Glasilo kolektiva izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 2500 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik: Franjo Cevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (št. 421-1/72, z dne 16.7. 1974).
Umrl je naš dragi, najljubši tovariš TITO a v naših srcih še živi in bo večno živel
Dnevi v mesecu maju niso bili le slovo od predsednika Tita, ne le žalovanje za nenadomestljivim, prvim tovarišem. V vsej žalosti, presunjenosti in prizadetosti so bili tudi dokaz našega dostojanstva, s katerim premagujemo bolečino, dokaz odločnosti, da nadaljujemo delo in pot, ki nam jo je začrtal in utrl tovariš Tito.
To silovito enotno občutje in voljo je bilo moč čutiti povsod, na žalnih zborih, na utišanih cestah, pri delu, vsak trenutek. Bolj kot kdajkoli čutimo, kako Tito ni bil le naš. Njegov odhod je izguba za vse delavstvo, za ves napredni svet. In prav zato sprejemamo zavestno našo odgovornost za današnji in jutrišnji dan, odgovornost dedičev bogate, a močno zavezujoče dediščine. To terja še večjo dejavnost vseh nas, da bomo sproti in povsod nadaljevali, kar smo si postavili pod Titovim vodstvom.
DELAVCI »INGRADA«:
Nadaljevali bomo po Titovi poti
meljnih organizacij in delovne organizacije. Zbranim je o življenju, liku in revolucionarnem delu tov. Tita govoril predsednik predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata Jože Mešl. Na koncu zbora je koordinator za aktivnost ZK v naši delovni organizaciji Bogdan Filipčič prečital žalni telegram vseh delavcev GIF Ingrad Celje, ki smo ga poslali CK ZKJ — predsedstvu SFRJ — predsedstvu CK ZKS in predsedstvu SRS. V telegramu je izražena neizmerna bolečina delavcev Ingrada ob
Tito je kot generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije vzgojil komuniste in partijo, da je bila sposobna dvigniti zatirane narode stare Jugoslavije v narodnoosvobodilni boj zoper fašistične okupatorje in domače izdajalce. Hkrati z narodnoosvobodilnim bojem je vodil tudi revolucijo in postavil na naj hujšem trpljenju in največjih žrtvah temelje nove socialistične Jugoslavije.
Po končani vojni smo se leta 1945 znašli pred porušeno, požgano in izropano domovino. Ponosni smo, da smo ohranili naj večjo vrednoto, ki smo si jo priborili — »SVOBODO« — in da smo ostali neodvisni, je rekel TITO. Obnovili in zgradili si bomo svoje domove in gospodarstvo sami. Vzporedno bomo vzgajali in zgradili novo družbo, družbo delovnih ljudi, delavcev samou-pravljalcev, sacialistični sistem, v katerem ima delovno ljudstvo svojo usodo v svojih rokah, je še poudaril predsednik TITO.
Tito je bil veliko med gradbinci, saj je obiskal vsa pomembnejša gradbišča širom po domovini. Še posebej je rad obiskoval mladinske brigade. Mladini je Tito mnogo zaupal. Mladina je s svojimi akcijami, prav ob Titovih pobudah in podpori, dala neprecenljiv prispevek pri obnovi in zgraditvi našega gospodarstva. Spomnimo se prvih mladinskih delovnih brigad na gradbiščih n roge Šamac-Sarajevo in B rčko-Banoviči, avtoceste bratstva in enotnosti itd. Tito je vsa ta gradbišča večkrat obiskoval, dajal predloge za delo in priznanja za uspehe. Tito je bil med nami gradbinci na vseh večjih gradbiščih že-
smrti tov. Tita. Obljuba, ki je hkrati tudi prisega, je jasna, uresničili bomo Titove ideje. Tito je postal naš nesmrtni učitelj, nesmrtni vzornik, nesmrtna legenda o neizmerljivi veri zaupanja v delovnega človeka. Na ta način je naš celotni kolektiv dostojanstveno premagoval globoko žalost in sklenil, da se bo naša bolečina o nenadomestljivi izgubi spremenila v trajen delovni odnos, do hotenj, ciljev in želja, do katerih nas je vodil tov. Tito.
Franc Vrbnjak
Temno jutro z drobnim dežjem je pričakalo delavce naših temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb, ki pa takrat prvi dan po praznikih 1. maja niso hiteli na svoja delovna mesta s spočitimi obrazi. Bilo je razbrati prečute noči.
Vsi pogledi so se kar nekako prikovali na toli-
kokrat gledano priljubljeno sliko našega voditelja. Kjer koli so jo videli, je s črnim trakom žalosti o-znanjalo kruto resničnost: UMRL JE TITO. Zgodovinska osebnost SFRJ in sveta.
Ni ga več med nami. Njegovo delo je nesmrtno. Odšel je toda zapustil nam je velikansko delo svoje
revolucionarne ustvarjalnosti, ki jo je črpal iz zakladnice klasikov zgodovinskega materializma.
Tistega usodnega dne zvečer so se takoj po obvestilu v naših temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb zbrali najbolj odgovorni delavci družbenopolitičnih organizacij — samoupravnih organov in strokovnih služb z nalogo, da ukrenejo vse potrebno za izražanje občutkov žalosti v našem kolektivu z ostalimi delavci in občani naše domovine. Žalost in dostojanstvo — prizadeti in ponosni, da smo tvoji, to je misel nanj, ki se bo kazala na vsakem koraku pri našem delu. Dalje in še bolj temeljito bomo gradili samoupravljanje, delo v proizvodnji bomo nadaljevali in se zavzeto prilagodili naši ekonomski situaciji. Nadaljevali bomo tvoje delo, to je naša prisega. To so besede, katere so izrečene na žalnih zborih naših delavcev v Slov. Konjicah, Rogaški Slatini, Šentjurju, Laškem, Ljubljani, na Gomilskem, v Žalcu in v Celju. Osnovne organizacije sindikata v naših temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb so skrbno pripravile žalne zbore ob sodelovanju ostalih družbenopolitičnih organizacij. Sporočila z žalnih zborov naših temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb so bila kratka.
ZA EN HIP SE JE VSE USTAVILO. Ni bilo člana kolektiva, ki ne bi na en ali drug način izrazil neizmerne bolečine ob smrti našega TITA. Bila je dostojanstvena tišina, nastopila je trenutna zaskrbljenost, misli so bile strnjene ob enominutnih molkih na spomin Josipu Brozu Titu.
Na isti način so se zbrali na nivoju naše delovne organizacije predstavniki Zveze komunistov, predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata, Zveze socialistične mladine, samoupravnih organov, vodje delegacij, Zveze borcev in vodje kolektivnih poslovodnih organov te-
TITO projektant in graditelj nove
Jugoslavije
leznic, cest, elektrarn, tovarn in drugih objektih gospodarstva in standarda delovnih ljudi. Vsakega novega objekta, ki smoga zgradili in v njem začeli proizvodnjo, se je veselil skupaj z delavci. Vedno se je zanimal, pod kakšnimi pogoji delajo delavci, kako so nagrajevani, kako živijo itd. S politiko delitve dohodka in v skrbi za delovnega človeka, se je lahko tudi naše gradbeništvo razvilo iz nič v najsodobnejše, tako v pogledu o-preme kot kadrov.
Da je Tito poznal težke pogoje dela gradbincev in naš velik prispevek pri graditvi našega gospodarstva in družbe, dokazujejo tudi priznanja, ki jih je gradbincem podeljeval. Tudi našo delovno organizacijo je odlikoval z Redom dela z zlatim vencem
za zasluge pri obnovi po potresu porušenega Skopja. Nad 150 članov kolektiva Ingrad nosi Titova odlikovanja različnih stopenj, ki so jih sprejeli za zasluge kot gradbinci. Gradbinci imamo še posebno obveznost, da bomo s polno odgovornostjo in z vsemi silami izpolnjevali TITOVO izročilo z graditvijo našega gospodarstva in samoupravnega socialističnega sistema, torej poti, ki nam jo je začrtal tovariš Tito.
Franjo čevnik
DELOVNI DOGOVOR
NE SAMO UGOTOVITVE, TUDI UKREPI
Dne 21. aprila so družbeno politične organizacije v pripravi delovne skupine ZK organizirale delovno konferenco, na kateri so obravnavali probleme, ki se pojavljajo pri nadaljnjem razvoju DO, medsebojnih odnosih in drugih pomembnih področjih medsebojnega sodelovanja. Polemične razprave in kresanje mnenj, so predstavljale posebno kvaliteto. V takšni razpravi je bilo izoblikovanih veliko mnenj, ki so bile osnova komisiji za sklepe. Poleg razprav, je komisija upoštevala tudi uvodno razpravo delovne skupine, ki jo je konferenca v celoti sprejela. Sklepi so izoblikovani po področjih.
PLANIRANJE
Ugotovitev:
Plan še vedno ne predstavlja osnovnega dogovora, kako delati v določenem obdobju. Večkrat odstopamo od njega. Ni dovolj usklajen in obvezujoč. Sklep: 1
Komisije za plan so dolžne ob sodelovanju strokovne službe in drugih subjektov planiranja pripraviti takšne predloge planov, ki bodo osnova dobrega gospodarjenja. Poleg realno in ambiciozno začrtanih nalog in ciljev mora vsebovati medsebojno usklajenost, širšo odgovornost in druge elemente dobrega plana.
Zaradi soodvisnosti Tozd pri pridobivanju dohodka, moramo s plani dogovoriti skupne obveze.
Plani izgradnje objektov morajo biti realni, usklajeni, njihova realizacija pa motivirana, odnosno sankcionirana.
DOHODKOVNI IN DRUGI MEDSEBOJNI ODNOSI
Ugotovitev:
Dohodkovnih odnosov v Ingradu še praktično nimamo. Ovira so predvsem neopredeljena odgovornost vseh sodelujočih od ideje, projekta in končno do poteka garancijskega roka. Sklep: 2
Tehnični sektor, komercialni sektor z inženiringom in podpisniki pogodb so odgovorni, da zagotovijo takšno pripravo dela, usklajeno sodelovanje sodelujočih na objektu, spremljanje poteka dela, odpravljanje napak, ki povzročajo določene stroške, kvalitetno sodelovanje nadzornih in inšpekcijskih
služb in končno odgovornost posameznega sodelavca za pomanjkljivosti in napake, ki nastanejo po njegovi krivdi.
Ponovno moramo uvesti stalni pregled obračunov proizvodnje, ki bo v smislu preventive seznanjal (po potrebi tudi ukrepal) odgovorno osebo o njihovih ugotovitvah.
Strokovne službe in TOZD so dolžni vzpostaviti dohodkovne odnose najkasneje do 31. 10. S tem v zvezi pa vzpostaviti ustrezne sporazume in dogovore.
NAGRAJEVANJE
Ugotovitev:
Nagrajevanje po delu ni doseglo predvidenih rezultatov. Premalo uporabljamo družbeno priznana merila, ponekod jih celo odklanjamo. Ne upoštevamo vse sestavine, ki končno pogojujejo rentabilen rezultat.
Sklep: 3
Kadrovsko-pravni sektor je dolžan ob sodelovanju drugih sodelavcev, posebno delovne skupine ZK za nagrajevanje, stalno dograjevati sistem nagrajevanja.
Zagotoviti mora, da bodo merila merjenja delovnega učinka dodelana najpozneje do 1. 9. 1980. V nasprotnem primeru bomo vztrajali, da se tistim, za katere meril ni, učinek ne izplača. Enako velja za tiste, ki so dolžni ugotavljati delovni učinek, pa tega dosledno ne upoštevajo.
Mlade delavce, njihov prispevek, morajo neposredni vodje pri merjenju delovnega učinka enačiti z ostalimi delavci.
Nagrajevanje po delu mora biti stimulativno in vzpodbujati k boljši intenzivnosti in končno rentabilnosti dela.
KADROVSKA POLITIKA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
Ugotovitev:
V gradbeništvu se stalno pojavljajo problemi pri pridobivanju določenih kadrov. Tehnologija dela se menja, tudi drugi vzroki narekujejo, da moramo kadrovski politiki in sovpadajočemu usposabljanju kadrov nameniti v bodoče še mnogo več.
Sklep: 4
Kadrovsko-pravni sektor je dolžan pripraviti poleg plana kadrov, še plan izobraževanja in usposablja-
li*
'	* I
Uvodno razpravo je na konferenci podal Anton Aškerc
n j a, ki bo vseboval elemente vseh oblik usposabljanja za delo, zlasti še usposabljanje proizvodnih delavcev ob uvajanju novih sistemov gradnje.
Izobraževanje mora predstavljati stalni proces.
Takojšnja naloga je organizacija seminarjev za delovodski in tehnični kader, kjer bodo poučeni z elementi obračuna proizvodnje, del itd. Nadaljevati moramo s stalno povezavo med štipendisti in DO, predvsem v smislu spoznavanja DO.
Pri kadrovski politiki moramo graditi na lastnih kadrih in s tem preprečevati negativne pojave, ki se pojavljajo ob zaposlovanju privatnih skupin. Delavcem moramo posvečati več skrbi. Proučiti je možnost organiziranja av-
POSLOVANJE V PRVEM
tobusnih prevozov za delavce iz drugih republik za občasni obisk družin.
INVENTIVNA
DEJAVNOST
Ugotovitev:
Tovrstno dejavnost preveč prepuščamo samoinici-ativi.
Sklep: 5
Inovacijska dejavnost mora postati sestavina boljšega in učinkovitejšega dela. Direktorji TOZD, služb, DPO, samoupravni organi, so dolžni stalno spodbujati iskanja boljšega, lažjega in učinkovitejšega dela.
Letna poročila morajo vsebovati tudi analizo uspehov in neuspehov te dejavnosti in služiti kot del elementa poslovne u-spešnosti TOZD.
ČETRTLETJU 1980
OSTALI ZAKLJUČKI Sklep: 6
Nosilci nalog iz posameznega sklepa morajo izdelati konkretizacijo zadolžitev, ki mora vsebovati predvsem:
—	kdo bo nalogo realiziral,
—	program realizacije v okviru že opredeljenega časa,
—	odgovornost mora biti skupna in posamično o-predeljena.
Sklep: 7
Delovna skupina, ki je pripravila konferenco m koordinacija ZK, sta dolžna vsaj dvakrat letno pripraviti analizo realizacije sklepov.
Jože Mešl
Čakajo nas odgovorne naloge
Poslovanje v letošnjem letu poteka v precej nestabilnih razmerah. Značilna je izredno visoka rast cen, zaostrena likvidnost, upadanje investicijske sposobnosti, kar vse vpliva na gospodarjenje naših temeljnih organizacij.
Skoraj vsako leto so v prvem tromesečju rezultati poslovanja nekoliko sla-
Ugotovimo lahko, da je letos dohodek naraščal počasneje kot čisti dohodek za 9 %, zaradi česar tudi ni skladna rast osebnih dohodkov z resolucij skimi določili.
Gospodarska gibanja v prvem tromesečju niso povsem v skladu s pričakovanji, zlasti na področju rasti stroškov, kjer je rast občutno previsoka.
Zaradi tega so tudi realizirani osebni dohodki v rasti nekoliko manj zaostajali za rastjo dohodka.
bši, zaradi vpliva zime. Tako je tudi letos ta vpliv izrazit zlasti pri gradbenih TOZD, ki imajo zaradi tega in nekaterih drugih razlogov (gibanje zalog itd.) nekoliko slabše rezultate.
Ingrad kot celota je dosegel v prvem tromesečju naslednje rezultate:
Življenjski stroški so se namreč občutno zvišali, zato zniževanje povprečnih osebnih dohodkov ne bi bilo sprejemljivo.
Za ukrep tudi ne bi bilo razlogov, ker so v celoti sredstva za poslovni sklad v začasni delitvi naraščala precej hitreje od rasti osebnih dohodkov.
Takšni trendi pa niso značilnost za vse temeljne organizacije, zato bo potrebno v nadaljnjem gospodarjenju v letošnjem letu storiti še marsikaj, da
bodo doseženi pričakovani rezultati. Najpomembnejše akcije bo potrebno u-smeriti na zniževanje stroškov. Boljše gospodarjenje z osnovnimi materiali, lesom in drugim opažnim materialom, bi gotovo lahko zboljšalo rezultate. Tudi gospodarnejše ravnanje z našimi proizvodnimi sredstvi (stroji in opremo), zlasti boljše izkoriščeva-nje zmogljivosti, bi spremenilo sedanje tendence. Marsikje ravno počasna gradnja izniči prizadevanja na drugih področjih.
Tudi boljše gospodarjenje z razpoložljivim delovnim časom bi marsikje še precej prispevalo k izboljšanju rezultatov, ker bi z boljšim delom lahko povečali tudi izkoriščanje kapacitet.
Področij, kjer bi lahko še vplivali na boljše gospodarjenje in dvig storilnosti dela, je še precej. Zato bo koristno, če temeljne organizacije ponovno oživijo stabilizacijska prizadevanja, ker bo v nasprotnem primeru marsikje vprašljiva nadaljnja rast osebnih dohodkov.
Janko Golob, dipl. oec.
Element	1979	1980	Ind.
CELOTNI PRIHODEK	419.353	642.235	153
PORABLJENA SREDSTVA	294.048	474.625	161
DOHODEK	125.305	167.609	134
CISTI DOHODEK	80.246	114.497	143
V Šentjurju smo dokončali poslovne prostore za Ljubljansko banko
PA SE TO...
1. maj smo delavci Ingrada proslavili na različne načine, tale skupina za vzdrževal na dela v IGM Medlogu pa je v prazničnih dneh opravljala nujna popravila, da i< betonarna nato v ponedeljek tekoče obratovala.
Kritično oko S
Na predsedstvu konference osnovnih organizacij sindikata GIP Ingrad je bila dogovorjena akcija u-reditve in okrasitve gradbišč in delovišč za praz-ik dela — 1. maj. Zadolžena je bila tudi komisija, ki je nato pregledala 42 gradbišč in delovišč v času od 1. do 4. maja v vseh temeljnih organizacijah, razen GO Ljubljane (zaradi stroškov), upamo pa, da so sindikalne organizacije znotraj vsake temeljne organizacije tudi same pregledale in ocenile uspešnost posameznih delovnih skupin o dogovorjeni akciji.
In kakšne so ugotovitve komisije? Zelo različne, saj so se ponekod zelo potrudili in opaziti je bilo veliko vloženega dela in posluha za dostojno proslavljanje naj večjega delavskega praznika (tu izstopajo temeljne organizacije Mehanizacija in Proizvodni obrati, kjer so res vzorno uredili okolico delavnic in obratov s prostovoljnim delom, omeniti pa moramo še Lesne obrate na Gomilskem, gradbišče poslovno stanovanjskega bloka v Šentjurju pri Celju, TO Gradbeništvo Rogaška Slatina in Delovno skupnost skupnih služb za urejenost dvorišč
in upravnih zgradb, obrat IGM v Rogaški Slatini in Peskolom Stranice); ponekod so se lotili ureditve le polovično in so se zadovoljili le z okrasitvijo gradbišča (Otok III-S, Pokrito kopališče in kegljišče Golovec, Upravna zgradba Šmarje pri Jelšah) ali pa so pospravili gradbišče, na okrasitev pa pozabili (Poslovno stanovanjski blok Žalec); ponekod pa akcije niso vzeli resno (gradbišča TOZD Laško in Slov. Konjice, deloma Žalec in Celje, Obrati IGM v Medlogu).
Kritično oko fotoaparata je v prazničnih dneh marsikaj ujelo in sami presodite o uspešnosti akcije sindikata.
Men prazničnimi dnevi so se naša vozila takole postrojila
POROČILO O DELU UREDNIŠKEGA ODBORA VELIK NAPREDEK IN NOVE NALOGE
Glasilo Ingrad je osrednje informativno sredstvo v delovni organizaciji, vsaj tako ga sprejemajo vse družbenopolitične organizacije in tudi delavci sami.
Ker pa Glasilo izhaja mesečno ali dvomesečno, ne more biti popolno informativno sredstvo. Sicer se pri obveščanju vse premalo poslužujemo tudi drugih oblik informiranja, kot so: obveščevalec, razne okrožnice, oglasne deske v TO, ustna pojasnila in informacije, ki se dajejo delavcem dnevno, oziroma ob trenutku, ko je informacija potrebna. Tej zahtevi Glasilo ne more v celoti zadovoljiti.
Vsekakor zelo pomembno vlogo pri obveščanju v delovni organizaciji pa ima Glasilo, kar lahko ugotovimo tudi po objavljenih prispevkih iz posameznih področij v teku leta.
Zasnovo Glasila v smislu pravilnika pripravlja uredniški odbor, ki ocenjuje, kaj bi bilo ob izidu posamezne številke najbolj aktualno in potrebno objaviti za dobro obveščenost delavcev v DO. Pri tem pa seveda nastopajo velike težave, ker na eni strani zadolženi delavci za posamezne prispevke teh enostavno ne napišejo ali jih pišejo z veliko zamudo, na drugi strani pa je mnogo premalo samoiniciative pri pisanju prispevkov delavcev iz temeljnih organizacij o njihovih problemih, uspehih in tudi neuspehih, čeprav je pri izidu vsake številke pismeno povabljena vsaka temeljna organizacija k sodelovanju po njihovi prosti presoji. Seveda pa so potrebne včasih tudi konkretne zadolžitve in stalni stiki uredništva s temeljnimi organizacijami.
Po mnenju uredniškega odbora je v našem Glasilu premalo spodbud za boljše delo in tudi kritik o neuspehih, ki naj bi spodbudno vplivale na boljše delo in večjo odgovornost.
V Glasilu bi morala priti bolj do izraza temeljna organizacija, oziroma problematika njenega poslovanja, ker le tako bo Glasilo zanimivo in blizu delavcem, ker bo obravnavalo njihove probleme, ne pa načelna vprašanja delovne organizacije ali morda celo vprašanja širšega družbenega pomena, o čemer je dovolj informacij v dnevnih časopisih in v drugih oblikah obveščanja.
Več bi bilo treba objavljati konkretnih nalog, ki so jih sprejele posamezne družbenopolitične organizacije v DO in TO in kako so jih opravile.
Poimensko bi bilo treba dati priznanje delavcem, ki so naloge uspešno opravili in tudi kritizirati tiste, ki svojih obveznosti niso izvršili.
Uredniški odbor ugotavlja napredek pri izdajanju Glasila, saj je v preteklem letu izhajalo v skladu z zasnovo in celo v povečanem obsegu. Izšla je tudi posebna jubilejna številka, ki je obširno prikazala razvoj Ingrada skozi dvajset let in predstavila delovno organizacijo v sedanjem sestavu.
Po tej številki so zelo radi segali ne le člani delovne organizacije, ampak tudi številni poslovni partnerji in je bila skupaj z almanahom osrednja publikacija ob dvajsetletnici Ingrada. Služila nam bo tudi kot bogat vir informacij in dokumentacije v prihodnjih letih.
Stroški Glasila lani In predračun za leto 1980
Skupni stroški za izdajo Glasila (tisk, klišeji in honoranji) so bili lani v višini 275.114,60 din. Izdanih je bilo šest številk Glasila, od tega pet dvojnih v skupni nakladi 20.500 izvodov in v obsegu prek 92 strani( mesečni obseg 8 strani). Posamezne številke so obsegale od 12 do 24. strani. Objavljenih je bilo 380 črnobelih in 8 barvnih klišejev.
Če te stroške primerjamo s planiranimi in od delavskega sveta odobrenimi sredstvi v višini 360.000,— din, ugotovimo, da teh nismo presegli.
Uredniški odbor predlaga, da bi letos planirali stroške za izdajanje Glasila v lanskoletni višini (planiranih) stroškov s tem, da bi izdajali časopis čimbolj redno. Zato je sklenil:
—	da izdajamo časopis največkrat na osmih straneh, s čemer bi si lahko zagotovili mesečno izdajanje vsaj šest do osemkrat na leto, ostale izdaje bi bile dvojne;
—	zaradi nezadostnega zanimanja za časopis v ne katerih temeljnih organizacijah in stabilizacijskih ukrepov, se zmanjša naklada od 3.200 na 2.500 izvodov. S tem bi delno krili tudi podražitev tiskarskih stroškov v tem letu;
—	barvne klišeje bi objavljali le v slavnostnih številkah ob pomembnejših praznikih:	1. maj, 29.
november, novo leto;
—	prispevki in ostali materiali za objavo se zbirajo do 10. v mesecu, izid Glasila pa se planira med 20. in 25. v mesecu. Zbiranje prispevkov za rubriko »Novice« se zaključi z dnevom preloma v tiskarni.
mj
§§§§
PRAVNA
POSVETOVALNICA
večanju dohodka temeljne organizacije.
Delavec ima torej pravico do delitve sredstev za osebne dohodke samo, če je upravljal in gospodaril z družbenimi sredstvi.
Ker pa se pri privatniku ne upravlja in ne gospodari z družbenimi sred-
stvi, ampak s sredstvi v privatni lastnini, delavec, ki je delal pri privatniku, nima pravice, da na račun tega dela sodeluje pri delitvi družbenih sredstev, namenjenih za osebne dohodke z naslova minulega dela.
Rado Čevnik, dipl. pravnik
CELJE - CELJE - CELJE - CELJE
CELJSKI DROBIŽ
ZVEZA DRUŠTEV INŽENIRJEV IN TEHNIKOV CELJSKEGA OBMOČJA pripravlja skupaj s Komitejem za urbanizem in varstvo okolja občine Celje v sredo, 4. junija, zanimivo informativno predavanje z razgovorom o urbanističnem načrtu občine Celje, o zazidalnih lokacijah, stanovanjskem gospodarstvu, o postopkih, kadar se občan odloči za gradnjo individualnega stanovanjskega objekta itd. — Zveza Društev inženirjev in tehnikov celjskega območja, ki povezuje trinajst strokovnih društev, namreč ugotavlja, da je njeno poslanstvo tudi v tem, da informira širši krog občanov o problemih tehniško družbenega značaja. Zato tudi tokrat tako široka razprava o urbanističnem planu občine Celje ter o vprašanjih stanovanjske gradnje.
ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE — Ob koncu aprila so bile redne seje vseh zborov celjske občinske skupščine, na katerih so med drugim ocenili uresničevanje družbenega plana občine v lanskem letu ter še posebej kritično in analitično položaj in vlogo krajevnih skupnosti. Ko je beseda tekla o usmerjenem izobraževanju, so se strinjali, da naj priprave tečejo naprej, da bi jeseni prihodnjega leta ne prišli v zadrego, tako kot letos.
V razpravi o uresničevanju družbenega plana za lansko leto pa je bila v zvezi z izkoriščanjem delovnega časa na seji delegatov zbora krajevnih skupnosti izrečena tudi kritika na račun naše temeljne organizacije v Medlogu, češ, da so morali nekateri kupci prav ob koncu aprila čakati dolgo časa, da so prišli do materiala, ki so ga želeli kupiti (opeko).
HORTIKULTURA 80 — Letošnje zaključne prireditve v okviru Hortikultura 80 sovpadajo s prireditvami v počastitev dvajsetega julija, praznika celjske občine. Glavne bodo od 14. do 20. julija. Gre za več kulturnih in športnih prireditev, za slavnostno sejo celjske občinske skupščine, na kateri bodo podelili letošnje Šlandrove nagrade ter za otvoritev republiške vrtnarsko cvetlične razstave v Mestnem parku. Oba ta dogodka bosta v petek, 18. julija. Več kot pomembno bo posvetovanje o zelenju v industrijskem okolju, na vidiku pa je tudi odkritje posebne skulpture na temo urejenega okolja. Kot vse kaže, jo bodo postavili v Mestnem parku.
DRUGI TURISTIČNI TEDEN — V času od 16. do 21. junija bo v Celju v organizaciji domačega Turističnega društva drugi turistični teden, ki napoveduje razstavo o turističnem plakatu Srbije, orgelski koncert, dan domače slovenske kuhinje, koncert tamburašev, ogled kulturnih znamenitosti v celjski občini, koncert harmonikarjev, kulinarične specialitete iz Doboja, koncert plesnega orkestra Žabe in seveda nekaj promenadnih koncertov.
Vlak bratstva in enotnosti
1. Vprašanje
Ali se lahko disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja izreče za vsako hujšo kršitev delovne obveznosti?
Odgovor:
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se ne more izreči za vsako hujšo kršitev delovne obveznosti, ampak se sme izreči samo za hujše kršitve delovnih obveznosti, s katerimi se povzročijo motnje v razmerjih pri opravljanju del, oziroma nalog, onemogoča ali otežuje delo drugih delavcev ali kako drugače moti delovni proces (čl. 197, odst. 1 Zakona o združenem delu).
Organizacije združenega dela so dolžne, da v samoupravnem splošnem aktu ugotovijo tudi hujše kršitve delovnih dolžnosti, za katere se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev v GIF Ingrad Celje določa v 13. čl. hujše kršitve delovnih obveznosti, v 16. čl. pa določa, da se lahko ukrep prenehanja delovnega razmerja izreče samo za kršitve, določene v čl. 13., vendar samo, če so povzročile motnje v razmerjih pri opravljanju del oziroma nalog, onemogočile ali otežile delo drugih delavcev, če so povzročile materialne in moralne posledice za delovno organizacijo, če so bile storjene na posebno brezobziren način, če se ponavljajo tako, da od ukrepa, ki je bil izrečen za hudo kršitev še ni minilo leto dni od pravnomočnosti, oziroma dokončnosti tega sklepa ali, ki so še kako drugače motili delovni proces.
Prenehanje delovnega razmerja se lahko izreče tudi za hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki jo delavec stori s tem, da neopravičeno izostane z dela najmanj 5 delovnih dni.
2. Vprašanje
Ali ima delavec, ki je bil zaposlen pri privatnem delodajalcu, pravico sodelovati pri delitvi sredstev za osebne dohodke na temelju minulega dela?
Odgovor:
Člen 126. Zakona o združenem delu predpisuje med drugim tudi, da se osebni dohodek delavca določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in u-pravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k po-
V CELJE PRIPELJE 5. JUNIJA
Tovariš Tito je v narodnoosvobodilni vojni povezal vse narode in narodnosti Jugoslavije in skozi bitke in žrtve s svobodo skoval bratstvo in enotnost. Vedno je poudarjal, da se nam ni ničesar bati in nam polagal na srce, da naj negujemo bratstvo in enotnost, kot eno naših največjih vrednot.
V teku narodnoosvobodilne vojne je bilo nešteto primerov nepozabnega žrtvovanja in tovarištva eden do drugega. Nepozabni so spomini izgnanih slovenskih družin v Srbijo, kako so jih Srbi sprejeli v svoje domove in z njimi delili vse, kar so imeli. To je resnično bratstvo, to so vezi, ki ne mo-
rejo in ne bodo nikoli popustile. Nobeden od narodov Jugoslavije ni sam, drug od drugega smo odvisni, zgodovinsko in življenjsko povezani. Te tradicije pa moramo obujati in negovati ter jih prenašati iz generacije na generacijo. Primer, kako kujemo in negujemo bratstvo, je Vlak bratstvo in enotnost. Ta vlak simbolizira bratski sprejem Slovencev pri srbskih družinah,ki so jih izselili Nemci iz rodne grude.
Kakor že večkrat, bomo Celjani svoje drage goste iz Srbije toplo in prisrčno sprejeli in s tem dokazali našo resnično trdno vero v bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.
Vlak bo pripeljal na železniško postajo v Celje, 5. junija 1980 ob 13.30 url.
Letos 30. obletnica samoupravljanja
Kako poteka izobraževanjema SLO
Smo v jubilejnem letu, ko praznujemo delavci 30-letnico samoupravljanja odkar smo prevzeli tovarne v svoje roke. V Celju bomo 27. junija praznovali dan samoupravljalca, kar bomo obeležili še posebej slovesno. V naših delovnih skupinah pa bomo ugotovili naše delovne uspehe, opravili pregled našega dela v vseh samoupravnih organih, družbenopolitičnih oragnizacijah in društvih. Analizirali
bomo svoje delo in se sami ocenili, če v zadostni meri izvršujemo svoje sa-moupravljalske obveznosti in dolžnosti. Sprejemali bomo naloge, sklepe in u-krepe za naše nadaljno delo.
Na ta dan bodo ob 18. uri v Narodnem domu podelili občinska priznanja samoupravljalcu za leto 1980, priznanja in nagrade inovatorjem za leto 1979 in nagrade za najboljše dosežke na šolah.
NAŠI DELAVCI V NDR
Pošiljamo vam lepe pozdrave!
Kot smo že objavili, dela preko 80 naših delavcev na velikem gradbišču petrokemij skega kombinata v Schwedtu. Gradbišče se razprostira na 8 km2 in se po njem lahko uspešno komunicira le s prevoznimi sredstvi.
Objekti se gradijo v glavnem iz betona in bodo služili za instalacijo tehnično zahtevne petrokemij ske opreme. Razumljivo je, da se pri tako velikem industrijskem gigantu, v katerem bo zaposlenih preko 15.000 delavcev, posveča izredna skrb onesnaževanju okolja. Sistem čistilnih naprav se sestoji iz ogromnih pretočnih bazenov in dragih čistilcev — filtrov, tako da zapuščajo kombinat čiste vode.
Iz skopih podatkov o obsegu in zahtevnosti gradnje, si ni mogoče predstavljati organizacije dela in življenja na gradbišču. Objekt se gradi izredno hitro, ker bi moral biti končan prihodnjega junija, ko bi naj bila svečana otvoritev ob priliki rednega kongresa KP NDR. Zato ima gradnja objekta poleg gospodarskega tudi velik politični pomen. Ob nedavnem obisku našega predsednika Zveznega izvršnega sveta V. Durano-viča, je bila ena od glav-
NOVICE
Letošnja proslava Dneva gradbincev bo v soboto 7. junija v Grosuplju, kjer bo tudi proizvodno tekmovanje zidarjev, tesarjev, odrarjev In železokrivcev.
V	soboto, 24. maja je bilo v Celju tekmovanje ŠIG '80 v namiznem tenisu, organizator GIP Ingrad. Med ženskami so bile naše najboljše, tudi moška ekipa se je izkazala in dosegla 4. mesto.
V	Cerknici je bilo 26. aprila in 18. maja tekmovanje v kegljanju, kjer so naše ženske zmagale, moški pa so osvojili 3. mesto. Nogometaši so tekmovali 17. maja v Trbovljah in dosegli 5. mesto. Letošnje ŠIG so končane, več o njih bomo poročali prihodnjič.
nih tem tudi izpolnitev obvez jugoslovanskih gradbenih podjetij. Vedeti je treba, da cca 60°/o vseh del izvajajo gradbena podjetja iz Jugoslavije: Rudis iz Trbovelj, v okviru katerega delamo tudi mi, (Ingrad in SCT), Vatrostalna iz Zenice, montažna dela opravlja Monting iz Zagreba, v sklopu katerega je aktiviranih še nekaj DO iz Jugoslavije.
Poleg številnih Jugoslovanov, saj jih je približno 2000, je na gradbišču zaposlenih še okoli 1000 pripadnikov azijskih narodov kot so Japonci, Indijci, Malezijci in drugi. Zelo pisana druščina iz celega sveta je nameščena v novih blokih, katere bodo po končani gradnji naselili novi delavci kombinata.
Našim delavcem teče že tretji mesec dela. Nekateri so se dobro vživeli, pri drugih pa opažamo domotožje, ki se kaže tudi v težjem prenašanju delovnih in bivalnih pogojev.
Vsi odgovorni se moramo potruditi, da jim omogočimo ker najboljše pogoje za delo in življenje.
V imenu vseh zaposlenih v Ingradu jim pošiljamo lepe delovne pozdrave.
Franc BERGINC
Tako kot vsako leto, je tudi letos koordinacijski odbor za LO in DS GIP »INGRAD« izdelal program izobraževanja pripadnikov NZ in enot civilne zaščite. Glede na to, da NZ pomeni novo kvalitetno obliko jačanja družbene samozaščite, moramo v letošnjem letu NZ posvetiti posebno pozornost. Tako je že do sedaj iz TOZD ' Mehanizacija, PO, TOZD GO Celje, Laško, 1GM Medlog in DSSS končalo dvodnevni seminar in praktično streljanje s pištolo 80 pripadnikov Narodne zaščite. Ti seminarji se bodo nadaljevali jeseni.
Izobraževanje poteka tudi z enotami CZ. Štab CZ GIP »INGRAD« je uspešno končal 64 urni tečaj, tečaj so tudi končale splošne enote CZ, sanitetne enote so končale dopolnilni tečaj prve pomoči, 5 pripadnikov CZ je pridobilo znanje za bolničarje. Dne 11. maja 1980 je občinski štab CZ Celje organiziral tekmovanje ekip prve pomoči, katerega sta se udeležili tudi naši dve ekipi. Gasilska enota GIP »INGRAD« prične s tečajem 9. junija in se bo nato 21. 6. 1980 udeležila tekmovanja vseh gasilskih enot CZ na območju celjske občine.
Glede na pomen ljudske obrambe in družbene samozaščite, moramo nadaljevati s procesom podruž-bljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, oziroma približavanja te dejavnosti in njene vsebine delovnim ljudem v TOZD in DSSS. Vsled tega morajo komiteji za SLO in DS skrbeti za nadaljnjo idejno-politično, obrambo in družbeno samozaščito, ter za izobraževanje vseh delovnih ljudi, da bi bili sposobni opravljati naloge s področja LO in DS. To še posebno za-
Naši delavci, zaposleni na gradbišču SCHVVEDT v Nemški demokratični republiki, so 13. maja napisali pismo za kolektiv naše delovne organizacije, ki ga je nato Obren Dokič poslal na naslov glasila Ingrad in ga objavljamo v celoti:
Dragi drugovi!
Povodom smrti našega voljenoga pred-sjednika druga Tita, primite od nas radni-ka, iz naših TOZD-ova GIP Ingrada, koji se nalazimo u SCHWEDTU, D.D.R., najiskre-niju sučut.
Bolno je u našim srcima odjeknula vi-jest o smrti voljenog predsjednika.
No, mi svi ohečavamo, da čemo slije-diti put, ko jim nas je vodio drug Tito.
Dokazat čemo našim radom da smo pravi Titovi sledbjenici.
Plemeniti lik druga Tita ostat če nama i generacijama iz.a nas najsvetliji putokaz za sretniju budučnost.
Ponosni i gordi živimo sa vama u so-cijalističkoj, ravnopravnoj zajednici svih naroda i narodnosti, vol j eno j Titovo j Jugoslaviji.	Radnici Ingrada
radi tega, da bomo v jeseni kvalitetne j e oragnizirali in izvedli razne praktične vaje z enotami CZ in NZ.
Na podlagi direktive zveznega sekretarja za
ljudsko obrambo, bodo morale vse TOZD organizirati in izvesti praktične vaje z enotami CZ in pripadniki NZ.
Avgust Frelih
Gasilska enota Ingrad se udeležuje tekmovanj CZ
Prišli - odšli
Meseca aprila smo sprejeli v redno delovno razmerje 73 delavcev, od tega je prišlo 8 delavcev iz JLA, vsi ostali so bili na novo kadrovani.
Od teh smo sprejeli 7 režijskih delavcev in sicer: Zlatečan Danijel, ref. nabave, IGM Medlog, Marič Jožo, skladiščnik, Celje; Kačič Miran, gradb. tehn.. Laško; Vidali Karl, tehnolog v inženiringu; Kovačič Silvester, čuvaj v mlad. domu, Svečak Stjepan, kurjač v mlad. domu in Ore-škovič Jožo, sklad, delavec, vsi na DS SS.
Iz JLA so se vrnili:
Petecin Branko, zidar, Djurič Petar. delavec iz Šentjurja; Padjan Živko, delavec iz Celja; Halilče-vič Esad, KV slikopleskar iz PO; Žlof Josip, zidar iz Laškega; Novak Zvonko, zidar iz Medloga; Rošer Anton, avtomehanik, iz Mehanizacije.
Odšlo je 63 delavcev in
in sicer: na lastno željo 25 delavcev, v poskusnem delu 1, odpoved delavca 2, sporazumno 5, starostno upokojen 1, invalidsko upokojena 2, v JLA 24, po zakonu 1, izključitev 2.
Od teh je 7 režijskih delavcev in sicer:	Čehovin
Marjan, gr. delov, Žalec; Čremožnik Franc, gr. tehnik, Šentjur; Mecilovšek Jožica, razde!, hrane in čistilka iz Celja; Obrul Anton, šofer kombija, Žalec; Plahuta Darko, gradb. tehn. iz Celja; Stojanovič Franjo, sklad. del. na DSSS; Žnuderl Rastislav, dipl. inž., tehnolog, Skupne službe.
Starostno upokojen:
HRIBERŠEK Ivan, rojen
11.	5. 1931, miner skupino-vodja. Združeval je delo pri naši DO od 24. 11. 1966 do 4. 4. 1980. Živi v Zabukovici 90, Griže. Invalidsko upokojena:
HOHNJEC Stjepan, ro-
jen 6. 9. 1931, tesar v Rog. Slatini. Združeval delo v naši DO od 6. 7. 1964 do
12.	4. 1980. Živi v Miklošičevi 11 b, Celje.
SCHMIDT Albin, rojen
13.	12. 1928, zidar v Rog. Slatini. Združeval delo od L 4. 1961 do 14. 4. 1980. Živi Debovec 57, Rogatec.
Na novo življensko pot so stopili:
Mešič Muhidin, Husič Mu-hamed iz Celja;
Jovič Miladin, Morina Ramadan iz Žalca; Bošnjakovič Asim iz Šentjurja;
Klanjšek Ivanka, DSSS; Debelak Vilma iz Skupnih služb in Vrenko Ivan iz Celja.
Naraščaj v družini so dobili:
Goričan Karel, sin Uroš, Markovič Milan, hči Milena, Lučič Stipan, sin Lu-ha, iz Laškega;
Šajinovič Brane, sin Zoran, Pejič Nikola, hči Del-fa, iz Šentjurja;
Stankovič Slobodan, hči Sanja, Vaš Andrej, sin Iztok, iz Mehanizacije; Božnik Štefan, hči Andre: ja, iz Proizv. obratov; Felicijan Vinko, hči Marija iz Lesnih obratov; Jahič Salko, sin Mirsad, iz Medloga;
Klanjšek-Venišnik Ivanka, sin Boštjan, iz Skupnih služb;
Konštek Slavko, sin Slobodan, iz Rog. Slatine.
Marija Pšaker
ZAHVALA
Ob smrti moža in očeta ALOJZA DROFENIKA se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami, Iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: žena Marica Drofenik, sin Zlatko in hčerka Majda z družino
GLAS MLADIH
TITO, TITO...
Želja vsakega mladinca je, da bi lahko spremljal sprejem štafete mladosti neposredno na stadionu in da bi sedel čim bliže tribune, na kateri sedi tovariš TITO. Zato sem bil zelo vesel, ko so naš pevski zbor povabili prijatelji iz Zemuna in smo zvedeli, da bomo prisostvovali tudi sprejemu štafete.
Tisti dan, 25. maj 1971., mi bo ostal za vedno v nepozabnem spominu. Dopoldan smo tako kot druge dni imeli nastop. Ves popoldan pa smo se pripravljali in nestrpno čakali večer, ko bomo odšli na stadion. Pripeljali smo se se z avtobusom in se posedli na tribuno, ki je bila zraven tiste, na kateri je sedel tovariš TITO.
Ves čas prireditve sem pogledoval proti tovarišu TITU in na obrazu sem
Dne 25. maja 1977. sem se udeležila prireditve ob predaji štafete mladosti tovarišu TITU za njegov 85. rojstni dan. Bilo je enkratno doživetje za vse u-deležence, čeprav smo TITA videli samo od daleč. Imeli smo občutek, da je blizu, prav tu med nami.
Prireditev je bila zelo lepa. Najbolj mi je ostal v spominu trenutek, ko je TITO prevzel štafetno pa-
25. maj 1971. leta. Bil je sončen dan. Urni kazalci so se vse bolj pomikali proti peti popoldne, ko smo morali kreniti proti stadionu, na katerem že takrat ni bilo prostega mesta, čeprav se je predstava začela šele ob dvajseti uri.
Stadion je bil ves osvetljen. Na tribunah množica ljudi. Med nami pa trema, odgovornost pred na-
videl, da je zadovoljen. Vsi smo težko pričakovali, kdaj bo na stadion pritekel nosilec štafetne palice. Ko smo slišali, da je štafeta prispela, smo vsi vstali in končno pozdravili nosilce pozdravov in čestitk za našega dragega TITA. Takrat sem si zaželel, da bi namesto mladinca, ki je predajal štafeto, stal jaz na tistem mestu in da bi mogel seči tovarišu TITU v roko.
Verjetno si je to želelo še veliko mladih, ki so bili takrat na stadionu. Vsi smo namreč mirno stali, skoraj smo pozabili dihati in potem, ko je tovariš TITO sprejel palico in se zahvalil za najboljše želje, je stadion oživel in vsi smo vzklikali samo eno ime TITO.
Boris Zalokar
lico. Bil je zelo ganjen in s orva ni prišel do besede. Takrat sem si zaželel, da bi lahko še kdaj prisostvovala tej prireditvi in da bi TITO še dolgo ostal med nami. Prepričana sem, da so si to želeli prav vsi.
Med udeleženci takratnč proslave v Beogradu je bil tudi zdaj že pokojni Dani Kerkoš, naš takratni predsednik KS ZSMS.
Zdenka Skakič
slopom.
Močan in trden je bil naš korak. Roka močno oprijeta za prim puške. Nepopisen aplavz. Iz tisočih grl en sam glas: TITO.
V nas pa ponos, da smo korakali naravnost proti prostoru, kjer je sedel naš Tito.
Program teče. Brez zastoja, vse do trenutka, ko se v nas tisočih zaiskri želja: da bi tudi jaz nosil
štafetno palico, stisnil maršalu roko, mu v imenu vseh nas posredoval naše tople želje ...
Da, v tistem hipu smo nosili štafetno palico vsi. Ne v rokah, temveč v očeh
Še vedno je v naših srcih globoka bolečina ob nenadomestljivi izgubi našega predsednika TITA — IDOLA mladih in starih v domovini in po svetu. TITA ni več med nami, vendar TITOVA misel, ideja bo ostala za vedno. Tako nam v teh trenutkih bolečine prihajajo pred oči dogodki, ki so vezani na njega, njegovo delo, njegove poti miru. Meni je najbolj pred očmi dogodek iz leta 1977 ob proslavi dneva mladosti na stadionu JLA v Beogradu.
Dne 27. aprila 1980 je Celje praznovalo, kajti tega dne je pot vodila skozi naše mesto Titovo in našo štafeto mladosti.
Mladincem INGRAD je bila izkazana visoka čast. Tudi mi smo ponesli štafetno palico. Čeprav je bila v naših rokah le kratek čas, so bile naše želje enako vroče in iskrene, kot želje vseh mladih, ki so jo nosili pred in za nami. Ponosni smo za to.
in srcih.
Ni besed, s katerimi bi opisal trenutek, ko je pred sednik Tito sprejemal štafetno palico in pozdrave, želje... Ni besed, s katerimi bi lahko opisal Tito-
Kdo izmed mladih ali starejših ni želel, da bi vsaj enkrat prisostvoval predaji štafetne palice tovarišu TITU. Tako tudi jaz.
Na stadion smo prišli mladi od Jesenic do Ohrida, pisana množica, vendar vsi z isto željo, da bi nas še dolgo vodil tovariš TITO. Vznemirjenost se je stopnjevala in ko se je končno pojavil tovariš TITO, je stadion odmeval od ploskanja, vzklikov:	MI
SMO TITOVI, TITO JE NAŠ ... TITO, PARTIJA, OMLADINA AKCIJA...
Danes se mladina INGRAD, čeprav v globoki žalosti ob nenadomestljivi izgubi našega najdražjega učitelja, našega TITA, zaveda svojih dolžnosti, zato tudi mi obljubljamo TITU, da ne bomo nikdar in nikoli krenili z njegove poti, da bomo vedno in povsod branili sadove njegovega dela, našo neodvisno, enotno, neuvrščeno Jugoslavijo.
Marjan Gorjanc
vega zadovoljstva in našega ponosa.
Tito odhaja iz častne lože. Toda, pesem se iz množice grl zliva še dolgo v noč...
Franc Ramšak
Program, ki so ga izvedli mladinci, pionirji in pripadniki JLA, je bil enkraten. Tisoče mladih teles, različnih barv, ki so v ritmu glasbe ustvarjali slike, ki so izražale pripadnost TITU in obljubo, da bomo hodili po poti, ki jo je začrtal. Napočil je svečan trenutek predaje štafetne palice, stadion je o-nemel ob besedah, s katerimi je bilo TITU zaželje-no še veliko uspehov in še dolgoletno vodstvo. Nato je spregovoril TITO. Besede, ki spodbujajo, obvezujejo še k večjim uspehom in zavesti. Ob zaključku so nastopajoči in prisotni spletli dolgo kačo in v kolu izrazili bratstvo in enotnost.
Ko smo se pozno v noč vračali domov, smo bili presunjeni, tihi, vsak je v sebi urejal vtise tega dogodka. Tako se danes v naših mislih odvijajo razni spomini in v vsakem se podzavestno krepi misel, da bomo vedno šli po poti, ki jo je začrtal tovariš TITO in da bomo čuvali, kar je ustvaril za nas.
Bogdan Košenina
Vladimir Nazor:
Tovariš Tito
Kar bilo je pod pepelom v naših srcih plaho skrito, v kres mogočen je raznetil naš tovariš Tito.
Speljal razne je potoke v eno strugo zmagovito in ustvaril silno reko naš tovariš Tito.
Presejal je našo moko skoz rešeto in skoz sito, kruha novega nam mesi naš tovariš Tito.
Bilo je nepopisno lepo
ŠLI BOMO PO TITOVI POTI
V soboto, 17. 5. so bile v Šentjurju tradicionalne IGRE MLADOSTI, ki so se jih udeležili delavci vseh temeljnih organizacij Ingrada. Več o igrah v prihodnjem glasilu.
NAJDRAZJI NAŠ TOVARIŠ TITO
Štafeta mladosti, izraz neizmerne ljubezni in najglobljega spoštovanja pionirjev in mladincev Jugoslavije, se poslavlja od tebe z obljubo, da bodo mladi naše svobodne, socialistične, samoupravne, neuvrščene domovine, skupnosti bratskih narodov in narodnosti, neomajeno nadaljevali tvojo pot.
Mladi so ti bili zelo blizu, na njih si gradil našo prihodnost.
Ti si nas prikazal svetu in svet približal nam. Ti si nas učil, kako je treba ljubiti in tudi mi ti vračamo to ljubezen.
Dragi naš najljubši tovariš, ni te med nami, vendar si v nas, v vseh srcih delovnih ljudi in občanov tvoje in naše Jugoslavije. Odločno in smelo bomo nadaljevali tvoje delo.
Pionirji in mladinci Jugoslavije
V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI
Vsakič, ko je prišel Tito v Celje, je bil to za nas praznik, prisrčno in iskreno snidenje. Tale posnetek je z obiska 6. 7. 1971 pred Narodnim domom.
Kako je nastal naš grb?
Grb Jugoslavije, simbol naše socialistične revolucije, je zasnovan v času med dvema ofenzivama. Njegova ustvarjalca sta partizana: Dorde Andrijevič in kipar Antun Avgustinčič. Grb je zasnovan v novembru 1943, v času II. zasedanja AVNOJ. Simbol socialistične Jugoslavije, simbol bratstva in enotnosti, je nastal po idejni zamisli tovariša Tita in njegovih najbližjih sodelavcev.
Kipar Antun Avgustinčič je o nastanku grba zapisal: »Z Dordem Andrijevi-čem sva delala grb v domu kulture, kjer je bilo tudi zasedanje AVNOJ. Kun je naredil osnutek žitnega klasja, vanj pa smo vstavili pet plamenic, ki predstavljajo pet naših narodov (op.:	kasneje je
v grb vstavljeno šest plamenic za šest republik). Tako se je naš grb prvič pojavil na tem zasedanju,
čeprav z ustavo še ni bil potrjen. Grb je torej nastal v času, ko se je u-stvarjala nova država. Pa tudi datum drugega zasedanja AVNOJ je postal sestavni del grba SFRJ.«
Prvi grb je bil napravljen v lesorezu in prvi odtisi so bili črnobeli. Vrhovni štab je te odtise razposlal v vse osvobojene kraje, da bi se čim večje število ljudi seznanilo z njim.
TANJUG
Srečanja s Titom
Vsakdo, ki se je kdaj srečal s Titom, je doživel nepozabne trenutke. Zaupajte nam vsem, kako ste jih občutili vi, ki ste imeli to srečo, da ste bili v Titovi bližini. Nekateri so že napisali, od drugih še pričakujemo. Vaše prispevke bomo objavljali v prihodnjih številkah glasila, tokrat pa objavljamo posnetek, ki je nastal na
Brdu pri Kranju 4. marca 1966, ko je predsednik Jugoslavije priredil sprejem ob priliki svetovnega prvenstva v hokeju na ledu '66. Na sprejemu je bil tudi Albert Kerkoš, ki ga je tovariš Tito osebno povabil. Ponos mu žari iz oči ne le na tej fotografiji, ampak vselej, kadar obuja spomine na to nepozabno srečanje z dragim tovarišem Titom.
Spoštovanje in častni poklon dragemu tovarišu TITU smo delavci Ingrada izražali na žalnih zborih v vseh Temeljnih organizacijah, skupna žalna seja predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov celotne delovne organizacije pa je bila v Sindikalnem domu Ingrada. Za to priložnost so komunisti Ingrada pripravili v tem domu razstavo fotografij in umetniških slik o življenju in delu našega trikratnega narodnega heroja in državnika sveta, tovariša TITA.