CELOVEC ČETRTEK VESTNIK 2. JUL. 1998 Letnik 53 Štev. 26 (2968) Cena 10 šil. izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV vabi na Srečanje na Radišah v nedeljo, 12. 7. 1998, ob 14. uri Skupaj se bomo spominjali časov pregnanstva, 60-letnice nacistične zasedbe Avstrije, 55-letnice obglavljenja selskih žrtev in 50-let-nice razglasitve splošne deklaracije človekovih pravic. Program bodo oblikovale radiške pevske skupine in zbor Planika iz Sel. S seboj pripeljite tudi prijatelje in znance! AGORA na 105,5: Finalizadja pred začetkom oddajanja Obisk Ladincev na Koroškem Društvo »Avtonomno gibanje odprtega radia« (AGORA) je minulo soboto opravilo svoj redni občni zbor v k & k centru v Šentjanžu. Optimizem se je zrcalil na obrazih prisotnih, saj postaja dolgoletna želja vedno bolj otipljiva; potem ko je Urad zveznega kanclerja odobril po nekaj manj kot 5 milijonov šilingov AGORI, Korotanu in gradiščanski MORI, so osnovna sredstva zagotovljena in poslovodja Helmut Peissl je glede priprav pravzaprav opra- vil že ogromno dela . Novi oz. deloma stari odbor je sledeč: predsednik dr. Kristijan Schel-lander, njegova namestnica je Nada Zerzer, v odboru so še Fric Kert, Kati Hahn, Michael Johann in Patrizia Ehrenfeld. V nadzornem odboru sta Hans Haider in dr. Helmut Stock-hammer. Zdaj bo treba čimprej določiti programskega direktorja/direktorico ter nameščeno osebje; tudi tu so že deloma konkretni pogovori oz. bodo mesta tudi uradno razpisana. Tudi primerne prostore (v najem) je odbor že našel. Skupno s partnerjem v družbi AGORA-Korotan je dogovorjeno, da bodo šli prvi valovi (slogan: »Svež veter v koroški eter«) v omenjeni eter letos 26. oktobra, na državni praznik. Občni zbor je bil precej dolg, saj se je počasi razvil v diskusijo. Naj zaupamo še javno tajnost: Radio AGORA-Korotan bosta oddajala na frekvenci 105,5 MHz. S. W. Koroško so obiskali štirje zastopniki političnega in kulturnega življenja Ladincev na Južnem Tirolskem in se pri slovenskih ustanovah in organizacijah informirali o položaju manjšine pri nas. Srečali so se tudi z deželnim glavarjem Zemattom. Predsednica kulturne zveze dolomitskih Ladincev Hilda Pizzinini je povedala, da je položaj za ladinsko manjšino vse prej kot rožnat. Čeprav majhna, pa da je ladinska manjšina polna zagona in se trudi za svojo ohranitev in razvoj. Težave so predvsem zaradi tega, ker je narodna skupnost razdeljena na tri province, je izjavil poslanec Ladinske stranke v južnotirols-kem deželenem zboru dr. Karl Willeit. Administrativno, po- dročno in cerkveno so ločeni na province Bozen, Trient in Bel-luno, to pa otežuje medsebojne konakte znotraj manjšine. Delegacijo je sprejel tudi nam. dir. deželnega urada ddr. Karl Anderwald, vodja biroja za narodno skupnost dr. Marija Novak-Trampusch, gostje so obiskali tudi slovensko gimnazijo, ZSO in NSKS. Na sedežu ZSO so se gostje zanimali za predvsem za manjšinsko politiko integracije v stranke in uveljavljanje manjšinskih pravic preko le-teh. Tudi pri Ladincih obstajajo znotraj manjšine različni pogledi na to problematiko, zato so hoteli vedeti precej tudi o zgodovinski zraslosti slovenske manjšine na Koroškem. S. W. SLOVENIJA Težavno premagovanje preteklosti Nad Slovenijo že ves čas po političnih spremembah visi v političnem prostoru hipoteka preteklosti. To je po letu 1991, ko je v okviru volilne grupacije Demos prevzel predsedstvo vlade, močno aktiviral predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. To so bila leta odkopavanja grobov, obeleževanja krajev tako imenovanega komunističnega nasilja, pranja krivde kolaboracije slovenskega domobranstva z naci-fašizmom in blatenja osvobodilnega boja. Ker javna obsodba komunističnega režima nikakor ni hotela uspeti, sta Janez Janša, predsednik slovenske socialdemokratske stranke in Lojze Peterle, predstavnika oskubljene »slovenske pomladi« lansko jesen v parlamentarno razpravo vnesla svoj predlog resolucije o obsodbi totalitarnega komunističnega nasilja. V treh dneh velikih prepirov v parlamentu, ki so slovenski politični prostor samo še bolj razdvojili in razklali, je parlament njun predlog zavrnil, pobudo za sestavo bolj sprejemljivega dokumenta, o katerem naj bi se v usklajevalnem postopku izrekle vse državnozborske stranke, pa je prevzel predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Usklajevanje dveh tekstov, resolucije in izjave zdaj poteka že nekako pol leta. Verjetno bo preteklo še nekaj vode, preden bodo v Sloveniji pospravili s svojo preteklostjo. J. R. Kljub neprijaznemu vremenu je tudi letos številna množica počastila spomin na pobito Sadovnikovo družino, p. d. pri Peršmanu, počastitev pa je seveda veljala tudi vsem žrtvam nacizma na Koroškem. Več o proslavi na strani 2 Počastitev Kiki Kogelnik - ulica z njenim imenom V Celovcu so svečano podelili ulici, ki povezuje deželno hišo in mestno občinsko hišo, novo ime. Ulica se zdaj imenuje Kiki Kogelnik Gasse, po svetovno znani likovni umetnici, ki seje uveljavila v Združenih državah Amerike in ki je lani umrla za rakom. Svečanosti sta prisostvovala tudi umetničin sin, ki živi v New Yor-ku, ter pliberški župan Raimund Grilc (Kiki Kogelnik je bila Pli-berčanka). Park, ki meji na ulico Kiki Kogelnik, pa krasi čudovit vodnjak, ki je delo te umetnice. Kiki Kogelnik je prejemnica številnih avstrijskih in mednarodnih nagrad, ped dvema letoma pa je dobila tudi posebno nagrado, ki jo podeljujejo socialdemokratske žene. PREBLISK rji UDI letos je na treh sred-JL njih šolah s slovenskih učnim jezikom maturiralo okoli sto dijakov, sem je treba prišteti še mlade otroške vzgojiteljice z maturo, ki so usposobljene za slovenski jezik-Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev (zadnje čase se jima je pridružila še Slovenska gospodarska zveza) pripravita vsako leto izmenično majhen sprejem za maturante. Na-kakšna obvezna vaja je to že postalo, nekaj na srce polagajočih besed, nekaj prigrizka, pa je bilo. Mladina je z mislimi ie drugod, olajšanje po opravljeni maturi jim sije z obraza, šli bodo, vsak po svoje, študirat, v službo, k vojakom... Nekateri dijaki so verjetno prvič »live« videli kakšnega zastopnika / zastopnico manjšinskih organizacij. Tudi brez njih bodo (kot doslej) preživeli in upam, da ne slabo. Pa vendar: za narodno skupnost je ta bodoča inteligenca krvavo Živijo matura! potrebna, pa naj zveni to še tako obrabljeno. Brez njih ne bo razvoja, jezik in kultura bo nekoč predvsem na njihovih ramenih. Današnji čas od mladih zahteva mnogo. Na prvem mestu naj bo oseben razvoj, kariera, sreča. Potem pa - nov veter bo lahko ustvarila le mladina. S. W. BLU SCHI BRUJIPJ AT INK ENZOL m BROTHERS Težave pri usklajevanju proračuna R Slovenija je šest organizacij koroških Slovencev (Narodni svet koroških Slovencev, Zvezo slovenskih organizacij, Krščansko kulturno zvezo, Slovensko prosvetno zvezo, cerkev in Slovensko gospodarsko zvezo) pozvala, naj pripravijo usklajen predlog za razdelitev finančne podpore, ki jo R Slovenija namenja koroškim Slovencem. Na ta način je sledila modelu R Avstrije, ki namreč pri svojih podporah priznava usklajen predlog sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja. Sosvetu je v preteklih osmih letih uspelo uskladiti svoje predloge. Omenjene organizacije so se lotile odgovornega dela in se nekajkrat sestale. Pred več kot tednom dni je bil na nivoju predstavnikov organizacij dosežen tudi usklajen predlog za razdelitev finančnih podpor tako iz R Slovenije kot tudi iz R Avstrije. Dogovorjeno je bilo, da predstavniki organizacij ta usklajeni predlog še »požegna-jo« znotraj svojih organizacij in se nato predlog posreduje tako R Sloveniji kot tudi sosvetu za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja. Na zadnji seji pa se je zataknilo. Predstavnik NSKS je poudaril, da se NSKS ne strinja s predlogom, ker je v njem namenjeno premalo denarja npr. za EL. Le-ta je zahtevala zase podporo v višini 4 milijone šilingov. Poleg tega so predstavniki NSKS usklajen proračun vezali na razrešitev vprašanja skupnega zastopstva ipd. Predstavniki vseh ostalih organizacij so poudarili pomen usklajenega proračuna in odklanjali povezovanje proračuna s politično-organizatoričnimi vprašanji. Navsezadnje torej ni prišlo do usklajenega proračuna. Predsednik ZSO je za SV dejal, da obžaluje, da ni prišlo do usklajenega proračuna z vsemi organizacijami. Zato bo zdaj odgovornost za razdelitev finančnih podpor spet pri R Sloveniji in tudi pri R Avstriji. Nadalje je ugotovil, da se je večina organizacij, ki so pripravljale proračun, resno in pošteno trudila za pametno rešitev, ki pa je žal propadla zaradi v javnosti neznanih zakulisnih igric nezrelih in neodgovornih politikov. Italija tudi uradno za Olimpijo 2006 Že 16. aprila seje dežela Furlani-ja-Benečija-Julijska krajina s podpisom v Celovcu obvezala, da bo sodelovala pri (morebitnih) zimskih olimpijskih igrah »brez meja - ohne Grenzen - senza confini« v okviru družbe »Klagenfurt 2006“. Zdaj je predsednik dežele Gianfranco Cruder podpisal tudi pogodbo s Celovcem, s katero se priznava k olimpijski listini in se obvezuje za vse garancije in zagotovila, tako glede kandidature kot tudi usmerjenosti olimpijskih iger. To obvezo, v kateri piše, da se dežela obvezuje k izvedbi in finančni udeležbi OI, so iz Celovca že poslali v švicarski Lausanne, kjer naj bi septembra odločali o tem, kdo od kandidatov bo resnično prireditelj iger leta 2006. Kandidaturo treh dežel je medtem podprl tudi predsednik regionalnega odbora Trentino (Italija) dr. Tarcisio Grandi. TE Slovenija je M\.storila prav, ko je pozvala šest slovenskih organizacij, da pripravijo predlog za razdelitev finančnih podpor slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Tako dela tudi R Avstrija. Sosvetu za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja je do zdaj še vsako leto uspelo izdelati usklajen predlog za razdelitev finančnih podpor. V zadnjih dveh letih pa je prišlo do močnega razkoraka pri podporah iz Slovenije. Nekaterim organizacijam so podpore črtali za pribl. 40 odstotkov. Slovensko šolsko društvo, ki vzdržuje otroške vrtce ipd., pa je zaradi tega skoraj propad- lo. Kljub temu so te organizacije v sosvetu zagovarjale enakopravno in enakovredno razdelitev finančnih podpor osrednjim političnim in kulturnim organizacijam. Celo dodatna podpora Urada zveznega kanclerja za ZSO in NSKS je bila v enaki višini. Zato smo zelo pozdravili korak R Slovenije, ki nas je pozvala, da naj pripravimo usklajen predlog za porazdelitev finančnih podpor. Ob tem smo seveda izhajali iz tega, da mora usklajen predlog upoštevati finančno pomoč tako s strani R Slovenije kot tudi iz R Avstrije. Usklajevanja so potekala zelo uspešno, tako da smo prišli do konsenzualnega predloga. Toda v ozadju so potekali med Ljubljano in Celovcem pogovori, ki so bili očitno uperjeni v to, da naj bi se slovenska narodna skupnost na Koroškem ne uskladila. Tako je moč razumeti intervju podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika, ki je v NT z dne 12. junija 1998 dejal, da bo o »dodelitvi proračunskih sredstev R Slovenije za koroške Slovence ... odločalo skupno, neposredno izvoljeno zastopstvo« in da bo v primeru nesoglasja moral odločiti Urad za Slovence po svetu pod vodstvom državne sekretarke Mihaele Logar. Taka izjava je v trenutku, ko se predstavniki koroških Slovencev trudijo za uskladitev proračuna, kontraproduktivna. In tako je tudi bilo. V trenutku, ko je NSKS vedel, da bo denar razdelila državna sekretarka -in v preteklih dveh letih je bila ta razdelitev enostranska v korist NSKS - je postalo jasno, da do usklajenega proračuna ne bo prišlo. Poleg tega hoče Podobnik s finančnim izsiljevanjem izterjati nekaj, za kar sploh ni pristojen. Organiziranost slovenske narodne skupnosti na Koroškem je njena zadeva in pravica do svobodnega združevanja spada med temeljne človekove pravice. S tem intervjujem je Podobnik ovrgel tudi pismo Urada za Slovence po svetu, v katerem je ta pozval šest organizacij k usklajevanju. Očitno v Ljubljani desna ne ve, kaj desna dela. Zato je NSKS že usklajeni predlog spet ovrgel in sicer z utemeljitvijo, da predlog ne ustreza zahtevam EL. Ta je namreč zahtevala zase 4 milijone šilingov podpore za volilni boj. V že usklajenem predlogu smo predvideli za samostojne občinske liste podporo v višini dveh milijonov. Kar zadeva deželnozborske volitve, pa smo bili mnenja, da je EL v koaliciji Z dvema strankama, ki sta zastopani v državnem zboru in tam črpata državne denarje za volilni boj. Poleg tega smo poudarili, da bi finansiranje politične stranke s strani R Slovenije pomenilo direktno vmešavanje v boj za politično oblast v sosednji državi in ne nazadnje smo poudarili, da z istim argumentom tudi odklanjamo, da bi slovenski socialdemokrati dobivali pomoč iz Slovenije. Toda vse to je bilo stranskega pomena. Očitno je bilo, da NSKS ni zainteresiran za usklajen finančni predlog. Kako torej naprej? Vsekakor bo zdaj pač o razdelitvi 'finančnih podpor odločala R Slovenija. Glede na dejstvo, da je prišlo v preteklih dveh letih do neenakopravne razdelitve teh podpor, ki so celo ogrozile obstoj nekaterih otroških vrtcev in drugih organizacij, bo letošnja razdelitev finančnih podpor iz R Slovenije dokončno pokazala, ali dejansko vsi segmenti slovenske države stojijo za tako politiko neenakopravne finančne podpore. Nihče v Sloveniji nima več izgovora, da pač ni vedel ali ni bil seznanjen z vsemi okoliščinami. Tudi sosvet bo moral zavzeti stališče. Morebiten propad npr. Že tako maloštevilnih dvojezičnih otroških vrtcev je tudi njegova zadeva. Torej usoda vsaj enega dela koroških Slovencev in njihovih struktur je v rokah R Slovenije in R Avstrije. Nič manj in nič več. ■ dr. Marjan Sturm Ali Ljubljana sploh želi usklajeni finančni predlog? SPOMINSKA SVEČANOST ZKP PRI PERŠMANU Koroški partizani so prvoborci za avstrijsko samostojnost Spomin na splošni upor koroških Slovencev proti nacističnemu nasilju, 55. obletnica prihoda prve zavezniške vojaške misije v glavni štab slovenske partizanske vojske, ter jasne besede o pomenu boja korokih partizanov, to je bil glavni ton letošnje svečanosti gri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo, ki jo vsako leto organizira Zveza koroških partizanov. Kljub deževnemu vremnu je bila udeležba minulo nedeljo obilna. Predsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Kuchar je dejal, da si prav bivši partizani ne želijo ničesar bolj kot miru in da balkanska tragedija nazorno kaže, kam vodita verska in nacionalna nestrpnost. Žrtve so zvečine nedolžni civilisti, predvsem otroci in starejši ljudje. 46 partizanskih grobišč po vsej Koroški pripoveduje o ogromni žrtvi, ki sojo koroški Slovenci doprinesli v boju za svobodo. Letos bo ZKP uredila grobišča v Svečah in Šentjakobu, spo- menik pri Peršmanu pa je že. Za podporo se je Kuhar zahvalil pristojnemu slovenskemu državnemu sekretarju Stušku. Skoraj vsi slovenski koroški partizani, ki so pri nacionalnem fondu zaprosili za pomoč, sojo tudi dobili. S tem pa je Avstrija tudi priznala smisel in pomen našega odporniškega gibanja, je dejal predsednik ZKP. V imenu Zveze slovenskih organizacij je Tonči Schlapper pozdravil srečanje in dejal, da so se koroški partizani zavedali pomena borbe za narodovo preživetje in svobodo. Kajti »svoboda je pogoj kulture, brez katere noben narod ne more preživeti v dostojanstvu in ponosu«. Osvobodilni boj je terjal neizmerno trpljenje in žrtve, skupno z zavezniškimi silami so slovenski koroški partizani rušili nacistični režim, ki je vse do zadnjega sejal smrt in grozo. To najbolj srhljivo dokazuje prav Peršmanova domačija. V nasprotju s Slovenijo na Koroškem nismo poznali kolabo- racije in kvizlinštva. Čeprav partizani od Avstrije niso dobili Ustreznega priznanja, pa je sad njihovega boja prav člen 7 ADP, čigar določila pa tudi še niso docela izpolnjena. Dr. Wegscheidler z ministrstva za socialne zadeve je, kot že nekajkrat doslej, tudi tokrat postavil stvari na pravo mesto. Uvodoma je Peršmano-vo domačijo imenoval simbol slovenskokoroškega križevega pota v dobi nacizma, zatem pa je antifašistični boj koroških Slovencev dvignil na raven en-kratnosti in izjemne odločnosti. ČASTNI GOSTJE Zastopnik socialnega ministrstva dr.Wegscheidler, konzul R Slovenije Anton Novak, častni predsednik ZKP Janez Wutte-Luc, Ivan Prislan - predsednik koroških partizanov v Ljubljani, podžupana Engelbert Oj-ster in Franc Jožef Smrtnik, Tonči Schlapper (ZSO). Kajti prebivalci južne Koroške so sprožili edini in tudi uspešni vojaški upor znotraj meja tretjega rajha. Nikjer drugje in nobeno drugo prebivalstvo v mejah tretjega rajha ni storilo tega, kar so storili koroški Slovenci. Letos mineva 60 let od anšlusa. Marca 1938 so premnogi Avstrijci pozdravljali vkorakanje nacističnih čet, mnogi pa so takoj okusili nasilje režima. Koroški Slovenci sodijo med peščico tistih, ki so že takrat vedeli, kaj jih čaka pod nacističnim režimom, in so temu primerno tudi ukrepali. Vedeli so, da je upor proti režimu smrtno nevaren, a kljub temu so se kot vojaki uprli, zapuščali vrste nemške vojske in se pridruževali uporniškemu gibanju. Resnica je, tako Wegscheidler, da so koroški Slovenci prvoborci za avstrijsko osamosvojitev. Sporočilo antifašističnega boja je, da ne smemo pozabiti njegovih prvin, in storiti vse, da se grozote druge svetovne voj- ne ne bi več ponovile. Zato je avstrijski parlament soglasno sklenil, da bo odslej 5. maj, dan osvoboditve taborišča Mauthausen, tudi spominski in opo-minski dan. Ivan Prislan je prinesel pozdrave Zveze koroških partizanov in Zveze združenj borcev NOB. Zastopnik NSKS in kapelski podžupan Franc Jožef Smrtnik je predlagal, naj bi se občina Železna Kapla, kjer je bilo največ žrtev nacističnega nasilja, in Zveza koroških partizanov skupno poklonili tem žrtvam in borcem za svobodo. Besede pozdrava in priznanja je spregovoril tudi predsednik KPÖ Walter Baier. Kulturni spored so oblikovali moški zbor SPD »Trta« iz Ži-tare vasi, šmihelska godba na pihala, Andrej Kokot, ki je prebral prav za to priložnost spesnjeno pesem, Kati in Karla Ha-derlap, Franci Sadolšek (prebral je pesem partizana Tončija Haderlapa) in Jezerčan Lojze Eržen. n. o. 50 LET PO SPORU MED STALINOM IN TITOM Besede obžalovanja avstrijskih komunistov Pol stoletja po sporu med Titom in Stalinom in po t. i. ko-minformovski resoluciji, ki je posredno povzročila tudi razdor med Avstrijsko komunistično stranko in koroškimi Slovenci, se je predsednik KPÖ Walter Baier v petek, 26. junija, pri Peršmanu v Podpeci v imenu zveznega strankinega vodstva opravičil za to zgodovinsko krivico. »Tito naš, Stalin naš!« - Ivanka Sadolšek-Zala se je med svojim pripovedovanjem spomnila gesla, ki so ga slovenski partizani tudi po vojni radi uporab- nistom grozila z ekskomunika-cijo, v očeh KPÖ pa so postali čez noč ameriški vohuni. Pozno opravičilo Danes, po petdesetih letih, je vodstvo KPÖ uvidelo svojo zgodovinsko zmoto. Tako je prišlo v petek, 26. junija, pri Peršmanu v Podpeci na pobudo šele pred kratkim ustanovljene Slovenske sekcije Komunistične stranke Avstrije do srečanja zastopnikov Zveze koroških partizanov, med njimi predsednik Peter Kuchar in častni predsednik Janez Wutte-Luc, ter zveznega vodstva KPÖ s pred- no znova omenjal dogodek iz otroštva, ko so partizani ustrelili njegovega očeta. Njemu je odgovoril Janko Messner s komentarjem o (koroški) politični realnosti in v njen prilog prebral številne svoje aforizme, West pa je zaključil s precej čustvenim besedilom, ki je vidno ganil vse prisotne. Višek večera pa je bil nedvomno govor predsednika KPÖ Walterja Baierja, ki sam ko-minformovskega konflikta zaradi mladosti seveda ni mogel doživeti, a se je opravičil za napake svojih političnih predni- Z leve: mag. W. Baier, predsednik KSA; Waltraud Stiefsohn, podpredsednica KSA; Arthur West, pesnik z Dunaja. ljali. V njem je bilo izraženo tudi upanje, da bo s pomočjo Rusije le še prišlo do priključitve južne Koroške k Jugoslaviji. A to upanje se je že kmalu izjalovilo, ko je namreč 1.1948 prišlo do znunega spora med Titom in Stalinompki mu je sledila t. i. kominformovska resolucija. Ta je Tita in njegove privržence obsodila kot izdajalce in ameriške vohune in s tem tudi od koroških Slovencev zahtevala, da se odločijo za enega od obeh. Večini je bil iz razumljivih razlogov Tito bližji. Temu je sledila izključitev mnogih aktivistov Osvobodilne fronte iz stranke, ki je bila zvesta Moskvi; mnogi drugi so izstopili sami, vsega skupaj pa je KPA zgubila okoli 1.000 članov. To je bil za nekdanje borke in borce hud udarec. Na Koroškem že tako niso imeli lahkega življenja - vodilna mesta v deželi so s pomočjo Angležev spet zavzeli nekdanji nacisti, Cerkev jim je kot komu- sednikom Walterjem Baierjem na čelu, z njim pa so bili še podpredsednica Waltraud Stiefsohn, organizacijski tajnik Hans Höllisch, finančni referent Michael Gräber in drugi. Po pozdravni pesmi Obir-skih fantov je Jože Rovšek uvodoma predstavil zgodovinska dejstva (v nemščino je prevajal Mirko Messner)), ki sta jih podrobneje s svojimi spomini opisala Lipej Kolenik-Stanko in Ivanka Sadolšek-Zala. Kolenik je pri tem prebral odlomek iz svoje knjige »Mali ljudje na veliki poti« (SPZ, Založba Drava, 1997). Temu je sledilo »literarno branje« Johanna Kresnika, Janka Messnerja in Arthurja We-sta. Literarno branje pod narekovaji zato, ker je že prvi prestopil zmenjeni okvir in svoj nastop spremenil v pridigo zbranim levičarjem v obliki perfekt sprene (samo)inscenaci-je. Pri tem je postalo jasno, da seje le težko znašel v zanj nenavadnem ambientu, saj je ved- kov. Ostro je obsodil ravnanje takratnega vodstva stranke do koroških Slovencev in ga imenoval kot »to, kar je bilo: zgodovinska napaka«, ki jo on iskreno obžaluje. Distanciral se je od lojalnosti, kakršno je povojna KPÖ izkazala Stalinu, saj je zanj stalinizem »v nasprotju s socialističnim humanizmom«. V znak spoštovanja do boja koroških partizanov in predvsem v upanju na boljše sodelovanje v prihodnosti je predsedniku ZKP Petru Kucharju podaril umetniško sliko Jurjan-sa Wolf-Götza s simbolno prikazanim razhajanjem in ponovno združitvijo ter z dvojezičnim napisom »Eine Minute Dunkelheit kann uns nicht blenden / Minuta teme nas ne oslepi«. V zahvalo za njegove spodbudne besede in predvsem za pozno opravičilo je Kuchar gostu predal fotografijo 1. Avstrijskega bataljona, slikanega v Črnomlju, na katero so se po predlogu Johanna Kresnika podpisali vsi prisotni. KAJ JE TO? Informbiro Leta 1947 je devet strank (tiste iz novo nastalih socialističnih držav ter italijanska in francoska KP) ustanovilo »Informacijski biro komunističnih in delavskih partij«. Ni dolgo trajalo, pa so se porajale prve razprtije med jugoslovansko in sovjetsko KP, med drugim v zvezi z albanskim vprašanjem, v zvezi s podporo, ki sojo nudili Jugoslovani grškim komunističnim partizanom po letu 1945, v zvezi z balkansko federacijo ipd. Marca leta 1948 je Sovjetska zveza odpoklicala svoje vojaške in civilne svetovalce iz Jugoslavije, konec istega meseca pa so Tito in njegovi prejeli prvo Stalinovo pismo, v katerem jim je očital, da se v njihovi državi širi kapitalizem, da v KPJ ni demokracije itd. Tito in drugi so odgovarjali, da vse to ne drži, in potem ko je iz Moskve in nazaj potovalo še nekaj pisem, naj se bi junija 1948 Informbiro posvetil vsej tej zadevi. Čeprav seje Jugoslovani niso udeležili, je ostalih osem partij 28. junija v Bukarešti sklenilo resolucijo o situaciji v KPJ. V njej so obsojali Tita in njegove tovariše, češ da so trockisti, nacionalisti itd., in so pozvali »zdrave« člane v KPJ, naj spravijo svoje vodstvo na pravo pot. Pritisk na Jugoslavijo ni bil samo politične narave, temveč se je izvajal tudi gospodarsko: leta 1949 so praktično vse socialistične države ukinile svoje gospodarske odnose z Jugoslavijo in jo na ta način blokirale v razvoju. Na Češkoslovaškem, Madžarskem in drugod so uprizarjali procese proti »ti-toistom«, ti pa so znotraj lastne države gnjavili »kominfor-movce«. Ni bilo malo ljudi, ki je zaradi vsega tega obupalo nad življenjem. Šele po Stalinovi smrti se je konflikt leta 1956 uradno končal z beograjsko resolucijo sovjetske in jugoslovanske KP. Na Koroškem je inform-birojevski konflikt razdrl komaj nastalo zavezništvo med slovensko levico in KPÖ, na Tržaškem pa je prišlo do razcepitve znotraj slovenskega levega tabora. Che Club Cafe v Celovcu Prireditve pri Peršmanu in Bai-erjevega opravičila ni mogoče videti kot enkratnega dejanja, temveč po besedah Marjete Einspieler, ene izmed govornic nedavno ustanovljene Slovenske sekcije Komunistične stranke Avstrije, pomeni le prvi korak k novi manjšinski politiki KPÖ. Tako so bili v soboto v prisotnosti Baierja odprti v Celovcu (Benediktinski trg 5) novi prostori Slovenske sekcije KPS, obenem pa tudi mladinskega centra Che Club Cafe, na pobudo mladincev samih (ki so se v presenetljivo velikem številu udeležili odprtja) poimenovanega po revolucionarju Ernestu Cheju Guevari, ki bi bil postal 14. junija letos star 70 let. V nedeljo pa je bil Baier ponovno pri Peršmanu, kjer je spregovoril v okviru tradicionalne spominske proslave, kar so navzoči antifašisti z navdušenjem sprejeli. Joži Wutte To je bilo po dolgih letih uradno priznanje s strani avstrijske komunistične stranke in oprostitev za blatenje pred petdesetimi leti. Da se je to zgodilo, je dobro delo; pozabiti seveda tisti, ki smo to doživeli, ne moremo; imam pa občutek, da Baier resno misli, ko govori o obnovi. Pričakujem, da nam bodo to svoje stališče dali tudi pisno, kot resolucijo ali sklep zveznega vodstva. Lipej Kolenik-Stanko IS Skupno smo se borili, skupno trpeli. Kominfor-nia nas je razdrla in obojestransko smo zamudili veliko plodnega časa na političnem in kulturnem področju. Peter Kuchar Spor med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo je razdrl tovarištva med ljudmi. Informbiro je bil za nekatere tak udarec, da so nato pustili politiko. Pri nas ni bilo nobenega domobranstva, potem pa to razočaranje s strani, od koder ga nikoli v življenju nismo pričakovali. Kaj takega se ne sme nikoli več ponoviti. Ivanka Sadolšek-Zala Važno je bilo, da je predsednik Baier govoril in se oprostil za pomote, ki so nam škodovale, in tako ustvaril neke vrsto spravo tam, kjer je dejansko potrebna. To. kar je bilo govorjeno, se naj izrazi tudi v resoluciji, tako da se ne bo zgubilo. Tonči Schlapper Čeravno je bilo pozno, me veseli, da seje Walter Baier javno oprostil za krivice, ki nam jih je storilo takratno vodstvo KPA. Upam, da bo od zdaj naprej sodelovanje bolj harmonično. Škoda je pač za vsa leta, ko smo bili navzkriž; želim si, da bi bili v bodoče ožje povezani ne samo partizani, temveč vsi demokrati, v katerikoli stranki, za blagor demokracije in miru. Janez Wutte-Luc 45 LET PEVSKEGA DRUŠTVA SELE Za jubilej zgoščenka in zborova turneja v Argentino Selški šolarji - kmalu bojo peli v mešanem pevskem zboru Foto: SV pravijo, daje pri petinštiride-■ setih človek v najlepših letih. Koliko bolj bo to držalo za zbor pod Košuto, ki ga sestavlja domala štirideset navdušenih pevk in pevcev. Minuli petek, 26. junija 1998, so v Selah praznovali 45-letnico ustanovitve Pevskega društva, čigar mešani zbor danes sodi med stebre slovenske pevske dejavnosti na Koroškem. Starosta zbora je Nanti Pristovnik, ustanovni član Pevskega društva in skozi vsa leta zanesljiv pevec. Jasno, da so se mu v petek za njegovo dejavnost prisrčno zahvalili. Svojo obletnico so selski pevci praznovali v krogu domačinov in gostov v farni dvorani. Sodelovali so selski šolski zbor pod vodstvom učiteljice Majde Olip, šolski zbor s Kota z rav- Argentini. Da, selski pevci se odpravljajo na turnejo po Argentini. In za to niso le veliko vadili, ampak so izdali tudi novo, že drugo zgoščenko (CD-ploščo) ter kaseto. Naslov zgoščenke je bil tudi geslo petkovega jubilejnega koncerta. Predsednik društva Herbert Kulmesch je v svojem nagovoru naglasil sicer dobre odnose med društvom in občino, ter prav zategadelj izrazil obžalovanje nad nerazumljivo odločitvijo občinskega sveta, da društvu ne podeli občinskega grba. S tem daje občina zamudila veliko promocijsko priložnost, ki jo nudi zborova turneja po Južni Ameriki. Med posameznimi točkami je povezovala Angela Kulmesch. nateljem Herbertom Kulme-schem, mladinski zbor, ki ga menjaje vodita župnik Štefan Krampač in Klavdija Ogris, z Obirskega je prišel čestitat Moški pevski zbor »Valentin Polanšek« pod vodstvom Boža Hartmana, in res doživeto zapel ruski narodni. Glavni akter pa je bil seveda domači mešani zbor, ki ga sedaj že nekaj let uspešno vodi Roman Verdel. Zbor je v teku svoje zgodovine imel več zborovodij, naj omenim le Silva Miheliča, Francija Čertova, Bruna Petriška, Pavla Olipa in druge. Ob instrumentalni spremljavi ansambla »Drava« in Bruna Petriška je zbor zapel skladbe, ki so seveda tudi na novi zgoščenki »In tu in tam« in ki jih bo avgusta seveda ponesel tudi med rojake v RAZSTAVA V GALERIJI ANIN Barvitost življenja V Šmihelu nad Pliberkom je že tradicija, da Vavtijeva družina o kresu vabi na ver-nisažo. Tamkajšnja galerija Anin od leta 1994 dalje deluje v klubskem prostoru društva »Godba na pihala Šmihel«. Na približno 24 kvadratnih metrov veliki razstavni površini prireditelj nudi mladim, še manj znanim oziroma neznanim umetnikom in umetnicam, da se s svojimi deli predstvijo širši javnosti. V preteklih letih je v tej galeriji razstavljalo že nad deset umetnic oz. umetnikov iz Koroške in Slovenije. Tokrat se na izrazito barvit način predstavljata Sabine tični mladi umetnici sta zaposleni v Celovcu in obiskujeta večerno gimnazijo, kjer sta se spoznali in spoprijatelji- li. V prostem času pa se že nekaj let ukvarjata z umetniškim ustvarajanjem. Sabina Dober-nig izraža svojo čustvenost ljubezenskega doživljanja v tehniki akta in z akrilno barvo. Mlajša, Sabina Rupic, prikazuje svoj čustveni svet nadvse mladeniško in temperamentno, abstraktno v močnih in pisanih barvah. Prijetno otvoritev je popestrila domača jazz skupina »Mih group« s pevko Marinko Lugarič (premiera). Številna publika od blizu in daleč se je ob mili kresni noči zadržala Slikarki Sabina Dobernig in Sabina Rupic Foto:sv Dobernig (letnik 1972) in Sa- pozno v noč. Razstava je na bina Rupic (letnik 1977) iz ogled do nedelje, 12. julija Celovca, slednja je doraščala 1998, vsak dan od 16. do 19. v dvojezičnih Pogrčah blizu ure. Vabljeni! Zablatniškega jezera. Simpa- M. Š. VRTEC 5ŠD V CELOVCU Pisana poletna veselica Tudi letos smo se, kakor je že I tradicija, ob koncu meseca junija zbrali na vrtu Dvojezičnega otroškega vrtca Slovenskega šolskega društva, kjer so vzgojiteljice z otroki pripravile pester program za zaključno poletno veselico. Letošnje težišče je bilo go geslom »Otroci tega sveta«. Že mesece prej so se malčki pripravljali na to temo, ter bili seznanjeni z raznolikostjo tega sveta. Izvedeli so, da je zemlja, ki ima več kontinentov, okrogla in da na tem planetu živi nešteto ljudi različnih narodnosti, barv in jezikov. V raznih igrah so na lahkoten način spoznavali posebnosti ter šege in navade drugih kulturnih krogov. Številne knjige, ki so bile otrokom na razpolago, so na slikovit način uprizarjale življenje drugih otrok in tako še dodatno popestrile vsakdan v vrtcu. Tako so na poletni veselici s pesmimi v raznih jezikih in s tujimi plesi dokazali, da glasba ne pozna nobenih meja. Veselo je bilo v vrtcu Slovenskega šolskega društva v Celovcu (SŠD) Foto: sv Za to prireditev pa so otroci pripravili tudi zanimivo brošuro »To smo mi«, ki so jo oblikovali skupaj z vzgojiteljicami in starši. Po kulturno-glasbenem delu so se otroci s starši podali na igrišče, kjer so bile pripravljene razne postaje, pri katerih so s starši morali pokazati svojo kreativnost, spretnost in vztrajnost. Ker je sonce močno pripekalo, so se po tem, bolj napornem delu veselice, vsi podali na teraso vrtca, kjer je bilo že poskrbljeno za hrano in pijačo. Presenečenje dneva pa je bila žirafa za skakanje, ki je pritegovala otroke in starše. Le-ti so morali spoznati, da le nimajo tako dobre kondicije kot otroci, ki so se še do večernih ur lovili po vrtu. Tako se je poletna veselica končala šele v poznih urah, saj so tudi starši izkoristili priložnost za vesel klepet in srečanje s prijatelji. On koncu pa se vsem sodelavcem vrtca zahvaljujemo za njihov trud in spretno organizacijo vsakoletne različne prireditve in obema sponzorjema »Drava trading« in »Bank Austria. G. Nadrag Nakit v Gasserjevi kulturni delavnici Da podjetja niso le gospodar-sko-produkcijske enote, ampak lahko tudi meceni kultur-noumetniske dejavnosti, potrjuje tesarska firma Gasser v Bilčovsu. V četrtek, 25. junija, je bila na sedežu podjetja v okviru kulturne delavnice odprta razstava Daniele Ausser-vvinkler, mojstrice za izdelo- vanje nakita. Posebnost razstave je, da je umetnica v svoje kreacije vkomponirala les kot bistven segment umetniškega izraza ter tako dodatno poudarila vez med razstavo in lesnopredelovalnim podjetjem. Razstava je odprta do 5. julija Ingrid Gasser, mentorica delavnice in umetnica Daniela Ausserwinklerroto sv MLADINSKI DOM Podelitev bralnih značk ^ estindevetdeset mladih 3 bralcev je v četrtek, 25. junija, iz rok predsednika Zveze bralnih značk Slovenije Toneta Partljiča, predstavnika Zveze bralnih značk Jožeta Zupana in mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana prejelo letošnje brplne značke, v zahvalo in kot priznanje za vztrajno branje slovenskih knjig. Mentorji (pod vodstvom Vide Polanšek) so mlade bralce iz Bilčovsa, z Radiš, iz Sel-Kota, z Obirske- ne podelitve so se poleg predstavnikov bralne značke in mladih bralcev udeležili še vidni gostje, med njimi konzul Republike Slovenije Anton Novak z družino, koroški pisatelj Andrej Kokot in predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Avgust Brumnik. Zabavno in prikupno prireditev sta z branji oziroma predstavitvami svojih del oblikovala Primož Suhodolčan, ki je s spontanostjo in humorno pred- Med mlade bralce, prisotne na zaključni prireditvi, ki so za svoje dosežke dobili značke in knjižne nagrade, sta Primož Suhodolčan in Tone Partljič izžrebala tudi devet prikupnih praktičnih nagrad, ki so jih prispevali Elan Brnca, podjetje Sienč-nik, Posojilnica-Bank Borovlje, poslovalnica Celovec ter trgovina Rutar Center. Mentorici in koordinatorki Bralne značke na Koroškem Vidi Polanšek so se za njeno Foto: SV Gostje na podelitvi bralnih značk: Jože Zupan, Tone Partljič in Primož Suhodolčan ga, iz slovenske gimnazije, študijske knjižnice in Mladinskega doma, skozi vse leto navduševali za branje slovenskih knjig in vsi skupaj dosegli velik uspeh. Letošnja podelitev, 21. po vrsti na Koroškem, je potekala v klubskem prostoru Mladinskega doma v Celovcu. Sveča- stavitvijo svoje nove knjige Živalske novice očaral otroke, ter Tone Partljič s pripovedjo o tem, kako se je prvič ženil. Letošnja bralna značka z likom Ivana Cankarja je posebnost in je bila izdana ob letošnjem jubileju, osemdesetletnici smrti največjega slovenskega pisatelja. neutrudno in angažirano delo še posebej zahvalili mladi bralci z Obirskega in ji izročili darilo. Vsem mladim bralcem čestitamo za njihovo branje in se jim zahvaljujemo za njihov prispevek k ohranjanju in razvijanju slovenske knjige in besede na Koroškem. P. S. VLADO KRESLIN IN BELTINSKA BANDA Premurska glasba je zvenela v celovško noč Vlado Kreslin z »Beltinško bando«, to je zimzelen slovenske ljudske glasbe. Lani je v okviru spremnega programa za deželno razstavo, ki ga je pripravilo SPD »Borovlje«, samotež gostoval in navdušil občinstvo pri Cingelcu na Trati. Letos pa je na povabilo Mohorjeve prišel na Koroško v spremstvu legendarnih vaških godcev iz Beltinec, svoje prekmurske rodne vasi. S seboj so on in »Beltinška banda« (to ni pojem za rokomav-harsko združbo, ampak za skupino godcev) pripeljali prekmursko pesem, ki teče počasi »kakor Mura«. Pa ne samo to, kajti glasbeni lok te skupine, ki jo sestavljajo sami amaterji, kmetje, delavci, gospodinje, sega od narodne do skladbe Rolling Stonesov, od dunajskega valčka do španske impresije, od klasike do rocka. V bandi sodelujeta dva daleč naokoli gotovo najstarejša aktivna muzikanta: brata Kociper, ki s 94 oz. 92 leti krepko vlečeta lok po strunah berde in gosli. Koncert na vrtu Mohorjeve prejšnjo sredo, 24. junija 1998, je bil za poslušalce, med njimi tudi udeležence na branju za Bachmanov literarni natečaj, seveda užitek prve vrste. Občinstvo je Prekmurce šele po številnih dodatkih spustilo raz oder, navrh pa z\ njimi kramljalo o glasbi, o črni kitari, ki je najboljša, o Romih in njihovi kulturi, o Muri in goslih, o ovenelih vencih, o... Foto: SV MATURI Doslej 1351 maturantov slovenske gimnazije Četrta matura na trgovski akademiji Na Dvojezični trgovski akademiji je letos maturiralo 34 dijakov Foto: SV Prejšnji teden v sredo si je oddahnilo 40 dijakinj in dijakov slovenske gimnazije, ki so uspešno opravili maturitetni izpit pod predsedstvom strokovnega nadzornika dr. Teodorja Domeja. V 8. a razredu je bilo uspešnih 20 osmošolcev (razrednik mag. dr. Niko Ottowitz), od teh z odliko Daniela Errenst, Nataša Janežič, Maja Ottowitz, Nataša Stropnik, Damijan Vav-ti in Samo Wakounig, z dobrim uspehom pa Till Busch, Viktorija Mitsche in Christine Plesnik. V 8. b (razrednik prof. Janez Zwitter-Tehovnik) je matu- ro opravilo prav tako 20 dijakov, med njimi so štirje odličnjaki: Daniel Budin, Jernej Jeraj, Ana Kuntarič in Igor Woschitz. Z SO, NSKS in SGZ so maturantom pripravili sprejem v Mladiskem domu, v Ribnici pa so imeli maturantje valeto. DUNAJ Pomladni občutki za ljubitelje Zbor Kluba slovenskih študentk in študentov, vodi ga Anja Kapun, je pretekli petek predstavil svoj novi program na domačih, se pravi, klubskih tleh. Sicer sopara poletja človeka že močno nadleguje, toda zbor je za en večer zasukal potek letnega časa nekoliko nazaj in s pisano mešanico dvajsetih ljudskih, modernih in popularnih pesmi iz mednarodne glasbene zakladnice občinstvu ponazoril radost in turobnost pomladanskih občutkov. »Della passione«, ljubezenska zgodba v štirih dejanjih, je pesemsko pripovedovanje o dveh osamljenih osebah, ki se najdeta, se zaljubita, razideta in nazadnje spet najdeta osamljena. To pa niti ni tako žalostno, ko mama ob koncu že čaka s kavi- co. Ker gre za mešani zbor, so za vložena scenska prizorčka seveda našli ustrezno zasedbo. Tudi sicer se je na prizorišču marsikaj dogajalo, saj so ljubezensko zgodbo še dodatno ilustrirale luštne risbe na diapozitivih, v črno odeti pevke in pevci pa so poleg pevskih pokazali tudi koreografske sposobnosti. Skratka, zbor KSSŠ/D se je s svojim majhnim »Gesamt-kunstwerkom« (k čemur spada tudi lično oblikovan programski list) ljubitelje petja in zabave prepričal. Očitno jim ni bilo mar za bogat bife in zbora skorajda niso več hoteli spustiti z odra. Večerje popestril tudi kratek nastop dunajskega slovenskega tamburaškega ansambla »Fermata«. A. L. Tudi na dvojezični trgovski akademiji so svečano proslavili opravljene zrelostne izpite s prireditvijo v celovški trgovski zbornici. Od 37 dijakov jih je uspešno opravilo maturo 34; odličnjaki so bili Kurt Klade in Kristijan Opetnik iz 5. a, (razrednik prof. Walter Pleschounig), iz paralelke pa Petra Amrusch, Simona Kvaternik, Mirjam Ogris, Sonja Olip in Daniela Writz, dober uspeh pa so imeli Kristijan Lesjak, Markus Nachbar, Mario Janežič in Anna Maria Micheutz. PRIREDITVE ČETRTEK, 2. 7. TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete 19.00 Validacija - občevanje s starejšimi zmedenimi ljudmi. Predavateljica: Sr. Anadet Nussbaumer ŽELEZNO, NA GRADIŠČANSKEM, deželni studio ORF -Hrv. kulturni in dokumentacijski center 19.00 ... još si svenek jaču (in še vedno igrajo). Predstavitev knjige o hrvaški manjšini PETEK, 3. 7. BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje 14.00 Kmečki trg. Prodaja kmečkih pridelkov ŠKOFIČE, v društveni sobi - Glasbena šola 19.00 Koncert učencev Glasbene šole oddelka Škofiče ŠENTJANŽ, v k & k - k & k in SPZ 20.00 Razstava »Drava je svoja fraua« LEDINCE, ob Dobniškem jezeru - SPD Jepa-Baško-jezero in fara Pečnica 20.30 Koncert pesmi ljubezni. Poje: mladinska skupina Ledince SOBOTA. 4. 7. TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete 9.00 Slikanje ikon. Voditelja: mag. Ljubčo Deskoski in mag. Silva Deskoska; traja do 11. julija, do 13. ure DVOR PRI PLIBERKU 63, - Plesna šola Gregor & Jasmina Krištof 16.06 »Fešta« - Ge- und Bedenkjahr 38-98;. Srečanje ob prigrizku; ob 16.06 pogovor med P. Huemerjem in D. Larcherjem; ob 17.07 pogovor med F. Dickermannom in A. Treiberjem; ob 17.30 predstavitev inštalacij R. Benetika, G. Januša in G. Krištofa ŠENTJANŽ, pred k & k - SPD Šentjanž 19.00 Open-air s skupino Bluatschink, Bruji, Benzol in Blind Brothers ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - Ljudska šola 19.00 »Asterix«, musical v izvedbi učencev Ij. šole. Predstave bodo tudi 1., 3. in 6. julija, vselej ob 10. uri PODKRAJ, pri Vitrniku - MoPZ »Kralj Matjaž« 20.00 Kresovanje za Cirila in Metoda. Tek na 1000 m za vrč Kralja Matjaža (prijave do 19.45) NA HUMU PRI RAVNAH, v cerkveni podružnici - KD »Peter Markovič« in kat. mladina 20.30 Koncert dua Kristijan Filipič in Janez Gregorič NEDELJA, 5. 7. SELE, v farnem domu - DSG Sele/Zeli 13.30 Selško žegnanje. Na kulturnem programu sodelujejo: MePZ Sele, Dvojezični zbor in A capella iz Dobrle vasi; ob 20. uri ples z Alpe-Adria-Band ŠENTJANŽ, k &k-k& k in SPZ 18.00 Razstava »An der Grenze des Erlaubten«. Umetnost in cenzura v Avstriji; projekt Univerzitetnega kulturnega centra UNIKUM SVEČE, galerija Gorše - SPD Kočna in KKZ 19.00 Večer samospevov. Poje Luka Debevec Mayer iz Argentine PONEDELJEK, 6. 7. SELE, v farnem domu - DSG Sele/Zeli 20.00 Nadaljevanje žegnanja. Za ples igra ansambel«Rosa« ČETRTEK, 9. 7. SELE, v farnem domu - KPD Planina 20.00 Razstava otroških risb in lutkovna predstava S. Makarovič »Sapramiška«; gost. skupina »Mi smo mi« iz Celovca. Nastopila bosta tudi zborčka Ij. šol iz Sel in s Kota PETEK, 10. 7. ŠENTPRIMOŽ, v farni cerkvi - SPD Danica in župnjiski svet 20.00 Koncert profesionalnega zbora iz Ukrajine »CANTUS« SOBOTA, 11. 7. BOROVLJE, v farni cerkvi - SPD Borovlje in župnijski svet 20.00 Koncert profesionalnega zbora iz Ukrajine »CANTUS« ŽITARA VAS, v kulturnem domu - SPD »Trta« 20.30 Poletni koncert in koncert za letoviščarje NEDELJA, 12. 7. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM, v farni cerkvi - KPD v Šmihelu in župnijski svet 20.00 Koncert profesionalnega zbora iz Ukrajine »CANTUS« NEDELJA, 19. 7. KOMELI - Zveza koroških partizanov, področni odbor Pliberk 9.30 XIX. pohod na Komelj in spominska svečanost. Odhod iz Čirkovč ob 9.30, od gostilne Pistotnik pa ob 11.30 SOBOTA, 25. 7. BAD KLEINKIRCHHEIM, - ORF 20.15 Wenn die Musi spielt. Open Air koncert ljudske glasbe (live prenos na TV). Rezervacije kart na tel. 0 42 40 / 82 12 Razstava na temo življenje ob reki 3 3 v k & k, Šentjanž v Rožu prava ie*vo/aFraUa die»rau xct ihre eigene f?rau O načinu življenja prebivalstva ob Dravi, ki je ukrotilo samovoljo reke. Mejo, ki jo je tok reke povzročal, so ljudje premostili s splavi, brodovi in mostovi, premagali pa so jo šele z izgradnjo elektrarn in s tem povezano regulacijo. SPD »ZARJA« V ŽELEZNI KAPLI vabi na tradicionalno POLETNO NOC v soboto, 11. julija, ob 20.30, pred občinskim kopališčem v Železni Kapli Igra in zabava znani ansambel »VAGABUNDI« ■ bogat srečolov, ■ dobra kapljica, S okusna jedača, lepi zvoki, M temperamentni plesi in še kaj... ■ in vse to pod milim nebom poletne noči! SPD »Jepa-Baško jezero« in Slov, plan, društvo vabita na planinski izlet na Schusterplatte na Južnem, Tirolskem Odhod z zbirališča pri Pušniku v Ločah v četrtek, 18. 7. 98, ob 11. uri. Peljali se bomo z osebnimi avtomobili preko Innichena do gostišča Dolomitenhof (1.500 m). Pešpot skozi Fischleintal in Altensteinertal do Dreizinnenhütte (2.438 m), 3 do 4 ure hoda. Skupni večer v koči - tam tudi prespimo (nujno spalna vreča). 19. junija se povzpnemo na goro Schusterplatte (dve in pol ure hoda, od tam je krasen razgled na Tri cine). Z vrha nazaj do avtomobila pribl. 4 do 5 ur. Oprema: planinski čevlji, kapa ali klobuk, vetrovka. Prijave do 10. 7.1998 na tel. 0 42 54 / 43 29 (Lesjak). Zveza koroških partizanov, področni odbor Pliberk in Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku vabita ob 54. obletnici padle Domejeve čete na XIX. POHOD NA KOMELJ in SPOMINSKO SVEČANOST v nedeljo, 19. julija 1998. Na voljo sta dve različno dolgi poti: Pohod in spominska svečanost bosta ob vsakem vremenu! Zveza slovenskih žena sporoča, da bo letos letovanje otrok v Poreču od 17. do 27. julija. Cena za enajstdnevno letovanje in prevoz v obe smeri znaša 3.400 šil. Svoje otroke lahko prijavite na sedežu ZSŽ, tel. 0463-514300, kjer prejmete tudi nadaljnje informacije. 28. likovna kolonija v Vuzenici Sporočamo, da bo letošnja likovna kolonija mladih potekala od 23. do 29. avgusta v Vuzenici. Udeležili se je bodo mladi iz Porabja, avstrijske Koroške in Tržaškega. Mlade bo pri delu vodilo 7 pedagogov in sodelavci osnovne šole v Vuzenici. Interesente (otroke med 10. in 15. letom) prosimo, da čim prej prijavite v tajništvu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, telefon 0463/ 514300-22 Praznik za absolventke in absolvente celovške univerze v petek, 3., in soboto, 4. julija Pri programu sodelujejo vsi univerzitetni inštituti. Cirila Furjan z Obirskega - rojstni dan; mag. Bojan Šturm-Šnabl iz Svinče vasi - rojstni dan; Peter Bolterl iz Železne Kaple - rojstni dan; Lovrenc Kraut iz Globasnice - rojstni dan; Tončka Obiltschnig z Rut pri Podgorjah - jubilejno obletnico; Pavli Žnidar iz Podgorij - rojstni dan in god; Martin RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 2. 7. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 3. 7. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 4. 7. 6.08 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDEUA, 5. 7. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (župnik P. Zunder) 18.00 Za vesel konec tedna PONEDELJEK, 6. 7. 18.10 »Kratek stik« TOREK, 7. 7. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 8. 7. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Koncert ob 20-letnici glasbene šole 10. 6. v Domu glasbe v Celovcu PRAZNUJEJO Sehest iz Strpne vasi - 10. rojstni dan; Mici Andreas iz Spodnje Vesce - 50. rojstni dan; Pavel Lipnik iz Lovank -rojstni dan; dr. Paul Apovnik iz Šmarkeža - rojstni dan; Pavla Grütze z Dobrove - rojstni dan; Peter Sad jak iz Podjune - DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 5. 7. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 6. 7. 1.30 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I Zgleden primer: prvi uradni dvojezični otroški vrtec v Bilčovsu že deset let uspešno deluje I »Zgodi se mi po tvoji besedi«: Nova maša Fr. Ignaca Domeja v Rinkolah pri Pliberku I Bel Canto Voices: dekliški zbor iz Minneapolisa očaral tudi s slovensko pesmijo I »Peca gori«: Ciril-Metodov kres na Peci I Praznik za Šentjob: nove, blagoslovljene orgle zazvenele v obnovljeni romarski cerkvi rojstni dan; Matevž Raunjak iz Spodnjih Vinar - rojstni dan; Ciril Schiffrer iz Mokrij - rojstni dan; Margareta VVutte iz Slovenij - rojstni dan; Marta Urch s Plaznice - rojstni dan; Hanzej Setz iz Kršne vasi -osebni praznik. Slovenski vestnik čestita! SLOVENSKI VESTNIK Usmerjenost lista seštevek mnepj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 ♦ faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE.............Jože Rovšek ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba Tajništvo................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba..........Milka Kokot (-40) Prireditve............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 ------------------VSI------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzej kulturnih identitet Petega junija je minilo leto dni, na razpolago pa bo tudi knjižni-odkar se je Slovenski etno- ca in informacijsko-doku-grafski muzej preselil v nove mentacijska služba, prostore. Preden spregovorim o Kot je zapisala direktorica te razstavah, ki so sedaj na ogled, slovenske nacionalne inštituci-bi rada opozorila, da je muzej je, mag. Inja Smerdel, izhaja na svoje lastne prostore v Metelkovi 2 v Ljubljani moral čakati celih štiriinsedemdeset let. Od leta 1923, ko je bil kot Kraljevi etnografski muzej ustanovljen, pa do lanskega leta, je namreč gostoval v prostorih Narodnega muzeja v Ljubljani, kjer ni imel niti lastnega razstavnega prostora. Ne samo etnologi, vsa slovenska kulturna javnost je bila vesela te pridobitve, čeprav je bilo to šele »prvo dejanje«. Konec »drugega dejanja«, kamor spada tudi ureditev razstavne palače, se predvideva v letu 2000. V novih prostorih bodo uredili tudi muzejsko knjigarno in trgovino, muzejsko kavarno in različne obrtne delavnice. Poleg večplastne stalne razstave bodo na ogled različne tematske in gostujoče razstave, koncept novega muzeja predvsem iz zbirk predmetov, ki pričajo o tradicijski kulturi na Slovenskem in o vsakdanjem življenju predvsem kmečkega prebivalstva. Del muzejskih zbirk pa so tudi predmeti zu-nanjeevropskih ljudstev, in prav njim je posvečena ena od aktualnih razstav. Muzeji že dolgo ne razstavljajo predmetov, temveč poskušajo z njihovo pomočjo sodobnikom prikazati način življenja ljudi, ki so te predmete izdelali in si z njihovo pomočjo lajšali ali krasili delovne in praznične dneve. Predmet kot tak ni več v središču pozornosti, je le medij, s pomočjo katerega se razpre vsa paleta družbenih in ekonomskih razmer tako posameznika kot skupine, v katero je vpet. Takšen inter- pretacijski pristop je bilo mogoče zaznati že pri nekaterih razstavah, ki so bile na ogled še v starih prostorih, še posebej pa so zmožnost pripovedovanja in ne le prikazovanja pokazale vse tri avtorice, katerih razstave so na ogled sedaj, čeprav je vsaka od njih le del trodelnega projekta predstavitve in so hkrati vsebinski zametek prihodnje stalne razstave. Kaj vse se je skrivalo v za javnost tako dolgo zaprtih depojih in iz katerih zbirk je sestavljen muzejski thesaurus, nas v svoji razstavi z naslovom »Okna zbirk« seznani avtorica mag. Inja Smerdel s sodelavci. Z njej lastnim pristopom zna omiliti še tako »trdo moško temo«, in tudi ta razstava je polna erosa. Vsaka zbirka iz muzejskega thesaurusa je predstavljena s pomočjo predmetov, njihovih opisov in povečanega izreza najpovednejše fotografije. Vsako od le nakazanih poglavij obljublja bogato pripoved, nekako tako kot takrat, ko dobiš v roke knjigo z zanimivim kazalom in komaj čakaš, da lahko pričneš z branjem. O drugih dveh razstavah v sklopu trodelnega predstavitvenega projekta, in sicer o Baragovi zbirki predmetov iz Severne Amerike in o rojstvu in zgodnjem otroštvu na Slovenskem, pa naslednjič. Irena Destovnik KRIŽANKA Sonja Wakounig ŠTEV. 24 VODORAVNO: 1. velik glasbeni istrument 6. instrument za brenkanje 12. višji razred nogometnih moštev 13. kratka, duhovito izražena misel 15. doba, vek 16. izcedek iz drevesnega debla 17. prva ženska 18. veznik 19. krilo rimske konjenice 20. ime italijanske pesnice Negri 22. Ivan Tavčar 23. pozitivna elektroda 25. operni spevi 27. utrdba, obzidan grad 30. Oger, Ober 31. vzdevek nekdanjega ladjarja Onassisa 32. zgornji del stopala 34. norveški skladatelj (Edvard, Peer Gynt) 36. mesto v Nižji Avstriji z metalurško fakulteto 39. izumrla velika ptica Nove Zelandije 40. Ljudska stranka 42. poželenje, strast 43. pamet, razum 45. Anton Gradnik 46. stavba za shranjevanje silaže 48. očanci 50. največja žival prazgodovine 52. roleta 54. priprava za izstreljevanje puščic 56. prostori v cirkusih 57. ločnica, črta, ki deli 58. grško božanstvo NAVPIČNO: 1. pomenek 2. italij. denarna enota 3. turški velikaš 4. kem. znak za vanadij 5. muslimanski postni mesec 6. polotok na severu Evrope 7. sultanov uradni ukaz 8. osebni zaimek 9. nordijska božanstva 10. časopis s slikami 11. neprofesionalen umetnik 14. italijanski dramatik (Dario) 16. plast 19. ime francoske film. igralke Girardot 21. naplačilo, nadav 23. ital. ime za Jadran 24. menično jamstvo 26. inje, srež 28. vrsta morskega raka 29. grški bog vojne 33. razbojnik, (... Mataj) 34. občinska posest, zapuščen areal 35. vas pri Borovljah (nem. Glainach) 37. kraj ob Baškem jezeru 38. Narodna univerzitetna knjižnica 41. največja kopenska žival 44. oblika imena Ljudmila 46. grič v Jeruzalemu 47. slovenski virtuoz na violini (Igor) 49. kraj na Predarlskem 50. glavni števnik (ž. oblika) 51. ime tržaškega pesnika Mermolje 53. 100 m2 55. oranje REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. MORNAR 6. MARMOR 12. AREAL 13. MATRONA 14. REZBARITI 16. ČEK 17. IL 18. IDILIKA 19. MU 20. ERINIJA 21. PEN 22. ALBANIJA 24. POT 25. ARL 26. TO 27. MALIK 29. SKOK 30. INKASO 32. 00 33. AT 35. RJAV 36. LTD 38. ROMANTIKA 41. ANODA 43. ITI 44. ČAR 45. TIBET 46. NEKTAR 48. AKADEMIK 49. HROM Navpično: 1. MARINA 2. OREL 3. REZ 4. NABIRALKA 5. ALADIN 6. MATIJA 7. ATIKA 8. RR 9. MOČ 10. ONEMETI 11. RAKUN 13. MATIJA 15. RINITI 20. EBRO 21. POLO-VIČAR 23. LAKOTNIK 24. PASAT 27. MAJNIK 28. KOMAR 29. SOLATA 31. KRATEK 34. TRATE 37. DOBA 39. MINI 40. KARO 42. DED 47. TH GABRIJEL LIPUS IN DIJAKI Jošt in Jaka v nemščini Uspešni musical »Jošt in Jaka«, ki so ga izvedli člani »Skupine 11« v organizaciji Slovenske prosvetne zveze pred nekaj leti, je Gabriel Li-puš, ki je medtem ustanovil svoje glasbeno gledališče, uprizoril v nemščini z dijaki celovške Bachmann-gimnazi-je. V delavski zbornici so bile uprizorjene med 24. in 26. junijem tri predstave za šole in ena za druge interesente. Poleg Lipuša, ki je tudi v »nemški« predstavi nastopil v glavnih vlogah, so prepričali glasbeno in igralsko tudi dijaki, ki so se s polno paro in z velikim veseljem lotili dela in ga tudi dobro opravili. Temu primeren je bil tudi odziv publike, dijakov iz celovških šol, ki so nastopajoče nagradili z velikim aplavzom Čeprav je zgodba Wilhelma Buscha sprva učinkovala kot pedagoško ustrahujoč primer, je dramatizacija njegovega besedila pokazala, da je vsadanje pobalinstvo lahko zelo privlačna tema, če se je lotimo z do-voljšnjo mero humorja, kar je Lipušu tudi z »nemško« uprizoritvijo dobro uspelo. Skupini želimo še veliko nastopov z uprizoritvijo! J. M. SLOVENJ GRADEC/ŠOLSKI CENTER Zaključni izpiti bodočih gostincev I etos zaključuje šolanje na L Poklicni gostinski in lesarski šoli Slovenj Gradec v sklopu Šolskega centra že enaindvajseta generacija mladih kuharjev in natakarjev. Okrog osemdeset bodočih gostincev, deklet in fantov, ki se podajajo v ta nenavaden poklic, je praktični del zaključnega izpita tokrat zopet opravljalo z javnim nastopom pred svojimi starši; poizkus v preteklem letu se je dobro obnesel, zato bodo s takim načinom popularizacije šole in poklica nadaljevali, je bilo povedano. Štiri dni je bila šolska avla spremenjena v restavracijo s hladno-toplim bifejem, kjer so gostom postregli lepo pripravljene in seveda okusne jedi, sad nekajurnega skupinskega dela, in dodali napitke v predpisanih kozarcih. V ozadju pa so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo svečanih pogrinjkov, ki zahtevajo nemalo truda in različne sposobnosti. Posebno pozornost so pritegnili nastopajoči s predstavitvijo priprave določenih jedi pred gostom, kar srečamo le v lokalih višjih cenovnih razredov kot na primer flambiranje, razkosavanje in priprava tatarskega bifteka. Svečanemu vzdušju so prispevala elegantna delovna oblačila, pokončna drža mladih gostincev in zvočna zavesa pomirjajočega igranja na citre. Dijaki so v pogovoru med drugim dejali, da ob takih priložnostih doživljajo nekakšno zadoščenje pred starši, saj jih je med njimi nekaj, ki ne cenijo dovolj dela gostincev. Sicer je med mladimi precej takih, ki se še ne nameravajo posloviti od šolanja in bodo nadaljevali v nekaterih »3plus 2« programih, kakršen je program srednje gospodinjske smeri v Velenju. Tako si bodo pridobili vsaj srednješolsko izobrazbo. Te možnosti na Kororškem (v Sloveniji) vsaj za gostince še ni, a potrebe in želje so močno prisotne, pričakovanja pa naslovljena na državno središče. Samo Šavc Pismo bralca Nezadovoljen Kot zvest bralec se moram v zadnjem času čestokrat vprašati, ali je to še Vestnik, katerega sem svoj-čas naročil - glasilo ZSO? Še nekako zadovoljen sem s kulturnimi poročili, kritikami ipd. K slikam bi imel pa marsikatero pripombo. To, kar se je pa pod sliko gostilne Gabriel v zadnjem Vestniku napisalo, pa je škandal. Ne vem, ali hodijo novinarji brez glave okoli, ali jim je mar resnica, ali so za informacijo? Če bi temu bilo tako, tedaj bi po fotografiranju Tišlarjeve hiše v Šentjanžu vstopil v vedno gostoljubno hišo in vsaj tri stavke govoril z lastniki, pa ne bi mogel napisati takega podtika-vanja pod objavljeno sliko na drugi strani Vestnika. Že samo dejstvo, da je slika na drugi strani, ji daje važnost. Ne vem, ali imate kak red v časopisu. Mislim, da sta prvi dve strani za politično izpoved. Zato tudi ne morem razumeti, da morete posvetiti našemu »političnemu kameleonu« četrt prve strani. Da ne omenim poročila po izrednem občnem zboru ZSO. Imel sem vtis, da tega dobro pripravljenega, uspešnega in odmevnega zbora ni bilo (glej 2. stran, komentar F. Z., gasilska akcija v Železni Kapli, preblisk prva stran - vse, kar nima z občnim zborom opravka na važnem mestu). Nobene predsednikove, zato pa velika Nantijeva slika, in še bi lahko našteval zmedenosti in napake v časopisu. Sedaj pa še enkrat k na začetku omenjeni sliki. Pojasniti moram, da je imela ta gostilna vselej dvojezični napis in tudi danes ni vprašanja, ali ga bo še naprej imela. Imela ga bo, originalnega izpred 90 let. Prav tako dolgo nekako pa deluje naše prosvetno društvo v tem kraju in v tej gostilni do danes ni bilo treba plačati nobenega šilinga najemnine. To naj bi nadebudni novinar v pomenku z lastniki izvedel in zapisal, ne pa klik - takoj v redakcijo napisat dvomljiv, žaljiv komentar in zamašit luknjo v časopisu. Bivši predsednik SPD Šentjanž Hanzi Weiss SLOVENSKI VESTNIK SPORT 22. SREČANJE MLADIH SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV Enkrat srebro in trikrat bron za ekipe SSZ Uspelo 22. srečanje mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel - Nogometaši le za las zgrešili prvo mesto -Nadaljnja krepitev prijateljstva med mladimi slovenskimi športniki in športnicami iz štirih držav. Novo mesto, prestolnica Dolenjske, je konec minulega tedna gostilo udeležence 22. srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel ‘98. Na tradicionalni prireditvi, ki leto za letom v športnem in prijateljskem duhu združuje mladino iz Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske, je letos sodelovalo skoraj 150 slovenskih športnic in športnikov v starosti do 15 let. Zastopali so Slovensko športno zvezo (SŠZ), Združenje slovenskih proti ZSŠDI z 0:2 (2:15, 3:15). Mlada namiznoteniška trojka Martin Oraže. Miro Mitterer in Aleksander Errenst (trener Mirko Oraže) je prav tako morala priznati premoč nasprotnikov z 2:3 proti ZSŠDI ter z 0:3 proti NTK Krka Novo mesto. Najuspešnejše so bile tokrat ekipe gostitelja: kar štirikrat so osvojile prvo mesto in se tako uvrstile še pred športnicami in športniki ZSŠDI, ki so dvakrat stopili na najvišjo zmagovalno stopničko. Slovesno je bilo na razglasitvi rezultatov v dvorani Šport-hotela Otočec. Direktor Agencije za šport v Novem mestu Rafko Križman, predstavnik Olimpijskega komiteja Sloveni-je-Združenja športnih zvez Marjan Jemec ter vodje delega- el Dobrounig, Christian Galo, Jürgen Galo, Richard Galo, Tonči Grobelnik, Alfons Kraj-ger, Leopold Kramar, Dominik Malej, Mario Messner, Ivo Müller, Marko Šuler, Mario Verdel, Michael Zidej, Hanzej Nachbar; v košarki (trener Bojan Grzetič): Simon Ošlak, Klemen Karisch, Aleksander Valenti-nič, Marcel Smolej, Boris Vav-ti, Štefan Gomez, Jože Jeraj, Simon Štukelj; v odbojki (trener Mirko Rebula); Betina Moser, Nataša Wulz, Jana Opetnik, Aida Bo-gilovič, Michael Kerstin, Irina Lopinski; v namiznem tenisu (trener Mirko Oraže): Aleksander Errenst, Martin Oraže, Miro Mitterer. Koroška slovenska reprezentanca na srečanju mladih športnikov fok>:fera športnih društev v Italiji (ZSŠDI), Zvezo Slovencev na Madžarskem (Porabje) ter športna društva mesta gostitelja. Mladi koroški športniki Slovenske športne zveze (SŠZ) so nastopili v košarki, nogometu, odbojki in v namiznem tenisu, osvojili pa so enkrat srebro ter trikrat bron. Srebro so osvojili nogometaši, bron pa košarkarji, odbojkarice ter namiznoteniški naraščaj. Mlada nogometna ekipa, ki jo je Silvo Kumer sestavil iz igralcev naraščajskega centra v Pliberku, je v prvi tekmi prepričljivo premagala enajsterico ZSŠDI z 2 : 0 (1:()), v finalu pa le za las zgrešila prvo mesto. Proti močnemu nasprotniku NK Elan Novo mesto, ki je dosegel vodstvo že v prvem polčasu, ji kljub lepim priložnostim ni uspel zadetek. Tekma v hudi vročini se je tako končala z 0 : I. Ostale ekipe so - kljub zagrizeni borbi - žal ostale brez zmage: košarkarska ekipa KOŠ s trenerjem Bojanom Grzetičem je izgubila proti KK Krka iz Novega mesta z 22:56, proti ZSŠDI pa s 34:59, mlade odbojkarice iz Doba (trener Mirko Rebula) pa prvo tekmo proti domači ekipi ŽOK TPV z 1:2 (5:15, 15:13, 6:15) in drugo cij so sodelujočim ekipam podelili lepe pokale in plakate. Že na dan prihoda so mlade športnice in športnike prisrčno sprejeli novomeški župan Franci Koncilija ter predsednica Komisije za mednarodne odnose pri OKS-ZŠZ Tjaša Andree-Prosenc. Pozdravno pismo pa je udeležencem srečanja poslala tudi državna sekretarka Mihaela Logar iz Urada za Slovence pri zunanjem ministrstvu R Slovenije. Za SŠZ je prirediteljem in organizatorjem uspelega srečanja izročil darilo predsednik SŠZ Marjan Velik, predsednik ZSŠDI Jure Kufersin pa se jim je zahvalil v imenu vseh zamejskih športnikov. Poudaril je, da je bilo novomeško srečanje nadaljnji pomemben prispevek za krepitev športnih in prijateljskih odnosov med mladimi i/. štirih držav. Za Slovensko športno zvezo so tekmovali: v nogometu (trener Silvo Kumer): Dragan Babič, Micha- Končne uvrstitve: nogomet - dečki: 1. Novo mesto, 2. SŠZ, 3. ZSŠDI, 4. Porabje; košarka - dečki: I. Novo mesto, 2. ZSŠDI. 3. SŠZ; odbojka - deklice: 1. ZSŠDI, 2. Novo mesto, 3. SŠZ; namizni tenis - dekleta: 1. ZSŠDI, 2. Novo mesto; namizni tenis - dečki: I. Novo mesto, 2. ZSŠDI, 3. SŠZ; rokomet - deklice: 1. Novo mesto, 2. Porabje. /. L. Bildtext Foto: SV ■J7 VROPSKE Mii reprezentance dominirajo na letošnjem SP. Kar šest se jih je uvrstilo v četrtfinale drugi dve pa prihajata iz Južne Amerike. Presenetljivo je, da v nadaljevanju ne bomo videli več nobene afriške selekcije, saj je predvsem Nigerija štela v ožji krog favoritov. Toda senzacionalno razpoloženi Danci so prekrižali »afriškim levom« vse načrte. Če bo Dancem uspela podobna predstava tudi v petek zvečer v Nantesu, se jih morajo paziti celo Brazilci. Zanimivo srečanje pa bomo videli že danes popoldne, ko se bosta v pariškem St. Denisu pomerili italijanska in francoska selekcija. Predvsem privrženci »Squadre azzurre« govorijo že o finalu, ker se bojijo, da bodo morali predčasno zapustiti svetovno prvenstvo. Za ta dvoboj napovedujejo tesno odločitev in prav nič bi ne presenetilo, če bi o napredovanju spet odločal zlati gol v podaljšku ali pa celo enajstmetrovke. Dve absolutno vrhunski tekmi pa se obetata v soboto. Najprej se bodo Nizozemci, ki so povsem zasluženo premagali Jugoslovane, pomerili z Argentino, ki je v najboljši in tudi najbolj dramatični tekmi po streljanju enajstmetrovk premagala Marjan Velik Angleže. Vsa čast Angležem, da so skoraj 75 minut z igralcem manj kontrolirali igro, in osemnajstletnemu Michaelu Ownu, ki je bil zame najboljši igralec tekme. Četrtfinale pa se bo končal v soboto zvečer rt Lyonu s tekmo Nemčija proti Hrvaški. Že prav na živce mi gre jamranje ljudi, kakšno srečo da imajo vselej ti »Pifkeji«. Toda, dragi moji, to ne more biti izključno sreča! Dejstvo je, da Nemci igrajo do zadnje sekunde in se nikoli ne vdajo. Se šest evropskih in dve južnoameriški selekciji Ja, in kaj je s Hrvati? Blažičev izbor se bo vsekakor skušal revanširati za nesrečen poraz na EP v Angliji. Vendar ne bi svetoval, da na njihovo zmago stavite več kot sto šilingov. P. S.: Se še spomnite mojega zadnjega komentarja, ko sem pisal o Nizozemcih kot fovoritih? Zelo me veseli, da je mojo oceno povsem potrdil tudi Otto Barič, eden najboljših trenerjev na svetu. In če bi se slučajno zmotil v svoji prognozi, sem vsaj v prominent-ni družbi. In to pomirja, verjemite mi! BEACH ODBOJKA Igrale smo z Goldbergerjem & Co Vse seje začelo tako, daje nekdanji avstrijski skakalec Heinz Kuttin poklical po telefonu enega od trenerjev AVC, če bi bilo mogoče, da bi nekaj njegovih igralk z avstrijsko reprezentanco skakalcev za rekreacijo igralo beach-odbojko. Najprej mu nisem verjela in sem mislila, da je vse skupaj samo šala, vendar me je lahko prepričal in tako sem že dan navrh res igrala z avstrijsko reprezentanco skakalcev. Moram reči, da res vsi dobro igrajo odbojko in pri skupni večerji, na katero nas je povabil celovški župan, so nam povedali, da vsak večer igrajo odbojko oz. nogomet. Teh pet ur, ki smo jih preživeli skupaj, je bilo res zelo prijetno in zanimivo, tako da smo se za prihodnje leto kar zmenili, da se spet dobimo. (Za vse, ki jih zanima: Goldberger je tudi »privatno« povsem enak kot v televiziji.) M. T. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 21 Silvo Kovač RAUZER - IUIN ŽENEVSKIJ / SZ 1937 Črne figure so zasedle ključna ki je na potezi, pričenja zma-polja in beli je prisiljen na ob- govito kombinacijo. Pozicij-rambo. Sredi šahovnice se je ska prerdnost črnega se spre-znašel tudi beli kralj in črni, meni tudi v materialno. Rešitev št. 20 Prvo presenečenje črnemu je sledilo s potezo L dc7:!. Črni ne sme vzeti dame zaradi mata na osmi vrsti, rešiti pa se hoče neprijetnega lovca I ... Sb3: / na 1 ... Se6 odloči 2. Te6:! / bela dama pa tako nadaljuje z akcijo 2.Db7:! in črni se je vdal! Po 2 ... Dc5 3.Klil Ted8:! beli zmaga!