeti vojsko in zavzeti Bitolj. Tedaj so tudi Bolgari občutili moč Vaše vojske. Ko so dne 15. septembra ,1918 francosko-srbske čete z bratskim elanom in pod mojim vodstvom zavzele Vrhovo, Dobro-polje in Veternik in otvo-rile vrata v domovino, je bila vsa vojska elektrizirana vsled navdušenega poziva princa Aleksandra, vrgla se je nad sovražnika z navdušenjem, ki ga je zmožna samo srbska vojska. Srbija je bila osvobojena v šestih tednih in odpor osrednjih velesil je bil zlomljen. V veliko srečo si štejem, da sem Vam mogel zapovedovati tekom te epopeje in da sem mogel imeti krog sebe take vojake, kakor so bili vojvoda Mišič, vojvoda Štefanovič in vojvoda Peči<5. Če so Francozi in Srbi skupno iz-vojevali take zmage, nikoli ne bo mogoče streti vezi, ki so nas tedaj združile. Dvigam čašo na zdravje srbski vojski in srbskim častnikom.«
Smrt teeza KropofkSna.
»Lokal Anzeiger« poroča, da je knez Peter Kropotkin v 69. letu svoje starosti umrl v Moskvi. Peter Aleksejevič Kropotkin je bil potomec stare moskovske dvor-janske rodbine. Po izvrstno končanih študijah v pažskem korpusu je služil v Sibiriji, toda je zapustil armado ob priliki poljske vstaje 1863/64 leta. Po raznih znanstvenih ekspedicijah se je navdušil za anarhizem, toda ni nikoli zagovarjal dejanskega nasilja. Leta 1874. je bil zaprt, je pobegnil in živel v Angliji, potem v Švici in Franciji. Leta 1917. se je nahajal v Londonu in se vrnil v Rusijo. Tu so ga od 1. 1918 dalje boljševiki hudo preganjali, tako da je živel v največji bedi in umrl od oslabljenja vsled pomanjkanja hrane. Kropotkin je spisal mnogo del, najbolj znano je: »Anarhija, nje filozofija in ideal« (18%).
Tmško vprašanje,
Oficielni londonski krogi potrjujejo vest, da je grška vlada sprejela povabilo vrhovnega zavezniškega sveta in bo poslala svoje delegate na konferenco v London, ki se v kratkem snide in bo razpravljala o turškem vprašanju.
V grških vladnih krogih so nekoliko vznejevoljeni, ker je baje tudi nacionalistična turška vlada Mustafa Kemal paše v Angori dobila povabilo na to konferenco, ki naj revidira sevrsko mirovno pogodbo.
Nasproti temu se konstatira, da vrhovni zavezniški svet ni povabil Mustafa Kemal pašo, marveč je sam dal turški vladi v Carigradu prosto roko, če hoče tudi predsednika maloazijske turške vlade imenovati med svojimi delegati.
Sicer pa londonska konferenca ni pooblaščena, da revidira sevrsko pogodbo, marveč samo v to, da se posvetuje o splošnem položaju.
Položaj na ICitefskem.
Zadnja poročila iz Kitaja pravijo, da tam zopet divja lakota vsled slabe letine prošlega leta. 30 milijonov ljudi živi zgolj od javne miloščine in podarkov inozemskih dobrodelnih organizacij. »Osrednji zaklad«, ki je v rokah vlade in ima skrbeti za siromaščino, svojo nalogo jako slabo opravlja, ker veliko denarja ostane v rokah raznih špekulantov.
Listi obdolžujejo v prvi vrsti vojaške guvernerje raznih provinc, da se udeležujejo teh roparskih špekulacij, kar je sicer na Kitajskem stara navada.
Položaj je tem slabši, ker med jugom in severom traja dalje več ali manj odkrita državljanska vojna, Japonija pa se skuša s tem okoristiti in ne evakuira Šantu-na, Sahalina in Čientanja, kakor bi po povojnih pogodbah morala.
Predsednik Hsu-če-čan se prizadeva, da združi nacionalne sile Kitaja in se opira pri tem zlasti na Ameriko, Japonci pa v svoj prid propagirajo misel, da se Kitaj I sam ne more vladati. Amerika pa ima se-j veda tudi sebične namene ir čedaljeboij spravlja v svoje roke finans« dežele,
Polttline novice.
-j- Dr. Milenko Vesnič se trudi, kakor posnemamo iz tozadevnih člankov v »Slov. Narodu«, dokazati, da so tudi v Italiji, ko se je zjedinjevala, obstojale federalistične in avtonomistične struje, da se je pa kljub temu izvršilo zijedinjenje v centralističnem smislu pod vodstvom Pie-monta. Dr. Milenko Vesnič sklepa iz tega, da mora tudi pri nas biti taiko. — Razmere v Italiji ob priliki zjedinjenja in razmere pri nas se razlikujejo kakor noč pa dan. Italija je že v trinajstem stoletju ustvarjala svoj književni jezili, ki je kunaJu postal edinstveni, imela je tudi enotno narodno kulturo pod vplivom starodavnega kulturnega središča Rima. V Italiji je kulturno narodno edinstvo nujno dovealo do političnega edinstva, za katero so se že prizadevali papeži renesanse, pri nas mora šele politično zjedinjenje polagoma privesti do kultur, edinstva. Vse Pribičevičeve naredbe in vsi Markovičevi centralistični ustavni načrti ne morejo čez noč izpreme-niti dejstva, da so se n. pr. slovenske dežele razvijale pod nemškim kulturnim vplivom, Dalmacija dolgo pod italijanskim, Bosna pod osmanlijskim, Srbija deloma pod rusko-pravoslavnim. Vsi ti vplivi so imeli mnogo dobrega in mnogo slabega na sebi? če izvzamemo turški, ki je bil vseskozi kvaren. Ti elementi se morajo med-seboj pronicevati, vzajemno izpopolnjevati in izenačevati potom počasnega in modro usmerjenega razvoja, ki ne bo nikomur delal sile; to pa je mogoče samo v edinstveni, toda ne centralistični državi, ker bi se ta nasprotja vsled nasilnega centralizira-nja le povečala, ne pa zmanjšala. Kar pa se Piemonta tiče, je sicer osvobojenje Italije začel, dovršil je je pa ves narod in je Piemont, ko je svoje storil, odstopil in se z ostalo Italijo stopil, ne da bi vršil kakršnokoli politično hegemonijo, saj ne dolgo. Središče je postal 1870. leta Rim na podlagi narodnega plebiscita, ne pa Tu-rin. Naši centralisti pa zagovarjajo hegemonijo enega plemena in jo tudi dejansko izvršujejo. Brez te hegemonije si oni Jugoslavije niti misliti ne morejo. Dr. Vesnide-va izvajanja so torej popolnoma ponesrečena.
+ Veleznačilno. Minister Pribičevič ukinja od Narodnega Viječa 1918. leta sklenjeno stanje, gre preko regenta, ki je to slovesno potrdil in preden se je sklenila ustava, skuša šolstvo postaviti na pro-tikrščansko podlago. V istem času se italijanska vlada v zasedenih deželah odreka svoji pravici izvajati svoj državni ljud-skošolski zakon, ki ne pozna verskonrav-stvene krščanske vzgoje, in upoštevajoč željo primorskega ljudstva uvaja verski pouk v onih ljudskih šolah, kjer se je bil prekinil, sploh tudi v drugih administrativnih zadevah dosti varuje avtonomijo dežela. Pravkar smo dobili poročilo, da je italijanska vlada verski pouk sankcionirala tudi v tolminskem okraju, in sicer prav tako kakor drugod na zahtevo slovenskega prebivalstva. Zdaj pa primerjajte postopanje narodno nam tuje države, ki jo moremo smatrati kot nasilnega osvojitelja zasedenega ozemlja, pa postopanje vlade v Belgradu, pod katerim smo se svobodno zedinili kot ena narodna država! To je tako sramotno, "da je težko najti izraza. En človek z majhno kliko dela, kar se mu zljubi in to se imenuje svobodna in demokratična država.
,+ Posveti o »prehodni dobi«. Kakor smo včeraj poročali, je Jugoslovanski klub pokrenil akcijo, da se razgovarja z demokrati in radikali konkretno, kako naj se uredi v naši državi zakonodajna in upravna oblast. »Pravda« od ponedeljka komentira to akcijo: »Klerikalci po njihovi izjavi iščejo skupne točke. Po tem razgovoru so na čistem z ozirom na demokratsko gledišče in bodo morda v večjem številu delegatov nastavili izmenjavo misli.« Prvič je »Pravda« ob tej priliki pravilno označila stališče Jugosl. kluba, da je za edinstveno državo in da je šele potom decentralizacije mogoče priti do centralizacije (ako je sploh kdaj potrebna in umestna. Op. ured.). Komentarji demokratskih listov k tem razgovorom, da želi Jugoslovanski klub stopiti v vlado, so pa popolnoma napačni.
+ Bi ali ne bi? Belgrajsko demokratsko časopisje potrjuje, da hočejo zemljoradniki v vlado. Njihova poldrugi mesec trajajoča pogajanja z vlado so že naravnost dolgočasna, ker jih od centralistov ne loči ničesar drugega, kakor ime. Menda povprašujejo vsak dan gumbe na telovniku: Bi ali ne bi? Zadnji gumb bo dejal: Pojdimol
-f- Nestrpnost nemško-nacionalnsh dijakov iz Jugoslavije v inozemstvu. Že pred božičem je nemško dijaštvo na Dunaju zahtevalo cd rektorata eksportne akademije, da izključi iz te visoke šole eks. akad. Zdenka Verstovška. Spor se je poravnal, dasiravno so izjavili nacionaJci, da ga bodo z brahijalno silo vrgli iz akademije, Re-ktorat in profesorski zbor ga je branil in tako je prišlo začasno pred božičem do miru. Po počitnicah se jc pričela proti eks, akad. Verstovšku nova gonja. Ko je šel od predavanja, ga obstopi cela gruča
nacionalcev, ki mu vnovič napovedo, da ga s silo vržejo iz akademije, če se še enkrat prikaže na predavanja. Zajedno je zahteval »Hochschulverband« nemškega nacionalnega dijaštva od dunajske policije, da Verstovška izžene z Dunaja. Vložili so proti njemu mnogo ovadb, izmed katerih ena celo trdi, da je bil Verstovšek tisti, ki je pri januarskih izgredih 1. 1919. v Mariboru ustrelil otrc&a, ki so ga našli na glavnem trgu mrtvega. Nadalje mu očitajo, da je on kriv teh dogodkov 1. 1919. v Mariboru, pri katerih je bilo toliko (I) Nemcev ubitih in ranjenih.
Zadnji teden pride na stanovanje vi-sokošolca Verstovška tajnik dunajske državne policije dir. Hirt, ki mu — sicer v jako lepi obliki — javi, kake obdolžitve so prijavljene pri policiji, in ga prosi, da zapusti Dunaj, češ da policija ne more skrbeti za njegovo varnost. Verstovšek se je protivil vsakemu vprašanju policijskega organa kot inozemec in je javil ta nastop nemških buršev in dunajske policije jugoslovanskemu poslaništvu. Privolil je pa v ponudbo dunajske policije, da ona posreduje med njim in med »Hochschulverban-dom«, da se zadeva mirnim potom reši.
Dokazano je, da uprizarjajo to gonjo proti akademiku Verstovšku nemškutar-ski visokošolci iz Jugoslavije. Torej rujejo lastni državljani proti sodržavljanom v inozemstvu. Pričakujemo od naše vlade, da energično nastopi proti nemškim dijakom iz Jugoslavije in jim naravnost pr&-pove — vsem brez razlike — študij v inozemstvu, s tem, da jim odtegne vsak vizum, kakor hitro ne opustijo nadaljne go-i nje proti slovenskim dijakom.
Koroško.
Dobili smo na razpolago sledeče pismo iz Koroškega in ga objavljamo:
»Prisrčna Vam hvala za sprejeto pisemce, ki me je dokaj razveselilo. Vsaj vemo, da se nas še spominjate. Tudi pri nas ne mine niti en dan, da bi se ne spomh:jali na tiste lepe čase, ko ste bili še Vi med nami. Vprašate, kako se nam godi. Lahko si mislite, da ne dobro. Tako lepo je bilo, ko je bilo povsod vse slovensko, v uradih, v šoli itd., saj so bili tam ljudje, ki so bili naše krvi, ki so nas razumeli in mi njih, a sedaj, kamor prideš, povsod nemško, povsod sliši zaveden Slovenec: To je tudi en tak Čuš, ta je tudi glasoval za kralja Petra, ta je tudi izdajalec domovine itd. Ne moreš nikjer najti zaščite in pravice. Tudi pri delitvi usnja za podplate se je pokazala nemška ljubezen do Slovencev. Jaz sem dobil za 10 ljudi le za tri pare čevljev podplatov, in še to je bilo usnje najslabše vrste. Pa še to mi niso dali brez krasnih primkov, ki jih niti imenovati nočem. Drugi dan pa so prišli nemčurji po usnje, od teh pa ga je vsaki dobil kolikor je hotel in še dobro blago. Ljubezen Nemcev do nas pa se kaže posebno v nadlegovanju poštenih, zavednih ljudL Na praznik sv. Treh kraljev so grajski mlinar Zepl, Rudi Marko in Lipužev sin Naj-virtovega in Škrjanče^a dva kar pred cerkvijo natepli, isti dan popoldne pa sta Boršakov in Lipužev napadla Armelovega fanta in ga neusmiljeno natepla, prizanesla pa nista tudi Armelovi materi in Znidarjevi Liziki. Če pa greš k žandarmeriji in se pritožiš in prosiš pomoči, ti pravijo: zakaj si pa glasoval za Čuše! Tako smo torej popolnoma brez vsake pomoči izročeni na milost in nemilost tolovajskim nemčurjem! V srcu pa še vedno mislim ,da tako ne more ostati, ker bi se morali skoraj vsi izseliti, in da bo še prišel dan odrešenja, saj pravi pregovor, da božji mlini meljejo počasi, pa gotovo. Vas vse pa, ki ste v svobodni Jugoslaviji in ki se mogoče niti ne zavedate, kako ste srečni, vas pa prosimo, da ne pozabite na nas uboge, zatirane Korošce, delajte, kolikor je v vaših močeh, da bo tudi nam zasijalo svobodno solnce.c
Dnevne noilcs.
—	Strossmayerjev dan. V petek, dne 4. t. m., slavi jugoslovanski svet rojstni dan velikega jugoslovanskega vladike dr. Juraja Strossmayerja. Hrvatje se širom Hrvatske pripravljajo, da ta dan pajsloves-neje proslavijo spomin na svojega največjega moža, ki kot jugoslovanski genij pripada vsem Jugoslovanom.
—	Osebne ve3ti. Za vladne svetnike so imenovani okrajni glavarji: Anton Mencinger, Fran Podboj in dr. Henrik Steska; naslov vladnega svetnika sta dobila okrajna glavarja L. Grasclli in Rajko Svetek. Višii nadzornik policijskih agentov v 8. razredu je postal okrajni polic, nadzornik Baebler. Polic, svetnik Alojzij Kerševan je dobil naslov višjega polic, svetnika. Pri računskem vodstvu deželr.e vlade je imenovan za računskega nadsvetnika Henrik Peternel, za računskega svetnika pa Milan Juvan in Jožef Pire. Računski svetnik Henrik Černe je ad personam pomaknjen v sedmi činovni razred. Vladni tainik Davorin Venigerl je odpuščen iz državne službe s 30. oktobrom 1919.
—	Na Velikonočno nedeljo priredi Jugoslovanska Matica na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko javno tombolo. Enako prirede na isti dan tudi vse
podružnice Jugoslovanske Matice po vseh večjih krajih Slovenije javne tombole. Prosimo vsa narodna društva, da se na te prireditve ozirajo.
—	Članarina za Jugoslovansko Matico znaša mesečno ldinar. Vplačuje se po položnicah, ki se dobe brezplačno v vsakem poštnem uradu. Pisarna Jugosloven-ske Matice se nahaja v Ljubljani, Praža-kova ulica št. 3, prvo nadstropje.
_Kultura koroških nemčurjev. Lansko leto je v Vrbskem jezeru utonil in bil na Otoku pokopan orožniški postajenačel-nik SHS z imenom Josip Korošec. Njegova gomila strašno bode v oči tamkajšnje nem-škutarje, ki so v svojem srdu pred kratkem šli tako daleč, da so nagrobni spomenik njegov onečastili in onesnažili s človeškim blatom. Ko je blagi dekan Peterman ta zločinski čin nemškutarske propalosti zapazil, ga je to tako pretreslo, da se je zjokal. Že nad 50 let je dušni pastir, pa take hudobije dosedaj še ni bil našel nikjer. »Heimatsdienst« hoče pač vzgajati novi rod brez pietete. Znano je, da nemška javnost na prav farizejski način to sicer na zunaj obsoja, na skrivnem pa take pro-palice še podpihuje.
—	Sestanek zaupnikov radovljiškega okraja bo v nedeljo 6, februarja ob pol 10. dopoldne v dvorani Delavskega doma na Savi pri Jesenicah. Vsi, ki ste vabila prejeli, se sestanka zanesljivo udeležite!
—	Dr. Oblak umakne tožbo. Deželno sodišče v Ljubljani je izdalo narjednji sklep: V kaz. zadevi dr. Josipa Oblaka, odvetnika v Ljubljani, zastopanega po dr, Franu Tekavčiču, odvetniku v Ljubljani, proti Josipu Rutarju, odgovornemu uredniku »Večernega lista«, dr. Alojzu Rfcme-cu, odvetn. koncipientu v Ljubljani, Mih. Moškercu odgov. uredniku »Slovenca«, T. Pegan, odvetnikovi soprogi in dr. Vlad, Peganu, odvetniku v Ljubljani, slednjima dvema zastopanih po dr. Marku Natla-Čenu, odvetniku v Ljubljani, se kaz. postopanje radi pregreška zoper žalj. časti ustavi po §§ 46. in 112. k. pr. Po § 390. k. pr. plača stroške kaz. postopanja zasebni obtožitelj dr. Oblak. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 31. jan. 1921. -— Avsec.
—	Članarina za »Slov. Stražo« znaša letno 10 kron; ustanovnina je 200 kron, pokrovitelj-nina pa 1000 kron.
—	Podružnicam »Slov. Straže!« Občni zbor »Slov. Straže« se vrši v nedeljo, dne 27. februarja ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici K. T. D. — Odbor.
—	Poštna pristojbina za časopise v Nemško Avstrijo, Češko-Slovaško je bila nenadno zvišana z včerajšnjim dnem od 8 na 40 vin. za izvod. Odslej ni torej nobene razlike med inozemstvom. Najbolj zanimivo je pa to, da naredba o tem novem znatnem obremenjenju časopisov oziroma naročnikov niti ni izšla, v praksi se pa mora izvrševati.
—	Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani javlja: Lastniki certifikatov za državne nastavljence se opozarjajo, da veljajo za leto 1920 izstavljeni čerti-fikati za vožnjo na progah južne železnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev brez nadaljnjih formalitet še naprej do 28. februarja 1921.
—	Cerkveni rop. V cerkvi sv. Lenarta pri Veliki Nedelji sta bila ukradena srebrna monštranca in ciborij. Škode je 20.000 kron. Zločinci niso znani.
—	Iz Jugoslavije izgnane esebe. Iz naše države so izgnali Tomaža Čelika, ki je bil 31 krat predkaznovan, za 10 let, za vedno so izgnani: zasebni uradnik Emil Knapp, pristojen v Trenčin na Češkem, Milan Matkovič iz Zadra, Pavel Mlekuš iz Buj in Teodor Spitzncr iz Prage.
—	Zaščitnici zločinca. Poročali smo, da je bil Ignacij Možek 22. decembra 1. 1, obsojen na 8 let težke ječe. Pred kazenskim senatom ljubljanske deželne sodnije sta se pa zagovarjali te dni Ivana Jenko iz Bernikov in Terezija Česen iz Moš, ker sta Možka skrivali pred orožniki; Jenkova pa tudi zato, ker si je od Možka pridobila več ukradenih reči. Sodišče je obsodilo Jenkovo na 4 mesece težke ječe, Česnovo pa na 3 tedne ječe.
—	Vojaška straža ustrelila dva kmeta. 50 letni Vinko Bcrič in 28 letni Franjo Felkl, kmetska posestnika iz Svelicc pri Zagrebu, sta šla v soboto popoldne kupovat kravo. Zvečer okrog 10. ure sta sc vračala domov preko Zagreba. Ko sta pa-sirala v bližini vojaškega tehničnega ma-gacina, ju je straža hotela ustaviti. Ker na klic »Stoj!« nista obstala, so vojaki pričeli streljati. Oba sta bila od strelov zadeta i v sta obležala na mestu mrtva. Sin ustre ljenega Beriča je izpovedal, da jc ime.i Felkl pri sebi 30.000 kron, katere svote Da pri njem niso več našli.
—	Velika tatvina v vlaku. Med vožnjo od Karlovca do Metlike je bilo ukradenih Janku Radatoviču iz Sošice 5000 kron, vložna knjižica I. Hrvatske štedio-nice v Zagrebu z vrednostjo 36.000 kron 10.000 nemških mark in njegov krošnjar-ski in potni list.
—	Smrtna nesreča. Posestnik in mlinar Janez Burgar iz Podpeči ie vozil 27. m. m. 8 čolnom kamenje zu poplavo jeza.
Med 5. in 6. uro je peljal Burgar s čolnom 7 oseb čez vodo k jezu, pri katerem sc jc čoln prckucnil in so ljudje poskakali iz čolna in se rešili izvzemši 19 letne Bur-garjeve hčerke Ane, ki jc utonila. Trupla utopljenke niso našli.
—	Najdeno dete. V hlevu posestnika Josipa Praha v Čermožišah št. 51 so našli v plenice povito 8 do 10 dni staro dete ženskega spola.
—	Število samomorov v Zedinjenih državah je lani zraslo na okrogilo 1000 in je znašalo nad 6000, med temi 707 otroških samomorov. Najmlajši samomorilec je bil star pet, najstarejši 103 leta.
—	Izgubila se je v nedeljo zvečer na St. Vidskem kolodvoru, tik pred odhodom vlaka ročna torbica t vsebino nekaj denarja, črne rokavice in očala (ščipalnik). Najditelj sej prosi, da odda proti nagradi omenjeno ali pa sporoči, kje se dobi. — Marija Gorjup, Glmcs 267, pošta Vič.
—	Ženske bolezni. Profesor Zweifel v Lipskem, predstojnik univerzitetne klinike za ženske bolezni, izjavlja, da je z vspe-hom »Franz-Josef« grenčicc v vsakem oziru zelo zadovoljen.	4356
lj V stolnici bo danes ob 8.45 korar-ska maša, po tej blagoslov sveč. Ob 9. uri bo še druga sv. maša.
lj Odborova seja SKSZ bo v Četrtek
3.	februarja ob S. uri zvečer v običajnin prostorih.
lj Seja vod./va SLS /a Ljubljano ?e vrši v petek, dne 4. februarja ob 8. uri zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Navzočnost vseh članov vodstva je nujno potrebna.
lj Šcntpetersko prosvetno drul^e priredi na pustno nedeljo, dne 6. februarja v Ljudskem domu ob pol 8. uri zvečer burko »Mu-tasti Izidor« in izvirno Medvedovo veseloigro »Na ogledih«. Predprcdaja vstopnic pri gdč. Strahovi (sv. Petra cesta 77) od četrtka naprej vsak dan od 4. do 6. ure zvečer, v nedeljo pa v Šentpeterski prosveti.	(k)
lj Češka Obec oznamujc členum že se sučastnl korporativne pozdraven! pana ministra Č, S. R. Dr. Beneša dne 2. t. m. na jižnfm nadraži, Sraz členu o 17,h pfed kavarnou »Evropa«.	(k)
lj Udoležniki angleškega m srbohrvat-skega tečaja, ki ga priredi Starešinstvo za svoje člane in za člane Družabnega kluba, so vabijo na razgovor, ki se vrši v petek, dne
4.	t m. ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani
hotela »Union«. — Dr. Božič.
lj Društvo vpokojenih javnih nameščencev za Slovenijo ima sestanek svojih članov v četrtek, dne 3. svečana t. 1. ob
7. zvečer pri Mraku na Rimski cesti. Na novo vstopajoči člani dobrodošli! K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Izprememba repertoirja. Radi težke obolelosti gdč. Rihtarjeve se poje v četrtek dne 3. II. mesto opere »Dalibor« opera »Rigoletto« za red B,
lj G. popisni komisarji za Ljubljano in Spodnjo Šiško se prosijo, da pridejo zanesljivo spodaj določenega dne in točno ob določeni uri v veliko dvorano mestnega magistrata, da se skupno po okrajih ugotovi, če niso stranke katerih hiš dvakrat popisane, oziroma če ni prebivalstvo katerih hiš, šup, barak, vagonov itd., v katerih stanujejo ljudje, dvakrat nopisano. Gg. popisni komisarji naj prinesejo s seboj samo opisni krog, (formula št. 1) in kontrolno polo (formula št. 5). Kedaj se bo predložil ostali materijal, se objavi pozneje. Gg. popisni komisarji naj se zglase v veliki dvorani na magistratu, kjer so dobili ustna navodila, zanesljivo in točno po sledečem redu: 1. Gg. popisni komisarji za I. okraj (popisni krogi št. 1 do 23) dne 3. februarja 1921 ob 8. uri dopoldne. 2. Gg. popisni komisarji za II. okraj (popisni krogi št. 24 do 49) dne 3. februarja 1921 ob 10. uri dopoldne. 3, Gg. popisni komisarji za III. A okraj (popisni krogi št, 50 do 65) dne
3.	februarja 1921 ob 2. uri popoldne. 4. Gg. popisni komisarji za III. B okraj (popisni krogi št. 66 do 85) dne 3. februarja 1921 ob
4.	uri popoldne. 5. Gg. popisni komisarji za III. C okraj (popisni krogi št. 86 do 105) dne 4. februarja 1921 ob 8. uri zjutraj. 6. Gg. popisni komisarji za IV. A okraj (popisni krogi št. 106 do 133) dne 4. februarja 1921 ob 10. uri dopoldne. 7. Gg. popisni komisarji za IV. B okraj (popisni krogi št. 134 do 163) dne 4. februarja 1921 ob 2. uri popoldne. 8. Gg. popisni komisarji za V. okraj (popisni krogi št. 163 do 174) dne 4. februarja 1921 ob 4. uri popoldne 9. Gg. popisni komisarji za VI. okraj (popisni krogi št. 175 do 189) dne 5. februarja 1921 ob 8. uri zjutraj. 10. Gg. popisni komisarji 7.a VII. okraj (popisni krogi št. 190 do 219) dne 5. februarja 1921 ob 10. uri dopoldne. Ta poziv je nabit tudi na mestni deski, levo od vrat glavnega magistratnega poslopja, kjer sc bodo nabili tudi nadaljni razglasi, ki se tičejo ljudskega štetja.
lj Podstrešna tatvina. Gospej Franji Volta na Dunajski cesti 29 je bilo iz podstrešja ukradena posoda v vrednosti 2270 kron. O storilcih ni nobnega sledu.
lj Izgubljen jo bil črn danmki ovralnik iz kožuhovine v četrtek, dno 27. januarju uied SA- in 12. uro zvečer na potu iz hotela ?Union«.
po frančiškanski, Šelenbiirgovi in Erjavčevi cest'. Posten najditelj naj ga odda proti dobri nagradi v upravništvu »Slovenca«. (k)
ju (U»rnElI&.
ZAGREBŠKI ŽUPAN PRI REGENTU.
Belgrad, 1. febr. (Izv.) Včeraj ob 17, uri je regent sprejel v zasebni avdijenci zagrebškega župana Heinzla. Avdijenca je trajala pol ure.
ANEKSUA UNAČE, LDU Pečuh, 1. febr. (ZNU) Iz Unače javljajo, da je posebna skupščina tukajšnje socialistične delavske organizacije sqj£las-no sprejela resolucijo, da se ta kraj pridruži kraljevini Srbov, Hrvatov in Sloven-oev. Sklep izraža željo, naj se Unača potom aneksije spoji z našo kraljevino. To resolucijo je skupščina predložila ministru za notranje posle.
FEČUŠKE DAME PROTI NAŠI DRŽAVI,
LDU Pečuh, 1. febr. (ZNU) Te dni je obmejna policija zalotili na zborovanju približno 60 oseb, največ tukajšnjih dam, ki so hotele organizirati akcijo, naperjeno proti naši državi. Namen zborovanju je bil, demonstrirati po ulicah mesta za to, da čimprej pride semkaj Horthyjeva mažarska vojska. Tajno so hoteli francoskemu majorju Deronu, članu tukajšnje en-tentne komisije, podati usten ali pismen protest zaradi sedanje politike naših oblasti, ki so, kakor so oni trdili, dovolile soci alistični organizaciji, da je v mestni upravi delala, kar je hotela. Preiskava je dognala, da so voditelji te akcije prosili majorja Derena, naj jih ali sprejme in posluša njihova razlaganja, ali pa da sam pride na njihovo zborovanje. Major Deren pa je do-znal, zakaj gre, in je to prošrjo kratkomalo odbil. Po dobljenih informacijah so to akcijo zasnovali doslej neznani Hor-thyjevi agenti iz Mažarske. Od tukajšnjih oseb je akcijo najbolj podpirala grofica Zichyjeva. Mnogo oseb, ki pri tej akciji niso bile preveč udeležene, so bile obsojene na denarno globo; glede kazni voditeljev akcije pa se čaka na rešitev.
PIL3UD552 IN PLEBISCIT V ŠLEZIJI.
LDU Varšava 31. jan. (PBA) Državni predsednik Pilsudsl^Jje daroval za plebiscitne namene v Gornji Šleziji milijon mark.
PARIŠKI DOGOVOR V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU.
LDU Berlin, 1. febr. (DunKU) Na današnji seji državnega zbora je podal državni minister Simons vladno izjavo k poslednji noti zavezniških vlad. Očrtal je najprej potek pogajanj in je govoril potem o vsebini note, v kateri ni nobene besede priznavanja na to, kar je Nemčija storila glede razorožitve. Tudi se ne vpoštevajo dosedanja izplačila, ki znašajo skoraj 20 milijard zlatih mark. Tudi ni povedano, če bomo dobili pri premirju založene zakladnice nazaj. V novem programu je zatorej nejasnost in protislovje. Ugotoviti je treba, kako velika jc sterjena škoda. Kar je doslej porabila Francija, se je potrošilo, ne da bi bilo služilo svojemu namenu. Cenitve izvedencev so se zdele g. Poincareju prenizke, zato so se povišale. Da bi poslušali nemške izvedence, to ni prišlo nikomur na um. Sedaj navedena vsota se zdi več kakor samovoljna. Clemenceau je svojčas sam izjavil, da ne nameravajo posezati v našo svobodo in samostojnost. O carinskem nadzorstvu ni bilo prej nikdar govora. Vladi je jasno, da je sedaj ubrana pot nepraktična in neuporabna in da vodi do gospodarske sužnosti Nemčije. Po poslednjih predlogih bi morala Nemčija skozi 42 let vršiti vršiti dela ujetnikov. Vlada ne more v tem aranžmanu spoznati potrebnih podlag za nadaljnja pogajanja. Njena dolžnost pa je, da uporabi vsa sredstva, da pride do primernih jasnih protiprcdlogov. Po kratki debati o poslovnem redu se obravnava odgodi na drugi dan.
RUMUNSKI POGOJ ZA POGAJANJA Z RUSIJO
LDU Budimpešta, 1. februarja. (MKU) Kakor poročajo listi iz Bukarešte, je minister zunanjih poslov na Cičerinovo vprašanje odgovoril, da začne Rumunija mirovna pogajanja le tedaj, ako Rusija prizna priključitev Besarabije Rmnuniji.
GR8KI PARLAMENT.
LDU Atene, 31. januarja. (Dim. KU) Narodna skupščina je vladnega kandidata Lom-bardesa izvolila za predsednika. V svojenf nastopnem govoru jc predsednik naglašal hvaležnost grškega naroda velesilam in je pozdravil aiinado, ki so sedaj bojuje za zakonite pravice grškega naroda.
KEMAL PAŠA IN LONDONSKA KONFERENCA.
LDU Carigrad, 31. jan. (Havas.) Mu-stafa Kemal paša sc udeleži pogajanj v Londonu samo tedaj, ako carigrajska vlada odstopi in odpošlje svoje delegate le nngorska vlada. Povelje, naj sc med londonskimi pogajanji ustavijo sovražnosti
""-v Francoze v, Ciliciii in zoper Angleže
v Mezopotamiji, vzbuja upanje na sprav-ljivost Kemal paše.
BORZA.
LDU Zagreb, 1. febr. (ZNU) Devize: Berlin 221—230, Italija 521—525, London 540—0, Newyork 140—141, Newyork ček 139—140, Pariz 980—990, Praga 188.50 do 191, Švica 0—2300, Dunaj 21.70—21.85. Valute: Ameriški dolarji 135—135, carski rublji 60—70, francoski franki 0—980, na-poleondori 458—465, nemške marke 218 do 228, rumunski leji 200—202, italijanske lire 513—515, turške lire v zlatu 520—0, češkoslovaške krone 170—0, souvereigni 560—0.
Cerkveni vestnik.
c Nočni častivci presv, Rešnjega Te« lesa bodo molili redno mesečno uro med 3. in 4. febr. Molila se bo'8. ura: Češčenje orebl. Device Marije. Vljudno vabimo vse cenj. častivce, da se molitvene nočne ure zanesljivo udeleže.
d Sodalom akademske kongregacije. Danes ob štirih popoldne je v veliki dvorani Uniona akademija vseh tukajšnjih kongregacij. Ker odpade naš današnji tedenski sestanek, je udeležba za vse so-dale obvezna. Korošec V., prefekt.
m
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Ljubljani priredi v soboto, dne 5. "t. m. zabavni večer s koncertom in plesom v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Sodeluje salonski orkester »Sokola I.< ter kvartet prof. dr. Kozine. Začetek ob 20. uri. Državno- iu južno-železniškemu uradništvu naklonjeno občinstvo se prosi, da se vabilu mnogoštevilno odzove.	(k)
Mi
g Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 2, nudi svojim članom fino banaško moko 00 po 17 K, domačih mlinov št. 0 po K 16.50, moko za kuho št. 1 po K 15.50, ajdovo moko popolnoma belo po K 17.—, koruzni zdrob po K 7.50, koruzna moka sveže zmleta iz domače koruze po K 6.—, riž po K 26, 28 in 30, leča K 10.50; nadalje testenine, olje, mast, razne dišave, mila itd. Ta teden ima v razprodaji tudi suho meso, gnjat in ribo. — Novi člani so sprejemajo vsak dan od 8, do 12. in od 3. do 5. ure. Delež znaša 50 IC, vpisnina 4 K. Jamči se z dvojnim deležem; član more postati vsakdo, ki plača predpisani delež. Člansko zborovanje zadruge se bode vršilo meseca februarja. Dan in spored se pravočasno objavi.
g Uradni list (št, 11) prinaša pravilnik o pobiranju davka na poslovni promet po izpremenjenih določilih finančnega zakona za leto 1920-21; dalje tudi seznam luksus-nih predmetov in tarifov 10% vrednosti, ki se poleg davka na običajni poslovni promet, plačuje za te predmete. Razglas finančne delegacije v Ljubljani pa odreja popis vsega neprodanega blaga inozemskega izvora, ki so ga trgovci imeli v zalogi koncem leta 1920 in ki je bilo uvoženo pred 6. nov. 1920. Proti osebam, ki bi hotele blago zatajiti, se bo postopalo po zakonu; dočim dobi dotični, ki pomaga izslediti zatajeno blago, nagrado.
g Tečaji za čevljarje in krojače, Urad za pospeševanje obrti je v ponedeljek dne 31. januarja 1921 zaključil tečaja za invalidne črevljarje in krojače, ki sta sc otvo-rila 29, novembra 1920. V Ljubljani bo priredil zopet prikrojevalni tečaj za črevljarje, v Celju pa prikrojeval. tečaj za krojače. Interesentje-mojstri in pomočniki naj takoj prijavijo svojo udeležbo in sicer za črevljarski tečaj, ki se bo vršil v Ljubljani, na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, za krojaški tečaj, ki se bo vršil v Celju, pa na krojaško zadrugo v Celju.
g Priprave za trgovinsko pogodbo z Italijo. V Belgradu je sestavljena komisija, ki pripravlja materijal za trgovinska pogajanja z Iialijo.
g Padanje cen stekla v Belgiji. Na steklarski borzi v Charleroi so padle sin-dikatne cene stekla za 5 in 10 odstotkov.
g Tržno cone. S u b o t i c a, 27. januarja. Dovoz pšenice in. koruze v Bački sreden. Cena pšenici K 1000, koruzi 370 do 380, ovsu 200—300 K ab vagon. Za moko se najbolj zanima Avstrija, za koruzo pa Nemčija. Vinske cene v, Sremu letošnjemu vinu:
16 do 20 kron. v Bana tu 11 do 12 kron. • * •
Osebne z&sEug® pri kme» fcifski družbi.
Ko smo zadnjič povedali, da Kmetijska druba lepo napreduje vzlic temu, da jo jc zapustil bivši tajnik in titularni generalni ravnatelj Gustav Pire, zciorli smo v sršenovo gnezdo. »Kmetijski list« pravi, da ic .ves procvit Kmetijske družbe pripi-
sati na rovaš Pirčevih zaslug. Njegova zasluga je seveda, da je bil takrat denar več vreden kakor danes, preprečiti pa ni mogel, da se je število udov s pristopom Štajercev po njegovem odhodu podvojilo! Mi te stvari sploh nismo hoteli razmetavati raz stališče osebnih zaslug in smo z ozirom na to, da je nekdo v »Narodu« prerokoval Kmetijski družbi skorajšen pogin, povdarjali le suho dejstvo, da še nikdar ni bilo toliko udov pri družbi in da tudi po Pirčevem odhodu blagovni promet prav lepo napreduje. Nič ne pomaga, celo glede množine oddanih kmetijskih potrebščin zaostaja družba sedaj le prav neznatno za ono dobo, ko so bile stvari dvajsetkrat ceneje. No, pa radi tega naj se nikomur ne zlije kaj žolča.
Sedaj pa k stvari. Glavni odbor družbe pač pričakuje od vsakokratnega tajnika, ki ga je po najboljšem prevdaru nastavil in ki ga je v službi potrdil občni zbor, da nesebično in marljivo posveti vse svoje moči procvitu družbe. Delo v prid družbi je njegova sveta dolžnost in za to pošteno delo prejema tajnik pri družbi tiijdi svoje pošteno plačilo. To so stvari, ki so tako po sebi umljive, da bi o njih sploh ne bilo treba pisati. Sedanja doba pa je ustvarila v zažiranju in razmotrivanju glede službenih dolžnosti tako čudne pojme, da se javnost nikakor ne more sprijazniti ž njimi. Kjerkoli je n. pr, pomagala vojna konjunktura do materijelnega procvita, povsodi skaro so potem smatrali vodilni uslužbenci ves rezultat za svojo čisto osebno zaslugo. Njih vsakodnevno delo jim ni bilo več le točna in vestna izvršitev svojih službenih dolžnosti, pač pa so jeli v svoji megalomaniji smatrati svoj talent za tisto os, okoli katere se prav vsa usoda dotične korporacije vrti. In prav tako se je godilo v našem slučaju.
S tem smo označili svoje stališče. Hočemo biti na vse strani pravični in priznamo, da jc bil g. Pire kot tajnik ICmet. družbe zelo marljiv in priden uradnik in dokler je smatral strokovno svoie delo le kot svojo dolžnost toliko časa so i njim naši možje,_ predsedniki Kmetijske družbe (Detcla, Povše, Lampe, Kalan) lahko prav dobro izhajali. To razmerje je motilo le dvoje dejstev: Pirčcvo povdar-j-3n>e osebnih njegovih z a s 1 u g , ki je t>o-stalo osoblto v zadnjem času že kar bo-lestno-usiljivo in pa rastoče njegovo nagnjenje k liberalni politik), ki seveda ni bila v skladu s koristmi Kmetijske družbe. In danes stavi ta mož ves svoj up na zmago SKS pri bodočih volitvah.
Dočakati utegnemo, da se bodo še marsikateri računi naših nasprotnikov prav temeljito izjalovili. Mi ostanemo na straži in to je gotovo, da se ukaniti ne damo ter da smo prijatelji — jasnih računov!
Poslovni prostori m laišnl
fKonec.l
Morebitni ugovor trgovskih krogov, da bi prišli, če bi se hišnim posestnikom dala j svoboda, razni tuji trgovci, med njimi tudi seveda židje. je popolnoma jalov, ker se to lahko enostavno prepreči s tem, kar je že po naredbah zagotovljeno, da se takim ljudem ne izdajo koncesije oziroma obrtni list. Zahteva trgovcev in obrtnikov, da se lokali ne dajo na razpolago gospodarjem, če jih rabijo za sebe ali svojce, pa presega že vse meje dosedanjih naredb, kar je bilo najbrže tudi neznano. Toliko lastninske pravice hišnim posestnikom trgovci seveda ne bodo odrekli, da botfemo smeli svoje hiše po potrebi porabiti za svoje otroke. Lahko pa nam potrdi vsakdo, da ljubljanski hišni posestniki že pred vojno, tujcem, posebno Židom večinoma niso oddajali lokalov. Ne smemo končno zamolčati še dejstva, da bode radi storjenega sebičnega
sklepa onemogočeno vsakemu trgovskr-mu na-stavljencu ali ebriniškemu pomočniku misliti, da bi utegnil si kedaj ustanoviti lastno eksistenco. ln ravno tako tudi razni invalidi. Prav radovedni smo, kako stališče bodo zavzeli ti nastavljenci in drugi prizadeti napram morda prenaglemu sklepu. Gotovo se bodo oglasili tudi ti s svojo zahtevo in vlada se bode morala ravno tako ozirati na njih želje kakor na izjave trgovcev in obrtnikov.
Nihče ne more tajiti, da bi lahko marsi-kak trgovec živel s svojimi prihranki, prostore pa bi dobii marsikdo, ki se nahaja v slabih gmotnih razmerah. Sedaj je pa mnogo slučajev, da trgovec ali obrtnik odda enostavno obrat v podnajem za veliko večjo stanarino in vrhutega kot družabnik brez vsakega posla vleče še poseben dobiček. Hišni posestnik pa nai to mirno gleda, kako se dela z njegovim premoženjem. Tudi je sedaj v Ljubljani oddanih precej poslovnih prostorov za namene, katerih ie ali preveč ali pa so popolnoma nepotrebni. Ti prostori bi se lahko prepustili trgovcem ali obrtnikom, ki bi upeljali streke, ki jih ravno sedaj tako krvavo potrebujemo.
Vse to pa bode morala v to poklicana vlada upoštevati in ne prezreti upravičenih naših zahtevo, predno izda novo stanovanjsko naredbo.
Če se bodo pa še nadalje pustili hišni po-sestniki v sedanjih obupnih razmerah, bodo ali hiše razpadle ali pa prešle po vrsti v druge roke in kar se ne zgodi redkokedaj, v last dosedanjih najemnikov teh prostorov. Prizadeti nai upoštevajo še dejstvo, da so se stanarine v vsej ostali državi že znatno uradno povišale, med tem za lokale do 400 %. Trgovskim in obrtnim krogom moramo še povedati, da se deželna vlada resno bavi z vprašanjem, da bi se sedanje stanarine vrhu tega sedanjega povišale še za stanovanja za 100 %, za lokale pa za 400 %, nekdo je predlagal za 1000 % in to ne v korist hišnim gospodarjem, temveč za državni stavbni fond, iz katerega bi se zidale stanovanjske hiše. Razen tega bi morali trgovci za vsakega svojega uslužbenca plačevati v sklad precej visoke letne prispevke. Seveda hišni posestniki. kar je tudi gotovo v korist trgovcem, se odločno borimo proti takemu nasilnemu načrtu.
Toliko smo bili primorani pojasniti v obrambo naših interesov.
Prvo društvo hišnih posestnikov.
Meteorologlčno poročilo.
Ljvibi|.ina 306 m n. m. v*š.
Ca a opazovan m	tiuiu. m ctoi v m ni	i Ti);n-uiftur v L'	L'41i)rfii> 'ijtoronen v U	Nebo, votrov	fauavin v mir
29. 1. 21 b	740-8	3	C-8	jasno	
30./1. 7 ti	740-4	— 1	—	j as a o s. v.	—
30.,1. U h	738	6-5	• M	jasno z.	
30. 1. 21 h	7iiS-4	6-8	0-6	obl.	
31./1. 7 h	732-6	6	08	d. jas. z.	—
31.-1. 14 h	731-7	9-2	1-2	obl. i- v.	
31./1. 21 h	730-8	6-6	1-6	obl.	
1./2. 7 h	728 9	2-5	0-8	megla J.	—
1./2. 14 h	7268	6!3	0-5	dež	
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje
v udih? Malo Fellerjevega pravega Eiza fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvoj-natih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Fellerjev Elza mentolni črtnik en komad 12 K.
Žclodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 škatljic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, S t u -bica donja, Elsa trg št. 134, Hr-v a t s k a,	C.
Jtfatko T^utar ZJvaaka ^utar roj. J^ovak poročena
1. /cbniarja 1921.
Crboylje
podnart
Mfllfrl vseb vrst vedno na zalo?i ka-mUnU kor najfinejša banatska pše-nična. rzena, soržčna, ajdova, koruzna ln koruzni zdrob. kaSa, ješprenj pri Fzan Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 36.
Razpisuje ee ppnatVCld Pri večii fa* — služba — u!yuu!21U ri na Gorenjskem. Plača po dogovoru. Pouudbe reflektantov sprejema uprava Slovenca do 15. februarja pod šifro »ORGA-Nisr« št. 378.
t-x iiiinnra za trgovino z mešale111 UCfl mm blagom. F. Radej, Trbovlje.
Prnov 86 Ml Mm. Vfaa"
naj se Prisojna ulica št. 1. vrata 8.
MMiim Neoženjent imajo prednost. — Naslov pove iz prijaznosti uprava pod št. 3t>2.
j/pfnanji i kt ste za presojo dobrih ViUlUlji! semenj merodajui, sporočamo, da so Dam semena iz inozemstva pravkar dospela. Ista oddajamo z največ mogočo garancijo. Cenik pošljemo na zahtevo. Tigov.na s semeni Sever & fiomp , Ljubljana, Wolfova ulica 12.
OnhiČtUD novo za spalno sobo s e ll UllIMVU, proda. Naslov pri upravi tega lista pod štev. 349.
)/annjpn razne moči naprodaj. Vpra-uUllliLu šati: Maribor, glavna pošta, pod šifro »Sarajevo 4«.
U Vtnm?! dobro Ohranjen s šestimi me-ililvlllOi lodijami, se radi preslehve zelo ugodno proda. Ponudbe na uprav-ništvo pod šifro »Avtomat« 338.
POHSIVO U SUfliSO SflBO ifcg°ar£
pisalna miza plišasta zofa s 1 naslonjači in otroški voziček se proda. Selo 41.
mu se m Viču št. 46 s poljem
vred. Nataninejša pojasnila se dobe pri Franc Pezdir, Vič 95, Ljubljana.
»sni papir
lago tudi papir v polah. Ponudbe z navedbo cene sprejema uprava tega lista pod šifro-. »časopisni papir.«
(fnhaBjna pridna in poštena se sprej-IIUIIUI IbU me takoj; ravno tam služkinja za vsa hišna dela proti dobri plači. — Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 274.
2|/nayj sta po nizki ceni naprodaj. RI U VI Več se poizve v kantini v cukrarni v LJublani.
PIRELLI&COfMMIUip
Najboljši
pni za cepljenje vlnsKin irt
»EXCELSIOR«
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
BEBTHOLD NEUMANN veletrgovina kolonijalnega blaga
ZAGHEB, Ilica 73, I. nadstr. Telefon: 277. Brzojavi: Engross.
Inserirafte v*Slovencu!
Iščem
v trgovino z mešanim blagom. — Ozira se le na prvovrstne moči. Ponudbe s spričevali se prosi na naslov
Franjo Černe, trg. Radeče p. Zidanem mostu.
jLJannanjln P. n. občinstvu naznanjam, luUbuUilllU. da otvorim z jutrišnjim dnem
GOSTILNO
Pred Škofijo štev. 16. Postrežba solidna, na razpolago vsak dan mrzla in gorka jedila. — Za obilen obisk se priporoča Aloina Barltč.
LEOM IME, d8rpSrKsk Maršema
(France) žoll zastopništva vrlo ozbiljnlh Izvoznikov moke In onih tvrdk, kojs uvažajo rlž, sladkor, čokolada, vso predmete za prehrano in kolonija!, a Izvažajo fižol, koruzo, carealljs, moko. Daje prvovrstna reference In ksrespondlra samo na Francosko.
na Bledu, enonadstropna s celotnim pohištvom, se proda. — Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod štev. 348.
Znano
trgovino z usnjem
je otvoril
FR. SEUNIG, Ljubljana
Marijin trg štev. 2.
Zanesljivega
sprejme
Kolinska tovarna v Ljubljani.
sveže
zvitke, kadilo, svsče za hišno rabo priporoča svečar J. KOPAČ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 90.
£asne
v •
mrežice
enostavne in dvojne, barvo za lase „Nuisol", zobno kremo „Kalodont" gledaiiščne šminke v garniturah ter pristni „Mastix" priporoSa Štefan .Strmo 11, Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
ŠTORU, družba z o. z., ST. VID nad Ljubljano
tovarna za gardine, bonfums, pregrinjala za postelje, zavese za kavarne in hotele, iz tulja, ripsa, etamina, kongresa, platna itd.
r niči s
Vsakovrstno klobuke od 160 K naprej ima v veliki zalogi in tudi lepe velour-klobuke
FRANC CERAR, tovarnar v Stobu
pošta Domžale. Tovarna je 7 minut od postaje Domžale oddaljena. Cene primerno nizke, postrežba točna.
Pri slabostih vsled starosti, pri želodčnih težkočah in pri izgubitvi moči je stari vinski koniak v mleku pravo oživljajoče sredstvo, 2 pollit. stekl. pošlje franko za vnaprej poslanih K 140 Beneš Hertl, lastnik, grad Golič pri Konjicah. Slovenija.
I. vrste
[inmo blago
povse godna
dobiva se povsod
Prva hrvatska tvor niča salam, sušenega mesa in masti
M. GAVRILOV1C
SINOVI D. D.
Petrinja.
Gospodarska zveza v Ljubljani
oddaja
sladkor v kockah
v vrečah po ceni K 57'50 za kg bto za nto franko Ljubljana, dokler traja zaloga.
* w m ' ' * iiMi " "II * <**i —1 ffl <iJnurTV-rn>--ry-»«_)ttTj)Vw->ij-ir«.
iaroCaSte m širite »Slovenca'|

V soboto dne 5 februarija otvorim tik jubilej« i nega (Zmajevega) mostu
ICO.
Dobivalo se bo vsak dan sveže telečje ln prašičevo meso kakor tudi slanina najboljših pitanih prašičev.
Za obilni obisk se priporoča z velespoštovanjem
Josip Ocvirk, mesar in gostilničar.
TVORMICfl KEKSOV, PREPECEHCEV, OBLflTOV IN VEFELJMOV
m DRUG . , .
priporoča svoje ROGflSKR SLRTINR fine izdelke.
po konkurenčni ceni par po 170 do 330 K, engross primerno ceneje nudi tvrdka
ANDREJ SEVER
trgovina raznega usnja v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 9. (Restavracija Perles).
PriporoCa se tvrdka
Jos. Peteline* Ljubljana
Sv. Petra nasip 7.
X"'51" 5iwai»»ih sts-oiev
original Cylindcr Singerjeve velike in male za Čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo,
99
ORIENT"
družba z o. z. preje
Brata Eb erl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela MUnion".
Lastni izdelki oljnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
Centralna banka d. d. - Zagreb
m ž
kSKOSKi
naznanja, da je začela uradovati na Aleksandrovi cesti	I
štev. 46 (prejšnja kavarna Tegetthoff).	' Izvršuje vse bančne posle, borzna naročMa, izplačuje in
izdaja akreditive, ima dovoljenje izdajati uverenja, pro-	g
■asa dajati in nakupovati valute, devize in čeke. ■■■■	|
Izdaja koozorcii »Sloveacac	Odgovorni uredaik Mihael Moškere v Ljubljani.	Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.