TRST, petek 14. novembra 1958 Leto XIV.. Št. 271 (4116) PRIMORSKI DHEVHIK Cena 30 lir Tel.: Trsi 94.638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini ■ HfcDNlSTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-ŠO« IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št, 2» — OoLfi«37-338 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE l*SOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 ZDA zavračajo tezo o zahodnih pravicah Hruščeva v Berlinu Posvetovanja treh zahodnih držav - Pervuhin poklican v Moskvo na posvetovanje - Incidenti v Berlinu - V nedeljo volitve v Vzhodni Nemčiji id n£?^NGTON, 13. — Ameriški državni departma pr-vi izJav°. s katero pobija tezo Hruščeva, ki tatsd so zahodne države v Berlinu na podlagi p).^amskega sporazuma od 1. avgusta 1945. Izjava šha/ ^a. Pravice zahodnih držav do dostopa v Berlin vietiui.0 32 številnih štiristranskih sporazumov s So-zvezo in iz «nepre trgane prakse*, odkar ni blokada Berlina. dn^K3 se- ®lasi: «Pravica za-- m držav da ostanejo v “oinu in da' i v Berim, hodi s^p .r i? da imajo prost do- ne izhaja iz smskega zapisnika od 1. Potsdc. ^ 1945. Zahodne države 0s,al 1S'6 v ®er'in in so tam lile 6 vojaške zasedbene lij; s. Pravico okupacije, ki iz-čije 12 Poraza nacistične Nem. hila , asvedbena področja so eVr določena z zapisnikom sij. i*®*56 posvetovalne komični se,Ptembra 1944. Or. cjji Zpm 0 štiristranski okupa-ijj,v rbna je bil določen z veujl,n'* štirih vrhovnih po-JUkov od 5. junija 1945. ki se tičejo zasedbenih področij v Nemčiji in nadzorstvenega organizma v Nemčiji, ter s sporazumom o štiristranski u-pravi Berlina od julija 1945. Pravice zahodnih držav do dostopa v Berlin izhajajo iz njihove okupacijske pravice in so bile potrjene s številnimi sporazumi in štiristranskimi določbami. Sovjetska vlada se je leta 1948 postavila proti tem pravicam zahodnih držav, toda sovjetske oblasti so opustile svoj poizkus po neuspehu blokade Berlina. Pravice zahodnih držav so bile potr- '"aiiiiiiitiui,,min,im,m,iiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tunizija se pogaja za orožje 1 Jugoslavijo, ( je izjavil, da postavljajo ZDA in Anglija ne-sPrejemljive pogoje za dobave orožja, ter napoveduje možnost revizije svojega stališča do Zahoda 19. »«is. *"• -- V svojem te- govoru po radiu je avL t2Sovske pogoje za te & .».ve in rok za izročitev. ‘Močno je. je nadaljeval *ija ,?■ govoriti da je Tuni-^riču *on'-a angleško in a-■i s“"° orožje, ker do sedai . n' bilo poslane. V Sp. i ih so nam Angleži in Ulije ’eani izročili samo 500 7° brzojavk.)) (j :CIri )e Burgiba cmeral, dvakrat zavrnil franco-sHf«,_P.0nudbe. «ker so jih ,0ii» * nesprejemljivi po- ti je<^sednik je tudi povedal, it, e- bil točen seznam orož-’2ročJ ®a Tunizija potrebuje. 17. maja ZDA in Ve-?ili “ritaniji. «Kar smo izja-žah, - - le ■0 žahodnem in vzhodnem vtlj'au’ Je dodal Burgiba, še loda moramo nekoliko •■■•enii litd^O sprejeti orožja, ki se »rabiti našo po!it’ko. Ne lit P°nuja po nesprejemlji-t([ P.°gojih. Naš najbližji smo-' dobili orožje, ki ga bo Potrebujemo, Ker ima-** j diplomatske odno- !ho, , “R, Jugoslavijo ir, Fin-. ker so te države že kupile blago od nas, je normalno, da mi zahtevamo od njih na popolnoma trgovski podlagi, da nam dobavijo o-rožje. Za nas je edina važna stvar kakovost orožja in rok izročitve.« «Tunizija, je dodal predsednik, ni zavzela protizahodne politične linije, toda če Zahod ne misli razumeti tuni-zijsaega p~ložaja, bo Tunizija prisiljena revidirati svojo politiko.« Na koncu je Burgiba dejal, da bi bilo za zahodni svet v bodoče koristno, «če ne bi preveč poslušal nasvetov nekaterih držav, ki niso zgubi-’e kolonialnega duha«. »Šode-lovati hočemo, je dodal, z zahodnim svetom ob spoštovanji dostojanstva.« Predstavnik tunizijskega ministrstva za informacije pa je pozneje it javil, da je Burgi-I i mislil švedsko in ne Finsko Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil da se pogajanja za dobavo orožja Tuniziji nadaljuje-io. Dodal je, da ni nobenega francoskega veta. Tudi predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je Velika Britanija se vedno v stiku s Tunizijo glede morebitne prodaje o-rožja tej državi. Tudi on je dodal, da je treba izključiti, da bi prodaja ameriškega in britanskega orožja Tuniziji bila polvržena francoskemu vetu. Znano pa je, da se ZDA in Velika Britanija posvetujejo s Francijo glede dobav ‘ega orožja. Tunizija pa nasprotuje tem posvetovanjem. jene ne samo z newyorskim sporazumom od 4. maja 1949 in s pariško izjavo od 20. junija 1949, ki sta vzpostavila «status quo ante«, pač pa tudi z nepretrgano pr: kso od tistega časa dalje.« V Londonu ni hotel predstavnik Foreign Officea potrditi ali zanikati, da se tri zahodne države posvetujejo v Washingtonu v zvezi s poši-Ijatvijo zahodne note Sovjetski zvezi, s katero bi potrdili zasedbeno pravico v zahodnem Berlinu. V krogih NATO pa izjavljajo, da bodo zahtevo Hruščeva naj se ukine šti-. ristransko nadzorstvo v Berlinu, obravnavali na seji, ki bo prve dni prihodnjega tedna. V Berlin je prišel danes a-meriški odpravnik poslov v Bonnu Trimble (poslanik Bru. ce je v ZDA), da se posvetuje z vojaškimi poveljniki treh zahodnih sektorjev Berlina. Nocoj pa je v zahodnem Berlinu skupina okoli tri tisoč ljudi skušala napasti športno palačo, kjer je bilo zborovanje komunistične stranke, katerega se je udeležilo okoli o-sem tisoč ljudi. Policija je obkolila palačo in demonstrante razgnala. Kakor poročajo iz vzhodnega Berlina, je bil sovjetski poslanik v tem mestu Pervuhin poklican v Moskvo na posvetovanje. Iz Berlina je odpotoval z letalom včeraj. Predstavnik sovjetskega predstavništva v vzhodnem Berlinu je izjavil, da se bo Pervuhin u-stavil malo časa v Moskvi in da pričakujejo njegov povratek v Berlin v začetku prihodnjega tedna. Predstavnik pa je odločno zanikal zahodne trditve, da so že odpoklicali ali da bodo kmaiu odpoklicali sovjetskega poveljnika v Berlinu generala Ziharova. Dodal je, da za sedaj ni goyora o njegovem odhodu. V nedeljo pa bodo v Vzhodni Nemčiji tretje volitve od oktobra 1949 dalje za novo ljudsko zbornico. Vpisanih je okoli 12 milijonov volivcev, ki morajo izvoliti 400 poslancev. Stavke in pogajanja pri ministrih RIM, 13. — Tudi danes so bile delne stavke tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih u-službencev v raznih mestih. V Noceri Inferiore so tudi danes delavci Manifatture Co-toniere Meridionali prišli v tovarno, niso pa delali. Pričakujejo sklepov po včerajšnjih razgovorih pr. ministru Lami Starnutiju. Minister Simonini, podtajnik Delle Fave ter sindikalni predstavniki poštnotelegraf-skih uslužbencev so imeli sestanek, kjer so pretresali najbolj nujne probleme uslužbencev. Prišli so do sporazuma, da se v prvih dneh skli- 11 iiiii,„i„,................................ iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii V Argentini nevarnost komplota Proti predsedniku Frondiziju? Idi se, da se je položaj po odločnem nastopu predsednika spet n°rmaliziral, toda huda kriza, katere posledice se v javnem življenju že močno čutijo, traja naprej AIRES, 13. — Do-, vč»° s* v Buenos Airesu , d° danes odvijali ,(t J®ni) napetostjo. Si-i. »luno i to dogodki, ki ni-/■'šig.. opazni zven zidov 1* palač. V času ob- oi 'ti a !>tania, ki traja sedaj ujtov ?'■ ni bilo kakih inci-iw biv’ Vceraj pa je podpred-- ,v:ade Alejandr: Go- (J ‘bini-l*081 k sebi nolranje-, ra Vitola, ki je ob-i,.s*šr , easm obrambn. mi-V]*i» ’ c®1 mu sporočil, da ob-vo#<^> v- P'0' Pr°ti sedanji k ima tudi podporo n,i* trna 0 drugi verziji je >»Nim.?redsednik notranje-t,?1 tn'I'tru izjavil, da se on Vi}? tee!ne,rava postaviti na v k°mplota ter sesta- cNot*- koalicijsko vlado. V) ‘ranii it ?tavi minister pa je, ta-Oj t>il0 Uradno poročilo, ki '»I?°v0rit °‘,iavljeno, Gomezu L • da mora biti o tem Cl'čizibveščen predsednik *1. Tln G°mez je to na-Cblik» \dai ie predsednik )Jšnjei, brž poklical k sebi lvi'ta u,a 'n obrambnega mi-% * v 'er 'r* državne Itvj.Ti Seb treh rodov voj-V. on Predsedniku zago-<0 * tčr p°ino vojaško lojal-, enem izjavili, da s"! suV-ieni podpreti ga z kpilil močmi. ?i p ki* 'e Izredna vladna ^O.ie le udeležil tu- to, pa n‘ ho,el P°- “hfeu iarotnikov. In verjetno bo zaradi tega prisiljen, da poda ostavko na svoje mesto v vladi. To zahtevo so postavili vladni poslanci. Vojaški ministri so takoj sprejel, potrebne ukrepe za ohranitev reda. Cete so pridržane v vojašnicah, patrulje zvezne policije pa so začele krožiti po mestu ter nadzirati zlasti strateške točke. Podpredsednik Gomez se je postavil na stališče proti verziji, ki jo je podal notranji minister Vitolo, ter je sporočil, da bo čimprej sam objavil izjavo, da bo povedal, »kako v resnici stvari stojijo«. Bivši začasni predsednik A-ramburu ter podpredsednik Rojas, ki naj bi bila tudi u-deležena pri komplotu, sta predsedniku Frondiziju sporočila, da sta popolnoma izven zadnjih dogodkov. Zdi se, da se je sedaj položaj kolikor toliko spet normaliziral. Fron-dizi je odšel k počitku v svojo rezidenco kakih 15 km izven prestolnice, general Pa-checo, državni tajnik za vojsko, pa je odšel v Cordobo, kjer so vojaški manevri. Poslanci vladne stranke, ki so bili vso noč na seji, pa so tudi odšli na svoje domove. Položaj v Argentini pa je vendar vse prej kot rožnat tako za predsednika Frondizi-ja kot še toliko bolj za ljud' ročjih argentinskega javnega življenja. Stalna inflacija je v nekaj mesecih dvignila življenjske stroške za 20 odstotkov. Povišanje mezd še davno ne zadošča za kritje povišanja stroškov. Državni proračun beleži ogromen deficit. Vlada je sklenila in je nameravala še skleniti pogodbe s tujimi družbami za izkoriščanje petrolejskih ležišč. In prav te pogodbe so nekako izbile sodu dno. Pričela se je stavka, ker tako peronisti kot komunisti obtožujejo Frondizija, da je žrtvoval državne koristi. Predsednik Frondizi, ki je prišel na oblast tudi s pomočjo peronistov, ima sedaj v vla. di precej omajan položaj ko sta odstopila Frigerio in Viru, in razširitev vlade na levo je sedaj nemogoča. Prepad med sindikalisti na eni strani ter Frondizijem na drugi se vedno bolj poglablja. Predstavniki sindikatov so notranjemu ministru sporočili, da odlagajo za 96 ur stavko, ki bi se morala danes pričeti. Izjavili so, da upoštevajo dobro voljo, ki jo je vlada pokazala, da bi prišlo do ugodne rešitve spornih vprašanj, vendar pa ostane nespremenjeno njihovo stališče, ki nasprotuje pogodbam s tujimi družbami. Na področju Buenos Airesa se je stavka že pričela, toda sin- če posebna komisija, ki naj reši nekatera vprašanja v zvezi z uvedbo zakonov 119 in 120. Sklenjeno je bilo nadalje, da se z veljavnostjo od 1. julija 1958 za 30 odst. poveča posebna odškodnina določenemu osebju, medtem ku bo drugo osebje prejelo predujem 30.000 Tudi minister Preti je danes prejel voditelje sindikata osebja nekaterih ustanov, ki spadajo pod finančno ministrstvo. Minister Andreotti pa je včeraj načete razgovore nadaljeval še s predstavniki drugih sindikatov. Tudi Bulganin na seznamu „protipartijske skupine11 Teze Ilriiščev* o sedemletnem načrta MOSKVA, 13 — Agencija Tass je objavila nocoj poročilo Hruščeva, ki označuje tudi maršala Bulganina za člana oprotipartijske skupine«. Poročilo Hruščeva omenja Bulganina skupno z ostalimi člani ((protipartijske skupine« Molotovom, Malenkovom, Ka-ganovičem in Sepilovim. Maršal Bulganin je bil odstavljen letos marca in je bil imenovan za predsednika državne banke. Avgusta pa :e bil imenovan za predsednika nekega regionalnega gospodarskega sveta v Južni Rusiji. Obtožbe vsebuje poročilo Hruščeva o tezah za sedemletni načrt, ki je bilo odobreno na včerajšnji seji plenuma CK KP ŠZ. Poročilo s tezami bo Hruščev predložil na 21. kongresu KP SZ. Med drugim je v poročilu rečeno, da bo izvajanje sedemletne- ga načrta imelo »tudi velik teoretičen pomen«. »Partija Sovjetske zveze, pravi poročilo, vodi odločno borbo proti vsem, ki se oprijemajo zastarelih oblik in preživelih delovnih metod, proti vsem, *i so zastrupljeni s konservati-vizmom in se upirajo izvajanju leninistične linije v stranki.« S tem v zvezi je Hruščev omenil da je «prolipartijska skupina Malenkova, Kagano-viča, Molotova. Bulganina in šepilova zdrknila v frakcio-naško in razbijaško delovanje: bila je obtožena in poražena«. BEOGRAD, 13. — Z ukazom predsednika republike je bil za novega veleposlanika v Švici imenovan dr. Sloven Smodlaka, dosedanji šef pro-toKola predsednika republike. Dosedanji jugoslovanski veleposlanik v Švici Franc Kos se je vrnil v Beograd. Odgovor »Borbe44 Gomulki Kaj je govoril ob svojem obisku v FLRJ in kaj pred nekaj dnevi v Moskvi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Na zborovanju sovjetsko-poljskega prijateljstva v Moskvi sta 10. novembra Hruščev in Gomulka posvetila posebno pozornost «jugoslovanske-mu revizioniumut in ugotovila, da je najvažnejši rezultat tega leta, «da se je čimbolj utrdila enotnost mednarodnega komunističnega gibanja^ in da to po-j sobno dokazuje «enoten jia-l stop komunističnih in delavskih partij proti sodobnemu revizionizmu, ki je našel svoj najpopolnejsi iz-laz v programu ZKJ>. Na govor Gomulke in Hruščeva jutrišnja »Borba« odgovarja z daljšim člankom, v katerem istočasno analizira «evolucijo» Gomulkovega sta trditev Gomulke točna, in v zvezi s tem poudarja, da se ne sme pozabiti, da so se člani mnogih komunističnih in delavskih partij, med njimi tudi pomembni partijski iunk. cionarji, dodatno ogradili od 'gonje ici se je vodila proti Jugoslaviji po 1948. letu, in zagotavljali, da so to gonjo intimno obsojali. #Mar to ne pomeni, da je bila tudi takrat »izolacija« Jugoslavije nestvarna?« vprašuje «Borba«. »Jugoslavija se nik- i, IM,,,, n,,,,,,, „„,,, „„ »Mi, m, um, ....... Bivši zm. minister Martino napadel metode Fanfanija Gre za «revolucijo», ki jo je Fanfani sprožil v palači Chigi, kjer pravijo njegovim pristašem «Mau-Mau» Jutri se sestane glavni odbor KD (Od našega dopisnika) RIM, 13. — V soboto se bo začelo zasedanje glavnega odbora demokristjanske stranke. Poročali smo ze, da bo notranja opozicija sprožila ostro diskusijo o krivcih za krizo stranke na Siciliji in za pojav Milaz- stvo, ki močno čuti posledice dikati so prizadetim sporočili, zelo resne krize na vseh pod-1 da je stavka odložena. zove deželne vlade. Danes pa se govori, da bodo Fanfanija na sobotnem zasedanju kritizirali tudi zaradi crevolucije«, ki jo je povzročil v zunanjem ministrstvu s številnimi premestitvami dosedanjih visokih lunkcionarjev in jih nadomestil s svojimi ljudmi. S tem v zvezi pona-tiskuje danes ves italijanski tisk članek, ki je izšel v libe-ralnetn časopisu uTiibunan in za katerega se trdi, da ga je napisal sam bivši minister za zunanje zadeve, prvak liberalne stranke Gaetano Martino. V članku se primerja »revo. lucija« v palači Chigi s Fanfa-nijevim ravnanjem takoj po zmagi na predzadnjem demo-kristjanskem kongresu v Neaplju. ko je pregnal z vseh važnih mest v stranki dotedanje demokristjanske vodilne ljudi. Bivši zunanji minister Martino piše, da Fanfani-jeve ljudi imenujejo v palači Chigi že dolgo časa Mau-Mau zaradi metod, ki se jih poslužujejo, ko preganjajo z dosedanjih funkcij dolgoletne u-radnike v zunanjem ministrstvu po drugi strani pa tudi zaradi tega, ker se imenujejo glavni trije Fanfanijevi eksponenti v palači Chigi: Manzini, Malfatti in Messeri. Od teh 'je Manzini imenovan za »diplomatskega svetovalca predsednika Vlade«. Najhujši del elan. ka pa je tisti, v katerem je rečeno, da je Fanfani prej kot je postal zunanji minister, na sedežu KD v parku Pepoli u-stanovil nekako diplomatsko posvetovalnico pri vodstvu stranke, tako da so morali nekateri tuji diplomati voditi pogajanja «z obema zunanjima ministrstvima italijanske republike; s tistim v palači Chigi in s tistim v misterioz-nem uradu v parku Pepoli, kjer je bilo pravo »ministrstvo v senci«; ti diplomati so morali ugotoviti, kako različna so mnenja obeh ministrstev o mednarodnem položaju«. V članku se dalje poudarja, da je Fanfani v štirih mesecih likvidiral vse staro osebje zunanjega ministrstva ter odprl na široko vrata političnemu karierizmu, ker je dopustil mnogim svojim mladim političnim pristašem — uradnikom v palači Chigi, da so z lahkoto preskočili uradniške kategorije. Končno preide člankar tudi v osebni napad na Fanfanija in piše: «Predsednik vlade ima svojega diplomatskega svetovalca v ministru za zunanje zadeve; toda ko je predsednik vlade in minister za zunanje zadeve ena in ista oseba, potem predstavlja imenovanje diplomatskega svetovalca absurd, dejanje ki nasprotuje najbolj navadnemu pojmovanju dobrih navad. Predstavlja celo nekaj več: izzivanje državljana - davkoplačevalca, ki ima vso pravico zahtevati, da se državni denar bolje uporabi.« Gre torej za razkrinkavanje vsega sistema vladanja, ki sloni na nekakih diktatorskih pogledih in diši tudi po težnjah k prehodu v režim. Pravijo, da nekateri stavki v članku očitno namigujejo tuni na čudne kariere na primer barona De Ferrarisa, ki je postal generalni tajnik v palači Chigi Martino se je ziasti zavzel /a dosedanjega veleposlanika Rossi Longhija, ki je bil za časa Martinovega ministrovanja generalni tajnik v palači Chigi in so zaradi njegove nagle premestitve iz Pariza tudi Francozi nezadovoljni. Jutrišnji demokristjanski v Jugoslaviji do govora v Moskvi. »Pustimo ob strani, koliko odgovarja trditev o enotnosti stvarnosti,« ugotavlja »Borba«, »toda če je to res, potem je nevarnost »juguslovansliruu revizionizma» ničvredna, potem je nerazumljivo, zakaj so potrebni takšni napori, takšni napadi, številni govori in članki da se ta »jugoslovanski revizionizem» uniči. Mar protagonisti borbe proti »jugoslovanskemu revizionizmu» res upajo, da lahko prepričajo socialistično javnost, da partija ki predstavlja 18 milijonov ljudi, lahko »spodkoplje« enotnost partij, ki danes govorijo v imenu ene milijarde ljudi. Medtem ko te partije ne morejo razbiti enotnosti male skupine »jugoslovanskih revizionistov«, posebno še ker to niso uspele v desetih letih z vsemi sredstvi političnega, gospodarskega in propagandnega pritiska. Ze iz odgovora na to vprašanje se vidi, da tu ne gre za »revizionistično spodkopavanje«, temveč za mnogo globlje stvari. Mar desetletna brezuspešna borba proti Jugoslaviji ne dokazuje, da se vprašanja ki jih je postavila na dnevni red socialistična Jugoslavija, morejo reševati v interesu razvoja socializma in da se preneha z načelno gonjo.« »Borba« poudarja, da je neumestna skrb Gomulke za »stvar socializma, za enotnost mednarodnega deluVskega gibanja«, ker vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije noče odstopiti od svojih »revizionističnih pozicij«. Življenje in praksa bosta pokazala, kot je to rekel sam Gomulka, kaj je dobro in kaj je slabo za socializem. Zato pa bi Gomulka moral imeti Več potrpljenja in ne bi smel govoriti, kot da je praksa že dala danes svojo »končno besedo« o »jugoslovanskem revizionizmu«. Zaradi te svoje zablode je Gomulka danes prevzel vlogo borca proti »jugoslovanskemu revizionizmu« in pri tem posebno poudarja, da se je Zveza komunistov Jugoslavije i-zolirala od vseh komunističnih in delavskih partij v svetu. «Borba» ugotavlja, da bo praksa pokazala, koliko je ta •llllll „111,llllllllkllllll,III,II,„1,1,|„|„,,„„„„li„„„,,,„„„„,„,,l„„„„„„,„l„„„,l„„„l„„„,„„„,„ l- , lišča od. lanskoletnega obiska dar ni in se tudi danes ne «Popolo» že odgovarja r,a Martinov članek, toda odgovor je zelo bled: oporeka le trdi- tvi, da na sedežu demokrist-janskega vodstva ni bilo funkcionarjev iz palače Chigi. Na včerajšnji Fanfanijev poziv novinarjem (v zvezi z vestmi, da v inozemstvu »revolucije« v palači Chigi niso dobro sprejeli), naj bodo bolj diskretni, je rimsko združenje novinarjev danes odločno odgovorilo: Novinarji so mnenja, da so taki opomini neupravičeni, kajti delo novinarjev ni omejeno zgolj na registracijo uradnih izjav o dogodkih, temveč je njihovo poslanstvo predvsem v svobodnem iskanju in svobodnem komentiranju vesti, tudi takih, ki jih vlada ne objavlja. A. P. Goro pri Ferrari preplavilo morje BOLOGNA. 13. -— Observatorij Bendandi sporoča, da so vzroki slabega vremena in večdnevnega dežja direktna posledica zelo aktivne sončne pege, katere magnetni vpliv moti regularni potek atmosferskih fenomenov. Velika kozmična kriza, ki je bila najavljena že pretekli mesec, je ena izmed najbolj važnih v tej jeseni in se bo ponovila v dneh 9. do 11. decembra s snegom v nižinah, kar bo tudi naznanilo hude zime. Povsod v Italiji močno dežuje., Marsikje je nastala že občutna škoda, vendar doslej še na srečo ni mogoče govoriti o kakih katastrofah, V Padski delti se je zrušil kak nasip in zaradi nenehnega dežja je še vedno velika nevarnost, .ker doslej vodovje ne upada temveč še vedno narašča. Poročilo ministrstva za javna dela sicer zatrjuje, da se atmosferske razmere izboljšujejo in da se situacija ne smatra za hudo. Vsekakor pa so hudo prizadeti prebivalci kraja Goro v pokrajini Ferrare. Trije nasipi so se podrli in vas je zalila morska voda, ki je globoka od 1 do 2 m. Z vojaškimi ladjami in motornimi vozili rešujejo 4500 izoliranih prebivalcev. LONDON, 13. — Aneurin Bevan je bil ponovno izvoljen za člana vodstva laburistične parlamentarne skupine. Dobil je največ glasov. Načrt ZDA na o prekinitvi ženevski konferenci jedrskih eksplozij Na obeh konferencah te še vedno pogajajo o delovnem sporedu - Resolucija zahodnih držav o vesoljskem prostoru v političnem odboru OZN ŽENEVA, 13. — Uradno poročilo o osmi seji konference za prekinitev jedrskih poizkusov pravi; «Osma seja konference je bila pod predsedstvom britanskega delegata. Govorilo se je o načrtu sporazuma o prekinitvi poizkusov z jedrskim orožjem, ki ga je predložila sovjetska delegacija in o dveh spremenjenih načrtih delovnega sporeda, ki soju predložile sovjetska delegacija ter ameriška in angleška delegacija, in končno dokument, ki ga je predložila britanska delegacija o nekaterih uvodnih vidikih, ki bi jih morali upoštevati pri ustanovitvi u-činkovitega mednarodnega nadzorstvenega organizma za nadzorovanje spoštovanja spo. razuma o ustavitvi jedrskih poizkusov. Na današnji seji je ameriški delegat predložil delovni dokument, ki vsebuje glavne o-brise pogodbe o prekinitvi poizkusnih eksplozij z jedrskim orožjem in o ustanovitvi učin. kovite mednarodne nadzorstvene organizacije. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 15. uri.« Domnevajo, da je sovjetski delegat zahteval odložitev na ponedeljek, da lahko prouči ameriški dokument, ki je po zatrjevanju nekaterih poizkus kompromisa, da bi lahko začeli učinkovito delo. Ameriški senator Albert Gore, ki je član kongresnega odbora za atomsko energijo in svetovalec ameriške delegacije na konferenci, je pred današnjim odhodom v Washing-ton izjavil: »Ko bo Sovjetska zveza pripravljena razgovarja. ti se o sistemu nadzorstva in inšpekcije, ki je potrebni sestavni del za vsak sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov, se bom vrnil v Ženevo. Medtem ko se razgovori nadaljujejo okoli postopka, se vračam v Washington, kjer se ,je med mojo odsotnostjo moje delo nakopičilo.« Tudi voditelj britanske dele. gacije Ormsby-Gore je nocoj odpotoval v London. Predstav, nik britanske delegacije je izjavil, da odhaja Ormsby-Gore v London, zato da opravi delo ki se je v Foreign Officeu nakopičilo med njegovo odsotnostjo, in da poroča vladi o dosedanjih razgovorih. Za ponedeljsko sejo se bo vrnil v Ženevo. Glede tretje seje konference strokovnjakov c ukrepih za preprečitev iznenadnih napadov pa pravi poročilo, da so na seji govorili predstavniki Poljske in Romunije ter kanadski predstavnik. Nadaljevali so razpravo o delovnem sporedu. Prihodnja seja bo ju. tri zjutraj. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo konec tedna prišel v Ženevo pomočnik poljskega zunanjega ministra Naszkow-ski, da prevzame vodstvo poljske delegacije. Iz Moskve javljajo, da je skupina sovjetskih pisateljev in znanstvenikov poslala ženevski konferenci poziv, naj se sporazumejo o prepovedi jedrskih poizkusov. Podpisniki izrekajo upanje, da bodo ameriški in angleški predstavniki na ženevski konferenci »poslušali zahteve narodov, ki zahtevajo prepoved jedrskih poizkusov povsod in za vedno, ker je očitno, da je sklenitev takega sporazuma odvisna izključno od ZDA i*1 Velike Britanije«. NEW YORK, 13. — V političnem odboru OZN so ZDA skupno z drugimi 19 državami, med katerimi je Italija, predložile resolucijo, s katero predlagajo ustanovitev posebne komisije v zvezi z miroljubnim uporabljanjem vesoljskega prostora. Komis';a naj bi imela tudi nalogo proučiti programe o mednarodnem sodelovanju na *em področju v okviru OZN. Resolucija poziva tajnika OZN, naj nudi komisiji vso potrebno pomoč in naj priporoča vse druge ukrepe, ki Di bili mogoči v okviru OZN. da se do največje mere spodbuja mednarodno sodelovanje za miroljubno uporabljanje vesoljskega prostora. Resolucija pravi dalje, da bodo morah biti programi o mednarodnem sodelovanju na tem področju v korist vsem državam ne glede na njihov gospodarski in znanstveni razvoj. Ameriški delegat Cabot Lod-ge je izjavil, da bi morala OZN takoj začeti korake, da pripravi ploden program, ne da bi čakala, da se štiri velesile sporazumejo o splošni razorožitvi. Sovjetska zveza je že predložila svojo resolucijo, ki povezuje prepoved uporabljanja vesoljskega prostora v vojaške namene z zahtevo, naj se odpravijo vsa vojaška oporišča na tujih ozemljih. Lodge je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z mednarodno znanstveno skupnostjo, in da želijo, da tuji strokovnjaki sodelujejo pri ameriškem programu za vesolje. Lodge je izjavil, da bi moralo biti v komisiji, ki bi proučevala program glede vesoljstva. devet članov. Izbrati bi jih morali med znanstveniki držav, ki so že pokazale sposobnost na področju vesoljstva Komisija bi morala nadzorovati vse delovanje na tem področju. Poleg tega bi morala proučevati pravno stran vesoljskega prostora. Perujski delegat Belaunde je podprl resolucijo 20 držav in seja je bila nato odložena na 21. uro. «»------- JERUZALEM, 13. — Izraelska policija javlja, da so odkrili vohunsko mrežo, ki so io organizirali Arabci v Izraelu za sirsko informacijsko službo Aretirali sc nad deset članov te skupine. čuti izolirana!« «Pot Jugoslavije je jasna, ugotavlja »Borba«, pred jugoslovanskimi komunisti ie jasna | zaplenjen Glavni državni t ravdnik Rimu je sinoči odredil zaplenitev tednika »Espresso«, in sicer zato, ker je objavil slike in članek o turški plesalki, ki je plesala v znani rimski gostilni na Trastevere «Rugantino» v Evnem oblačilu v družbi rimske »high life«, to je smetane »boljše« družbe. List je že včeraj po- ni vrednosti 200.000 lir. Na obtožni klopi sta bila (tudi Eugenio Giacobelli iz Ul. Pascoli in Guido Rava-lico iz Ul. dei Molini, katerima pa bi moral delati družbo tudi Pietro Filippi iz Ul. Gozzi. Slednji, ki je bil obtožen kot Filipi zatajevanja ukradenega blaga, je bil odsoten. Giacobelli pa se je moral zagovarjati zaradi neprevidnega nakupa ukradene steklenice konjaka. Medtem ko so sodniki strogo obsodili tata, so določili tudi ostalim trem obtožencem kazen, vendar le zaradi neprevidnega nakupa, zaradi česar bosta morala Giacobelli in Ravalico plačati vsak po 8 tisoč denarne kazni, Filippi pa 10 Biagio Monteleone iz Ul. Carpison je bil avgusta letos obsojen zaradi bankrota na 2 leti, 4 mesece in 15 dni zapora, a ker se mu je zlela kazen preostra, je takoj vložil priziv, ki pa mu ni prinesel zadoščenja. Sodniki prizivnega sodišča so mu namreč prvotno razsodbo v celoti potrdil. Preds.: Nardi, tož.: Castella-no, zapisn.: Zanetti, obramba: odv. Jacuzzi. Antonio Coslovich ni imel stanovanja in je bil, prisiljen živeti v ljudskem prenočišču v Ul. Gozzi. Nekega dne, avgusta lani pa je izvedel,, d* se 30-letni Salvino Ventin, ki je stanoval v Ul. MoKn a ven-to, namerava izseliti v Avstralijo in tako ga je naprosil, da bi mu prepustil stanovanje. Domenila sta se, da se bo Coslovich vselil vanj sredi septembra, vendar je moral za to obljubo plačati, najprej 30 tisočakov in nato, na lllltllllllllllllilllllllllltllllllllllllllllllllllllllllt OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. novembra t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 10. POROČILI SO SE: Uradnik Manfredi Vaccaro in gospodinja Iclanda Riulina. uradnik Mario Rupena in gospodinja Rozina Sosič kemik dr. Alberto Susa in uradnica Cecilia Penna, uradnik Teodoro Starz in uradnica Teresa Milano, natakar Giorgio Arban in natakarica Maria Moscati, trgovski potnik Enzo Santostefano in uradnica Norma Focosi, profeslo. nist Franeesco Mori in uradnica Graziella Rumer, mehanik Me-hottii Valentini in gospodinja Flora Ualzano, delavec Carlo Marin-cich in šivilja Maria Luisa I.az-zari, penzionist Idelberto Navarra in gospodinja Maria Pia Dimit ri. UMRLI SO: 82-letna Carolina Bernettlch por Štolfa, 44-letni Marcello Gaiiussi, 58-lelna Vitto-ria Stocovaz por. Cattunar, 56-lttnl Martino Bonazza, 67-let.na Resa Bec vd. Zorzetti. 71-letna Regina Gradara vd. Gradara, 61-letiri Antonio Codiglia «»---------------------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi Ul- Cavana 11: Al Gale-no. Ul.'S. Cilino 36 (Sv. Ivan): Aila Minerva. Trg Sv. Frančiška l; Ravasinl, Trg Libertd 6; dr. tvuani, Barkovlje- Nicoli, Skedenj. «»---------------------- Ventinovo zahtevo, še 25. Stanovanje pa ni bilo nikoli prosto in tako se je Coslovich pritožil pri Ventinovi ženi. Ta ga je odslovila z izgovorom, da je stanovanje vpisano na njeno ime ia da ga ne bo zapustila. Ventin je spočetka izginil, a kasneje je moral pred policijo in sodnike, ker ga je Coslovich prijavil zaradi prevare. Sicer se je Ventin izgovarjal, da je hotel prepustiti stanovanje Coslovichu tik pred izselitvijo v Avstralijo. Žal je '.noral zaradi bolezni potovanje odložiti. Izgovor pa mu ni pomagal, ker je šlo za prevaro in tako mu je sodnik prisodil 6 mesecev zaporne in 6.000 lir denarne kazni. Sodnik: Fienga, tož.: Affa-tati. zapisn.: Scelzo, obramba; odv. Ghezzi kdo posegel vmes ter dražbo preprečil. Zupan je v tej zvezi prikazal vse intervencije občine, da bi se zadeva čimprej rešila, končno pa je izrazil u-panje, da bodo pristojne oblasti le prenehale z zavlačevanjem in delo v kratkem od. dale na dražbo. Na vprašanje, kako je s šolo v Briščikih, pa je župan pojasnil, da se pristojne oblasti sklicujejo na Londonski memorandum oziroma Posebni statut ki pravi, da se dosedanje šole ohranijo, medtem ko ni nič rečenega, da se morajo ustanoviti nove. Zato naj bi bilo to vprašanje v pristojnosti ministrstva za javno šolstvo v Rimu. Toda svetovalci so poudarili, da je potreba po šoli v Briščikih velika, in dokler se zadeva ne reši, naj se poskrbi za avtobus, ki bo vozil otroke v šolo na Opčine in nazaj domov. Zupan je nato še pojasnil, kako je z otroškima vrtcema v Zgoniku in Gabrovcu ter zagotovil, da bo zadeva rešena najkasneje v dveh tednih. Povedal je tudi, da je bil pred časom v Nabrežini sestanek konzorcija za pobiranje trošarine, na katerem so razpravljali o deležih ki jih mora pla. čati vsaka občina za pobiranje trošarine. Sprejet je bil sklep, ki ga je občinski svet tudi potrdil, da bodo s 1. januarjem prihodnjega leta spremenili pravilnik, in sicer tako, da občine ne bodo več plačevale deležev na osnovi števila prehivalstva, temveč določen odstotek na pobrano trošarino. Nekateri svetovalci so nato načeli vprašanje avtobusnih zvez ter ogorčeno protestirali zaradi nerazumevanja, ki ga ima lastnik avtobusnega podjetja Božič do potreb vaščanov zgoniške občine. Po daljši razpravi je občinski svet pooblastil župana, da naslovi g. Božiču primerno pismo, v katerem bodo izražene zahteve občanov. Čeprav občinski svet sicer nima z vinom nobenega oprav, ka, je dejal eden od svetovalcev, pa bi vseeno načel to Ponovno je izšel toliko pričakovani roman: F. S. Finžgar POD SVOBODNIM SONCEM Dobite ga v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Stane 450 lir vprašanje. Po nekaj slabih letinah je trta dobro obrodila, toda vina je toliko, da je premalo kupcev. Zato bi bilo dobro priporočiti domačim gostilničarjem, da odkupujejo predvsem domače vino, s čimer bi nudili pomoč kmetom, istočasno pa bi tudi privabili več gostov, ki cenijo dobra domača vina. V tej zvezi je bilo nato govora o možnosti, da bi priredili "tudi v zgoniški občini razstavo domačih vin. Po obravnavi- še nekaterih manj važnih vprašanj je župan sejo zaključil ter najavil, da se bo v kratkem začelo redno jesensko zasedanje občinskega sveta. «»------- Pojasnilo trg. zbornice o trgovini s sadjem Na nekatera vprašanja tukajšnje trgovinske zbornice v zvezi z novimi določbami za trge na debelo za sadje in zelenjavo, meso in ribe je ministrstvo za trgovino in industrijo odgovorilo; Komisionarji trgov na debelo s sadjem in zelenjavo, kakor tudi mandatarji in draž-barji, ki so vpisa.ii v zadevne sezname trgovinskih zbornic, ne morejo sklepat’ kupčij s sadjem in zeienj3vo na‘ debelo niti na svoj račun niti preko drugih oseb. Zato ni dovoljen vpis istih oseb v oba seznama, ki ju določa novi zakon. V seznam trgovcev pa ne morejo biti vpisane le fizične osebe, ki se nameravajo ukvarjati s trgovino sadja in zelenjave, mesa in rib na debelo, marveč tudi juri-aične osebe po svojih pravnih zastopnikih. Podatki o delu knjižnic v oktobru Superintendanca za knjižnice sporoča naslednje podatke o delovanju tržaških Knjižnic v oktobru: V mestni knjižnici so kupili 350 knjig; 31. 10. jih je bilo v zalogi 242.966; čitate-ljev je bilo 4.938: posodili so 489 knjig; čitateljem pa so jih izročili v branje v knjižnici 5.268, Univerzitetna Knjižnica je kupila 648 knjig; skupno jih le imela konec oktobra 202 tisoč 566; čitateljev v knjižnici je bilo 4.745; posodili so 222 knjig; izročili za branje v knjižnici 6.314. V Ljudski knjižnici so imeli 31.461 knjig; čitateljev je bilo v knjižnici 63 in «o brali 99 knjig. Posojena pa je bila 4.001 knjiga. V knjižnici didaktičnega centra pri šolskem skrbništvu so 49 čitateljem posodili 159 knjig. V ameriški knjižnici USIS je bilo 5.259 obiskovalcev, knjig pa so posodili 2.467. «»------- Rešili so brodolomce pri Gradežu Med hudo nevihto v sredo ponoči se je pri izlivu Soče potopil motorni čoln «En-rico Toti« Brodolomce so rešili včeraj dopoldne rešilni čolni, ki so jih poslali iz luškega poveljstva pri Gradežu, katerim so pomagali tudi reševalni čolni iz Trsta. «»------- Danes 14, t. m. bo v Ljudskem domu v Ul. Madonni-na 19 poslanec KPI Vittorio Vidali govoril o temi: «Trža-ška vprašanja v parlamentu«. Po predavanju bo diskusija, v katero lahko posežejo vsi. Predavanje je javno in se ga lahko udeležijo vsi. sti); 15.20 Ansambla vvald in Lothar L^«" ^ vedre melodije; 15.40-17.w RL; 19.30-22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327,1 Dl, 262,1 i". Z*J(* «800, Poročila: 5.00 6.11), 1 ujo, 10,00, 13,00, 15,00. 17.00. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ki n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii m n uit m mil mi 1111111111111111111 Povečanje proizvodnje v piranski ladjedelnici Sedaj je zaposlenih 420 delavcev, ki izdelujejo cistern za reško plovbo, vlačilce, čolne itd. Med Portorožem in Piranom je ladjedelnica «8plošna plovba«, ki zaposluje zdaj 420 delavcev in lepo napreduje. Pred leti so tu izdelovali le lesene čolne in popravljali barice, lani pa so začeli z železnimi gradnjami. S tem je bil napravljen dober korak naprej in produkcija se je zvišala za 96 odst., čemur je prispevala največ zvišana produktivnost dela in marljivost delavcev. Letos so v tej ladjedelnici izročili dve reški cisterni po 1000 ton nosilnosti, ki jih je naročila družba «Dunavski Lloyd» iz Sisaka. Pred nekaj dnevi so na račun te družbe začeli graditi reški vlačilec 1800 H P, dokončujejo pa gradnjo 4 reških cistern (dve za »Dunavski Lloyd», dve pa za »Jugoslovansko rečno brodar-stvo« iz Beograda), ki jih bodo izročili prihodnjega marca. Letos so v piranski ladjedelnici popravili tudi razne prekooceanske ladje pomorske Prometne nesreče Pridržana prognoza za žensko ranjeno pri prekoračenju ceste Tudi druga ženska žrtev vespista - Motociklist iz Kopra izgubil ravnotežje in padel - Trčenje med skuterjem in avtom družbe «Splošna plovba«. O-meniti je treba predvsem generalno popravilo ladij »Ljubljana« in «Dubrovnik». Spričo naročil in nalog ladjedelnice je bilo treba misliti na modernizacijo in izpopolnitev raznih naprav. Tako so letos nabavili več strojev; stiskalnico s kapaciteto 200 ton, valjarni stroj, stružnico itd. kar bo brezdvomno prispevalo k nadaljnjemu zvišanju produkcije. Ladjedelnica seveda nadaljuje z gradnjo in popravili lesenih bark in čolnov. Letos bodo na primer za take gradnje porabili 950 kub. m. lesa. Lesni oddelek dela skoraj izključno za ribiške družbe iz Izole, Pirana, Umaga, Rovinja itd. Poleg tega popravljajo tu čolne in barke «Obajne plovbe« iz Kopra in gradijo reševalne čolne za velike ladje. Prav gotovo se bo delovanje ladjedelnice še razširilo v prihodnjem letu. Zdaj dokončujejo zadevni načrt; o tem pa bomo poročali pozneje. Valute — - Milan Rim Zlati funt 5.850,— G. 150.— Marengu 4.500.— 4.600.— Dolar . . 623,— 627.— Frank franc. 135 — 137.— Frank Švicar 144 — 146.— Sterling 1.725.— 1.750.— Dinar , 72.— 75 — Šiling 23.60 24,— Zlato . . 107.— 709,— Zah. il marka 148.50 149.50 Nekaj minut po JO. uri je 67-letna Chiara Piccinin por. Stradiot iz Ul. Molin a vapo-re 3 stopila s pločnika v Ui. Oriani in se je napotila po prostoru, ki je označen za pešce onkraj ceste. Napravila pa je le nekaj korakov, kar je tedaj privozil s svojim motornim kolesom 29-letni Giordano Gaspariči iz Ul. Orlandini, ki je žensko podrl na tla. Zaradi razmeroma hudih poškodb so počakali na osebje Rdečega križa, ki je prišlo z rešilnim avtom po žensko in jo odpeljali v bolnišnico. Tu so jo pustili pod o-skrbo zdravnikov ortopedskega oddelka, ki so ji ugotovili poleg zloma desne noge in zapestja desne roke ter hud šok, zaradi česar jim m preostalo drugega kot da so si pridržali prognozo. Popoldne pa se je pripetila podobna nesreča tildi Mariji Fatovič vd. Garilic z Reške ceste med prekoračenjem Ul. del Rivo. Vanjo se je z vespo zaletel 15-letni Silvio Galst-ti, stanujoč v isti ulici, ki je vozil proti mestu. Stanje ženske pa ni resno, vendar vseeno so jo iz previdnosti sprejeli s prognozo okrevanje v nekaj dneh na opazovalnem oddelku. S prognozo okrevanja v 4 ali 5 dneh so morali včeraj o-koli pol osmih zvečer sprejeti na opazovalnem oddelku 26-letnega jugoslovanskega državljana Aleksandra Ličarja iz Combijeve ulice v Kopru, kateremu so morah zdravniki še prej razkužiti številne odrgnine na čelu, na levi strani obraza, nad desnim o-česom ter na desni roki in kolenu. ,, , Ličar, ki se je pripeljal v bolnišnico z rešilnim avtom je izjavil, da se je vozil i svojim motornim kolesom «NSU» po Miramarskem drevoredu proti mestnemu središču. V bližini Cedasa je moral pritisniti za zavore in zaviti na stran, da bi se izognil trčenju v pred njim vozeči avto. katerega šofer ie nepričakovano zmanjšal hitrost Pri tem pa je izgubil ravnotežje in je padel na trdi tlak. Okoli II. ure pa je prišlo do trčenja med skuterjem, ki ga je vozil 46-letni Cesare Serbo iz Skedenja, in avtom, s katerim je Lucio Radetič iz Ul. delTEremo zavijal na Trgu stare mitnice na levo, da bi vozilo parkiral. Serba je zavijanje presenetilo, tako da ni utegnil niti pritisniti na zavore in je treščil v avto ter se seveda zvrnil na tla. Ker se je nekoliko potolkel, se je odpravil > bolnišnico, od koder pa so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 5 dneh. Da bi se izognil avtu, ki je po Ul. Romagna privozil z nasprotne strani, se je 27-letai Karel Poles s Trga L. Da Vinci premaknil z lambreto na skrajno stran ceste, a je pri tem izgubil ravnotežje in se znašel proti svoji volji na tleh z raznimi udarci in skelečimi odrgninami po čelu in nosu. Poles se je takoj odprav4! z zasebnim avtom v bolnišni- co, vendar njegove poškodbe niso bile takega značaja, da bi bil fant potreben stalne zdravniške pomoči. Dovolj mu bo nekaj dni počitka in zato so ga tudi odslovili. Zaradi neurja otežkočena piovba po Jadranu Zaradi neurja na Jadranu Je te dni zelo otežkočena olovba. Številne tTgovske ladje, ki plujejo po Kvarneru in vzdolž Dalmacije, so st morale zaradi tega poiskati varno zavetje v raznih pristaniščih. Kakor poročajo z Reke, so pomorski krogi še vedno brez novic o jugoslovanski ladji »Mura« in grški ladji «Ana-stasia«, ki bi morali predvčerajšnjim dospeti na Reko. Tržaška ladja «Maria Cosulich« ki je plula vzdolž istrske o-bale, je morala zaradi neurja pristati v Rovinju. V Dalmaciji pa je madžarska ladja »Duna« rešila posadko nekega jugoslovanskega motornega čolna. IllllllltIlllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllilillllllllllllIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllll ZLATA POROKA Kristjan Batič in njegova žena Viktorija iz Trsta, Ulica Montello 24 praznujeta danes zlato pOroko. Ob tej priliki jima želijo obilo zdravja in veselja ter jima kličejo še na mnoga leta otroci in vnuki C RADIO) PETEK, 14, novembra 1958 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Življenja in usode. »Paul Getty, neznani knez«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Marek VVeber; 13.30 Glasba po željah; 17.30 He-šite z nami; 18.00 Radijska univerza; Življenjepisi mislecev: (14) «Beneaetto Croce«; 18.10 Biahms: Dvojni koncert v a-molu, op. 102; 18.45 Vokalni kvintet «Za.rja»; 19.00 Sirimo obzorja: «Mladii državljan«, 12 oddaja; 13.30 PeSLra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Večerne melodije; 21.00 U-metnost In prireditve v Trstu; 11.20 Orkester Franck Chacks-Lfcld; 22.00 Znanost in tehnika: log, M. Pavlin: «Turinska avtomobilska razstava« ■ 22.15 Kon- 22.00 . 22.55. ^ 8.15 E WoM - Ferrari: Stm grobijani, odlomki ‘z oper. s40 Variete na valu 327.1 ni. Nastopa kviintet *K^mi“La sim. Ija; 10.10 Blaž Arnič- Osm.a ^ fonija «Na domači gmd'"’ __ « 5 miniut za novo Pe3ni2iiee..J'i Kuhar: »Jaz imam P« we. 11.00 Za dom im žene; i.1-1 ,13o lodije Richarda Rodgerja. Violinist Igor Otira m,,iX0Zne Anton Soler igrata stri. skladbe; 12.00 Kvimtrt «N'tov; tof« ob spremljavi ji 12.15 Kmetijski nasveti, fredo Casella. Italija. rf»J^pe-12.45 Španski in itahlflvospevil vi: 13.30 Trije znam dy 14.05 Radijska šola za nizN nJ. njo — Janez Bitenc. Pope 1540 mi; 14.45 Radijski foto^ecah Ja(, Iz svetovne knjizevnt^-i ^ ques Prevert; Pesmi: Mo- vo glasbeno vei& derni ritmi; U-30 Igr J ■ mo-zabavni orkestri; »Etn- Skl zbor obrtniškega Ko _a(jijSjd kost« iz Kranja; I«-"" „elodij« leksikon; 18.10 jz naSjh domačih avtorjev; I8.su ^ m kolektivov; 20.00 ?° , strunah; 20.15 Jedemki politični pregled: 20 30 “ £ Vl dela koncertne literatur^ j, oddaja: 21.10 Glasbbbj k-pad«, D. Robertson. riete «Sreča prihaja«^ cesar'-Grattacielo. 16.00: »Usod* R. ce«. (Tretji dei «S,SS' Schneider K. Bohtn. , - ta Cristallo 16 00: «FraJVdnji VVinter, M. Ferrer. j so£ Capitol. 16.00: «Pef£l r7Ltis. v' cem«, F. Sinatra. T- , kaznice neveljavne, .-vask"1 Astra Roiano. 16.30:^ *^inter- degll ultracorpi« JTjviS za rUdebaran. 16.00: « Aldebaran>^° 16.00: ver 777», J. Stew»rt. u Ariston. 16.00: «Vražji»-res. Mladoletnim “ Aurora. 16.00: ^fltas^ Pečk in J. Collins. . pe, Technicolor. ... po« Garibaldi. 16.00: «A"7riini. p, Tot o, R. Como, E M ^ Ideale. 16.00: «Saamb*"ttoia. Germi, S. Urzi, f\,%tien"£’ Imnero. 16.30: <-00 Sin’r‘°^z'**a' ljubeznijo«, i .piiac ves 1 Odion. 10 00:*Ca.4!, noS»- ta«, Judv Hollday- pon-, Raaio. 16.00: F. s G. Grant, S Toren tra. Technicolor KINO v gl Europa: «Moja žena. ^ Roma": »Kraljevi A. Francioli in X. v cooper. VeH^urhr^M-' CfcSSfiS. *' VOScLeMir^rechnKolor ; "ms. PODI IZ EURNIHJAjajo v kv. m — se ^ Gamblni 3 ZAH VA L A prisrčno zahva'° Globoko ganjeni, izražava prisrčno ^ vsem, ki so nama bili ob strani ob bridki nadni izgubi nadvse ljubljene predrage MAME Hčeri MARIJA in AMALIJA Trst, 14. novembra 1958. PRIHODNJEGA 28., 29. IN 30. NOVEMBRA Alžirija in «volitve» fr.cil? volitve za fran-m Plansko zbornico, ki 5“ ooločene za 28., 29. in slih ’’ ne bodo dale ti-j. _ rezultatov, o katerih tf'in?VOril De Gaulle. Po po-za predložitev ‘MMaiatnih list, je moč za-Svo].reči, da je alžir- ‘Mnuslimanskc prebival- nn Ppvsem nezainteresiranih rJe Y°litve. Od števil-v rv~, ^ s0 predložili Medinjm trenutku, ni-Ofivi na v programu nemosti Alžirije ali kakrš-veze s ci'ji alžirske r^obodilne fronte. Ce veže L a se v tej deželi bije . trn leta oborožena osvo-»ia ina borba, ki je ni mo-la f iM niti polmilijon-'a««, ncoska armada, je «3 .da take volilne pri-cosk kazej° neuspeh franki u Peptične orientacije, .» " hiorala priti do izra-m, l ?„a teh volitvah. bnj. bližnjih volitvah ne lifc ° i lrai° niti francoski Hali«- n'ti alžirski nacio-Driivij Vse kandidatne liste izdajo desničarjem, ev-tli JS- ultrakolonialistom se °"°..tasistom. Priprave jjtih^vijajo pod vplivom ?ma rogov, ki so resnični tefef0va‘ci septembrskega ski il. uma o novi franco- liej^tavi. Organizatorji o- O-irSlCeea rvn^o nA 10 m n in lev1 in Jfj;Sa Pnča od 13. maja Pnstasi številnih komite t0ri h0ja ko,nandna plošča tega kvat. nt velika — samo 8 j stnih metrov meri. V ki (Jeleni opravi stroj posel, h v dvajset ljudi opravi-tščujj^cu dni z navadnimi Gre mi struj* Za aparat, ki rešuje si-''tčij . nearnih algebrskih H^j. z več neznankami — do Hioif * stroj lahko reši kom- h* il(jne ualoge, nanašajoče se !Vtey avo hidrotehničnih na-kije ’ razne naloge iz geode-JjJiatematike in fizike. S Mravo že rešujejo pošali, ae ... ,__ i_i S Praktične naloge, ki matematiki še *amo poskus. Bolečine v trebuhu Med vsemi prebavili sta zlasti želodec in črevesje od zibelke pa do groba izvor neštetim težavam in bolečinam. Pri dojenčku so večinoma vse bolezenske motnje omejene na črevesje ih četudi se v poznejšem življenju prebavila utrdijo, vendar skoro ni človeka, ki ne bi imel kdaj opravka s pokvarjenim želodcem, vetrovi, drisko ali zaprtjem. Na kratko ni mogoče o-meniti vseh bolezni in našteti vseh možnosti, ki lahko povzročajo bolečine v trebuhu. Omeniti pa vendar moramo, kar običajno veliko ljudi ne ve, da se pri mnogih boleznih organov, ki leže izven trebušne votline, bolečine nekako projicirajo v trebuh; srčni krči se često odražajo pod žličko (močni napadi so podobni celo napaddm pri žolčnih kamnih), sto velja tudi za vnetje osrčnika z nabiranjem vode in pa za ■ nenadno povečanje srca; pri obolenjih pljuč v bližini prepone ali pa pri vnetju prepone same boli trebuh v predelu želodca, tuberkulozno vnetje sklepa v kolku, gnojenje stegnenice, vnetje moda ali pa ishias lahko izžarevajo bolečine v spodnje dele treouha, kar utegne privesti do napačne diagnoze. Zgodi se pa tutji obratno, da oboleli trebušni organi izžarevajo bolečine v predele izven trebuha, kot se to pogosto dogaja pri vnetju žolčnika, kjer se pojavijo bolečine v rami, zlasti pod desno lopatico. Bolečine pri želolčnih in črevesnih čirih se pa lahko prenašajo tudi na srce. Najprej hočemo govoriti o boleznih, ki se pričenjajo s silnimi bolečinami v trebuhu in predstavljajn resno nevarnost za zdravje in celo za življenje, Ce toži kdo o nenadnih bolečinah v trebuhu, ki se po nekaj minutah stopnjujejo do takšne silovitost, da ima bolnik občutek, da bo kar umrl, če često bruha, najprej žolč, potem blato, tedaj lahko s precejšnjo gotovostjo sumimo, da je postalo črevo iz razkčnih vzrokov neprehodno, bodisi da se je zadrgnilo, ohromelo, zapletlo ali zamašilo. Podobne uničujoče bolečine povzroča tudi zaradi čirov razjeden želodec ali črevo. Poleg nenadne živčne reakcije na hude bolečine in slabosti srca ter krvnih obtočil je razdražena tudi po-trebušnica, zaradi česar so trebušne stene napete in tr- de kot deska. Ce so nenadne silne bolečine združene z mrzlico, tedaj se je verjetno zasukal jajčnik, žolčnik ali kak drug organ o-koli svoje osi. V današnji dobi športa in hitrega prometa se lahko zgodi, da poči pri nesreči zaradi močnega udarca na trebuh kak notranji organ, kar povzroča življenjsko nevarne krvavitve v trebušni votlini. Notranje krvavitve navadno ne povzročajo premočnih bolečin, zanje je značilna srčna slabost, bledica, slabo bilo, stopnjujoči se nemir in končno omedlevica. Črevesni krči nastanejo zaradi nenadnega ali kroničnega črevesnega vnetja. Prično se navadno slabostjo in glavobolom ier povzročajo menjajoče se, zdaj lažje zdaj hujše bolečine, večinoma preko vsega trebuha. Podobne bolečine povzročajo tudi zrastline po opere-jijah ali vnetjih v trebuhu ter, kar velja predvsem za otroke, razne gliste. Kro nična tuberkuloza potrebuš-nice je vzrok neenakomernim bolečinam preko vsega trebuha. Malokdo ve, da revmatizem trebušnih mišic lahko povzroča bolečine globoko v trebuhu. Isto ve- lja tudi za razne infekcijske bolezni, zlasti za tuberkulozo, tifus in povratno mrzlico. Ce nam je mogoče dognati kraj bolečin, ledaj nam to služi kot važen pripomoček za pravilno ugotovitev bolezni. Želodčni m črevesni čiri povzročajo bolečine v epigastriju (tako imenujemo trikotasto mesto pod žličko, omejeno ob straneh po obeh rebrnih lokih) Bolečine običajno niso tako močne kot pri koliki, so pa odvisne od gibanj in telesne leg3. Razlikujemo zgodnje bolečine, ki se pojavijo takoj po jedi in so značilne za čir ob vhodu in gla-vini želodca, pozne bolečine, ki se pojavijo l do 3 ure po jedi in so značilne za čir na želodčnem vratarju ali na dvanajstniku in bolečine, ki se pojavijo pri praznem želodcu in ki zginejo, če kaj malega zauži-jem*'. Pri čiru na želodčnem vhodu obču.imo bolečine često tudi pod prsnico, včasih tudi na srčni konici in levi prsni bradavici. Seveda pa lahko povzroča tudi vsako drugo obolenje želodca ali črevesa e-nake bolečine, kot smo jih navedli pri čirih. DR. S. B. 31. decembra 1958. * » * Leta 1957 so voditelji A.N. I.C.A. (Združenje producen- tov) zopet poudarili svojo politiko, ki so jo začeli leta 1955 za uresničenje evropskega kinematografskega trga v okviru SET (Skupnega evropskega tržišča). Vzrok za to politiko je predvsem .v naraščajočih težavah, ki izhajajo iz popolne nezadostnosti italijan- skega kinematografskega tržišča, da bi zagotovilo pravilno izkoriščanje filmov, kakor tudi v težnji, da bi postali odnosi koprodukcije med Italijo, B'rancijo, Nemčijo in Španijo bolj organski. Ti odnosi pa so imeli svoj izvor v težnji, da se razširi tržišče, čeprav v začetku s špekulacijskimi nameni. Po mnenju voditeljev A.N. I.C.A. bi dala evropska kinematografska združitev precejšnje koristi, ne samo za razširitev tržišča in koristnega odnosa med izdatki in dohodki, temveč tudi zaradi o-lajšav pri kroženju kapitala ;n produktov, „ postopnim odstranjevanjem carinskih pregrad. Od šestih držav evropske skupnosti so Italija, Nemčija in Francija tiste, ki imajo glavno težo tudi na kinematografskem področju. In vprav predstavniki teh treh drfav so začeli z vrsto sestankov’ za pripravo gospodarskega programa, ki bi pospešil kinematografsko združenje. Toda kaj kmalu so se pojavile prve težave in prva protislovja. Na primer; Medtem ko so se predstavniki teh *reh držav 'strinjali glede nujnosti, da se ohranijo v Italiji in Franciji sedanji zakoni (ki imajo, kot je znano, zaščitni značaj) in aa se doseže pri zahodnonem-ški vladi podobna zakonoda-a za nemško kinematografsko industrijo, ki takih zakonov nima, je po drugi strani svet OECE, v odgovor na take zahteve, ponovno poudaril na čelo, da ni mogoče govoriti o skupnem kinematografskem tržišču, dokler bo v Italiji obstajala taksa za prevode in v Franciji vladna omejitev za prevode, kajti vse to «koristi nacionalnim industrijam in o-vira kroženje tujih filmov, kar predstavlja pravi nesmisel s stališča liberalizacije izmenjav«. £ tem odgovorom je svet OECE v bistvu odkril jedro vprašanja in protislovja vodi teljev A.N.I.C.A., kajti ni dvo ma, da če hoče evropsko svobodno tržišče obstajati, potem mora pustiti popolno svobodo konkurenci drugih kinematografij, torej tudi ameriški. U-tvara tistega, ki misli, da bo lahko imel v skupnem tržišču zdravilo za svojo bolezen, bo morala izginiti pred kruto stvarnostjo. Dve stvari morata biti jasni preden se sploh začne misliti na skupno kinematografsko tržišče. Prva stvar je, da nihče ne bo mogčl odstraniti s takega tržišča ameriških filmov in da se zaradi tega tvega, da se njihov vpliv ne bo zmanjšal, temveč povečal, če se ne bodo posamezne nacionalne kinematografije okrepile, preden bodo porušene carinske meje med državami. Pa tudi če predpostavimo, da bo do takega skupnega tržišča prišlo ob sedaj v Italiji in Franciji veljavnih zakonih, kdo more zanikati tveganje, da ne bodo današnje pozicije ameriškega filma v Italiji — ki so znane — postale evropske pozicije? Naj še dodamo, da je ameriški film v Franciji pobral leta 1956 samo 34.24 odstotka kinematografskih vstopnin, v Italiji pa nič manj kot 62.9 odst. In nič nimamo v rokah, kar bi dokazovalo, da se bo ta odstotek v Itali- V bistvu se nam nikjkor ne zdi. da bi v vsej propagandi, ki jo vrši za skupno kinematografsko tržišče A.N.I.C.A., bili kaki jasni elementi za u-godno oceno. Ostaja še vedno nerešeno vprašanje; ureditev ameriške konkurence. Brez take ureditve ne Di imeli »evropskega tržišča«, temveč »evropsko tržišče pod gospostvom ameriškega filma«. Taka tržišča pa so dejansko sedaj že italijansko, deloma nemško in tudi francosko. Ce k vsemu temu dodamo še dejstvo, da nacionalna kinematografska produkcija kulturno in umetniško pada, potem zares ne vidimo, kakšno korist bi nam moglo, spričo sedanjega stanja, prinesti skupno kinematografsko tržišče, uresi ičenc po zamisli voditeljev A.N.I.C.A., ki se jim glede tega zelo mudi v upanju, da bi težave nacionalne kinematografske industrije rešili s perspektivo razširitve jejo strokovnjaki, bo ameriški poskusni pilot, Scott Cross. field, prvi človek, ki bo izvršil polet v sam vsemirski prostor in se bo od tam vrnil živ na Zemljo. Raketno letalo «X-15», s katerim se bo izvršil ta podvig, je poslednje letalo v seriji oX», seriji »hiperletal«, ki jih je proizvedla ta tovarna. Do sedaj je bilo najuspešnejše in najbolj znano letalo iz te serije ono, ki je nosilo oznako «X-2», s katerim je, pred nekako 15 meseci, nedavno ponesrečeni Crossfieldov kolega, kapetan Kineheloe, dosegel hitrost 3200 km na uro in višino okrog 40 km. Kar pa bo Crossfield dosegel z letalom »X-15», bo mnogo več. Naj-.večja hitrost tega letala bo znašala okrog 8000 km na uro, maksimalna višina, ki jo bo dosegel, pa bo znašala o-krog 320 km. To bo prvi »resnični« polet v vsemirje, ker je r.a tej ogromni višini ozračje bolj redko od največjih vakuumov, ki jih dosežejo v la-toratorjih, in se tamkajšnje ckolje prav gotovo ne razlikuje od vsemirskega. Zaradi tega «X-15» tudi ni \eč letalo v pravem pomenu te besede, ampak bi ga prej mogli smatrati za vsemirsko jaketo s posadko. Tako po svojem zunanjem videzu samem, kakor po konstrukciji, je to «hiperletalo» v ostalem prej podobno neki raketi, kot pa onemu, kar smo navajeni smatrati za letalo. Iz sredine njegovega trupa, ki je dolg ekrog 15 metrov, štrlita dve kratki krili, prav vso njegovo notranjost pa zavzemajo, razen majhne hermetično zaprte pilotske kabine, posebni rezervoarji, v katerih je neko posebno močno pogonsko sredstvo, ki ga sicer uporabljajo samo za rakete, in ki ga bo to letalo potrošilo že v prvih štirih minutah letenja. Letalo «X-15» bodo natovorili na velik bombnik, ki ga l>o odnesel na višino 15.000 metrpv. Na tej višini ga bo bombnik odvrgel in letalo bo že v dveh, treh minutah doseglo svojo maksimalno hi- notranjega tržišča, in v upa-1 n ju, da bodo našli nove kapi-'seg 0 Jvo'° . . tale, pa čeprav hi jih breme-1 tlo*f- °d ledaJ dal^e Pa bo nile resne hipoteke, | letelo brez pogona, po vztraj- Fižolčki t rs iSpisal in narisat Milko Bambič ■ .».*• ?■.*&*• *• rostnem zakonu, kakor kakšna topovska krogla. Njegovo letenje bodo urejale posebne elektronske kontrolne naprave. Živi pilot bo »stopil v akcijo« šele po kritičnem času, to je po vrnitvi v atmosfero. Vrnitev v atmosfero se bo morala izvršiti s fantastično točnostjo, pod določenim kotom, ker glavno vprašanje ni dosega rekordne višine in hitrosti, ampak določitev take parabole letenja, da «X-13» (kateremu ne bo moč v vse-mirskem prostoru na nobpn r.ačin menjati smeri, ker letalo ni moč upravljati v brezzračnem prostoru), prileti ponovno v atmosfero dovolj postopno, da se ne bi razletel na kose in da se ne segreje v tolikšni meri, da bi se, kot kakšen meteor, ne stopil in zgorel. Kadar se tako letalo giblje s tako ogromno hitrostjo. bi navpična vrnitev v atmosfero bila, po svojih fizič-rih posledicah, enaka trčenju navadnega letala ob betonski zid, a vstop v atmosfero, pri katerem bi segrevanje zaradi trenja z zrakom bilo hitrejše od zaustavljanja, bi prav tako pomenilo katastrofo, ker bi se v tem primeru *X-15» preprosto sto-p.l Zato ni nič čudnega, če se bo Scott Crossfield moral prepustiti robotom, da bodo oni upravljali letalo v prvem in najbolj kritičnem delu njegovega podviga. On bo prevzel upravljanje letala šele po tem kritičnem razdobju, to je, ko se bo «X-15» spet znašel v atmosferi. Ce bo živ dočakal ta trenutek, in če se ne bo onesvestil zaradi ogromnega povečanja lastne teže, ki ga bo povzročilo zaustavljanje, si bo mogel Crossfield čestitati, ker bo . tako pryi človek, ki je poletel v vsemirje in se od tam vrnil živ. Tako ostaja ta polet, kljub temu, da ga v vseh tiodrobnostih tako skrbno pripravljajo, še vedno velika neznanka. Knjiga za Indijanec -natisnjena v Ljubljani «Nitam Mekate-Okwanaieg» se glasi naslov knjige, ki jo hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici kot veliko redkost. Čeprav je bila natisnjena v Ljubljani že leta 1848, je ne zna prebrati nihče v Jugoslaviji, morda pa tudi v vsej Evropi. Knjiga je namreč napisana v jeziku indijanskega plemena Cipava, ki je živelo sredi minulega stoletja okrog severnoameriškega Gornjega jezera. Napisal jo je škof Baraga, ki je deloval kot misijonar med severnoameriškimi Indijanci. Baraga, ki ga nekateri ameriški avtorji imenujejo o-četa indijanske književnosti, je objavil mimo verskih in poučnih knjig tudi slovnico in besednjak jezika Cipava in več pomembnih del o seven neameriških Indijancih. Glej, tam koraka stražnik.! (tStražnik!» je vpil Fižolček. Toda ta je nekaj brundal iti ni slišal nič- «Da bi splezal nanj? Saj me prej potepta!« je razmišljal Fižuiček. «Toda vsak trenutek je odločilen!« Fižolček je tvegal. Pognal je ščurka tik mimo čevlja in — hop! — na stražnikove hlače. Ščurek pa je prišel preblizu podplata in — brrr! — takoj ga je bilo konec. Ubogi avto! T raTi — Veseli me, da si odpustil tajnico in si omislil novo pisalno mizo' HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3 do 20. 4.) Čakajte na ugoden trenutek za uresničenje svoiih nad. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Posvetujte se s prijateljem glede važnega vprašanja. DVOJČKA (od 5. do 22. 6.) Našli boste zadoščenje v čtivu in Študiju. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ni se vam bati tekmecev: predobro ste zapisani v njenem srcu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ravnajte tako, da vašega zadržanja ne bodo mogli kritizirati. DEVICA (od 23. 8. do 24. 9.) Dan je zelo ugoden za u-resničenje načrta, ki ga imate v mislih. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Našli boste pomoč in razumevanje med svojimi pri. jatelji. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.) Naj vas lvhek uspeh ne navduši preveč; za popoln uspeh je potrebna vztrajnost, STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) Ravnajte po svoji vesti in našli boste pomirjenost. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Mogli boste spoznati bolje neko osebo, ki vam jo pri srcu VODNAR (od 21. 1. do 1*. 2.) Pomoč, ki jo boste dobili, bo manjša kot' ste pričakovali. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.> Sprejmite del odgovornosti v poslu, ki vam bo nanesel precejšnje zadoščenje, tnoriško-beneškt dnevnik Danes na županstvu sestanek svetovalcev zaradi SAFOG Danes popoldne ob 18. uri se bodo sestali predstavniki vseh političnih strank v go-liškem občinskem svetu in proučili vprašanje SAFOG. Sestanek bo na podlagi soglasne odobritve predloga župana dr. Bernardisa, naj se zaradi zelo različnih stališč na seji občinskega sveta v sredo zvečer skličejo predstavniki občinskega sveta, da se pogovorijo, ali naj se pošlje v Rim delegacija občinskega sveta, da bi posredovala pri pristojnih oblasteh, ali naj se sprejme primerna resolucija, ali naj se napravi kakšen drug korak, ki bi podprl akcijo, ki so jo do sedai vodile samo sindikalne organizacije za obrambo delovnega mesta v SAFOG. Kakor smo že včeraj napisali, KD ni naklonjena pošiljanju delegacije v Rim, ker bi s tem «ne kazali zaupanja v obljube vladnih oblasti za modernizacijo livarne*. Predstavniki vseh ostalih političnih skupin pa so izrazili odločno prepričanje, da mora občina takoj nekaj napraviti. Kaj bodo danes sklenili predstavniki občinskega sveta: ali bo sprejeta Calderini-jeva (KD) teza, ali zahteva celotne opozicije. Izid bo v veliki meri odvisen od župana, ki je na seji občinskega sveta v sredo pokazal, da mu «mladi demokristjani* niso preveč pogodu. «»------- Po volilni zmagi v Ronkah Zahvala PSI volivcem Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI poroča, da se je v sredo sestal izvršni pokrajinski odbor socialistične stranke in da so člani izrazili svoje zadovoljstvo nad sijajno zmago liste »Alleanza socialista* v Ronkah ter izrazili zahvalo tovarišem in simpatizerjem, ki so pripomogli do zmage, in volivcem, ki so oddali svoj glas demokratični listi, ki bo znala s svojimi svetovalci izvesti volilni program v dobrobit vseh občanov. Vojak -«»—--dezertiral in pobegnil v Jugoslavijo Letošnjega 5. avgusta je 27-letni Francesco Antonio Por-retta iz Catanzara ilegalno prekoračil državno mejo v bližini Šempetra. Na drugi strani meje so ga aretirali jugoslovanski policisti, ki so ga po nekaj dneh vrnili italijanskim oblastem. Porretta je bil zbežal v Jugoslavijo, potem ko je dezertiral od svojega vojaškega oddelka v Florenci, kjer je služil vojaški rok. Forretto so medtem zaprli zaradi dezertiranja v vojaški zapor in bo moral v prihodnjih dneh odgovarjati pred vojaškim sodiščem v Padovi za-ladi tega dejanja. Včeraj pa je bil na goriški sodniji obsojen na dva meseca zapora in 10.670 lir kazni zaradi nedovoljenega prestopa državne meje. ■ «»------ Neroden padec Števerjanke Ob 17. uri so včeraj z rešilnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 84-letno Karlino Rožič, vd. Grau-ner iz Steverjana. Pridržali so jo na zdravljenju zaradi močnega udarca, ki ga je dobila na glavi, ko je nerodno padla na domu. Ozdravela bo v petih dneh. Pregledovanje žarometov pri prometni policiji 60 odstotkov žarometov ne deluje pravilno Pregled se opravi največ v 20 minutah 'OTZ. Pregledovanje žarometov pri goriškem poveljstvu prometne policije pri Standrežu je pokazalo, da je okoli 60 cdstotkov avtomobilskih žarometov nepravilnih, v sredo, ki je bil prvi dan akcije «o-peracija žarometi*, so tehniki pregledali skupno 114 avtomobilov, od katerih jih je 45 imelo pravilne žaromete, trije so bili povprečni, 66 pa jih je bilo nepravilnih. Postopek poteka zelo naglo (s čakanjem in pregledom se zamudi od 15 do 20 minut), ker si avtomobilisti lahko pri avtomobilskem klubu in pri nekaterih bencinskih črpalkah rezervirajo čas, da pridejo takoj na vrsto. 2e prva dva dneva sta pokazala, da vlada za pregledovanje žarometov med avtomo- tiimmiiiiiiiiimiuiiiiiiimimiiiiiiiiniiiiniiiiiim . Še o krvavem dogodku v Ronkah ■v Zena opisala napad svojega umobolnega moža tilskimi lastniki veliko zanimanje, kajti vsi se zavedajo, da jim utegnejo nepravilno delujoči žarometi povzročiti hude neprilike. Od včeraj dalje so zaposlili še nekaj oseb, da pregle dovanje ne bo povzročalo nepotrebnega čakanja. Akcija se zaključi v nedeljo opoldne. «»—— V nedeljo «poroka dneva* V nedeljo ob 10. uri se bosta v goriški cerkv' Srca Jezusovega poročila Franca Bo-nazza in Dino Romnno s Trži-škega. Zmagala sta na natečaju tržaškega velesejma «Kro-rajmo ljubezenske sanje*. Za priči bosta goriški in tržiški župan. Po poroki bo za novo-poročenca zakuska v zgornjih prostorih kavarne pri Verdijevem gledališču. Otroci • žalostnem dogodku nič ne vedo Alma Pieri, žena Avelia ču) pri zdravniku, je mogoče Laurentija, ki je pred dnevi sklepati, da že takrat ni bil skoraj podlegla hudim poškod- povsem normalen. bam, ki jih ji je povzročil. »i----- njen mož z zidarskim kladivom, je včeraj, ko je za nekaj trenutkov prišla k zavesti, povedala, kako je prišlo do tako tragičnega dejanja. Alma je povedala, da se je nenadoma zbudila iz spanja in zagledala poleg sebe moža z orodjem v roki. Meni nič tebi nič jo je pričel tolči po glavi. Zena se je poskušala oraniti, toda pred moževo ihto ni bilo pomoči. Padla je s postelje z orodjem, ki je bilo zapičeno v glavo. Laurenti je potem sobo zaklend. da bi prizora ne videti otroci, in odšel na poveljstvo orožnikov, kjer je povedal, da «je ubil svojo ženo*. Medtem je pritekla ženina cestra Mirella, ki je pocukni-la, pri hudih Alminih bolečinah, orodje iz glave. Trije o-troci o žalostnem dogodku nič ne vedo. * •. ... < Laurenti je v norišnici in ga psihiater sploh ne more spraševati, ker je še vedno v zelo slabem duševnem stanju. Ker je bil pred kakšnimi 15 dnevi (Laurenti dela na žerjavu v CRDA v Trži- IlltlMIiiimitiiiiiililliHtiiiiiiiliiiiiilliiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiMliiilimilllllllllliiiillHlillilHilltl Izpred goriškega sodišča Za krajo motociklov 5 mesecev Vozila je kradel bolj za zabavo kot iz potrebe Letošnjega 23. marca so o-rožniki v Zdravščini našli zapuščeno lambreto in dva kosa obleke. Ugotovili so. da je bila lambreta last Goričana Sergia Marinija in da mu je bila ukradena v Gorici pred nekaj dnevi, kosa obleke 'pa sta bila last 19 letnega Massima Gregorija iz Zdrav-ščine št. 61. Orožniki so opazili tudi, da se je pred nekaj dnev' Gre-gori vozil s težjim motoci- klom znamke »Matchless 350» in to jim je postalo sumljivo, ka^i vedeli so, da Gregori ne dela in da nima toliko denarja, da bi si lahko dovoljeval vozarjenje s takim motoci- klom. Pridržali so ga in ga zaslišali in ugotovili po dolgem obotavljanju zaslišanega, na je tudi motocikel matchless ukradel v Gorici. Motocikel je bil last Miloša Maraža s Tržaške ceste. Gregori je izjavil, da ni ukradel motociklov, da bi ju prodal, ampak zato, da bi se nekoliko vozaril z njima. Ker so sodniki ugotovili, da je bil Gregori zapleten v sličen primer in tudi že obsojen zaradi kraje osebnega avtomobila aprila 'etos, ko je skupno z dvema prijateljema šel v Miramar, kjer so jih ulovili orožniki, so ga obsodili za krajo dveh motoci- Vozni red avtobusov Gorica, Dol, Trst; ob delavnikih iz Gorice ob 7.15 in ob 13.80, iz Trsta ob 13. in 19. uri, ob praznikih iz Gorice ob 7-30 in 13. uri, iz Trsta ob 12.30 in 19.30. Gorica, Doberdob, Tržič; samo ob delavnikih iz Gorice ob 7. uri in 18.45, iz Tržiča ob 7.50 in ob 17.25. Gorica, Krmin, Čedad; ob delavnikih iz Gorice ob 8. u-ri, 12.30 in 17. uri, iz Čedada ob 8. uri, 12. uri in 13.45, ob praznikih iz Čedada ob 12.45, iz Gorice ob 18. uri. Gorica, Oslavje, Steverjan: ob delavnikih iz Gorice ob 7. uri, 12.30 in 16. uri, iz Steverjana ob 8.35, 14.05 in 17.35; ob praznikih iz Gorice ob 14.30, 18.30 in 22. uri, iz Steverjana ob 15. uri, 19. uri in 22.30, Gorica, Grojna, Steverjan: cfc delavnikih iz Gorice ob 7. uri, 12.30, 13.30 in 18. uri, iz Steverjana ob 7.30, 13. uri, 1415 in 18.30, ob praznikih iz Gorice ob 15.30 in 17.30, iz Steverjana ob 16. in 18. uri. Gorica, Solkan; samo ob delavnikih iz Gorice ob 9. uri, 11.30, 16.30 in 1830, iz Solkana ob 7.30, 11., 14. in 18. uri. Gorica, Šempeter, Vrtojba samo ob delavnikih iz Gorice ob 9. in 14. uri, iz Vrtojbe ob 9.30 in 16. uri. Gorica, Steverjan, Medana, samo ob delavnikih iz Gorice ob 7. uri 12.30 in 16. uri, iz Medane ob 8. uri, 13.30 in 17. uri. Trbiž, Bovec, Tolmin, Gorica, vsak dan iz Trbiža ob 5.15, iz Gorice ob 16.30, če je blok na Predilu zaprt (pozimi) pa iz Bovca ob 7. uri ir. iz Gorice ob 16.30. «»------- Huda nesreča v Ločniku V bolnišnico Brigata Pavia to včeraj pripeljali z rešilnim avtomobilom 18-letnega vajenca Giorgia Breganta in 59-letno Sabino Fanea iz Ločni-ka. Oba sta si pretresla možgane in se poškodovala po glavi pri nesreči, ki se je pripetila na trgu v Ločniku, ko je Bregant povozil žensko z klov na 5 mesecev in 10 dni motorjem. Oba ponesrečenca zapora ter na plačilo 4.000 lir so sprejeli na opazovatni od-kazni in sodnih stroškov, delek. Picech podlegel poškodbam Danes ob 14. uri pogreb ob spremstvu gasilcev 48-letni Luigi Picech, ki se je v sredo popoldne smrtno ponesrečil na Oslavju je bil po poklicu gasilec in je gradbena dela vršil v prostih u-rah, da bi si kaj prislužil. Bil je že dvajset let dodeljen go-riškgmu oddelku gasilcev. Pogreb bo danes ob 14. uri iz bolnišnice Brigata Pavia najprej do cerkve v Podturnu, nato pa do glavnega pokopališča. Na pogrebu bo prisotna tudi častna četa gasilcev. «»---------------- Drevi predavanje o impresionističnem slikarstvu Danes zvečer ob 18.30 bo v dvorani Petrarca predavanje o impresionističnem slikarstvu, ki ga bo imel ravnatelj arheološkega muzeja v Čedadu prof. Carlo Mutinelli. Predavanje prireja zavod za kulturne prireditve »Citta di Go-rizia*. # » # Včeraj so na goriški sodniji, oprostili, ker ni obtoženec zakrivil dejanja, 59-let-nega Lojzeta Kodermaca iz Podgore, ker je letošnjega 19. julija razdeljeval ob 5.30 zjutraj pred livarno SAFOG letake Komunistične partije o krizi na Srednjem vzhodu. Goriški prefekt je bil prepovedal širjenje teh letakov. «»---------------- Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Grešno deale*, B. Bardot in J. Gabin, mladoletnim vstop prepovedan. VERDI. 15.15: »Nesrečniki*, po romanu Victorja Hugoja, igrata Jean Gabin in Da-nielle Delorme. Barvni film v cinemascopu. VITTORI A. 17.00: «1940. Ogenj v puščavi*. Dokumentarni film o vojni v Afriki. CENTRALE. 17.00: «Mož z dokolenkami*, A. Valli. MODERNO. 17.00: «Miss spo-gliarello*, M. Allasio. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje v«s dan in ponoči lekarna Kuerner. Kor-zo Italia 4, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na gor;škem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 17 stopinj ob 12. u-ri, najnižjo pa 13,2 stopinje ob 7.30. Izredno zasedanje italijanske kolesarske zveze Kolesarski program UVI za mednarodno sezono 1959 Ta program bo predložen kongresu v Zuerichu v odobritev RIM, 13. — Danes se je v Rimu začelo izredno zaseda, nje Italijanske kolesarske zveze UVI, na katerem bodo razpravljali predvsem o osnutku mednarodnega kolesarskega programa za leto 1959, katerega bo nato UVI predložila kongresu, ki bo zasedal v Zuerichu 28. 11. 1958. V programu so posebej dirke za profesionalce in diletante: PROFESIONALCI: 22. - 27. II. II. dirka po Sardiniji; 1. marca X. dirka Sassari-Cagliari; 8. marca Milan - Turin; 19. marca Milan - San Remo; 22. marca Milan - Mantova; 30. marca Dirka za veliko nagrado Evrope; 29. marca Dirka po provinci Reggio Calabria: 5. aprila 1. kvalifikacijska dirka za absolutno prvenstvo: dirka po Campagniji; 19. aprila 1. kvalifikacijska dirka za absolutno prvenstvo: dirka po Toskani; 29. aprila do 7. maja 10. c;-klomotoristična dirka za veliko nagrado narodov; 10. maja 14. dirka za veliko nagrado industrije in trgovine; 17. maja 2. trofeja #Tendi-collo Universal*: 23. maja do 16. junija Dirka po Italiji; 21. junija 3. kvalifikacijska dirka za absolutno prvenstvo: dirka po Romagni; 26. julija 4 kvalifikacijska dirka za absoiutno prvenstvo: dirka za pokal Bernocchi; 15. avgusta 4. dirka Milan-Vignola; 23. avg. Dirka za veliko nagrado «Corriere dello Šport*; 25 avg. do 30. avg. Dirka dveh morij; 6. sept. Dirka po treh dolinah Varesine; 13 sept. 49. kolesarska dirka po Piemontu; 27. sept.: Absolutno prvenstvo: dirka po Laziu; 4. okt. 43. dirka po Emiliji; 18. okt. Dirka po Lombardiji; 4 nov. 28. trofeja Baracchi. CIKLOKROSI: 7.12.1958 Dirka za vcl;ko nagrado Aldo Galletti; 28.12.1958 2. dirka za veliko nagrado sv. Štefana; 6. jan. 1959 Mednarodni ci-klokros; 1. febr. 1959 Italijansko prvenstvo v ciklokrosu. DILETANTI: 15. marca Dirka za 37, pokal F. Caldirola; 22. marca Otvoritvena dirka za veliko mednarodno nagrado; 3. maja Dirka za veliko nagrado «Mattino Šport*; 16. junija Milan - Rapallo; 5. julija Italijansko prvenstvo diletantov; 12. julija Dirka za trofejo Alcide De Gasperi; 19. julija Dirka za veliko nagrado Mocchetti; 16. avg. Krožna dirka Chi-gnolo (Pad); 23. avg. XI. dirka za pokal mesta Camaiore; 27. - 30. avg. Dirka za »Zlato kolo*; 6 sept. Dirka za 10. pokal Legler; 13 sept. Dirka po Toskani: 17". do 27. sept. Finalna dirka San Pellegrino; 11 okt. 14. dirka za veliko nagrado usnjarske industrije; 25. okt. 33. mala krožna dirka po Lombardiji. Stanovanjsko vprašanje in olimpiada 1960 v Rimu RIM 13. — Uradne agencije, katerim so olimpijski odbori raznih držav, ki so članice mednarodnega olimpijskega odbora, poverili prodajo vstopnic za stadione in rezervacijo bivalič za turiste, so začele s svojim pripravljalnim delovanjem in sc tudi že sporočile provizorične podatke o številu rezervacij. Olimpijski stanovanjski urad pokrajinske u-stanove za turizem, ki se u-kvarja s tem delikatnim pro- blemom, je doslej prejel že 40 tisoč rezervacij, od katerih največ iz Argentine, Švice, ZDA in Nemčije. Te številke se bodo seveda še bistveno spremenile, vendar pa je na njihovi podlagi že mogoče predvidevati, kolikšen bo dotok tujcev v Rim med olimpijskimi igrami 1960. K temu je treba dodati da je isti urad doslej prejel tudi kakih 5000 rezervacij za poste, lje, ki so jih poslali privatniki ter razne potovalne agencije. Seveda gre za rezervacije, katerim bo mogoče zadostiti le v okviru kapacitet Rima samega in pa v okviru razpoložljivega števila vstopnic za razne stadione. Seveda pa se ra-zei na zmogljivost hotelov mnogo računa tudi na kam-pinge in da pripravljenost me. ščanov in privatnih ustanov, da dajo turističnemu uradu na razpolago čimveč prostih pri-i, itnih sob. TENIS Schmidt in Lundquist premagana v Avstraliji ADELAIDE, 13. — V polfinalu posameznikov teniškega prvenstva južne Avstralije sta bila izločena oba švedska i-gralca Schmidt in Lundquist, ki sta v četrtfinalu pripravila veliko presenečenje z izločitvijo favoritov Cooperja in Fraserja Schmidta je sedaj premagal Mal Anderson s 6:2, 6:1, 6:2, Lundquista pa drugi Avstralec Emerson s 7:5, 6:4, 6:3. AVTOMOBILIZEM Izjave Stirlinga Mossa v zvezi s formulo 1 LONDON, 13. — Britanski pilot Stirling Moss je izjavil, da se bodo marca 1959 v Se-bringu (ZDA) ali pa maja 1959 v Montecarlu sestali vsi najvažnejši piloti na svetu in razpravljali o novi formuli za avtomobile za «Veliko nagrado*. Ko je komentiral včerajšnje iz ave, ki jih je dal pilot Har-ry Schell med svojo tiskovno konferenco v Parizu in med katerimi je Schell zatrdil, da bodo profesionalni piloti in konstruktorji avtomobilov verjetno ustanovili lastno zve. zo za organiziranje dirk v znak protesta proti saiepu meunu- PRIPRAVLJALNI ŠPORTNI ODBOR obvešča vse zmagovalce in drugoplasirane na tekmovanju »Prvega slovenskega športnega dne v Trstu*, da bo razdelitev nagrad in diplom v soboto 15 t. m. ob 20.30 v prostorih društva Sl. Škamperle* pri Sv. Ivanu. rodne športne komisije glede omejitve cilindraže avtomobilom formule št. I na 1500 cmc, je Moss dejal; »Nič še ni bilo sklenjeno v tej zvezi. Harry bo svoje stališče obrazložil na sestanku v Sebringu ali v Montecarlu, kjer bodo tudi o-stali povedali svoje mnenje n formuli 1. Sele nato *~omo videli, kakšne ukrepe bomo sprejeli.* PRVENSTVO REZERV Triestina B - Treviso B odloženo zaradi dežja Triestina B bi mo-ala včeraj popoldne odigrati tekmo za prvenstvo rezerv s Trevi-som B v Trevisu. Obe enajsterici sta bili ob 14.30 pripravljeni za nastop, toda spd-nik je sporazumno z obema kapetanoma zaradi močnega dežja in neuporabnosti igrišča srečanje odložil. Kakih 20 minut pozneje sta prišli enaj-storici kljub temu na igrišče, da bi odigrali vsaj prijateljsko trening-tekmo, a sta morali po nekaj minutah tudi to prekiniti. Titularci razen Bandinlja in Brunazzija, ki sta odpotovala v Treviso skupaj z rezervami, so včeraj počivali. Zdravstveno stanje Masseija se ie precej izboljšalo, vendar pa je njegov nastop v nedeljo proti Bologni še kljub temu negotov. Danes bodo imeli titularci na občinskem stadionu zadnji trening pod vodstvom trenerja Olivierija. v soboto pa bodo odpotovali v Bologno. Lep obračun italijanskih plavalcev v L 19j? Seznam potrjenih plavalnih rekordov Med potrjenimi sta tudi dva rekorda Tržačana Bianchija, ki ju je dosegel v Splitu RIM, 13. — Predsedstvo italijanske plavalne zveze FIN je potrdilo naslednje rekorde, dosežene v letošnjem letu: KATEGORIJA OTROCI: Deklice: 50 m prosto: 24.8.58, Acqua-cetosa, Cristina Pacifici (La-zio) 31”5. Dečki: 50 m metuljček: 31.8.58, Turin, občinski bazen, Raffaele Maržo (RN Torino) 32”6. Štafeta 4x50 m mešano: 29. 9.58, Acquacetosa, Rim (De Persio - Pace - Sabbatini -Valle) 2’20"8. ABSOLUTNI IT. REKORDI: zenske: 400 m mešano: 29.9.58, Ac- IIIIIIIIIIIIMIHIHIimillllllllflllltllHIIIIIIIIIIItmtiailHIIIIimilllHIIlllIlllHlltlllllllllllltiMiliHiiii Med Anglijo, Francijo in Italijo Koordinacijski odbor prof, nogometnih zvez Organizatorji upajo, da se bodo odboru pridružile še druge evropske zveze LONDON, 13. — Med profesionalnimi nogometnimi zvezami Anglije, Francije in Italije je bil v minulih dneh med obiskom v Italiji predsednika in tajnika angleške profesionalne zveze Joea Ri-chardsa in Alana Hardakerja ustanovljen koordinacijski odbor. To je na sestanku voditeljev angleških klubov v Liverpoolu sporočil predsednik Richards, ki je tudi pojasnil, da sestavljajo odbor predsedniki vseh treh zvez. Richards je izrazil upanje, da se bodo odboru pridružile tudi druge evropske zveze tako da bo prišlo do močne organizacije, katere naloga bo varovanje interesov klubov in igralcev. Voditelji angleških klubov, ki so prisostvovali sestanku v Liverpoolu, so ustanovitev tega koordinacijskega odbora odobrili. SMUČANJE Walt Disney bo vodil ceremonial v Squaw Valleyu SQUAW VALLEY, 13. - Walt Disney je sprejel funkcijo predsednika ceremonialnega odbora VIII. zimskih o-limpijskili iger, ki bodo v Squaw Valleyu v Kaliforniji od 18. do 28. februarja. To vest je sporočil predsednik organizacijskega odbora Prentis C. Hale. Disnev bo vodil pripravo in izvedbo ne-, katerih slikovitih manifestacij, med katerimi tudi otvoritveno in zaključno svečanost olimpiade. Vodil bo dekorativno plat manifestacij na vsem področju Squaw Valle-ya in na bližnjih področjih. Organiziral bo tudi izvedbo tradicionalne štafete z olimpijsko baklo in celotni glasbeni program. NOGOMET Italija - Nizozemska diletanti 16. marca v Rimu RIM, 13. — Italijanska nogometna zveza je zaključila pogajanja za srečanje diletantskih reprezentanc Italije in Nizozemske Tekma bo odigrana v četrtek 19. marca 1959 v Rimu. Ob tej priložnosti bo tudi u-radna otvoritev novega stadiona Flaminio. «»------- Petris bo igral ' FLORENCA, 13. — Petris, bivši član Triestine, bo v nedeljo debutiral v vrstah Fio-rentine v letošnjem prvenstvu proti Padovi. Trener Fioren-tine je za tekmo v Padovo določil naslednjo postavo: Sarti; Robotti, C^stelletti; Chiappella, Cervato, Orzan (Carpanesi); Hamrin, Lojaco-no, Montuori, Segato, Petris. OSLO, 13. — Norveška nogometna zveza je sklenila poslati na olimpiado v Rim tu di nogometno reprezentanco. KOLESARSTVO «6-dni» v Parizu PARIZ, 13. — Trojica An-quetil - Darrigade - Teruzzi (Francija - Italija) je zmagala na 6-dnevni kolesarski dirki v Parizu. Vrstni red: 1. Anquetil - Darrigade - Teruzzi (Fr.-It.) 387 točk; 2 Carrara - Leuffle-ben - Rossi 368; 3. Brun - Ferlini - Forestier (Fr.) 342; 4. Roth - Pfenninger - Von Buren (Šv.) 325; 5. Poblet - Bo-ver - Timoner (Šp.) 282; 6. Coppi - Batiz - Plattner (It,-Arg.-Šv.) 239; 7. Gauthier - Blusson - Andrieux (Fr.) 230; 8. Boher - Oarone - Varnajo (Fr.) 157; 9. Jaffre - Regent -Fuggi (Fr.) 145; 10. Vameu'in - Pavard - Meneghini (Fr.) 138; 11. Mollec - Ledissez (Fr.) 94: 12. P'aza - Oarmier - Le-moine (Fr.) 83; 13. Scodeller-Tablinski (Fr.) 44, quacetosa. Anna Beneck ( zio) 6’19”7. Split, 100 m prosto- 4. £58, ^ Alessjndra Valle (RN li) r08”6. 410.58 ino m metuljček. * Spiit Paola Saini (Laz' in 18”6. 4 Štafeta 4x100 m Pr0!"L,v() 10.58: Split. drzav"°ini . Val- (Veschi - Hruška - San« le' 4’41”2. -;ano: štafeta 4x100 m m««, 5.10.58, Split, državno m < (Faidiga - Zennaro -Valle) 5’15”8. , KATEGORIJA JUNIOBJI- Mo8ki: . 17 a 58 Turi"’ 800 m prosto: 17.8.9 ■ ^ občinski stadion. hz Savia (Fiat) 10'2n 5. . n„; štafeta 4x100 m »esdior,, 7.9.58, Turin, občinski Fiat (Canonico - Lenti -Savia - Misgur) 4» 400 m prosto: SaVii občinski stadion, Del (Fiat) 4’55”6. , . jj. š.afeta 4x200 m pro81«,.^ 9.58, Turin, občinski RN Torino (Bassi - g**11*1' - Pelizza - Biglia) »*' *,'s )00 m metuljček. Luongo Acquacetosa, Enzo (Roma) 1T2’’9. Split. 200 m prosto: i }' Bruno Bianchi (Tries in 12”8. gplit, 400 m prosto: 5 Bianchi (Triestina) Zenske: 410.5*. 10O m metuljček- d.jj-O, Split, Beneck (Lazio) SMl’CANJE_ Sailer bo tekmoval INNSBRUCK, 13. čarš>» pijski in svetovni gajler prvak Avstrijec Tom jV0. se je premislil v zvez jim sklepom, da leto mreč tekmoval. Te dni )e iar»k<> obvestil avstrijsko sn sj;up-zvezo, da se bo ude le ^ nega treninga drzavn ^ ^ prezentanc. ki ho 0 i,rajini 22. novembra v e Weiszesee. ivstrU- INNSBRUCK, 13- " ,e i* ska smučarska zveza . . za-nes sporočila, da s®. gajler-man vsi napori, da « V ju ohranili status ana** « liga ho po vsej verjetno*" gubil. Odgovorni urefluit* STANISLAV RBN”?. V* Tiska Tiskarski zavod z'* Ktitc na 'jut umi predvaja danes 14. t.m. z začetkom ob 1*. uri barvni t'1® K«« Randofpb SCOTT uisHMfiira ••v.** «Sedmi konjeniški polk» (7.0 cavalleria) OhctAuHtd 23. «Kdaj ga boš izročil v prave roke?* je vprašal hetman. «Kdaj bo zvedel, da sem za Ukrajino pripravljen na vse, tudi boriti se pod njegovim poveljstvom, ki ga sam po sebi sicer ni zmožen?* «Mar ne veš,* je dejal čečevik, «kdo ga bo duhovno vodil pri tem poveljevanju in kdo bo tega duhovno vodil, ki mu bo za takega svetovalca? No, tam se bo najprej bralo tvoje pismo. Predal ga bom prav brž, ko obhodim svojo pot. Niti ure ne bom zamudil, moj hetman, se lahke zaneseš, če pa ne pojde po sreoi, če bom čutil, da bi pismo utegnilo biti odveč, ga bom uničil, bodi le brez skrbi. Tako bo, kakor da ga nisi pisal. Vstal je. Na moč ganjena ob tem prizoru se je Maruška pognala k svojemu velikemu prijatelju. »Poljubi roko, ki je napisala to pismo,* je dejal čečevik. »O, kako rada!* je vzkliknila Maruška. Obrnjena k het-manu je dodala: »Nema sem, če on hoče, gluha, če me prosi, rta vse pozabim, ko mi da znak, ljubim in spoštujem vse, kar ljubi in spoštuje on!» Prijela je za roko velikega hetmana, preden Ji jo je mogel odtegniti in pritisnila nanjo spoštljiv poljub. »O, tebe ima pa nekdo rad,* je dejal veliki hetman ČGČBviku »'rudi tebe,* je odvrnila Maruška, »tebe ima rad moj veliki prijatelj in mi vsi, ker ljubiš Ukrajino.* Hetman ju je povedel do vrat in tam so se poslovili. Zadnje njih besede so bile: »Vse za Ukrajino!* Pustila sta velikega hetmana, ki je obstal zamišljen na pragu. Krenila sta proti mestnim vratom. Ulice so bile samotne. Po majhnih sadovnjakih je bilo vse polno belo cvetočih češenj. Iz daljave se je slišalo mirno šum-ljanje reke. Po kakšnih sto korakih se je Maruška obrnila in pogledala proti hiši velikega hetmana. še je bil tam na pragu kot velika senca. Zamišljeno je gledal za njima. V dremavi svetlobi se mu je obraz komaj videl. Vsa njegova postava pa je dala slutiti, koliko trpi. Maruški je srce začelo močneje biti: «Ali bo ta mogel ubraniti Čigirin?* je vprašala velikega prijatelja. «Da, če ga že napadajo. Toda naši sovražniki imajo lažjo pot, kot da bi s silo zavzemali naša mesta.* »Toda, če ga pa le napadejo?* «Pobiti bi se pustil, raje kot bi predal mesto.* «Zatrdno sem vedela,* je dejala navdušeno in plosknila z rokami. Zdaj nista hodila po istih ulicah kakor prej, ko sta prihajala. Čečevik si je mislil, da bi si bilo dobro ogledati tudi druge predele mesta. Na videz je bilo mesto mrtvo in brezbrižno. A približno vsakih sto korakov ste lahko naleteli na nekaj pravih hrustov, ki se niso po golem naključju znašli ravno na teh mestih, od koder je bilo mogoče opazovati na vse strani. Ti ljudje so ju brezbrižno pustili mimo, a kmalu so jima bili zopet na sledi in šli so za njima, kot bi vohali. Naposled pa so se mogli prepričati, da gresta naravnost svojo pot. Eden med njimi, ki je videl to veliko godčevo postavo, je pristopil in ga zvedavo pogledal v obraz. Maruško Je kar pretreslo. »Predrzen ali vsaj nepremišljen,* je dejala tiho velikemu prijatelju, »videti je, da ne pozna nevarnosti kot slepa muha * «Kakšen radovednež je bil,* je dejal Čečevik, «pa ni imel slabega namena. Ti Cigirinci so fantje od fare, sli bi v boj, kot bi se šli sprehajat.* Ko sta naša popotnika prišla do mestnih vrat, je vstal pred njima, kot bi iz zemlje zrastel velikanski kozak. Imel je kaka dva sežnja dolge brke in zastavil jima je pot, kot bi se postavil pred njiju pravi zvonik. »Katera je vajina pot, očka?* je vprašal, «Pot poštenih ljudi, moj junak.* »Kam gresta?* »K poštenim ljudem.* »To ime ni vselej za tiste, ki se z njim ponašajo. Utegneta naleteti na hudobneže.* »Ce bi se človek zmeraj bal volka, bi si nikoli ne upal v gozd in ne bi prišel do jagod.* «Ko bi bil jaz kozak priljudnejše vrste, častitljivi pevec, bi te poprosil, da bi mi zapel kakšno pesmico in to bi me zelo razveselilo, ker mi je petje zelo pogodu. Tako sem pa boječ kot kmečka nevesta in se ne upam prositi.* Maruška je hotela natančneje videti tega »boječneža*, a korenjakova glava je bila tako visoko, da je videla le tiste znamenite brke, ki so mu visele po obeh straneh kot dva snopa. »Boječ praviš, da sd,» je odgovoril Čečevik, »pa se poskušaj ohrabriti. Kaj naj ti zapojem?* »Zapoj mi kar koli!* Godec je polglasno zamrmral tale pripev: »Nikar ne spite, tudi ponoči ne! Ponoči hodijo volkovi okoli. Ce nočete, da vas zahrbtno napadejo, morate bedeti, takrat, ko vse spi.* «Tvoja popevka mi ugaja in ima svoj pomen,* je dejal boječnež, »lahko greš. Dejal sem si, ko sem te pred nekaj urami brez besede spustil v mesto, da bom preizkušal tvoj glas, ko se boš vračal.* »Stražil je, stražil je,» si je dejala zadovoljno Maruška, «vrata niso bila zapuščena. Dobro je to!» Onstran vrat se je pot odvijala kot črna kača po zeleni preprogi. Tisto noč so slavčki peli kot za stavo po čigirin-skih vrtovih. »Zori pojejo in tudi upanju,* si je mislila Maruška. XV. poglavje SREČANJA Tihega in prijetnega večera dva tedna po čečevikovem razgovoru z velikim hetmanom se je stari godec s svojo Antigono počasi bližal požgani vasi. Njegovo in Maruškino potovanje ni bilo veselo popotovanje. Videlo se jima je, da si ne dovolita časa niti za potrebne g{<£jA okrepčilo. Oči s temnimi kolobarji so jima vročično s j 0 Obraz jima je ožgalo sonce in obleko sta imela vso P* Njune ustnice so bile izsušene in noge razboljene. ye>* »To pot se pa res nisem mogla premagati! Ne smela zakričati,* se je opravičevala ,, leg* Ta ♦No,* je dejal Čečevik, »v tej požgani vasi zaran bo nič hudega. Nihče te ni mogel slišati, otrok moj- bova, če si za to.» ld Za večerjo sta imela kruh, sol in vodo. veSeL. Kaj Pa je Maruško privedlo do tega, da Je , anrušeP*/ vzkliknila? Kakšen zaklad je videla v tem na pol v"LedO. vodnjaku? (Nadaljevanje **