četrtek, 9. decembra 1954
Leto XX.
Stev. 292
glavni in ODGOVORNI CRE.DNIK
ivan Šinkovec
“Reja
UREDNIŠKI ODBOR
List
Detv *Zha^a vsaJt dan razen *■	"	Cena	ifl dinarjev
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEI
M M
duuajkcu
PRAVICA
L IZDAJ JI
.4- J U D b K A P&AViCA«
USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1434 ft MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT u-DNEVNIK EN 1EDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK H OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z •BORBO*
MARIO MARTINELLI O SVOJI MISIJI V BEOGRADU
Osnove širšega sodelovanja
Našega in italijanskega gospodarstva
8. dec. (Jugopress).
ttvaiVJka+>r'Sr^nosti in Prijatelj-Outka _ rem so o<J prvega tre-^ovori °JeSx, ?biska Potekali 'fede ^ s ylani jugoslovanske širili f„_? yisokLmi Jugoslovanke	ie	'napravilo
^lafct-J0 vtis><! je izjavil di-Pressa, , uredniku »Jugo-*>tnan;0 ^ujanski minister za ^ £ trgovino, ki se te dni v Pogradu.
Pr>ložnost,« je pri-■^ziti i melli, »ta občutja že aarjern 'uSosfovanskim funkcio-^Vezai ® Katerimi sem doslej v%ti tnH- •’ *° pa ^i želel po-PreV . Jugoslovanski javno-Vase agencije.«
val	času,« je nadalje-
^n°go a(fnsk'- minister, »je bilo ^Polnjp, vo^a ° medsebojnem iz-61 in	Sospodarstev obeh
^Voj	možnostih za
^v. Z<!a- gospodarskih odno- , ^IctičriJ nas čaka naloga, da ; Nročjju ,Pr°učimo, na katerih ^ bi sp ^ s kakšnimi metoda-^ačaja	te izjave splošnega
Pretvoriti v stvarnost.«
.je tudi dejal, da je sIX>m3'Sov'nskega in plačilne-tl-t: teoa	ki b° potekel ko-
i1^ o Eo ' kakor tudi sporazu-^ I947 s^?^arskem sodelovanju N	pereče	gospodar-
iva anJe, ki zanima obe dr-
^j^Priian sem, da bosta pri-Ni 2a VV Prijateljstvo značilna ^ , “Jižnja pogajanja in da ^ Tat',Sa^a členitev sporazu-Se Per- , moč ostvariti ugod-^Voj Pektive, ki se kažejo za "Na !3podarskih odnosov med in Italijo.«
.Vili ??’* nadalj.(?val g. Mar-Mo’ _	50 velike možnosti za
.^rav ^®Ppdarsko sodelovanje, J^S°Vne rni'	ie	povečanje
r?Soj6n izmenjave predvsem i,.K da	sposobnostjo Jugosla-
”»ski	svoj	izvoz na ita-
mislim na sode-
lovanje v veliko širšem smislu, n. pr. v industriji in kmetijstvu,
izkušenj, ki bodo postale pomemben činitelj za konsolidacijo med-
na področju elektrifikacije, pro- sebojnega sodelovanja obeh go-
meta itd.«
Minister Martinelli je pripomnil, da Italija želi, da bi se jugo-
spodarstev.
»Zelei bi,« je janski minister,
zaključil itali-»da bi v teh
lje seznanili z njeno industrijo in njenimi uspehi. Tako bi v bodoče lahko prišlo do izmenjave
lt0 Okrepi proti ^mormistom v Italiji
slovanski tehniki in inženirji bo- dneh bivanja v Beogradu, z jugoslovanskimi funkcionarji določili splošno smer, v kateri se bodo kasneje razvijala pogajanja gospodarskih delegacij. Tako bo delo v marsičem olajšano in sodim, da bo v razmeroma krat-| kem času moč doseči tiste prak-[ tične rezultate, kakor sta si jih želeli vladi.«
Pri italijanskem veleposlaniku
Beograd' 8. dec. (Tanjug). Italijanski veleposlanik v Beogradu g.
Archirafi je priredil danes kosilo na čast italijanskemu ministru za zunanjo trgovino Martinelliju. Na kosilu so bili podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vuk-manovič, predsednik zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine Vladimir Popovič, član Zveznega izvršnega sveta Osman Kara-begovič, zastopnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Aleš Be-■ bler, veleposlanik v Državnem tajništvu za zunanje zadeve dr. Stane i Pavlič in drugi.
j Razen Martinellija so bili na ko-' silu tudi gospodarski funkcionarji : iz njegovega spremstva ter člani i italijanskega veleposlaništva.
Komisija za tržaški statut
Rim, 8. dec. (Tanjug). V Rim je prispela davi jugoslovanska delegacija, ki bo sodelovala v delu italijansko-jugoslovanske	komisije
za narodnostni statut v okviru sporazuma o tržaškem vprašanju. Jugoslovansko delegacijo vodi državni podtajnik Petar Ivičevič. Delegacije so dopoldne sprejeli predstavniki palače Chigi. Zasedanje komisije sc bo začelo jutri.
Dušan Kveder v Grčiji
Atene, 8. dec. (Tanjug). Na povabilo grškega generalštaba je prispel v Atene generalpodpolkovnik Dušan Kveder, ki bo imel v gene-ralštabni šoli nekaj predavanj, V Atenah se bo mudil štiri dni. Nato bo odpotoval v Solun, kjer bo prav tako predaval v tamkajšnji general-štabni šoli.
GALEB« na Arabskem morju
Na »Galebu«, 8. dec. (Tanjug). Na poti v Indijo in Burmo je »Galeb« danes po dvanajsti uri plul mimo otoka Zebajar na Rdečem morju. »Galeb« plove po popolnoma mirnem morju ob lepem, sončnem in dokaj toplem vremenu. Za seboj je pustil z leve strani otok Zabajer, popoldne pa je plul mimo otoka Dzebe Cukur.
Danes, deveti dan potovanja,
ja. Tedaj se bo začela tretja in zadnja etapa potovanja na »Galebu« z Reke v Bombay.
Diplomatski obiski pri Alešu Beblerju
Beograd, 8. dec. (Tanjug). — Zastopnik odsotnega državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je sprejel danes novega veleposlanika LR Poljske
_ , ,	,	,	,	,	o- Henrika Grochulskega, ki mu
je »Galeb« plul vzdolz Jemenske, je ob tej priložnosti izro5il kopi.
obale, sedaj pa se skupno z ru- je SVojih akreditivnih pisem.
Šilci približuje izhodu iz Rdečega j Dr. Aleš Bebler je sprejel danes dopoldne še novega grškega veleposlanika g. Filona in novega britanskega veleposlanika sira Franka Robertsa.
morja. Ponoči bo »Galeb« po plovnem redu plul skozi morsko ožino Bab el Mandeb in dospel v Adenski zaliv Arabskega mor-
Problemi neodvisnih dežel
Indijski list o pomenu Titovega obiska v širših mednarodnih merilih
Mario Martinelli, minister za zunanjo trgovino v italijanski vladi
New Delhi, 8. dec. (Tanjug). Davišnji »Hindustan Standard« obravnava v uvodniku pomen obiska predsednika Tita v Indiji in Burmi in ugotavlja, da Delhi z velikim zanimanjem pričakuje sestanek med jugoslovanskimi in indijskimi voditelju Časnik pravi, da pomen obiska ni samo v tem, »da bo v času važnih mednarodnih dogodkov, ker bi bil obisk predsednika Tita ob vsakem času prav tako važen in prav tako toplo pozdravljen kakor sedaj«. Bistveno je, pripominja list, da
Mendes-Franceovo vzporedje
v pripravah za ratifikacijo pariških sporazumov in pogajanjih z Moskvo
(Od 'stalnega dopisnika »Borbe«) Pariz, 8. dec. Vesti, ki so se širile zadnje dni po Parizu o francoski demarši v Moskvi, ka-
m,
dec.
(Tanjug). Itali-
Unra„anje ministrstvo je ?J kateri.nirr\ organom navodila, J® ra,;,, ?aj bi posebne komi-v‘h ia	poslovanje občin-
ck^h £Siijlskih uprav, ki so . in Nennijeve So-
rrni^iskalt1*0- Komisije naj h- Ver?r,r.- Predvsem finančne
& fS{Lv,prW KPI ta
Na drugi strani se je Mendeš-France zavaroval pred samostojno francosko pobudo v tem smi-
___________________ __________j  slu in jo pogojno povezal sama
tere cilj je proučiti stvarno mož-j v okviru skupnega ukrepa zahod-nost sestanka štirih, so zdaj tudi, n^1 držav. Slo bi torej za dvojno iirarinn nolripnp Qno.i	ip	vzporedno skciioi zs vzporedno ciji) ki onio§oc3 oborožitev Nem-
dajenaroM francoske!! dejavnost zahodnih držav v smi- j čije..........................
mu veleposlaniku v Moskvi, »naj slu, pogajanj z Moskvo, ki naj bi	Tej ratifikaciji z odgodenim
sovjetsko vlado opozori na I^en-”	tudi razvijala vzporedno s kon—	učinkom nasprotuje večina v
manever, namenjen notranji uporabi. Ta manever naj bi prepričal nasprotnike nemške oborožitve, da- je vlada izčrpala vse možnosti glede sporazuma s SZ, preden se je zatekla k ratifika-
des-Franceov govor in jo vpraša, kakšno je njeno stališče glede pobude francoskega ministrskega predsednika«.
Francoski ministrski predsednik je imel med obiskom v ZDA v OZN govor, v katerem je zahodnim državam predlagal, naj bi začele s SZ pogajanja, katerih cilj bi bil proučiti možnosti so-'?* Prina^r*^ nestrpnosti na- j žitja med Zahodom in Vzhodom. strani/ni^om	Poli’	j Ta »vzporedna pogajanja,« kakor
stv s*,rank k,, teimelju poročil je poudaril, »ne izključujejo ra-W° Ukrenai n°tranje ministr- j tifikacije pariških in londonskih 8”"-	°	Proti	posameznim	j	sporazumov	in	je tudi ne bi od-
godila, marveč nasprotno, Men-des-France je zagotovil predsedniku Eisenhowerju, da bo do konca tega meseca zahteval od francoskega parlamenta njihovo ratifikacijo.
solidacijo Atlantske zveze, konkretno z ratifikacijo pariških in londonskih sporazumov, katerih bistvo je oborožitev Zahodne Nemčije.
skupščini, a težko je verjeti, da bi mogel Mendes-France, pa naj še tako želi, da bi francoska pobuda rodila sadove, doseči, da bi ! privolila v takšno resolucijo Wa-
tav*n.
m?	Pfoti KPI bodo izva-
delitvi zemljišč v s arne reforme ter sta-, Poslopjih, ki jih je aržava.
^nosi med Grčijo in Turčijo
maršala Papagosa in zunanjega ministra Stefanopulosa turškemu listu
y*i>.
dcc' (Taniu8)- Ne'
^ *vojeg. , * Je objavil intervjuja s n ® avr>ega urednika Jal-St^som ■sednikom fir^ke vlade 0rtef;»HoTjt,i m zuni>njim ministrom p *1°sii1 pSoni o grško-turških ^aSos ; ^c^setlnik grške vlade lzjav‘l, da si grška vla-
Vr
’»mensko potočilo
nSi de<:- 1054 ob 7. uri
da nenehno prizadeva krepiti gr-ško-turško prijateljstvo. To terjajo nujne skupne koristi in skupne nevarnosti, ki ogrožajo obe deželi. Med drugim je dejal, da to prijateljstvo ni pomembno zgolj za grško in turško vlado, marveč ga je treba širiti tudi med narodoma obeh dežel. Papagos je navedel kot primer iskreno navdušenje in naklonjenost, ki ju je grško ljudstvo izrazilo predsedniku Djelalu Bayar-ob njegovem obisku v Grčiji
Ker se datum debate o pari-1 shington in London, ki sta zad' ških sporazumih bliža — določen j njih 24 ur zelo rezervirano ko-je za 22. december —, in ker je i mentirala francosko demaršo v znano, da bo skupščina ratiiici-1 Moskvi.
rala sporazum, nastane vpraša- i Pred debato o ratifikaciji, nje, kako po tem dnevu obdržati! t. m., bodo imeli Mendes-to vzporednost? Za sovjetsko] France, Anthony Eden in Foster vlado nastane alternativa: ali pri- i Dulles na sestanku ministrskega voliti v pogajanja in se odpove-1 sveta Atlantskega pakta prilož-dati svojemu pogoje — odgoditev j nost izmenjati misli o možnosti oborožitve Vzhodne Nemčije — j nadaljevanja vzporednih poga-ali pa odkloniti pogajanja in v: Jan-j in o okvirih skupne akcije, smislu sklepov moskovske kon- ki so videti dokaj raztegljivi, ka-ference oborožiti Vzhodno Nem- kor se je tudi medsebojno infor-čijo.	miranje	»po običajnih diplomat-
Tako togo postavljeno vpraša- sirih kanalih« — menda pokazalo nje nudi odgovor, ki bi trenutno j kot nezadostno, izključil sleherno možnost vzpo- ® tem priča dejstvo, da rednih in sploh kakršnihkoli pogajanj. Položaj pa je mnogo bolj
imajo Indija, Burma in Jugoslavi- Colombo, ki se nočejo priklju-ja podobna stališča glede miru in čiti nobenemu bloku. Takšne skrbi sožitja, da so neodvisne in da so in negotovosti so v mnogih delih voditelji teh dežel zato prvi po- sveta. Indija in Jugoslavija se klicani, skupno proučiti dejanske utegneta nekega dne znajti pred možnosti sožitja in v tem smislu problemom, kako ohraniti svoj vsak zase določiti bodoča stališča neodvisni položaj. Časnik zaklju-o mednarodnih vprašanjih.	:	čuje: »Razgovori in analiza zad-
Vzlic razlikam v političnem njih dogodkov, zlasti v zvezi s SZ sistemu imata Jugoslavija in In- in sožitjem, bodo zato velikega
dija bistveno skupno: trdno voljo braniti svojo neodvisnost. V mi-j nulih letih se je politika blokov j okrepila in čedalje več dežel se proti svojim interesom pri- j ključu j e enemu ali drugemu iz- 1 med njih. Jugoslavija ima na srečo podoben neodvisen položaj v Evropi, kakršnega ima Indija, v Aziji.
Zmanjšanje napetosti, opozar-
pomena.«
Novo vodstvo indijskih socialistov
Nem Delhi, 8. dec. (Tanjug). Predsednik indijske socialistične stranke Ačaira ja NarendTa Dev je davi imenoval novi izvršni odbor i stranke. V njem so med drugimi ! A šoka Mehta, ga. Kripalani, ja	časnik,	pomeni	samo	začasno I N. G. Gorej im ga. Liilaroj. V od-
olajšanje.	Politika	vojaških	blo- j boru nista nekdainijd predsednik
kov v Evropi utegne postati ne- Kripalani in vodja opozicijske
vama za Jugoslavijo, kakor lahko podobna politika v Aziji z ma-nilskim paktom glede Južno-vzhodne Azije in paktom o For-mozi prizadene težave Indiji in Burmi ter ostalim deželam načrta
skupine v dr. Lohia.
prejšnjem, odboru
Izraelski poslanik pri Djurici Jojkiču
Beograd, 8. dec. (Tanjug). Izraelski poslanik v Jugoslaviji g. Ariah Levavi je bil danes ob 13. pri predsedniku MLO Beograda Djurici Jojkiču in se z njim nekaj časa raz-govarjal.
Prihodnja konferenca UNESCO v New Delhiju
Montevideo, 8. dec. Na konferenci UNESCO v Montevideu so soglasno sklenili, da bo prihodnja konferenca leta 1956 v New Delhiju. V izvršni odbor je bil na predlog Brazilije, ki so ga podprle Jugoslavija, Egipt, Francija, Urugvaj, ZDA, Velika Britanija in Madžarska, izvoljen tudi indijski delegat Mudalijara.
EISENHOWER NA TISKOVNI KONFERENCI
Obračon z le Garthy em
Prizadevanja za usmeritev uporabe jedrske energije Resnični mir šele na osnovi medsebojnega zaupanja
Washington, 8. dec.	(AP). Predsednik Eisenhower je na današnji tiskovni konferenci	izrazil prepričanje, da velika večina ameriškega naroda želi, da	bi njegove posle vodila »skupina napredno
usmerjenih ljudi«. Eisenhower je to izjavil v odgovor na številna vprašanja o odnosih med vlado in senatorjem McCarthyjem, še zlasti po njegovem včerajšnjem napadu na predsednika ZDA.
Eisenhover je poudaril, da se Ko je govoril o vprašanju ne želi spuščati v osebne	prepire, ameriške pomoči nezadostno raz-
 =- —- „_______ , ,	,	...	,	.	hkrati pa je pripomnil,	da ima vitim deželam, je poudaril, da je
zamotan in dopušča, da te mož-( T nco veleposlanik v Moskvi, kongres pravico preiskovati delo treba pomoč drugim deželam pre
nosti vsaj povsem ne bi zavrnili. Joxe se je te dni mudil v Lon-	------- r n *..j;
Znano je, da francoska vlada in donu, kjer se je posvetoval s svo-skupščina ne bosta odgodili rati-' ilm londonskim kolegom Massig-fikacije pariških in londonskih! lijem, vtem ko se je angleški ve-sporazumov. To je že večkrat po- leposlanik v SZ mudil v Parizu, trdil sam francoski ministrski I kjer čaka na sestanek z Mendes-predsednik, pa tudi večina skup- Franceom, predno bo odpotoval v ' ščine želi, da tega vprašanja ne',M°skvo, kamor naj bi prispel bi več zavlačevali in da ne biiskupaj z ameriškim veleposlani-ubrali poti, po kateri je šla EOS. i kom Bohlenom, ki se vrača iz Zato je zelo verjetno, malone go-, ZDA.
tovo, da bo do božiča to vpraša-! To dokazuje, da so vzporedna nje (ratifikacija) odstranjeno z, Pogajanja v zvezi s francosko de-dnevnega reda.	maršo povzročila naglico in vzne-
Del socialistov, radikalov in!mirjenje med francoskimi part-
veleposlaniki zahodnih držav dokaj premešali svoja bivališča.
izvršnih organov. Izrazil je tudi mnenje, da je stvar McCarthyja, da ustanovi novo stranko, če to hoče, hkrati pa je poudaril, da bi pri takšni akciji naletel na precejšnje težave.	|
Eišenhower je navzoče spomnil na to, da je točno pred letom dni predlagal OZN ustanovitev mednarodne agencije za mirnodobno uporabo atomske energije. Pri-| pomnil je, da bo zunanji minister Dulles nocoj objavil poročilo o
degolistov, nasprotnikov nemške j-rji s^tanek Atlantekega svete ^Xdnik ZDA, »^^L pri-oborožitve m pristašev pogajanj|Paje ugodna priložnost, da bi,
£ J® nizko«	1054	OD	7*	u	Ju	ot) njegovem odisku v urciji.
ZnadneFrancUo,filCSae *Mi vselej iskreno želimo srečo in —  L    ''
Preko
- m.,severnega Ja-Se moaJ?, arsk0’ Zahodno od kiehaionl2kega vP°*labIJa novo P03-
J1 bQ v orkan prltlska in
&	Obrobno	področje,
se bo pomaknilo motnJamt v zahodno
Je btlo dopoldne v v
Pa nh, p’"ece3 Oblačno, 4\vOKm . v Srhifi ^A. Padavinami
to!	TemPeratura	Je
uspeh turškemu narodu,« je izjavil Papagos.
Zunanji minister Stefanopulos je potrdil besede predsednika vlade in poudaril potrebo, naj bi skupno obravnavali vprašanja in probleme, ki ovirajo razvoj turško-grških od' nosov. Grška vlada si prizadeva po
_ __ pristašev pogajanj z Vzhodom, pa se zaveda, da ne < vodilni državniki proučili vpra-more preprečiti ratifikacije v | šanje, koliko je francoska pobu-skupščini, in zato predlaga tretji da »vzporedna« z nameni njenih izhod: pogajanje z Moskvo po ra- najbližjih partnerjev, in ali je
sojati kot stvar medsebojne varnosti.
Eisenhower je tudi poudaril, da je Kitajska moralno dolžna izpustiti ameriške letalce.
Začelo se je obravnavanje zakonskega osnutka o dedovanju
Odbor za organizacijo oblasti in upravo Zvezne ljudske skupščine je začel včeraj popoldne rezultatih, ki so bili v tem času1 obravnavati zakonski osnutek o doseženi. »To je manj,« je rekel I dedovanju.
Ta osnutek so začeli obravnavati pravzaprav že pred sedmimi leti. Ves ta čas so proučevali za-
tifikaciji, toda pred uresničenjem londonskih in pariških sklepov.
V tem smislu je general De j Gaulle v svojem govoru podprl I Mendes-Francea, ne da bi to po-] gojno vezal z ratifikacijo pariških sporazumov, marveč z njihovo
i? •
zahodnem delu
pa r  	3 stopinjami, v
nu miš ^ 2 In 6 stopinjami, med 3 in 14 stop. C.
praviti nekatere stare napake in bo I izpolnitvijo. V tej zvezi je tre-na primer dovolila v Grčiji živečim ba omeniti, da presoja glasilo KP Turkom, da se proglase za pripad- Francije »Humanitč« francosko nike turške narodnostne skupine. pobudo kot Mendčs-Franeeov lom prek Stockholma v Moskvo.
šel Mendes-France — kakor je izjavil včeraj Fošter Dulles — v svoji pobudi prek tistega, kar je pomenil njihov sporazum, ali pa gre — kakor menijo tu — zgolj za nesporazum. Bogdan Pešič •
Pariz, 8. dec. (AFP). Francoski veleposlanik v SZ Lous Joxe je odpotoval danes popoldne z leta-
čakovali, toda vzlic temu pomeni znaten uspeh.«
Predsednik ZDA je dalje iz- ■ motane probleme dedovanja. Pri javil, da bi bilo težko odločno j tem so sodelovali razen komisije odgovoriti na vprašanje, ali zdaj ■ nekdanjega ministrstva za pra-glede trajnega miru bolje kaže, ] vosodje, Sveta za zakonodajo in kot poprej, vendar je moč ugoto- izgradnjo ljudske oblasti ter viti, da se Zahod zdaj manj boji. Zveznega izvršnega sveta tudi svetovne vojne. Eisenhower je' ugledni pravni strokovnjaki so-tudi dejal, da bi sedanje stanje1 dišč in drugih pravnih ustanov. | težko označili za mir, ker gre de- j Tako je nastal ta osnutek, ki ga jansko samo za premirje, da pa je Zvezni izvršni svet dostavil bi mir vzpostavili, je potreben Zvezni ljudski skupščini oziroma položaj, v katerem bodo vse de- i odboru za organizacijo oblasti in žele na svetu imele dovolj med- i upravo, ki naj bi sestavil dokonč-sebojnega zaupanja.	ni zakonski osnutek.
ODBORI ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE BODO DRUGI TEDEN PROUČILI
OSNIM ZVEZNEGA »IBEHEG
ZA LETO 1955
Ena glavnih njegovih značilnosti je postopno zmanjševanje investicij za težko industrijo in postopno naraščanje investicij za pospeševanje kmetijstva
Beograd, 8. dec. (Tanjug). — Osnutek zveznega družbenega plana za leto 1955 bodo proučili na sejah odborov obeh domov Zvezne ljudske skupščine prihodnji teden. Zvezni izvršni svet je že sprejel osnutek plana in ga poslal skupščini. Osnutek plana pride najbrž na dnevni red skupščinskega zasedanja v drugi polovici decembra.
Po doslej znanih podatkih nakopali naši rudarji približno predvideva osnutek plana za pri- za 8 % več, proizvodnja električ-hodnje leto povečanje fizičnega ne energije pa naj bi narasla obsega industrijske proizvodnje v približno za pol milijarde kWh, primerjavi z letošnjim letom za kar pa še ne bo zadostovalo za 15 %, v primerjavi z lanskim le- naše potrebe. Znatno bo narasla tom pa za 31 %. Premoga naj bi proizvodnja raznih izdelkov in-
    dustrije gradbenih potrebščin itd.
Ena glavnih značilnosti osnutka plana je postopno zmanjševanje investicij za težko indu-
Značilnost družbenega plana za leto 1955 so zlasti skladi za
Bilanca dohodkov in izdatkov
v 11 mesecih 1954
po zveznem, republiških in lokalnih proračunih
Beograd, 8. dec. (Tanjug) , secih pa 101-odstotno, tako da so vek na dobiček je
•7J3/rajnih rvvlatlHh lMfl.nrvHnp presegli letni plan..	94,7%, amor
h? n n osnovni
Po začasnih podatkih Narodne presegli banke FLRJ in državnega tajni- Tf. števce pa u*	DrispeVek	za tw-
štva za narodno gospodarstvo je	sklep^1	Zvezne	ljudske	s	_	‘zavarovanje	pa	101,6^
za ieiu laoo so ziasu siitiaua za bil letni plan dohodkov po Zvez- skupščine o blokiranju dela do-■ c un	na	dohodek	niso	pla'
pospeševanje kmetijstva, oziroma nem proračunu ter republiških	v	mes.^	22_	milijaid,	j	nlanu	ker	je	bilo	vpla-
'tDosameznih sosnodarskih nanos.1 in kraievnih nroračunih v 11 me- ^ar ^ zmanjšalo proračune ljud- cev ^	P^_P_	oo	<?/„	Zlasti	slabo
Plenum sindikata rudarjev Srbije
posameznih gospodarskih panog,' in krajevnih proračunih v 11 me' ki jim posveča večjo pozornost j secih letošnjega leta izpolnjen kakor doslej. Osnutek plana pred- | 89-odstotno. Dohodki vseh proračunov znašajo 389 milijard in 923 milijonov din, izdatki pa 331 milijard 873 milijonov. Presežek ]
videva zvezni sklad ter republiške in krajevne sklade za pospeševanje kmetijstva. Posebno važen je sklad za razvoj gospodarsko nerazvitih področij, ki naj bi dobila nad 41 milijard din. Dobili bomo tudi sklad za pospeševanje gozdarstva, sklad za kadre, sklad za regrese in druge.
sklep v glavnem nanaša.
Dohodki iz gospodarstva na podlagi več glavnih gospodarskih instrumentov so potekali v 11 me-dohodkov nad izdatki znaša pri secih letošnjega leta v glavnem
skih odborov, na katere se ta j čanih samo 82 'Jo.	v	Sr-
clrlorv ir obimrni nanaša	I	Vplačujejo	ta	OSVeK	ivui	J	„Q_
bi ji, Sloveniji, B°s“ in H vini, pa tudi na Hrvafekem^ koliko zastaja
črni
vseh proračunih kakih 58 milijard. Dohodki in izdatki federacije, ki so bili z zveznim proračunom za letošnje leto planirani na 260 milijard 114 milijonov, so bili doseženi takole:	dohodki
Gene industrijski!; izdelkov
v trgovini na drobno so v novembru narasle za 1%
Beograd, 8. dec. (Tanjug), predelave lesa se je podražil rezan Povprečne cene industrijskih iz- les, zaradi česar se bo vsekakor po-
Skladi so namembnega značaja
in njihov cilj je, da bi investicije I 81,9-odstotno, izdatki pa 70,6-od-organizirano usmerili v skladnejši stotno. Dohodki po republiških Kostolac, 8. decembra strijo in postopno naraščanje in- I razvoj posameznih gospodarskih j proračunih so bili doseženi 97-od-V Kostolcu se je začel deveti vesticije za pospeševanje kmetij- I panog.	'	stotno, krajevni dohodki v 11 me-
plenum Republiškega zbora sindi- stva in drugih panog. V kmetij-kata rudarjev Srbije. Na plenumu stvu bomo prihodnje leto po planu so razpravljali o nekaterih organi- investirali nad 45 milijard, razen zacijskih vprašanjih ter predložili vsote, ki jo bodo dali v ta na-1 finančno bilanco Republiškega od- men republike ter okrajni in j bora za letošnje leto. Med dva dni mestni ljudski odboru Celotne i trajajočo razpravo so ugotovili, da investicije v letu 1955 naj bi bile | so posamezne podružnice posvečale približno za 5 % manjše kakor , premajhno pozornost organizacijski letos. Ciste investicije naj bi zna- j
ureditvi in vpisovanju novih članov, šale v prihodnjem letu 18,8 % na- j _____________________ _____ _____________
V Srbiji je sedaj zunaj sindikalne rodnega dohodka, vtem ko so d^jkov v trgovini na drobno so mi- dražilo pohištvo, organizacije kakih 9000 rudarjev, znašale letos 21,8 c/o.	niili mesec narasle povprečno za Z znižanjem proizvodnih stro-
— i	1	—	^	1% v primeri s cenami v prejšnjem škov v tovarni »Impol« v Slov. Bi-
mesecu. Do tega neznatnega pora- strici so se pocenili tudi izdelki testa je prišlo predvsem zato, ker so ga podjetja, kar je pripomoglo do se podražile nekatere vrste teksti- tega, da je bil pokazatelj cen v ce-lij in obutve.	1	lotni barvni metalurgiji minuli te-
Med tekstilnimi izdelka So za- den nižji za približno 2% v prime-znamovali največji skok cen pri ri z oktobrom. Podobno je vplivala bombažnih tkaninah, in sicer po- na trg tudi tovarna »Pliva« iz Za-vprečno za 2%, v tem ko so cene greba, ki je z znižanjem cen neka-volnenih tkanin ostale enake kot terih zdravil^ omogočila povprečen nekaj več, kakor izmaJmiti tovarišu v pubertetni dobi, vedo vsi; mika jih jj prejšnji mesec. Cene bombažnega padec cen za približno 1% v ke-zvezek, čeravno je oboje tatvina, le junaštvo, iznajdljivost, fantazija nima j blaga so bile pretekli mesec za pri- mijski industriji, vež spretnosti je treba za uro in po- meja. Najzamimivejši je film, kjer a bližno 17% višje od cen v lanskem , V živilski industriji so cene na-guma. Kriminalistični organ je ugo- stoji napis: »Miladini prepovedano!* J novembru, in sicer predvsem žara- rasle za približno 2%, ker so neka-tovil to v trenutku, ko je trdo prijel Najslajša je knjiga, ki jo fant požira j dj podražitve moških srajc in noga- tera podjetja iz Novega Sada, »Var
KDO JE KRIV?
Trinajstletni M. F. je v telovad- ki ga prebujajo filmi, knjige, šport, niči bežigrajskega Partizana ukradel Tako govorijo, da bi ne videli pro-ročno uro. Ukrasti uro — to je že blemu v srce. Kaj se dogaja v fantu
dobro. Davek na promet je bil dosežen 109 % letnega plana, da-
je bil presežen samo v lj republikah Makedoniji m gori
Pred letno skupščino Zveze študentov
fanta — in glejte, razkrila se je mre- ob bateriji pod odejo. Najdrznejše je ža mladih tatov. Beseda mreža je pra^- dejanje; »Navkljub vsem«. Kaj zdaj
vi izraz za organizacijo, ki jo je vodil 14-iLetni S. M., trdno povezano in dobro disciplinirano. Kaj vso so počeli, za nas ni niti važno; naj mimogrede navedem ile vrednost nakradenih predmetov, ki znaža ca 300.000 din.
Izpovedbe vseh prizadetih se skladajo: »Billi smo junaki, vsakdo si tega ne upal« Iz začetne trojke je število članov narastlo na 22. Kdor je hotel postati član, je moral izvršiti tri drzna dejanja. Vse, kakor v pustolovskih romanih! Tatvine so opravljali po preizkušenih metodah, naučenih iz kriminalnih filmov in romanov. Seveda je bil tudi konec enak; dosegla jih je roka pravice: 6 poslanih v vzgojni dom, l v domači kraj, ostaJli pa so dobili najvišje
s temi stvarmi*. Naj jih prepovorno zatiramo t Morda bi uspeli! Jaz trdim, da samo pri bojazljivcih in sila redkih disciplimi raneih. Močni značaji ne poznajo ovir in prav za te nam gre. Pustimo mladini svobodo in ne kratimo ji mladosti! Mi starejši pa smo zato tukaj, da jih usmerjamo, razlagamo, prepričujemo, in ne, da na nepravilen način izrabljamo oblast!
. Glavna oseba v tej žalostni zgodbi je sin padlega partizana, za katerega je mati in teren kar najbolje skrbel. Govoril sem z njim. Malo ve o ideji, za katero je padel njegov oče, za njeno socialno in nacionalno vsebino, veliko pa o očetovih junaštvih in podvigih. Tako je slišal doma in morda tudi v šoli o partizanih. Rezultat:
šolske kazni, dokončno besedo pa bo tudi on je hotel biti junak. Zjokal so
izreklo sodišče za mladoletnike.
Vsi vzgojit dl ji molčijo ob vprašanju, kako so sodelovali pri njihovi vzgoji. Sola in dom, vsak zase sta vzgajala. Niti eden izmed 22 ni imel pravega, trdnega doma. Trije nimajo očeta, dva sta brez matere, trije čakajo, kako se bo spor med očetom in materjo končal, eden živi pri starih starših itd. To so hude stvari, katerih žrtve so nedolžni otroci! Tudi ostali starši so biili površni pri vzgajanju
je, jokal prej ni na zaslišanju, ko so mu predočili, kako klavrn junak jo, da je izprijenec, katerega bi se sramoval lastni oče. Težko je naprtiti krivdo komurkoli, preveč činiteljev vpliva na človeška dejanja, toda prav tako je tudi težko za vse enako postavljati vzgojno metode. Izbirati jo po osebni presoji, vendar velja zlasti v nižji gimnaziji, da je vzgoja pred učno snovjo.
Mladi fantje so krivi in zaslužena
in neenotni pri postopanju. Kako, da kazen jim gre. Osebnega krivca zanje niso opazili, kje so otroci v prostem, bi težko našili, na vesti pa jih imajo času, od kod jim toliko denarja, naj-! vzgojitelji, njih okolica. Če že imajo raznovrstnejši material itd t Šola — I starši v razbitih družinah svoje živ-
tam je v večini primerov vse v redu, če otrok za silo zna in ne moti pouka. Malo je vzgojiteljev, ki bi zasanjanosti, fantaziji in razgretosti pripisali kak pomen. Podrla bi se šola, če bi z otrokom razpravljali o prebrani knjigi, kinopredstavi itd!
Zgodilo se je to na VII. gimnaziji v Ljubljani; še precej podobnih zgodb
ljenje za zavoženo, naj so usmilijo vsaj otrok in njihove bodočnosti! Koliko gorja bi jim s tem prihranili, saj kažejo statistike, da otroci ločencev, pijancev itd. najbolj zahajajo na kriva pota. To so otroci z zamegleno prihodnostjo, starši so jim jo strli. V takih okoliščinah zlahka zaidejo na kriva pota. Saj vendar ne bo kdo
pa se je zgodilo drugje, pa še so trdil, da pride otrok že hudodelec na bodo tu in tam. Kriv je avanturizem, svett!	J.	L-
vic. Cene svilenih izdelkov še ved- dar« iz Skoplja in druga zvišala no padajo.	cene marmelade za 60 do 100 din
Nov porast cen moške zimske kg* Do podražitve je prišlo pred-obutve ter nekaterih vrst ženskih vsem zaradi slabe letine sadja.
Ln otroških čevljev (v Mariboru, j Novem mestu, Skoplju, Bitolju) je vplival na povprečen skok cen obutve v novembru za 1%.
Nižje prodajne cene bukovega lesa za kurjavo »C« v Zrenjaninu,
Zn^r^bu in na Reki so vplivale na padec cen lesa za kurjavo za 2% v primeri z oktobrom. V industriji
Dne 10. in 11. decembra se bo I Politično vzgojno delo v Ljubljani sestala skupščina dentske organizacij reejapanj Zveze študentov ljubljanske Uni-•« nrireianiem razi	„;tl	/a-
verze, Visokih šol in Akademij.
Skupščina bo pregledala delo študentske organizacije v letošnjem letu, ki je bilo pomembno ne samo za Univerzo, temveč tudi za splošno študentsko gibanje.
Ljubljanska organizacija Zveze študentov je v preteklem obdobju napravila ogromen razvoj, ki se zrcali v vse večji aktivnosti njenega članstva, v demokratizaciji organizacije in pestrosti vsebine dela. Lahko trdimo, da se je politična situacija na naši Univerzi bistveno izboljšala, pri čemer ima ZŠJ odločilno vlogo.
S poglobljenim delom v politično vzgojni smeri in z energičnim reševanjem vseh problemov, ki tarejo študente, se je organizacija približala vsem slušateljem tako, da so se končno zavedli pripadnosti tej organizaciji, ki je v po-litično-ideološkem delu v polni meri dosegla svoj namen — vzgojiti študenta v naprednega socialističnega intelektualca.
Prva ladja na novi plovni liniji Reka—Daljni vzhod
Koncc novembra je odplula iz Jokohame na novi redni plovni progi v Roko prva ladja družbe »Ni-pon Jušen Kaisa«. Ladja »Jokohama Maru« prevaža prvo pošiljko strojev izdelanih v tovarnah »Mi-cubisi« za tovarno viskoze v Ložnici.
Zadružna hranilnica v Novem mestu
Predvsem bo skrbela, da bodo KZ in njihovi člani dobili denar za pospeševanje kmetijstva
V prvih dneh decembra so potekle priprave za ustanovitev Zadružne hranilnice v Novem mestu. Izmed 32 okrajnih kmetijskih zadirug jih je 31 že poslalo pristopne izjave. Namen tega pomembnega finančnega zavoda je, pospeševati, da bi ljudje čimbolj varčevali denar, hkrati pa s tem ustvarjati in pospeševati kreditno hranilno službo pri KZ. Ze sedaj poslujejo pri 24 zadrugah kreditno hranilni odseki s štirimi milijoni dinarjev vlog. Seveda je to skromen začetek; nova hranilnica bo to dejavnost dokaj povečala. Nudila bo vse vrste
igrala pri zavarovanju zadružnikov in njihovih družinskih članov. Predvsem pa bo omogočala KZ in njenim članom, da bodo dobili potreben denar za pospeševanje kmetijstva po čimkrajši in čimbolj preprosti poti.
s prirejanjem razum-	fa-
in diskusij. Na °ecin]pTm letu kultet so ¥\VJZiU ideo^
ustanovljeni sfrofcoon ški klubi, katerih frbJuai„imi seznanjati študente z	prido-
političnimi vp\?san{l0™uJčne^ bitvami našega s0/‘lusijah razvoja. Na raznih .. s0Cia-se seznanjali z vprai	m„.
listične demokracije,	s0	po-
rale, največjo Poz°™ nDfaoljan\u’ svečali družbenemu y s,0doviJ>' posebno na ™ive.rzT;Aa *«*» s ki dogodek, ko je dru ^ svoje mesto v upraM™ ni za-
višjih znanstvenih	jjenifc
tekel študentov	okol'
saj so s svojo aktivnostjo^ „
zakona
sprejemanja ,noDeJa	dobr°
univerzah pokazali,	Jo-
zavedajo pomembno ioeTziiei-godka. Z volitoa™1 i; sv0jo rCf.' ne organe so f°*f alda bo del° nost, ki zagotavlja,™ ^ pr,. študentov v njih usp repUvi in pomoglo k nadaljni razvoju socialistične	jela
Ena izmed »*Pfs"'L° s0 klf študentske organiza J	j.lupo okrajih in mestih-	po-
bov je, vzgajati sv°J nom pri ^ magati okrajnim f°J“Tčnih vP'f ševanju druzbeno-P	p0de-
šanj v naših mestih m
del*
ZCllVsa ta ffnOSjugoSiajeU}^ Zveze študentov	ganiz*-
je bila mogoča, kerW	zakhu'
cija sledila zgodovi	drUr1'
čkom VI. kongresa političnih forumov.
je
Predstavniki naših trgov-
i -i „ i • j:;	kreditov,	zbirala	prosta sredstva
skih podjetij na Japonskem	organiz£cij> hkratf pa
V začetku decembra sta prispe- se bo ukvarjala tudi z bolniškimi Ut v Tokio tov. Branko Vojinovič, i zavarovalninami in ostalimi predstavnik beograjskega podjetja bančnimi posli. Važno vlogo bo
»Invest Import« ter'inženir Černje- j   ;----------------------------
tehnični direktor železarne v posvetovanje političnih
voditeljev na Reki
Včeraj je bilo na Reki posvetovanje članov okrajnih in mestnih komitejev ZK iz Reke in okrajev s področja Gorskega Kotora, Hrvat-skega Primorja in Kvarnerskih otokov, na katerem so proučevali sklepe in smernice z zadnjega plenuma CK ZKJ.
Posvetovanja sta se udeležila tudi člana Izvršnega komiteja CK
vec,
Skoplju.
Na Japonskem bosta ostala dva do tri tedne, da bi si ogledala ja- j ionsko metalurgijo v zvezi s pogajanji o nabavi naprav za železarno v Skoplju.
POPRAVEK
Drugi staivek petega odstavka članka »Kakih 230.000 upokojencev bo prejemalo zaMsne doktlade«, ki je bit
objavljen včeraj, se pravilmo glasi:	    u__
Skupna vsota družinske pokojnine lw ZK Hrvatske Milka Spiljak in Mile znašala najvefi 4.408 din (namesto 3.41MJ „	^	J
dinl).	Počuča.
»EKOSOVSKA POLITIK*«
prinaša v svoji današnji številki naslednje člank
mirnodobne namen*
Neodvisnost, sodelovanje, razumevanje Predvidevajo ugodnejši razvoj gospodarstva (iz predloga družbenega plana za leto 195o) Spremembe v deviznih predpisih Odprte ceste
Živinski sklad in nove klavnice Uporabljanje atomske energije
Trgovina Vzhod-Zahod	, j.
Poleg tega objavlja komentarje in beležke	zve'
njimi naslovi: Pred gospodarskimi razgovori s.®PvLvugnj® 23 zo, Zadovoljivi uspehi, Mešane komisije, Letošnje iz . ^ v prihodnje leto, Kaj kaže popis obrtništva, ar1. ^anja 50 očeh tujcev, Čigavi so zadružni domovi, EazisK ^roj]toV, v teku, November: Konec naraščanja življenjskih ^^ost.
Širok seznam, Jesenska setev, Zunanjetrgovinska nOVelO' Aktivnost društev ekonomistov, Zunanja trgovina v bru, Novi gospodarski ukrepi.	,=a razn°
V svoji stalni rubriki »Dopisi uredništvu« o*>Ja J^jstik®* članke svojih bralcev, v rubriki »Iz gospodarske	V
pa prinaša podatke o splošnih gospodarskih u1 oktobru letos.
     	jiiiiiiiwii%uiMiMimiyiii^^	.....................................................
Jezna, penasta Neretva se je končno sprostila. Za njo je dolga pot skozi sotesko, ki jo obdajajo strmi kamniti hribi. Komaj se je izvila izpod mogočnih turbin na Jablanici, že se je spet srečala z ovirami, kot sta cesta in železnica, ki si utirata pot tesno ob njej skozi sotesko.
Zato se Neretva upravičeno razbohoti, sprosti in razširi na prvem širšem področju pri Bje-lopolju. Tudi železnica in cesta se prosteje vijeta naprej proti Mostarju, središču te romantične in zgodovinske pokrajine — Hercegovine. Pokrajina je tu vse drugačna. Vrhovi hribov, po katerih se tu pa tam, kot sam človek, že tisočletja bori za življenje nizko grmičevje, dajejo kraju posebno obeležje. Tu pa tam se dvigajo mogočna zidovja gradov v spomin na avstro-ogr-sko okupacijo. Tudi ozračje je tu drugačno: topleje, južno. Nedaleč je namreč morje s svojim bodočim največjim pristaniščem — Ploče.
1:8
Izid nogometne tekme? Ne! To je primerjava učinka dela hercegovskega pridelovalca tobaka s pridelovalcem tobaka v Ameriki. Če odpade namreč na eno dnino v Hercegovini en kilogram tobaka, ga ameriški delavec
fjo feamnfu &eh£eg.t>YSketn
v enakem času z vsemi prirod- doseže tobak po vrednosti prl-nimi in agrotehničnimi ugodnost- bližno 80 c/o celotnega brutto- . /ni in pripomočki pridela nič produkta. Približno to bi lahko, manj kot 8 kg.	j	rekli tudi za okraj Luštica, Čap- j
Zato je jasno, da je hercegov- ljina in Mostar. Za vso zapadno! ski tobak tudi toliko dražjL Le Hercegovino, na obeh straneh Ne- j njegova izredna kvaliteta lahko, retve, je tobak skoraj edini do-najde pot do kadilcev v inozem- ' hodek za prebivalstvo. Prav pred stvu. Te sorte tobaka, kot ga go- j kratkim so začeli odkupovati po ji jo v Hercegovini, pravzaprav ni vaseh letošnji pridelek. Tega do-nikjer drugje v svetu. Zato je; godka so se veselili, ga priiako-upravičen ponos domačinov. J vali in nanj računali ljudje že Kljub temu pa, kot trdijo v To- j vse leto. V resnici prejmejo po-bačnem inštitutu v Mostarju, bo samezne družine po 100 ali tudi treba v bodoče primitiven način j več tisočakov. Cena tobaka, ki so pridelovanja odpraviti. Zato je, ga namreč morali sami lepo osu-Inštitut, ki je bil osnovan pred šenega sortirati in povezati ter leti, tudi začel resno proučevati določiti v kategorije po kvaliteti, možnosti, kako izboljšati obdelo- i je zelo različna. Najlepše liste vanje tobačnih nasadov. Vendar i odkupovalci plačujejo celo po so tu težave. Najboljša zemlja za 800 din za kilogram. Za najslabše gojenje dobrega tobaka je nam- pa tudi samo 100 dinarjev. Poreč tako imenovana rdeča zemlja j vprečje se suče okoli 290 dinarjev v malih kraških kotanjah. Te nji- za kg.
vice pa so tako majhne in raz-/ Sedanji izkupiček, čeprav na tresene po osamljenih hribih, da videz precejšen, pa je le malo-je uvedba agrotehnike hudo otež- katerega pridelovalca spravil do kočena in skorajda nemogoča. dobre volje ob »čašici mekane Samo nekaj številk o pomenu i rakije«. Zasluženi denar jim tobaka v Hercegovini. V ljubu- ] namreč omogoča nujne nakupe: škem okraju običajno vsako leto obutev, obleko, plačilo davkov in
kair je najvažnejše, živeža za vso družino za vse leto. To je namreč njihov edini dohodek. Doma razen nekaj zelenjave in nekaj vina, ne pridelajo ničesar. Zato je zaslužek s tobakom, kot pravijo domačini, kljub vsemu zelo boren. To potrjuje tudi odločitev j mnogih mladih ljudi in družin,; ki so se v zadnjem desetletju j preselile iz teh krajev v indu-, strijske centre. Razen tobaka uspeva v nižjih legah ob Neretvi tudi zgodnje sadje, ter bi kazalo sadjerejo bolje razviti. Dunajčani so že kar dve leti zaporedoma zobali prve češnje prav iz okolice Mostarja..
O KOZAH, KRUHU IN SE KAJ
Zakon o prepovedi oziroma o omejitv,i števila koz je vzbudil marsikje v Hercegovini dolge razprave med prebivalstvom. Za marsikatero družino so bile koze znaten dohodek in kar je zelo važno — edini vir za mleko. Samo v okraju Mostar so jih imeli več kot 11.000. Sedaj se je njih število zelo omejilo in tudi kmetje
počasi pozabljajo na prve težave. V nižinskih krajih vedno uspešneje uvajajo rejo goveje živine, medtem ko se po hribih vidi velike črede ovac.
Posebnost v teh krajih je tudi način prehrane. Če velja za nekatere predele Slovenije koruza (polenta) ali krompir kot najvažnejša hrana, je za te kraje značilna velika' potrošnja bele moke oziroma kruha, Po podatkih okrajnega ljudskega odbora \ v Mostarju je razvidno, da so I trgovine ponekod prodale po-vprečno 22 pa tudi 25 kilogramov j krušne moke na vsakega prebivalca mesečno upoštevajoč vse j dojenčke in starčke.
Pred mesecem so v Hercego- , vini kot v nekaterih krajih Bosne omejili prodajo moli e. V trgovinah ne prodajo več kot 8 kg moke na osebo za mesec dni. Tudi prodajo kruha v pekarnah, čeprav je prosta v mestih, so zlasti v manjših kmečkih krajih omejili. To so ukrepi., ki jih je uvedla oblast, kajti s pšenico, ki jo moramo uvažati,
oZiroir'
je potrebno varčeva^^ fr« spremeniti načui P da 5 ^ ba je vsekakor Prl^J tr?°‘v^1t i teh krajih odvisni o^ od tega, kar si	01	*
tolika Potrošnja kruJ^o «d ,
pšenične moke le ^vr-at ve?1t#o' Saj jo porabijo še«? za J^je je povprečna	S	tc?
slavijo (24:12 kg m ^ v težave s	s	P;
krajih pretežno ie>“J ie j? . hom, čeprav je sorazmerno najcenej memejši.	t
Po takih	$
jih iznesli ljudje v kovnjaki v tobačnem ekonomisti v 6taraJn^ijgfcO % odboru, se je z<ic .,0 ka^er f bovje še bolj si’ Venda. jf pusto in dolgočasno-	,
življenje v dolinah ^ po v kotanjah rdečega £rede ' v začelo novo življenj - ^ 0v ^ je nadomestilo t„;ajo ^	i*1
večjih centrih	fr
in delavnice, nekdanj ^ s e divji lovci se unjo ob j ih, lcoritaste ste* - pa Predine prometne	tUske	vf
ju jejo v prve «£°2°£raji>' Povsod nastaja in . v v
•	prebuja
vse se hiitro napredka.
K-
M9'
,k«(!
PO KONFERENCI V MOSKVI
Sovjetska zveza in Zahod
^um	7 k ' dec' Vrata 7a s Po-	brž tudi na poglobitev medsebojno^ z Zahodom še niso zaprta,	nih gospodarskih stikov in da so
^Prav	k°n^erenCa Prav~	tesno povezani s skupnimi napori
Ultfp rodila samo preventivne	na področju oboroženih sil.
•Stih ~ Primer ratifikacije pa-
Takšna
Tu ni moč zvedeti nič določ-je nejšega niti o značaju izjav, ki
kvljplfu113^0116 vseh člankov, ob- so jih dali med konferenco pred-Wpw!„_-V tukaj''n.iem tisku o stavniki ČSR, Poljske in Vzhod-
sporazumov.
i - r
jelenih
f?Smih evropskih dežel, ne Nemčije. Izjavili so, da so te iasnj.	^	očitajo	zahodnim	dežele posebej zainteresirane na
m’ da — po njihovem okrepitvi obrambnih sil, ker se Savne ~,.niso dovolj pojasnili bodo znašle v primeru remilita-bodo	deklaracije, da se rizacije Zahodne Nemčije pred
°born?TS<L . ukrePi na področju obnovljenimi agresivnimi silami. vj]„ ai“ sil držav, ki so sodelo-
Tla L-^»,<•___.	,	•	jr	i •	••
Kombinacije z Vasiljevskim in Žukovom
So pa še druge stvari, o katerih tu ugibljejo. Tako na pr. sta bila pri podpisovanju dekla-
^mo ^ konferenci, nadaljevali ParKVitf ^Prišlo do ratifikacije sporazumov.«
Eden najognjevitejših govorov je bil prav govor Carig Van Teja. Kitajski opazovalec je najbolj napadal »imperialiste in netilce nove vojne«. Razširil je perspektivo posledic, ki bi jih utegnila imeti ratifikacija pariških sporazumov ne le v Evropi, marveč tudi na vsem svetu. Omenil je
ZDRU2ENI N’A R O D I NA PRELOMNICI
ATOMSKI MIR
(0
New York, decembra metru urana pa je po nekaterih dkritje atomske energije je privedlo človeštvo na prag nove in- j cenitvah toliko skrite energije ka-
dustrijskc dobe. Tehnična revolucija, ki jo prinaša s seboj ta doba, se že kaže v obrisih	kot orjaški kvalitativni skok v ob-
dobje splošne blaginje, o	kakršni se človeštvu še sanjalo ni.
Čeprav je bila prva pomembna uporaba atomov v službi človeka rušilnabosta Hirošima in Nagasaki najbrž ostala edina simbola rušilne zmogljivosti jedrske snovi. Perspektiva atomske vojne je postala spričo dosedanjih odkritij strašnejša celo od tragične usode dveh japon-tudi 600 milijonov Kitajcev kot' s ki h velikih mest, tako da je edina pot, ki jo lahko človeštvo izbere, močne zaveznike SZ in dežel zdaj samo mir. ljudske demokracije. V imenu .
svoje vlade je	$ Ozdravil	sklepe	Združeni narodj so se za to pot	učinkovita in nerentabilna. Iz tega
konference	češ	da so dobri in	*e	odločili. S sklepom, soglasno	sledi čedalje večji in očitnejši na-
pravočasni,	ter	poudaril,	da jih	sprejetim na IX. zasedanju Gene-j	ravni odpor njihovih lastnikov pro-
Novi ukrepi ?
f-fiinia znn?rfVfJ,Ce	racije	navzoča	razen	predstav-
nih bi nrisi« ukr?P°v’ do ka- nj],:ov sovjetske vlade in Partije
*®kacij0odgovor na ra-	-tucji ugledna voiaška voditelja,
“iih	S?raTOV' ?	maršala Vasilevski in Zukov.
y n,	govorili vodje vseh	pjjuna navzočnost je po tukajš-
‘J na moskovski konferen-
11 začenši“‘^K-UVSK1 Konieren- njem mnenju nedvomno pritisnila soyj	. de	| pečat značaju deklaracije. Poja-
cukalo	°,	og	.njl^	?e' vile so se tudi že kombinacije o
te5 Pri!n-/n^^?S^e anle’ ? možnosti, da bi eden izmed teh 8e<k Po rnm.v,S izgovorjene be- (jveh maršalov prevzel vrhovno 5^ ne r>ovprtJU , opazoval- poveljstvo nad oboroženimi sila-0rmulaciin ^	ni1C določnejšega.	mj dežel, ki so podpisale moskov-
Področin	skupnih	naporih	0 deklaracijo. Zanimivo je, da
^ihovega n,,,, oboroženih	sil m	so nekateri tuji novinarji poro-
razlagami Va a , nam- (	bi	utegnil	maršal	Zukov
lein°St	različno,	dajlno- j prevzeti vrhovno poveljstvo in
^°v Pa Cfi', ,nov ukre- ( fja zadeli na težave, ko so o ~ r3 ostala skrivnost za1 ter
ij.Aar&„| dil tudi sprejem, ki ga je pri-
!?ie novin,,^ skrivnost za tem poročali. Pozornost je vzbu-a <I<!i./faprta za vrati, dij tudi sprejem, ki ga je pri--^a kcmferenr,^ PT-^ S	j	recjjj vodja sovjetske delegacije
Jujim i
I Molotov v Spiridonovki n? kon-
^°voliii ma5lln novinarjem ferenci sodelujočim delegacijam, petkom	nekaj	minut pred : Delegatom je predstavil maršala
I^^ali ri^n j6nce’ a ®°, S1 i Bulganina kot ministra za obram-fe Ponmrii	23	F1120; r! bo. Maršal je v zdravici izrazil
^njem dpvi° ?-L m podpiso- j zadovoljstvo, da so sprejeli sklep "eKiaracije v Kremlju.
so priredili banket, j * novinarjem dostopa j ‘li- Tisk sicer podrobno j tudi teze na lconfe-1 ~;,C!a.to5ka. H govori o »no- 1
njegova vlada podpira.	...	,
Vsekakor mnogi elementi do- c*ji 23 uporabo atomske energije v ; sedanjih obratov z atomskimi jim kazujejo, da vloga kitajskega opa- mirnodobne namene, so pravzaprav | obeta usodo nekdanjih manufak-zovalca ni bila pasivna, kakor bi	razglasili atomski mir, mir, v	kate-	turnih	proizvajalcev;	gospodarsko
človek pričakoval sodeč po nje-	fem bo neskončna energija atomov	smrt.	Kakor	prve	industrijske	re-
govi funkciji. Tuji diplomati in koristila napredku. Industrijska re- : volucije ni bilo moč zadušiti z no-novinarji v Moskvi so presojali volucija, ki je sprostila nove pro-; benimi gibanji »razbijačev strojev«, njegovo dejavnost kot močno pod- duktivne sile in omogočila moder- ; tako tudi atomske revolucije ne bo-poro Kitajske novim ukrepom, ki ni kapitalizem in njegov razcvet, do zavrle cokle nazadovanja, jih nameravajo na konferenci	k° ^e v bližnji prihodnosti	samo
zastopane dežele storiti v primeru	še motna senca tistega, kar	obeta
ratifikacije pariških sporazumov svetu atomska revolucija industrij-in kot možnost, da sodelovanja skemu, in družbenemu razvoju 61 o-na vojaškem področju ne bi ome- veštva. jili samo na evropske dežele.
Vprašaj stoji nad drugim sestankom udeležencev konference,
kor v milijonu ton premoga. Zato bi lahko tako rekoč prgišče v gospodarstvu uporabljene jedrske snovi spremenilo zaostalo deželo v področje visokega standarda in blaginje.
Atome že uporabljajo v medicini, na pr. za zdravljenje raka. vNjihova uporaba bo omogočila v kmetijstvu večje donose. V industriji kovin, plastičnih mas in petroleja, v živinoreji in ribištvu, v preventivni in kurativni medicini je do-
ralne skupščine o mednarodni agen- 1 ti uporabi atomov v ind. Zamenjava segja jedrska znanost uspehe, ki
Sprostitev energije
V razpravi v političnem odboru Generalne skupščine je več delegatov poudarilo velikanske latentne sile, ki jih krijejo v sebi atomi.
Dvojna OVira	|	Jugoslovanski predstavnik dr. Bri
Tehnična odkritja na področju	lej je omenil, da je poraba energ-je
ki bo	sklican,	če	bi prišlo do atomske znanosti že kažejo, da bo-	na posameznih področjih v nepo-
ratifikacije	panskih	sporazumov, do tudi najbolj razvita proizvajal-	srednem sorazmerju z dohodkom
D. Gulič na sredstva kmalu zastarela, ne-	na prebivalca, v kubičnem centi-
MED VLADO IN ŽELEZNIČARSKO UNIJO VELIKE BRITANIJE
SPOR ZARADI DOBIČKOV
h
^iso
dptio~' ••	i	zadovoljstvo, aa so spreie
rIešaciiam	-1® Y.,. ,rem, 'lu' i o novih vojaških ukrepih, in pri-
vsem f° Pnrfdili banket, i pomnil, da ne ve, ali je šlo za . 0 dovolili ^1.naT'le™ dostopa, »enotno ali za skupno povelj-J^vnava i. , sicer podrobno j stvo«, da pa vsekakor pozdravlja !6.Ze na konfe-! njihov sklep.
^ uk> •	’ ^ govori o »no- |
ostala nespre- »20 milijonov kitajskih v deVio kšna> kakršna je tudi	- -	J
Karači« i ----------________
Pojasnijrac'ii> brez podrobnejših 'iesj^^nik češkoslovaške vla-
vo jakov«
Sprejema se je udeležil tudi kitajski veleposlanik v Moskvi
"	v	^csKusiuvasiie via-	J	---—*	-	-----
$ko	ki	je vodil češkoslova- Cang Vijen Tej, ki se je udeležil
«etep	.......	-
tia w5‘eSacij0
na konferenci, je tudi moskovske konference kot ‘Hov^rašanie uredništva revije opazovalec Kitajske. Maršal Bul-
‘ ganin se je obrnil zlasti na tega kitajskega opazovalca ter nazdravil LR Kitajski in njenim 20 milijonom vojakom. Pri tem je pripomnil:	»To ni skrivnost,
kajne?«
„	.	Navzočnost	kitajskega	opazo-
ega ni^lovib obrambnih sil.« valca na konferenci je vzbudila valei ry, °dSovora so tu ji opazo-j mnogo večjo pozornost, kakor bi Vze^ sklep, da se name- J jo človek pričakoval tam, kjer vi ukrepi nanašajo naj- ' gre za običajnega • opazovalca.
ovQj.—*n3e uredništva revije ^emja«, kakšne naloge ^eru	^ezence konference v
^faziT	ratifikacije pariških
?}ov) odgovoril, »da go-
VlM	Sl5rfi^TV»	nn+von
vi«
in
sistem, bogati notranji -uogos . ^ir^ljubno sodelovanje > fT>iW'1° hitrejšo in znatnejšo
I> A CV niihrttriU _______1___-JI ..
DANES PO SVETU
lošidov odstop
SeTu	faponske vlade Si- beralno stranko, marveč s socia-
ni P°čakal> da bi mu listi. Obe socialistični stranki sta e{ • ^glasoval nezaupnico, izrazili pripravljenost, da bi pod-” Parlaif sam že pri glasovanju prli Hatojamo kot morebitnega sSi(. ^ eJl:tu s svojo vlado od- bodočega ministrskega predsed-?trinja e”ua komentatorjev se nika. Tako je prišlo do uposta-i* 3an rnneniu> da so imela v vitve dokaj neobičajne in razno-90 zun S<Ce ul“de najvažnejšo tere fronte proti Jošidi, fronte, 'g'[(in6n^an^eP0^^čna vprašanja, katere člani stoje na dokaj raz-ofih sti?e rečeno, vprašanja bo- ličnih stališčih v vprašanjih no-lo ^e> fc°V S	in SZ. j tranje politike, pa tudi v mno-
b raz^olik S° Vrg^e J°šido, so ze- j gih zunanjepolitičnih vprašanjih. , nskih s : ®ve organizaciji ja- Ce bo Hatojama sestavil novo °.0lalistov kritizirata do- vlado, kakor mnogi pričakujejo, ie dj-p^a10. Putiko, češ da f,0 najbrž politika sodelovanja
(Od stalnega dopisnika >Borbe<) mezde. Izpolnitev te zahteve bi London, 8. dec. Stairi spor za- | ^mortiila ra britansko transport-ra.di mezd na želcz.njeaii, k,i sokom^rjo zvasaaij«: ladatkov za ga »poravnali« 8. oktobra, je Z ^ 8 mi.bjonov funtov letno, znova začel vznemirjati britansko ‘-^^r ,	lto	delodajalci
javnost. Lani nekako ob istem fM, mof. 9.to;rrtl	slabe renta-
času so železniičainjii zagrozili s starko, ee j.im ne bodo zvišali mezd.
obetajo v nekaterih ozirih nedosegljive cilje. Mednarodno sodelovanje na področju mirnodobne uporabe atomov lahko še pospeši ta razvoj in poveča obseg že doseženih pridobitev.
»Mali« terjajo svoje mesto
V tem sodelovanju terjajo manj razviti naroda svoje mesto v razvoju znanosti, ki ne pozna meja. Njihovi predstavniki v ZDA so poudarili nujno potrebo, da bi atomske energije ne uporabljali za večno razdelitev sveta na »bogate« ia »revne«, na privilegirane m zapostavljene. Nasprotno, uporaba atomske energije naj bi pomagala odstraniti krivice neenakomernega gospodarskega razvoja. Neki delegat je rekel, da odpirajo atomi deželam, živečim v predkapitalistični dobi, možnost, da preskočijo ves proces industrijske revolucije v klasičnem smislu in stopijo neposredno v atomsko dobo.
Mirno lahko rečemo, da so bile razvite dežele pod pritiskom te eno-dušne zahteve primorane strinjati se s takšnimi cilji mednarodne akcije na atomskem torišču. Male dežele so dosegle v tem vprašanju uspeh istočasno z uspehom v razpravi o ustanovitvi sklada OZN za finansiranje napredka nezadostno razvitih področij.
Odgovor na dilemo
V nekem članku v newyorškem -Herald Tribune« pišeta brata 01-sop o atomskem orožju: »Nihče pravzaprav ne more zanesljivo reči, kaj vse bi lahko uničila .megatonska raven* (ponavljanje eksplozij), vodikove bombe, sedanjega glavnega ofenzivnega orožja. Ne le sovražnik, marveč vse življenje na zemlji bi utegnilo izginiti. To pa je vsekakor najočitnejši dokaz, da o tem strašnem orožju pravzaprav, nihče ne ve, kaj vse bi lahko povzročilo.«
Ni dvoma, da je takšna perspek-, tiva moderne vojne aapotila predsednika ZDA Eisenhowerja, da je lani pred Generalno skupščino OZN razglasil svoj načrt o mednarodni akciji za mirnodobno uporabo atomov. Na sedanjem zasedanju so ZDA predložile konkretno shemo svoje zamisli. Posledica tega je bila resolucija sedmih dežel, ki so jo po javni debati in tajnih , pogajanjih enodušno podprli vsi člani te mednarodne organizacije.
V splošnem delu ta sklep poudarja upanje, da bodo »blagodej-
  nosti odkritja atomske energije ko-
^...... ___________________________ lllw	u^.u,	w	u*	na-,	-	 —	italijanskih	j	ristile človeštvu« in izraža željo,
stavko, in sicer tik pred božičem,	rodnostni	statut za nekaj zelo po-	oblasti, da bi popravili krivice, j naJ	bi mirnodobna uporaba	te ener-
Položni izvrš.nf.frji odl>ora Na-	membnega, in da bo ta »terjal	storjene ljudem, ki so bili iz po-;g'je	‘koristila	samo mirnim ciljem
cionailne u:n.ije železničarjev je bil	vztrajno	prizadevanje najboljših	^čnih ozirov preganjani v času *n	zboljšanju	življenjskih	riumer
precej zamotan. Po ctnii strani	vodilnih	ljudi obeh narodnosti,;	fašističnega režima,
clamstvo Tra*de-Unionov zahteva	izpolnili	sklenjeni sporazumi Poudaril je, da so	v Italiji	že
nada-ljnije zviša.nje me/xl, podaniki v duhu medsebojnega razumeva-: izdali predpise v prid takšnim
bilnosti železnic.
Izvršni odbor Najoionailme unije železničarjev je spričo tak-Ta grožnja je bila izrečena	snega »brezizhodnega položaja«
ra vino pred božičniirai	prazniki im	uibrel »Salomonovo pot«. Med voj-
povziročiiLa je hudo vznemirjuje. I o«, miroma 1940. do 1947., ko je	aJ,i	se	bo	kriza	n«	želez-
™eC	ie” do	>	ntoah	zastri,la	do Xke	ali pa
za vse tiste, katerim	je bollo do	bruta/nska d,rzava »zasluzila« z ze-	^ ^	vendairle	— kot lani	v tem
leznuskiim prometom vnajmamij	času	— zaključila v »miniem«
naj profit, ki ga je vzela vlada, vrnejo železnicam.
To bo, kot trdijo v železničarski uniji, omogočilo transportni komisiji, da ustreže delavskim zahtevam, da vsaj deloma modernizira železnice in jih napravi rentabilne.
Od ureditve tega nenavadnega spora zaradi dobičkov med britansko vlado in Trade-Un ion i železniških delavcev je v marsičem
ohranitve tradiieionaJinega vzdušja
posnarjenja v »dn^ mwu«^ se 124 milrjon^ funtov«. Ta denar ^Sušju pTa^nikm" in' sevcdiTn^-
bodo, kot kaže, tudi letos ponovile. Britanskim železničarjem, ki so nezadovoljni z mezdami, ki so jih dosegli s sporazumom z dne 8. oktobra, se zde, kot kaže, ra-vno božični prazniki prikladni za akcijo glede zvišanja mezd.
Kompromis z dne 8. oktobra je povzročil precejšnje nezado-voljst vo med delavci lzivršni odbor NaciooaJne unije železničarjev, ki je sporaizum skJeniiiL, je biil iizpostarvtlijen hudemu pritisku nezadovoljnih članov Trade-Uni-onov. Taiko je bil prisiljen iurjaviti, da oktobrskega sporazuma ne smatra za nekaj dokončnega
in zadovoljivega.	.	mu. Razen posameznih starih na-
V Londonu, Manchestru, Bir- zorov in trditev, da sporazum ni! minghamu in v drugih mestih so bil uspeh za Italijo in da »omo-železničarjd priredili miitinige, na goča pohod Slovencev na izpo-katerih so podprli novo akcijo j stavljeno italijansko trdnjavo na izvršnega odbora unije im celo iz- vzhodnih mejah«, so bile objav-raziilii pripravljenost na takojšnjo' Ijene tučKi	zeflo pozitivne kon-
sfcavko. Tako je nasitaila možnost, struktivne	in realistične izjave,	nočnji	seji tržaškega	občinskega
da bodo britanski železničarji iz- Tako pravi prof. Francesco Ca-	sveta	je dr. Jože Dekleva	zahte-
polmili svojo 1 ansko prožnjo s llotta med	drugim, da ima na-,	val	intervencijo
so porabili za druge stvari im zato vega. — kompromisa, iizvršmi odbor Unije 7xkuj zaihteve,	D. Blagojeoič
Tržaški Italijani
o odnosih do tržaških Slovencev v smislu londonskega sporazuma o Trstu
Trst, 8. dec. V zadnji številki zainteresirano na medsebojnem tržaške revije »Trieste«, ki iz- sodelovanju. Marin poudarja pohaja v italijanščini, francoščini in trebo pravilnejšega odnosa do angleščini, so objavili izjave po- Slovencev in pravi: »Treba nam posameznih uglednih Italijanov je mnogo velikih in velikodušnih iz Trsta o londonskem sporazu- ljudi, ki jasno presojajo stvari.«
M. Petrinic
Pravice ž?tev fašizma v Trstu
Trst, 8. dec. (Tanjug). Na si-
na svetu«. Resolucija poudarja »važnost in nujnost mednarodnega sodelovanja« na tem področju in
nja in tesnega sodelovanja.« j ljudem, da pa njihove veljav- zahteva, naj se sedanja pogajanja
pa britanska transportna komi-, - —----------------------------»—	i	  >	—	•	—j------	—j~ ■	•	..	.	,
'J' Preveč °t politiko’ ie* . b°	politika	sodelovanja	z	varajmo	ponavlja, da ima j Prof. Biaggio Marin sodi, da	doslei	še	niso	razširiU	na	mednarodna	agencija	A atensko
-n i- esno povezala z ZDA ostala nespremenjena, toda v>ktobrsk,i sporazum za dokončen je londonski sporazum dokument	energijo.«	Agencija	bo	vezana	na
8P ^u. pn ,?lk° 71(1 Daljnem, n0VCL vlada bi utegnila vztrajati ,!n d* nim-a nminčnih možnosti., mirnega in kulturnega sodelova-1	—	—	■	—	_____
teiH°sPodarJi^°vern ,mne^ur na upostavitvi diplomatskih, mor- da bi plačala višje mezde.	,nja	med	Italijani in Jugoslovani
s?flCe, ti^'’h!Ce’ 550 tu<^* politične j fj0 pa tudi gospodarskih stikov ’	"'-Ida, “_e.^e, zade«« ?aP°?- s Kitajsko in SZ.	r.
-rv0 0t>li,C
« ,^°'^dot)a vlada pa ni ho-
- Z VSEH STRANI SVETA -
Uari„ ^ere zadeva japon-
NThi ,.0l<,jiaIe'če bi	na5li
>fco.	sodelovanja	s Ki-
® temX(*0Va v*ad® PO ni ho-t/e.j oziru ničesar ukreniti. v »no je pr^[0 dQ razcepa i konso ovi oralni (oziro-l	..^Vativni) stranki. Eden
stralu°Vitcliev in vodite-40 3e in Hatojama je izstopil
(iu^P^alnih6^1^, Za seb°j	kakih	minister za	eksploatacije	Fethl	Ce-
ljo Uu Poslancev. Z	zdru-	likbaS	Je podal	ostavko,	ki	Je	bila
,Sernici,^eralnih disidentov in sprejeta Na njegovo mesto Je senv.i. w°«e	/*..Ji	novan demokratski poslanec
»tn lvne)	,	e (tudi kon-	Manise Samet Agaoblu.
« ‘jena stra-nke je bila upo-t T<lnka. ti naVa demokratska atoi<ima je pristaš *Tati n„ Sodelovanja z ZDA,
"•o
Železničarji zahtevajo za ka- ter pri tem poudarja, da je pred-kiih 400.000 dolovK»v 15'/« višje vsem prebivalstvo na Tržaškem
V Trstu odpuščajo ljudi z dela
energijo.
OZN na podlagi pogodb, ki jih bodo sklenili pozneje, pri ustanovitvi pa bodo sodelovale ne le države, ki sodelujejo pri sedanjih pogajanjih, marveč tudi druge članice
TURČIJA SPREMEMBA VLADE
Ankara, 8. dec. (Tanjug). Turški
lme-
mesta
Trst, 8. dec. (Tanjug). Listi poročajo, da bo maralo več indu-	,	,	.	.
sirijskih podjetij v Trstu ter la- OZN ta^’. da b,.>do ,.,nJ,hove naz»-djedelnica pri Sv. Roku v Miljah re v ce upoštevali«.
' spri<oo čedalje hujše krize odpu- Drugi del resolucije govori o j strti skupno kakih 500 delavcev, sklicanju konference atomskih stro-
vzklikali proti egiptovskemu revolu- bila včeraj v vsej Nizozemski, Je lz-! Tržaška konoptjarna bo obra- J®aV^£,OVB^.|£ri cionamemu svetu.	gubllo	življenje	7	ljudi, ranjenih pa , iovala sa m<> z eno izmeno m bo ,	:	,1 i-,!_1
GENERAL, KENDALL V ANKARI
Ankara, 8. dec. (Tanjug). Ze ne-W?.«e zavzema za iskanje kaj dni se mudi v Turčiji poveljnik „	j, _ na InfcnovThrtdnem sektorju
IRAN
AMERIČANI IN IRANSKI PETROLEJ
Washington, 8. dec. (AP). Zunanje ministrstvo ZDA je objavilo, da bo petrolejski konzorcij, ki bo prodajal iranski petrolej, sprejel v svoj okvir
; jih je bilo še več.
KOREJA
PREDLOG O PROSTEM PROMETU ČEZ MEJO ZAVRNJEN Pan Mun Jom, 8. dec. (Reuter).
še druga ameriška petrolejska pod- Komisija OZN za nadzorstvo nad i Jetja. Zdaj obsega pet podjetij.	premirjem v Koreji je zavrnila se-i
vemokorejski predlog o prostem po-1 JUZNOVZHODNA AZIJA	tovanju iz Severne v Južno Korejo
odpustila 130 delavk. Rafinerija ^e> Indije, ZDA, SZ in Velike Bri->Standard Oil«, ki doslej po voj- ,aniJe so določili, da bodo z nasve-nii še ni doživela krize, bo odpu- *' pomagal^ generalnemu tajniku stila 50 delavcev, pivovarna >Dre- Hammarskjoldu v pripravah na her« prarv talko 50 delavcev, v konferenco. Sklicana bo najpozne-milljeki ladjedelnici pa zaeasno j Je do sredine prihodnjega leta.
250 ljudi.	I	Jaša	Levi
, Hou ViVendi • KitnUlen in 97 vojske na ]užiM>vzhodnetn sektorju TlwfK»rT T« mmAMRKvr* ln obratno. Delegat OZN v vojaški 1 Icol	Časa	M	,	Atlantskega pakta general Kendall. RATIFIKACIJA OBRAMBNEGA komlsljl 7a promtrje Je dejal, da je 1
Ci	J	' mislili, da raz- imel je razgovore s tur^klm obramb-	PAKTA	bil severnokorejski predlog *nepo-	*	;&|s3hH
7^0 i	r-^OTtskuni konservativ- uim ministrom in nscelniilcom tur- j —	»—	•	.	-	—	—	•	in	»%«	»«/n	s
„>ožat oh^f1 tak0 aaleč, da bi  ------------------------ “**“
Nbr0 *St0J vlade. Konec no-ne nam }e hatojama izjavil,
>žal °K,el *Ofco daleč, da bi 5kega g«"eralnega štaba. ‘ 'a °„to^ vlade. Konc Pa je Hatojama is merava sodelovati z li-
EGIPT
NADALJNJE SKUPINE TERORISTOV PRED SODNIKI
Kairo, 8. dec. (AFP). Trije sodni senati v Kairu so začeli danes razprave proti 40 pripadnikom organi-6	zacije »Muslimanskih bratov«. Obto-
?0od«-“°n.	8.	dec	ženi so, da so sodelovali v tajni teli dom i«	(Reuter).	—	rorlstični organizaciji z namenom, da
, 69	Pio	-1	zavrnil z 298 pro- bi izvršili državni prevrat. Za vse ob-
.	.	tožence so javni tožilci zahtevali
smrtno kazen.
v>cijo °yom laburistično re-h, 1Sl>o	kateri naj bi obsodili
msko Politiko. La-. '»Pozicija je dolžila th social n®°Pravičeno podpi-*5rivice in da na-h *Vid->or^raViti ”nu'no družbe-i« druge oblike s^upnosti v eko-°dnosih«.
JORDANIJA DEMONSTRACIJE PROTI EGIPTOVSKI VLADI
Aman, 8. dec. (AFP). Kakih 200 ljudi pod vodstvom Študentov muslimanskega kolegija je danes demonstriralo po ulicah Amana proti usmrtitvi voditeljev »Muslimanskih bratov« v Kgtptn. Demonstranti bo
Manila, 8. dec. (AP). Novozeland- memben« ln načeto vprašanje ne sodt ska vlada je v Manili deponirala ra- v Pristojnost komisije.
tiflkacijske listine o obrambni po-	   j
godbi za Južnovzhodno Azijo.	t
Po Siamu je Nova Zelandija dru
ga dežela, ki je ratificirala pogodbo, ki jo je septembra sklenilo v Manili 8 držav, med njimi tudi ZDA.
VIETNAM
VIETMINSKI protest
Saigon, 8. dec. (AFP). Vrhovni poveljnik vletm infikih oboroženih sil general Vo Ngujen Džap je protestiral pri mednarodni komisiji za nadzorstvo nad premirjem v Indoklni, ker so Francozi krSili ženevske sporazume. V pismu navaja Džap pokolje in aretacije v Vietnamu.
HONDURAS
AMNESTIJA
Honduras, 8. dec. (AFP). Novi predsednik Hondurasa Julio Lozano je izdal ukaz o amnestiji več tisoč ljudi, ki so bili obsojeni ali obdolženi »zločinov med volilno kampanjo v prejSnjih letih«.
ZSSR
BOJ PROTI VOHUNOM IN SABOTERJEM
Pariz, 8. dec. (AFP). Sovjetski pravosodni minister Goršenenin je danes pozval sovjetsko sodstvo na neizprosen boj proti tujim igentom, vohunom in saboterjem, ki se nenehno skušajo vtihotapiti v ZSSR.
Sovjetska sodišča morajo biti neiz-. italijanski minister Haag, 8. dec. (AFP). V prometnih prosna pri kaznovanju izdajstev in I nesrečah zaradi goste megle, ki Je razsipavanja drtarvne imovine.	•
NIZOZEMSKA
ŽRTVE NESREČ ZARADI MEGLE
zunanjo trgovino Mario Martinelii ob prihoda v Beograd
ČETRTEK, Q DECEMBRA
Kaj lahko pričakujemo od
stanovanjskih zadrug
Naši strokovnjaki so izračunali, da bi morali dati letno kakih 50 milijard, če bi hoteli v desetih letih ublažiti stanovanjsko stisko, ali bolje rečeno zgradili stanovanja za ljudi, ki jil) zdaj nimajo, da bi imel vsak prebivalec naše države vsaj nujno potrebno stanovanje. Po vojni gradimo stanovanja znatno počasneje, kakor so jih gradili v stari Jugoslaviji med obema vojnama. Od leta 1919 do 1938 so v mestih z nad 50.000 prebivalci letno zgradili 14.510 stanovanj, po vojni pa kakih 9.560. Od leta 1945 do 1950 smo zgradili v naši državi 925.834 stanovanj, naslednje leto pa je bila graditev še počasnejša. Šele lani, zlasti pa letos, gradimo stanovanja spet hitreje.
Spričo počasne graditve stanovanj je pri nas često slišati pri-
silec investicij in nudijo novo, širšo možnost za graditev stano-
pombe, da bi lahko storili v tem vanj. Nimamo pri rokah podat-
oziru več, da so v nekaterih tujih deželah, kjer je bila stanovanjska stiska tudi zelo huda, gradili stanovanja mnogo hitreje. Pri tem
kov, koliko stanovanjskih zadrug smo že ustanovili, vemo pa, da so nekatere izmed njih, kakor v Nišu in Beogradu, dosegle raz-
ljudje navadno pozabljajo, da smo veseljive uspehe. Zadruga v Nišu imeli vso povojno dobo prenapet je zgradila v treh, štirih mesecih
proračun, da smo dajali velikan- letošnjega leta 22 stanovanj. Tega
ske vsote za graditev industrije, uspeha ne bi bilo treba posebej
za narodno obrambo, za socialno poudarjati, da se zadrugi ni pri in zdravstveno zaščito, za kultur- tem posrečilo zelo znižati grad-
ne potrebe itd. Vse to je velika benih stroškov. Stanovanje, ki ga
postavka v našem proračunu. Države, ki so dajale graditvi sta-
je zgradila ta zadruga, stane sa mo 800.000 dinarjev, vtem ko zna-
novanj prednost pred takšnimi in šajo gradbeni stroški za stanova-
podobnimi vprašanji, imajo zdaj druge neurejene gospodarske probleme: brezposelnost, slabšo socialno in zdravstveno zaščito itd., kar lahko še bolj prizadene delovnega človeka, kakor pomanjkanje stanovanj.
Zadnje čase pri nas čedalje
nje, zgrajeno izven zadruge, 2,5 do 3 milijone dinarjev. Ta razlika dokazuje, da bi lahko graditev stanovanj na zadružni podlagi znatno pospešila stanovanjsko graditev. To pa zahteva predvsem pravno ureditev statusa stanovanjskih zadrug. Posebna ko-
prispevka od dela zadružnikov i pri graditvi stanovanj, ki jim to ni glavni poklic. Glavno pa je, da bi zagotovili pravni odnos zadružnikov. Od ureditve teh vprašanj bo vsekakor odvisno število stanovanjskih zadrug, s tem pa tudi hitrost graditve stanovanj. Težko je vnaprej reči, koliko bodo stanovanjske zadruge pospešile obravnavanje tega perečega vprašanja. Za orientacijo pa navajamo nekaj podatkov iz dežel, kjer delujejo stanovanjske zadruge. V Zahodni Nemčiji, Češkoslovaški, Poljski in Nizozemski odpade na zadrugo 75 %> novih stanovanj, na Danskem in Švedskem 50°/o, v Avstriji, Norveški in Švici pa kakih 30%>. Kakšne uspehe bodo dosegle naše zadruge in koliko stanovanj bodo zgradile, bo pokazal čas. Za pesimizem ni razlogov. Želeli bi lahko edino to, da bi čimprej dobili zakon o stanovanjskih zadrugah (prvotno so mislili, da bo uveljavljen do konca letošnjega leta), da bi lahko z novo gradbeno sezono že začeli širšo graditev stanovanj na zadružni podlagi.
Zadruge bodo omogočile uporabiti velika sredstva posameznikov, gradbeni stroški se bodo zni-
več govorimo o hitrejši graditvi misija že pripravlja zakon o sta-
stanovanj. Ali to pomeni, da dosedanja politika ni bila dobra in da jo torej opuščamo? Ne. To predvsem dokazuje, da so dosedanje investicije v gospodarstvu rodile takšne sadove, da lahko že
novanjskih zadrugah. Ne vemo, kako bodo urejena posamezna vprašanja, znano pa je, da bo zakon predvideval več različnih tipov zadrug. Denar, ki ga bodo uporabljale, se bo stekal pred-
Iz Ljublja
VEČINA UMIRA DOMA
Paberki o rojstvih in smrti v Ljubljani
triJc
je zato tudi umrljivost večja.
Primerjajmo te podatke z rojstvi v Ljubljani. Ne z vsemi, temveč le z rojstvi otrok ljubljanskih staršev. Januarja 234 rojstev, februarja 205, maja 209, junija prav toliko, avgusta 229, septembra 187, oktobra 200. Skupaj v desetih mesecih 2125. Pozitivna bilanca rojstev nad smrtmi znaša torej 1250. Je torej ugodna. V desetih letih bomo na ta način Imeli v Ljubljani 12.500 več prebivalcev, v 20 letih 25.000
na prvem mestu. Na drugem mestu so novotvorbe. Deset, enajst, dvanajst,
največ 15 Ljubljančanov umre vsak mesec za temi boleznimi. Potem pridejo bolezni dihal. Januarja 12, februarja 15, marca 18, zato pa junija 3, julija 2, avgusta 4. Taki so statistični podatki.
Stara sovražnica Ljubljančanov —
1Z.0D9 vee preDivaicev, v leun zo.uvu »tara sovražnica jujumjancanov — In tako naprej. Ljubljančani so torej tuberkuloza je že precej ukročena.
Takega pomenka si še želimo
Tako so menili volivci, ko so odhajali z zbora volivcev na Dolenjski cesti. Njihova dva odbornika, izvoljena v mestni zbor, Jože Kopitar in Ivo Valenčič sta v začetku najprej odgovorila na vpra šanja, zastavljena na
brez nevarnosti za nadaljnji go- vsem iz deležev zadružnikov, da-
spodarski razvoj govorimo o večjih investicijah za zboljšanje standarda in za graditev stanovanj.
lje iz pomoči skupnosti v obliki posebnih dolgoročnih kreditov z obrestmi največ 1 °/o, dalje iz
Doslej smo stanovanja gradili sredstev komun itd.
bolj ali manj iz sredstev skupnosti, gospodarskih organizacij in posameznikov. Zadnje leto pa smo začeli ustanavljati tudi stanovanjske zadruge. Le-te so nov no-
Dosedanje izkušnje kažejo, da bi bilo treba stanovanjske zadruge oprostiti plačevanja raznih davkov (na dohodek, na dediščino itd.), dalje plačevanja socialnega
žali itd. Razen denarja pa gre tu zboru, ki so se predvsem nana-tudi za vprašanje cen gradbenih, šala na nekatera komunalna potrebščin. Po podatkih v stati- vprašanja terena: Ižansko cesto, stičnem letniku so cene gradbenih t podaljšanje vodovoda do Rudnika, potrebščin v primerjavi s pred- \ dozidavo učilnic II. gimnazije, vojnimi znatno narasle. Pred j gradnjo javnega stranišča na Do-vojno so znašali stroški za kva- i lenjski cesti itd. dratni metere stanovanjske po- | Zlasti pa so volivci postali površine kakih 850 dinarjev, zdaj, zorni, ko je bilo govora o delu pa znašajo 30.000 do 35.000.	| iniciativnega odbora za formira-
_	,,	,___„ nje komun in predvidenem
Gradbene stroške bi la ukvarjanju narodnega dohodka znatno zmzali, če bi od doseda- a vgQ komuno
njega nacma graditve prešli na zaradi nizkega narodnega do-
tako imenovano industrijsko grad-,hodka M prebivalca (58.000 di-bemstvo m na uporabo montaž- narjevt) je prišlo med volivci do
Kako bi podaljšali
turistično sezono na Jadranu
Na naši obali imamo izredne	na-	prh, masaže, peska itd.	ni nobona
rareno pogoje za zdravljenje mnogih	ovira, saj bi lahko vse to	napravili
bolezni vse leto.	z malo organizacijskega	smisla in
Podaljšanje turistične sezone	na	majhnim denarjem.
nih elementov iz betona, prena petega materiala in podobno. Do-
deljenih mnenj. Največ jih je menilo, da bodoča komuna ne bo
slej takšnega gradiva nismo upo- kQg	nalogam,	ker bo njen
rabljali mnogo. Podatki pa ka- j narodnj dohodek na prebivalca
žejo, da je graditev z moirtažnirni, primerjavi z ostalimi komu-elementi znatno cenejša. Poslopje nami	Ljubljani	najmanjši
iz materiala »Durisol«, ki zame-	J	-
njuje opeko, je cenejše za 15 do 20%, kakor poslopje iz čvrstega
in to zaradi pretežno kmetijskega predela.
. - . ,	, i	Na	ta in podobna vprašanja je
materiala. Graditev z betonskimi, odgovoril predsednik MLO Ljub-
elementi J.®1. C(?iei f**	?"	Ijana	in	volivec	tega	terena	dr,
Kako pa naj bi bilo v bodočih komunah z upravljanjem mestnih komunalnih podjetij, je tov. Dermastia najprej pojasnil organizacijo barjanske skupnosti. V njej so namreč združeni tisti, zadnjem ki si od nje obetajo kake koristi, in to ne glede, iz katere občine je kdo. Na ta način, je dejal tov. Dermastia, naj bi upravljali komunalna podjetja, razpolagali z investicijami in podobno.
V zvezi s tem je tov. Dermastia povedal tudi, da mej mesta ni mogoče točno določiti. Da je temu tako, nam je najboljši primer ureditev mestnega prometa s trolejbusi in avtobusi, ki ne bo stvar samo ene komune, ampak vseh. Vendar za to ni potreben nikakšen koordinacijski odbor na sedežu okrajne skupnosti komun, ki bi vsklajeval' težnje vsake komune, ampak bo moralo priti do izraza družbeno upravljanje organov v posameznih ustanovah.
Naposled so volivci spregovorili še o imenu in sedežu bodoče komune, o čemer pa bodo morali pred dokončnim sklepom po vedati svoje volivci Iga, Lavrice, Škofljice in Trnovega. Isto velja tudi za ime, čeprav so za sedaj
raj mani kot za
seveda manj kot za P posicdieanil zgod. Nesreče s smrtnlinl lh razUene.
so v posameznih letnih	pa	boij
V desetih mesecih letošnjega leta kar podjetni ln se jim za sedaj ni J’“vP^0z”I"0boleznijo. ManJk0^ (toda nikar ne mislite, da je smrt : treba posebno naprezati, da število	duševnimi	Iroleznimi.e
1. novembra v Ljubljani zaključila rojstev presega število smrti.	kol	za	boleznimi,,jeter,
svoje delovanje; dejstvo je namreč, da |	*
za november ln december še ni podat- i O srcu pojejo predvsem pesniKi. kov^ je umrlo 875 Ljubljančanov 430 Njim so srčne zadeve na prvem me-moških ln 445 žensk. Ženesk je torej stu. Toda tudi v našem, povsem stvar-umrlo več in če ste slučajno moškega nem pregledu umrljivosti Ljubljan-spola, ste lahko zadovoljni, saj imate , čanov moramo dati srce na prvo me-manjšo možnost za pot na oni svet. ; sto. Namreč, če hočemo vedeti, za čem Ce pa ste ženskega spola, se tolažite I umirajo Ljubljančani. Srce, srce .. . s tem, da je žensk v Ljubljani več in 1 Januarja letos je n. pr. uinrlo 37 naših someščanov za boleznimi srca, ie-bruarja celo 58, marca 53; in skozi vse leto so kot vzrok smrti bolezni srca
Poletje je nevaren čas, zima pa. ugodna. Se Številk*:*J»«#*A «1« nesreča, februarja ■>. l B(erobra >• junija 9, avgusta 9, sep # pr„.
metnih nesrečah! ^
O	težavah	v	zakonskem	stimn
ne bi govorili. Tudi ne ^ pojej® ljali, .-.H Imajo Ptav tisti, M d o sladkostih tega stanu, allj^ piti prav zakoncem Tod.* ~aii dati P®*?
objektivni, bi skoraj morali	v
objektivni, bi skoraj	njim	v
tem številke namreč S umrlo T prid. Poglejte: januarja J	jeni J.
Ljubljani 24 samcev in	gorečenl®;
  : o i duduikv lO	v . nlrtD*
februarja 24 samcev *“ rojenlli: oW®j julija 15 samcev in 37	.	pjeltaj
Ura 13 samcev ln 29 P« resnice bo torej le moralo bltt T se to težavah v zakonskem ,	«	I®
pozna*** še ">1	VrfJ
vdovci? Ti so že	v	ljubil*®
takle: V
red je namreč	poročeni®:
umre vsak mesec naj	pa	Trsti
potem vdovcev, nato so s« , j,e, samci, življenjski nauk i	gaji
nikar ničesar s ilePatl „Kratno. Ce,,. lahko bi skiepali tudi o^v ^ večje, namreč bilo število manjša-bl bila umrljivost^ še manj
Smrt ln anekdota ne	Ne-
paj. Toda naj bo tokrat '^ „^0 kega slavnega '________;,,.,ov oče. *• «
kega slavnega	«ipjrov oce. '„2
vprašal, kje je umrl »JeffO In vaj
morju,, jo odgovoril admrr
stari oče?« Odgovor j^ pojite it? _i
ni
morje?« Aumira. -- vprasa* *»| Odgovoril, teinveč Je ■», yag
nAtrO’
morju.« »In se n®
»XII ov ■ -	.
Admiral na to
n vpraa
dovedneža: »Kje Je “^‘glasil 1 »Seveda, v posteUL« M ®?i%prsS®l vor. In ko ga je ^'"dgovor Pjg starega očeta, jeb 1 ,,0jite z'e tak. »in se vi to:reJ , « admiral* iti v posteljo?« je de?®1	,	Binrl®
_	,	!..i,nnnčanov	J®	.... j,
In večina Ljubljantojov doma na svojih postelja	me9C*
uoma na svoj...	vsak	"-	j.
februarja, aprila, maj . vctovali, Toda zato vseeno ne t>‘ tolj. Da
so Izogibajte s7°iictve^li “sta.no zdravljenje v zdravstvenih^^ jo,
ni tal.n nnvnpnfl. KOI n . . - • nflflS’
ni tako nevarno, k°AfV^ični P0niaD-
spet dokazujejo sta	,	Lju®lj.
januarja	je	umrlo	samOs-n^	,	«;
čanov v zdravstveni!	Torej n*
bruarja 2t. maja 21 »d. strahu!	.
Lahko bi o r.rtTaVkoHllbu^1X
vedall še marsikaj. Tak^^^ ^
sti po starosti. v	o zvezi n	-
dih najdeš tudi poda	_^dl o	!fl
dih najdeš tudi P«*« T„dl ® "J,
dohodki in umrljivostjo	uh j
lahko dobiš podatke,k()®Oo ^ „edovr umrlo z dovršeno in .
umrlo z dovršeno ... -i-gončanj®^. šeno fakulteto Tod«. dokon
LTteteallsrednjošoleo«-;^®;
tikljaj sredi poti
Jadranu je važno vprašanje. Madone vsi hoteli (raaen dveh, treh v Opatiji in Dubrovniku) obratujejo samo nekaj mesecev v lotu, izdatke pa imajo vse leto. Ni dvoma, da bi se s podaljšanjem turistične sezone dohodki povečali, 8 tem pa bi. bilo tudi omogočeno znižati ceno in preprečiti začasno brezposelnost delavoev v gostinstvu. V Opatiji je trajala turistična sezona pred vojno vse leto, kar dokazuje, da ni razlogov, da ne bi poskrbeli, da bi bilo tako tudi zdaj.
Eden izmed razlogov, zakaj je trajala prej v naših najvažnejših turističnih krajih sezona dlje, je v tem, da je bil turizem tesno povezan z medicino v obliki zdravstvenih ustanov, ki so omogočale, da so goste pošiljali na zdravljenje tudi izven poletne sezone. Dobro organizirano zdravstveno središče, kakor na primer talasoterapevtski zavod (talasoterapi-ja je zdravljenje z morjem) omogoča zdravljenje mnogih bolnikov, stanujočih v raznih hotelih: bolniki se zdravijo v zavodu ambulantno. Poglejmo samo en primer. Leta 1913 jo bilo v Opatiji 12 sanatorijev z vsemi napravami za zdravljenje z morjem, gostov pa je bilo vse leto nad 58.000. Takrat je delalo v Opatiji 62 zdravnikov. Zdaj je v tem našem letovišču samo nekaj zdravnikov, sanatorija pa nobenega-Obisk gostov je omejen na poletne mesece, saj je pozimi odprt le en hotel. Drugi primer- na Lidu, v Benetkah, tem svetovnem morskem kopališču, je uprava v glavnem v rokah zdravnikov. I,e-ti sodelujejo s turističnimi strokovnjaki tako, da skrbe Za zdravljenje bolnikov in za to, da se hodijo zdravit vse leto.
Pogoji za zdravljenje z morjem so na naši obali izredno ugodni, mnogo boljši kakor na drugih obalah Evrope. To so znova poudarili na nedavnem kongresu za talasoterapijo v Opatiji. Lega naše obale, mnogi otoki, visoke gore na obali, lepi borovi gozdovi, plaže in pečine omogočajo zdravljenje v vsakem letnem času.
Kako koristna je povezava turizma z medicino za podaljšanje turistične sezone, kaže tudi to, da je bilo v Opatiji že prod dvema letoma sklicana konferenca medicinskih strokovnjakov, na kateri so obravnavali vprašanje zdravljenja vse leto. Konferenca je ugotovila izredno važne pogoje za takšno zdravljenje in sprejela konkretne predloge, kako bi to storili. Toda zadevni sklepi še niso uresničeni. Za uporabo zdravljenja z morjem izven poletne sezone pride v prvi vTsti v poštev kopanje v topli morski vodi, kar pa zahteva kopalne kadi, z napravo za dotok in segrevanje morske vode. Takšnih instala-
Kakor doslej, so tudi za prihodnje leto določene večje vsote za pospeševanje ln organiziranje turizma pri nas. S pametno uporabo tega denarja bi lahko v okviru turizma hkrati mnogo storili tudi na področju zdravstva, predvsem za ureditev nekaterih večjih turističnih krajev na Jadranu, kakor so Opatija. Dubrovnik, Eab, Crikvenica, Hvar, Budva in Ulcinj. Zdaj že imamo medicinske kadre, ki bi lahko pomagali prt talasoterapiji. Treba je zlomiti tudi odpor posameznikov proti uporabi medicine v turizmu. Ta odpor je neupravičen in sloni na napačnih pojmih o talaeote-rapiji (na primer, da gre tu za bolnišnice). Organiziranje talasotera-pevtskih središč bi omogočilo tudi dotok tujih bolnikov, kar pomeni dotok tujih deviz. Razumljivo je, da bi bilo treba razen ukrepov medicinske narave storiti tudi mnogo za to, da bi po turistični poti povečali zanimanje za naša morska zdravilišča izven poletne sezone.
Treba je torej temeljito proučiti vprašanje zdravljenja na naši obali >n povezovanja turizma z medicino.
sicne graditve, le da nastane tu Marjan	Dejal	je,	da! predlagali, naj bi se bodofa ko- ma dosti vpliva^na p. zato ^
  w hi np ustyarja SBmo industrija naJ muna imenovala po Krimu, ki se {"^^tkTka^l%“stnl .lB„l?edI®1’41,
se boste morali z *SoraJ	B'
vprašanje standardizacije, ki bi omogočila širšo uporabo.
Doslej pri nas takšnih novosti v graditvi kot rečeno nismo mnogo uporabljali. Ali je vzrok konservativnost investitorjev, ali pa razne pomanjkljivosti v izdelavi materiala? Najbrž gre za prvo in za drugo. Stanovanjske zadruge, ki bodo uporabljale vse možnosti, da se bo graditev pocenila, bodo
rodnega dohodka, temveč da more tudi močno razvito in dobro mehanizirano kmetijstvo prinašati komuni visoke dohodke. Omenil je, da bi ravno barjanski predel z leti mogel postati preskrbovalni center ne le za mesto Ljubljano, ampak tudi za njeno okolico. Ljubljanska skupnost glede tega že doslej ni držala rok kri-
dviga nad tem ozemljem.
pač zahtevale od gradbene indu-1 žem, kar dokazuje dograjena za-strije, naj izpopolni svojo proiz- tvomica na Ljubljanici, mnogi vodnjo.	J.	Brkič	nabavljeni bagerji itd.
iSLIL JE, DA NE BO EKSPLODIRALO
-ez ‘ Vsaj za sedaj.
v
Avtomobilov ponoči ne bodo vec puščali po ulicah
Kdo ve, koliko je bilo že tožba njihove spremljevalce^.
KI Sorti0
te?
mo1
v<r
in pisanja zaradi tovornih in osebnih .plačevati dragih Pre . v svoJ1^ sfco avtomobilov, ki morajo kot preno- zato neudobno prespa	j,eIioi :
kateri tujec, ki ga popotna no-ga za- zilih Načrt Pr(xlviaenr>stajo nese v	mostn. OKtat.i fav/. n<vA Irnr ' ftrnallfn in .<*ervic>n0 V	.	,
i zborBi»'f ,
Pri Gradbenem podjetju v Slloven- napaka. Ko se je dvignil iz zakloni-ski Bistrici je zaposlen 18-letni Ivan šča, pa ga je jznenaduLa eksplozija. Hekič iz Solnice ob Dravi. Prt razstreljevanju kamenja so ga drobci hu-
j© poškodovali po obrazu. Ncerofta se je zgodila zaradi tega, ker je vžigal-
na vrvica gorela verjetno prepočasi. Naboj ni eksplodiral v določenem ča-
su in Hekič j« mislil, da sploh ne bo. Prehitro je hotel pogledati, kje je
Brivnice za potnike
Brivsko-frizerske delavnice so v Mariboru odprte pozimi le do 6. ure zvečer, poleti pa pol	ure dalj. Da bi
ugodili tudi ljudem,	ki so	ves dan
zaposleni, Je MLO Maribor odločil, da morajo biti odprte najmanj tri Prvi korak na tem področju organizl- brivsko-frizerske delavnice vsak dan. ranega dela pomeni sklep zagrebške razen nedelje zvečer, do 8.	ure. Ka-
*	toro rlnlotmma hnHn	rtfinno	ca nonfl
medicinske fakultete, da bodo dosedanje klimatsko zdravilišče na Rabu spremenili v odsek Interne klinike za talasoterapijo. Ta sklep bo nedvomno pripomogel k razvoju talasoterapijo v praksi In v znanosti (ki smo jo pri nas vzllo najboljšim pogojem zanemarjali), e tem pa tudi k napredku turizma.
DR. C. PLAVSIČ profesor modicimske fakultete v Zagrebu
tere delavnice bodo odprte, se bodo sporazumeli med seboj delovni kolektivi. Upoštevati pa bodo morali, da bodo brivnice na raznih krajih mesta ln sicer dve na levem bregu, ena pa na desnem bregu Drave.
Takšen delovni čas velja le za delavnike, v nedeljo pa doslej ni bila odprta nobena brivsko-frizerska delavnica. Maribor je zelo prometno ln turistično mesto, zato so poskrbeli tudi za potnike, ki bi se radi obrili v nedeljo in ob praznikih. Mestni ljudski odbor Je z odlokom določil, da mora biti pri Glavnem kolodvoru odprta ena brlvsko-frlzerska delavnica tudi ob nedeljah dopoldne.	F.
Ljubljani, zgrailitvo garažo v
sam°
Proučujejo^,
sta. .in sicer tam,_kje^.
živahnejši in je v	iZP“V"„„	t»
jetij, da bi se i?r?4 ''tola wza/ O9' Prometni z*,orul?-„nia gars‘jietj9'
di reševanje upravi j	P^„it
nese v naše m©3to, ostati 6ez noč kar črpalko in servisno na oesti.	Iga po-praviila.	motn
Ljubljana še nima moderne ga- 1 Vendar	pri	”roinfiaTj
.	raže, razen morda garaž podjetja mislijo	ie	na	eno
j	»Špedicije*, ki bi ustrezalo sodobnim
zahtevam. Res, da imamo nekaj manjših prostorov za spravljanje vozil, vendar ti skoraj ne morejo sprejeti več kot 10 do 15 avtomobilov. Zdaj, ko se avtomobilski promet hkrati s proizvodnjo in naraščanjem turizma
V Metailni v Mariboru,	se	je	po-	neprestano veča,	no zadoščajo več.
nesrečil 17-letni Jožef Bone	iz Rošnja, | Sredi septembra	so se na seji Taini-
Pri delu	mu je padel	na	glavo	večji	štva za komunalne zadevo pri MLO
kos železa	in	hudo	ranil,	da	»o	ga	odločili, da bodo temu napravili ko-
morali prepeljati v bolnišnico.	nec. Osnovali so	posebno komisijo z
*	nalogo, da prouči	in reši ta vprašanja.
V Mariborski livarni si je poško- Naj povem nekatere sklope to ko-doval oko 24-letni Ivan Duh iz Ma- misije.
ribora. Pri delu mu je zletel v oko Prva garaža bo stala na vogalu drobec železa.	Bobenčkove	in	Tržaške	cesto, nekoliko , veseh teh
naprej od bencinskih črpalk podjetja. lahko tudi svoje nei ,
•SS>
t«did“iii>r
ie. P*S?
H#
čaia*
ki imajo <!o8 20 tovoru.n ;a“jnib
avtomobilov. Koristniki	svo	0
štorov bi imeli pri £ potrf^18vtO’ ložo, katere bi lahko P gteVil° kllpir dajali ali pa,	povečaj’
podjetju P«; treb®u>
mobilov
vali. Seveda bo	upr^V«
neko elastično °®' podj«*?® v **" ,unh (aIi p ros ^°r?^n5n dajanj.{sto''
*	naprej od bencinskih črpalk	podjetja,	lahko	tudi svoje k^nini	r
Zanimivo	je. da	so bili huje ra-	»Petrol«. Za sedaj stoje tam	še neka-i	časno	uporabo Pr®J‘ovi proe^jji
mi	sami	mladi delavci. Ti primeri	teri manjši objekti, ki pa	jih bodo	J	kom,	če bi brli np?hko fpnjui*
A«, mlnJi Hurlin	n r i 11 ruj n j Utn nn/lpli in nn ti.ctn.rn	7!lc<vlnni Tako 1)000	. Vi **
rt
njeni sami mladi delavci. Ti primeri teri manjši objekti, ki pa jih bodo | kom, če bi	'V‘,,'jaiiko	?v‘ajiU9)
potrjujejo ugotovitve, da mladi ljudje prihodnje leto podrli in na tistem zasedeni. Tako bouo niso dovolj pazljivi pri delu ali pa mostu pričoli graditi enonadstropno . svoja vozila tuiia	gk#ji
niso bili dovolj poučeni o nevarnostih, garažo. Načrti so že izdelani. Iz njih | 6Vojih garaž.	.	.garažU®	,	i®
lahko razberemo, da bo v njej prosto- Doslej sta se za to .	Aj'
Kolesar podrl dekletce > “-?00 tovornih _ali 400 osobn.h, av-j npet« zanimali^ie.P^ n«®, f®»I
cu cmk! luvurinu inii iuu irrtuuiiiu av- j uuoi« šaununu 1 * tiA
tamobilov. Notranji prostori bodo brez »Les«. Druga podjeij
: 1. n — «: ..., X « n L .1  — .,l.. .,, 1, 1 ,1 nn tn wrvCI*.l ) n (MTR J .
a niioA«1
Silvo Vitmajer, 8-letno dekletce zidanih . iz Maribora, je na ulici podrl kolesar, bili ločon
Pri.....................................
ne.  	.	  _	.
je bil še vedno nezavesten.	zidali še eno nadstropje za šoferje in
NESREČA PRI DELU
Dne 5. t. m. je 19-letni Franc Ramšak. zaposlen pri rudniku v Zagorju popravljal žičnico. Medlem je strojnik pognal žičnico, ne da bi Ramšaka prej opozoril. Istočasno pa je pri žičnici
Iztiril še voziček, ki je Ramšaka podrl. Tako je ta padel 15 m globoko.
si zlomil roko in dobil pretres možganov.
USTRELIL SE JE
Pri nekem podjetju v Ljubljani sa je ustrelili 24-letni Franc Košutnik, torbarski pomočnik. Ko so ga preiskali, so našli pri njem listek, na katerem je napisal, komu Je vzel pištolo, s katero se je ustrelil. Zakaj je to storil, še poizvedujejo.
KOZOLEC JE ZGOREL
Prod nekaj dnevi je znčel goreti kozolec Jakoba Mihevca iz Ljubljane. Lastnik ima okrog 900.000 din škode.
tla In mu zlomili levo nogo. Kriminalistični organi, ki so poizvedovati za napadalcem, »o dognali, da jo bil 24-letni M. J. Aretirali so ga in zaprli. M. J. jo pri zaslišanju dejanje
Mariborska livarna
in tvornica kovinskih izdelkov
MARIBOR — Ulica heroja Jeitiča 11
TELEFON 24-13
priznal. Dejal je, da je to storil zato, ker ga je paznik že večkrat zasačil,
ko je lovil ribe brez dovoljenja.
V STANOVANJE JE VDRL
Dne J. t m. je nekdo vlomil v Btanovanje Jožeta Mernika v Arji vasi v celjskem okraju. Odnesel jo več oblek ln nekaj denarja ter oškodoval Mernika za 30.000 din. Za tatom poizvedujejo.
Iz Turnišča
V Turnišču, večjem kraju v Prekmurju. bo mladina od 15. decembra daljo obiskovala točaj prodvojaške
vzgoje in kmetijdki tečaj.
RIBIŠKEGA PAZNIKA JE NAPADEL
! Pred dnevi je bil v Turnišču občni zbor SZDL. Organizacija jo dokaj dobro delala in je predsednik na zboru
., .	„	...	,	 .	Pred	nekaj	dnevi	je	nekdo	napa-	člane pohvalil. Navzočim pa so posa-
eij ima Opatija žo precej. Vprašanje | ^ Niškega paznika Franca Ovijača mezniki poročali o delovanju organi-prostorov za sončenje, inhalatorjev,	ptujskega okraja. Pobil ga je na	zaoije.
KUPI
dve ICO—200-tonski
FRIKCIJSKI STISKAL
PONUDBE POŠLJITE NA GORNJI NASLOV PISMENO ALI TELEFONSKO
pregraj, pač pa bodo avtomo- zala za to posebnega I|B pr -jjsf' ioni mod seboj z mrežastimi dar bi bilo prav(> da ^ ne u ■i padcu si je otrok pretresel možga- ograjami. Temelje bodo gradili tako, zbornico pošiljali. 1l dolo l Ko so ga pripeljali v bodnišnico, da bodo v prihodnjih letih lahko do- , vsaj predloge za Dou«
S
'T
k
<t,
ki
jo
k
*ti
k
«ij
Ci
k
k,
k
k
k
Narodnemu heroju Radu Iršiču-Greglu
bodo v Mislinji odkrili spomenik
i^^bSmsici ljudski od,bor Mi-. ka, Kolarjevega Adija, Jevšnika, v Prisojni ulici 15, so ga obkolili
Aj! Je, ^etos januarja sprejel ser ’,s katerim je proglasil 12. Ja w 23 občinski praznik, ki ;j. T°s prvič slavijo od 5. do ^^bra. 12. decembra je ■ 'Vica smrti narodnega heroja 12*» Iršiča-Gregla.
Kur v	doma	iz	Straž
*Wmji: Z ljubeznijo in spo-% li j j6. Pristop«! k prepro-iabiito , m k* j° zašel tudi med ■ssnteto?	ki	j™11	Je P°~
5sti dnv g0 proletariata v a (v, - Po dogovoru s tovariši e®a komiteja je previl Tvf urednika Ljudske pra-i-Jg.. u tudi uslužben pri. za-^rennxVez*’ ^er 3e z Janezom organiziral štrajk ■ ^tl1cov zadružne zveze. De-; 1940. leta je odšel v Beo-
0einbr;
iW„., (;r je 18. decembra 1940 benCe 11 strajk zadružnih usluž-retitifo’ so P j ega in Janeza Matek , aretirali in mučili v za-Glavnjači.
Sa niso uničili, Se z delo. rv?emo je nadaljeval svoje čije'n„^napadu fašistične Nem-fronto p roslavijo je odšel na rešiti iv 2^ornu se mu je uspelo v <iom=X! u,jetništva, vrnil se je ie jurii.^ . kraj Mislinje. K delu gnil Čebular j e ve^a Zdrav-
Zavrla iz Mislinja, iz Slovenjega Gradca pa soboslikarja Meha Franceta, brivca Jovana Pavla itd.
Prvi znaki protesta proti nemškemu okupatorju je bilo brisanje nemških napisov, pisanje raznih revolucionarnih parol po hišah. Imel je sestanke z Ulrihom Kri-stlnom in Polhom v Smiklavžu, ki sta bila tudi že v ilegali, bil je pri Golobu v Dravogradu, odšel je tudi v Mežiško dolino in tako po okraju Slovenjega Gradca pripravljal ljudi na oborožen upor. Julija 1941 je šel v Maribor; prehodil je vso Štajersko, tudi Prekmurje. Povsod je vklju-
gestapovci in ga na mestu ubili.
Rada Iršiča se bodo ob letošnjem prazniku spominjali prebivalci občine Mislinja in drugi njegovi preživeli sodelavci. Občinski odbor Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe Mislinja bo odkril spominsko ploščo na njegovem domu v Mislinju, na slavnostni seji občinskega ljudskega odbora pa bodo govorili o njegovem herojskem delu ter se bodo spominjali dogodkov iz NOB.
V počastitev tega praznika bo v soboto zvečer 11. decembra v Prosvetnem domu St. Ilj slavno-
čeval v Osvobodilno fronto nove st313 akademija, kmetijske zadru-
ljudi.
ge, podjetja in organizacije pa
Dne 12. decembra 1941, ko je bodo organizirale razstave, zapustil stanovanje v Mariboru,	J.
S.
RAZNO IZ MARIBORA
Nekatera učila bi lahko izdelovali sami
V Sloveniji imamo podjetja za je za nabavo učil potreben tudi de-izdelavo šolskih učil. Vzlic temu pa nar. Zato bi bilo treba podpirati niso preskrbljene z njimi v dovolj- 1 pobudo članov društev Ljudske 'ni meri vse šole v Mariboru, ker tehnike in raznih krožkov dijakov,
ki so že naredili nekatera učila. Pomagali so jim tudi nekateri profesorji. Njihovega truda pa niso cenili dovolj; kmalu so pozabili na taka učila in na možnosti, da bi jih naredili še več.
Raaml	Nekateri	prosvetni	delavci	se
siten, ol5	edini	kraj	v Šoštanj- mirci pokazati ve« zanimanja za šolo, zavzemajo, da bi v Mariboru usta-
v katerem še ni bila ob- posebno sedaj, ko se uveljavlja druž- noviIi posebno delavnico, v kateri
Sola, Takmed NoB požgana osnovna beno upravljanje v šolstvu.	J	bi delali predvsem učila. Delavnica
Nk „ _° ves Cas po osvoboditvi	...	„	naj bi služila le članom Ljudske
^svetr,4511110 Popravljenih prostorih j v Hadm r^u ®e r a e 31 tehnike in krožkov na šolah, ki se
doma. Zob časa pa je že Casa kamen sP°tike- KraJ ‘ma na“«* bavij0 s tehniko. Delali ‘bi’ tako,
NhiT8 dal Poleno šolo, da je lastn° t^blno; “ pa *prio naf^a' kot delajo v svojih krožkih in klu-rT?'iska komi*M=-------,.„x	nja	števila	elektromotorjev	nikakor	*	......J.	v	...	,	.	v_
[
KULTURNI OBZORNIK
Slovenska grafika v Celovcu
Zadnjo soboto so ob 3. uri po- Ljubljani, tako je tudi pregled sloven- ditve — gledališke predstave, kon-
poldne v celovškem Konzerthausu slav- ske grafike ne 16 za Celovec, temveč certe, obiske znanstvenikov itd. — ki nostno odprli reprezentativno razstavo za vso Koroško in c61o avstrijsko so se izmenjale med obema sosedni-»Sodobne slovenske grafike«. Razb Zvezno republiko dragocen kulturni ( ma deželama in ugotovil, da so že stava, ki je prirejena v »Modrem sa- prispevek.	j doslej rodile mnoge uspehe, na katere
Ionu« označenega poslopja, združuje Njemu se je zahvalil tov. Milko t je Koroška upravičeno ponosna, najskrbneje izbrana, zares kvalitetna Goršič, ki je poudaril nujnost in ko- j Umetnost, zlasti še upodabljajoča, je
dela 14 slovenskih živečih umetnikov- j risti medsebojnega kulturnega izme-grafikov. Izmed teh jih je pet, ki pri- njavanja med Koroško in Slovenijo.
pomagala doseči medsebojno spoštovanje, umevanje in strpnost ter Je
JLJLA L C I NAM PIŠEJO
K ŠOLO
IN ELEKTRIKO GRE
Ni. M,.komislJa ne pusti več ob-
.	,	,	,	v,	,	bih, to je brezplačno. V taki delav-
več ne zadošča. Tako sl pri slabi luči ....
 x„.	nici bi se clam hitreje usposabljali
„,!4arsikdo se upravičeno vpra- .	iuci	di se ciam umuje usuiMauijon
w Je temu kriv. Naj sl bo že zveCfr 'gT**0 <**•	"	j	*	strokovno	delo,	ker	bi	imeli	po-
cnroipmmkih na 7.aman rakain. na ni	■*	...	.	.
sprejemnikih pa zaman čakajo, da bi	*	.	.x
,	.	...	„ ,	,	,,	w	trebno orodje za praktično delo.
se nekoliko razvedrili. Kakor nakljub 1
^int«,	* nekaj je kriva tudi
“ueresiranoc.4. _	*	se neitouKO iazveuun. zvajvui hojujuu- ,	,	.	-	.	..~ j:
‘°. Ivi	iranost prebivalstva za šo-	.	Tako bi se vzgajali mladi strokov-
Ca 82 temuie porazen obisk star-	pa	je	napeljan skozi Radmirje I	J ^;1„ „„ w
flaj; v J^dlteljskih sestankih. Kaj se-
. » Rari*v,' .	XV čl j uc ui £aviiicui lUAavc 111 o*	_	,v..	»	'•	•	•	. _• i
>lti n^ JU ^ potrebno čbnprej peljall	elektrtko!	_	Za	to	ne	ba plačat, le porabljen material.
^ tud!18^ ^ V plan prvih &r&'3enJ *	^	Osnovno	šolo v Radmirju.
na mah rešena dva
a‘ ^admirci bodo dobili pri-
la}?10’ V Prosvetnem domu pa
H yg ° ^®li prireditve. Da pa
e to dosegli, bodo morali Rad-
.	,	.	..._____niaki Izdelana učila pa bi lahko
daljnovod termoelektrarne Velenje.	t	.	.	.	r,.
T_ . .	.	.	 ..	..___.____ .	.	dobile	šole	ceneje,	ker	bi	bilo	tre-
Kaj če bi zavihali rokave ln si na-	J	»	.	.
„ ba plačati 1« porabljen mater n
J.
_	°'	Bodoča	komuna	v	bl bUo treba tako veliko denarJa _!
ln konec bo teh nevšečnosti. A. P. j
Pri osnovni šoli posluje šolska mlečna kuhinja, v kateri se hranijo vsi učenci — 90 po številu. Otroci in
Podstrešna stanovanja na šolah
Veliko pomanjkanje stanovanj sili Mariborčane, da iščejo razne možno-starsl so zelo zadovoljni. Za Novo- kako urediti nove stanovanjske
letno jelko pa se pridno pripravljajo.
Obvestilo
RAZSTAVA NAGRAJENIH KUPLJENIH DEL
z Natečaja za izdelavo programske osnove Novih poslopij za filozofsko in prirodo-
SLOVNO-MATEMATICNO FAKULTETO v SARAJEVU ^Prta v poslopju filozofske fakultete, Maršala Tita ulica
io
118
19
v Sarajevu, do 16. decembra 1954 vsak dan od 15.
ure.
IZ DEKANATA FILOZOFSKE FAKULTETE SARAJEVO
6417
prostore v starih hišah. O tem ugibajo predvsem člani delovnih kolektivov, ki nimajo investicijskih sredstev, da bl lahko gTadili nove stanovanjske hiše. Med temi so tudi učitelji in profesorji, ki so pri iskanju stanovanj ugotovili, da bi močno zidovje I. gimnazije vzdržalo, če bi na podstrešju naredili nekaj samskih sob. S tem bl dosegli večkratno korist. Taka podstrešna stanovanja bl bila cenejša, kot če bl gradili novo hišo. Dobili bl jih- profesorji samci, ki nimajo ustreznih stranovanj. Tako bl bili bliže šoli, kjer poučujejo. Njihovo delo bl bilo zaradi tega uspešnejše, ker bl v šoli, o prostem času pa v društvih in organizacijah delali z ljudmi na istem terenu.
Prosvetni delavci nimajo sredstev, da bi lahko ta predlog sami uresničili. Sporočili so ga Mestnemu ljudskemu odboru, ki bo proučil možnosti. Pobuda prosvetnih delavcev je vsekakor vredna upoštevanja. Morda so še boljše možnosti v kakih drugih hišah, da bi z majhnimi sredstvi uredili stanovanja.
Mestna knjižnica
padajo mlademu rodu, ki se je začel šele zadnja leta uveljavljati v javnosti (Floris Oblak, Marjan Pogačnik,
Oton Polak, Tinca Stegovec in Marjan Tršar), drugih devet so pa pripadniki starejših generacij: Černigoj, Debenjak, Jakac, T. Kralj, Maleš, Mihelič,
Pilon, Sedej in Spacal. Celoten izbor obsega sicer sam6 73 listov( jedkanic, litografij, lesorezov in linorezov — mnogo izmed njih v barvah), vendar pa prav zaradi tega izredno določno in pravilno predstavlja današnje grafično ustvarjanje na Slovenskem.
Otvoritvene slovesnosti so bile zares prisrčne, obenem pa dostojanstvene. V foyeru Konzerthausa se je zbralo odlično celovško občinstvo, med n jioni več znanih političnih osebnosti socialistične stranke, precčj domačih umetnikov in drugih ljubiteljev umetnosti. Iz Ljubljane so bili navzoči tov.
Milko GorSič,	član Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LKS kot uradni zastopnik naše republike, sekretar Sveta za prosveto in kulturo LKS tov.
Vlado Vodopivec, načelnica oddelka za
kulturo, tov. Maila Golobova, ravna-	.
. „	„	.	,	,, .	,	..	rinjvečjih ameriških	režiserjev,	na-
telj Narodne	in	Modeme	galerije ^	pruvjj svoj	do zdaj	najpopularnejši,
dr. Karel Dobida	in kustos	Nar. ga-	z devetimi	»Osearji«	nagrajeni	film
Opozoril je na tesno večstoletno dobro , s tem tudi v političnem pogledu ▼
sosedstvo obeh dežel, ki naj se pospešuje še nadalje. Take prireditve odstranjujejo nesporazume, spore in sovraštva med sosednimi ljudstvi, s tem mogočno prispevajo k širjenju duha pomiritve in krepe politične napore za zmago mirovnih idej po vsem svetu.
Končno besedo je povzel deželni glavar Koroške g. J. Wedenlg, ki je uvodoma pozdravil goste Iz Slovenije z zares toplo občutenimi izrazi gostoljubja in volje za čim tesnejše sožitje tudi na kulturnem poprišču. Na kratko je pregledal dosedanje prire-
polni meri Izpolnila svoj namen.
Po teh nagovorih, ki so potekali v okusno prirejenem predprostoru koncertnega poslopja, kjer Je za uvod domači odlični celovški tercet prav mojstrsko odigral Mozartov »Trlo«, so se gostje podali v razstavni salon. Slovenska grafika Jih je, mimo lahko rečemo, najugodneje presenetila, tako da s svojimi pohvalami ln priznanji niso skoparili.
Razstava bo odprta do 19. decembra in priporočamo vsem, ki tačas pridejo v Celovec, da sl jo ogledajo.
IZ NAŠIH KINODVORAN
»NAJBOLJŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA«
je Wiilliam Wyler,
lerije Jelisava Copičeva.
Pozdravni govor je imel šef kulturnega referata Koroške deželne vta-
»N-ajboAjša leta našega življenja«, je minillo že blizu devet let. To jo dovolj dolga doba, da lahko v njej zastarijo celo boljši filmi, kot je ta.
de dvorni svetnik g. dr. Otmar Ru- Vendar je se danes zanimiv, aktualen
,	_	. .	__._____ m privlačen m dosega nič manjše
dan. Po zelo iskrenem pozdravu go- ugpoho. kot jih je imel tisto dni kma-stov in domačih oficialnih zastopnikov lu po koncu vojne, leta 1946, ko je je v daljšem, skrbno sestavljenem prvič prodrl v svet. nagovoru orisal pomen in smisel kul-) Vrednost tega. filma jo predvsem .	.	.	„	| v njegovi intimni obsodbi vojn« m
turne izmenjave med Koroško in Slo- nečlovečnosti. Film prikazuje usodo venijo in ugotovil, da je prav izme- treh ameriških vojakov, ki se po kon-njava umetnostnih razstav znatno	vojni vrnejo na svoje domove,
'i	_	,	.	„ ,	.____.	ter obravnava psihološki problem po-
obogatila to dejavnost. Kakor je pri- vraitnikov, ki jih je vojna duševno reditev koroških grafikov, ki tačas spremenila ali jih celo teflesno ska-razstavljajo v ljubljanski Modemi ga- 7,'^a *in.ee vsak s svojimi notranjimi
, ...	_____ pretresi,	razdvojeni,	šibki in odtuje-
lertji, približala koroško umetnost 9pet vživljajo v običajne mirno-
DVA KONCERTNA NASTOPA Srednje glasbene šole v Ljubljani
V počastitev državnega praznika ja,, Srednja glasbena šola skupaj s šolo za umetno obrt v Ljubljani priredila 27. novembra akademijo, na kateri je v prvem delu zbor Radia Ljubljana pod dobrim vodstvom di-, rigefita Milka Skobemeta Izvajal zborovske pesmi, komponirane od dijakov I. oddelka Srednje glasbene šole. Prof. Jurij Gregorc, iz čigar razreda so, nam na dijaških kompozicijskih nastopih sedaj menda že četrto leto predstavlja razvijajoče se kompozicijske talente. Njegovo sistematično delo je rodilo že sadove. — Prezgodaj bi bilo že soditi, gotovo pa je, da se Je v tem programu tu in tam kaj obetajoče oglasilo in zaiskrilo. Avtorji zborov so: A. Vodopivec, I. Sotelšek, I. Ota, F. Slabe, M. Škabar, F. Milek, I. Sček, A. Birtič. Iz drugega dela sporeda, ki je bil poverjen nadarjenim solistom, naj omenim po-bo podaljšala poslovni čas sebej mnogoobetajočo sopranistko Mestni ljudski odbor Maribor je Hildo Httlzlovo iz šole prof. K. Novak-upošteval želje zaposlenih ljudi, naj i Kušejeve.
bi Mestna Javna knjižnica bila odprta >
tudi ob sobotah popoldne, ker druge dni težko prihajajo po knjige. Knjižnica je namreč imela premalo uslužbencev, da bl lahko opravljali vsa notranja dela in imeli odprto knjižnico dalj časa. Zato je MLO, ki podpira mestno knjižnico tudi denarno, odobril novo delovno mesto. Za začetek prihodnjega meseca pa bodo pripravljena tudi denarna sredstva za namestitev novega uslužbenca.	p.	j.
6. decembra je imela absolventski koncert sopranistka Zlata Gašperšič, prav tako iz raareda prof. Novak-Ku-šejeve. Na klavirju jo je spremljal prof. Pavel Sivic in pri prvih dveh točkah je sodeloval kot violinist Rok Klopčič. — Absolventka Zlata Gašperšič je po dveh uvodnih točkah z Bachom ln Mozartom odpela najprej
»
IZGINULI TALEC«
°Jasnilo Društva slovenskih likovnih umetnikov
stavil na glavno promenado v Tivo- vršil na svojo pest in na podlagi pis-iiju poleg Jakopičevega paviljona, inenega dovoljenja Mestnega ljudske-Umetniški svet društva je preglodal J ga odbora. Neznano nam je, kdo je vsa dostavljena dela, sprejel mod i pri Mestnem ljudskem odboru upra-drugimi tudi Cesarjevo skioo v lesu,	vičen izstaviti tako dovoljenje in kn-
njegovega »Talca« jo pa zaradi neza-	tora strokovna komisija je postavitev ’
slovenskih likovnih umetnikov nam Je v odgovor na	naš	dostnih likovnih kvalitet odklonil.	tega kipa na javnem prostoru dovo-
•lalo*ali Cesarjev Talec in njegova pravica«	po-	Odklonjena dela je društvo deponiralo	lila. Prepričani smo, da so Mestni
S'""	^ 22 noifombrl uredništvi Slovenskega ‘^r^valci«"	kot	v Pisarai Jakopičevega paviljona. Ker	ljudski odbor ni zavedal, kako omallo-
p ,	»a članek, kt je Izžel v istem listu 2S. novembra.	Pa »Talca« zaradi svoje obsežnosti ni	važuje naže društvene napore s tem,
®*Iotl0,	l)ruSlv"	slovenskih likovnih umetnikov prina&amo v rnn^lo deponirati na istem mestu ln da dovoljuje postaviti od razsodišča
u&tavnj	ln br« vsebinskih aU	drugih popravkov.	Rs tu<J, n, mosla eJ>rejeti Moderna	Mvriljeni kip tik „b vhodu v	razsta-
'T°Vni*1 u	<Mibor Društva slovenskih	od komisije tudi, kar jo bistven« važ-	gallerija v svoj depo, je biil prepeljan	vo, za katero je eksponate	iabral
« ^ dol	',lk OV izjavlja, da kip	11 osti, da tovariš Cesar ni poklical	v bližnjo Mestno vrtnarijo. Društvena	umetniški svet.
„^4	0	akad. kiparja Cirila Ce-	komisije na ponovni pregled, temveč	pisarna bl mogla, tudi tovarišu Ce-1 Anoinimi pisec B. piše o	kipu v
j6ave, jjj .	!l v okvir društvene raz- j	jo na svojo odgovornost poslal kip v	sarju, vsak čas pojasniti, kje se ne-	svojem 6lanku: »Povemo naj samo še
.ta Sas odprta v Jakopi- odlivamje, kljub temu, da ga komi- sprejeta dela nahajajo.	|	to, da ga je odobrila tudi Komisija
'Sil^	JO!l	U'	I sila še ni odobrila.	I
!>.>»kem
cel Schumannov ciklus »Zenska ljubezen in žensko življenje«. Tu Je poleg velike muzikalnostl ln zelo razločne dikcije dokazala za absolventa srednje stopnje nenavadno veliko tehnično znanje; za ta dokaz ji Je nudila še toliko več prilike sicer ne-všečna okoliščina, da se Je morala boriti s precej hudo indispozlcijo. V tej borbi je zmagovala s presenetljivim uspehom, saj je bila v drugem delu (Sivic, Kozina, Lipovšek, Čajkovski) glasovno mnogo boljša kot v prvem. Tako so šele tu prišle prav do izraza tudi prijetne zvočne barvne kvalitete njenega glasu. Tudi sama se je bolj sprostila ln je pri slovenskih pesmih razvila največjo silo vžlvlja-nja in veliko topline. Te pesmi je tudi slogovno najbolje obvladala. Imela je prodoren uspeh.
Rafael Ajlec
Maks Koželj spet v Mali galeriji
Ljubljana, 8. dec V Mali galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov na Titovi cesti je bila včeraj ob petih popoldne odprta nova razstava. Tokrat se nam s svojimi deli vnovič predstavlja Maks Koželj, slikar iz Kamnika, ki razstavlja najnovejšo kolekcijo akvarelov, posebno akvarelov z lopatico, po večini iz Trente in bovške okolice.
Nušičeva komedija uprizorjena v Ankari
Ankara, 8. dec. (Tanjug). V ankarski Drami je bila pred dvema dnevoma premiera Nužičevo komedije »Žalujoči ostali«. To je prvo jugoslovansko gledališko delo, ki so ga uprizorili v turškem g>ledailiž6u in preved-li v turščino Premiera je zelo uspela in bila toplo sprejeta.
edetn dobne razmere. Pri tem pa nujno zaidejo v konflikt z njimi, ker so normalne življenjske priliike v praveiA nasprotju z njihovim duševnim svetom, polnim vtisov in posiledic vojnih doživetij. Čutijo se tujee, iščejo poti v novo, normalizirano življenje, a doživljajo pri tem močne duševne peripetije, v katerih se jim znova postavlja na pot najtežavnejši problem: premagati vojno, pustiti za seboj njene psihične posledice. Osnovna teža konflikta, ki v filmu sili na površje, pa morda ni tolliko na teh treh povratnikih. na njihovi značajski problematiki. kot bolj na protiigrskem činiitelju: družbi, njenem nerazumevanju in nezainteresiranosti. Idejno namreč teži film v družbeno kritično smer, saj ponekod določno ustvarja videz sociološke drame s tem, da nam v nekaterih prizorih prizadeto razkriva negativnne družbene razmere in te prizore neposredno navezuje na dramski razvoj. Na ta način poglobljene zgodbe pa vendarle Wyler umetniško ni mnogo osrečili; v bistvu je to psihološka drama, življenjsko utemeljena, katere idejna srž pa se nekje oepi in postane celo medla, kajti prav nakazovanje omenjene idejnosti se nam ne zdi v skladu z obdelavo. Ta je namreč vse tri glavne osebe, sicer nosilce dramatičnih psiholoških konfliktov, vodiHa po lepo začrtani poti nadpovprečno ganljive in humano realistične povesti ter jih naposled dovedla celo do trojnega, toda verjetnega in dovolj upravičenega >happy-enda«. Mimogrede; zdi se mi, da fiHmu po krivici očitajo njegov srečen konec. V življenju je mnogo takih »srečnih koncev«, zakaj bi ga prav ta film ne smel imeti? Kljub idejno-vsebinski ne-pretresljivosti filma je življem je, ki nam ga posreduje, realno, prikazano z umetniškim poštenjem ter vpliva film s svojo izpovedjo in s svojim koncem vred resnično in pozitivno. Usode glavnih junakov — mornarja Invalida Homerja Parrisha, ki po dolgem duševnem trpljenju in odpovedovanju spozna, da ga tudi njegove »kljuke« ne morejo ovirat.i v življenjski sreči, letalca Freda Derryja, ki ob strani svoje izvoljenke znova začenja živeti, in narednika Ala Stephensona, ki odkrije v sebi prerojenega človeka — so marsikje človeško orepri61jive, o njih nam pripoveduje film občuteno, zdaj z umirjeno tratriko pa spet s prekipevajočem optimizmom, vsekakor pa zadosti toplo in neposredno. V skladu z ne prestrogo umetniško višino filma pa je morda nekaj prizorov, ki so naivni ali nekoliko senzacionalni (n. pr. natikanje prstana ob Homerjevi poroki'.
Režifier William Wyler se je tudi v tem filmu pokazal dozorelega mojstra. Ustvaril je trdno, dramaturško uspelo filmsko oeloto in dal nekaj rezijsko močnih prizorov (scena z mirujočim letalom, v katerem se Fred Derry spominja letalske bitke). Poleg režije daje pomembno vrednost filmu predvsem igra znanih igralcev, »lasti Fredrichn Maroha (Al Stephenson), ki je dobil za to vlogo »Oscarja«, potem Dana Andrewsa (Fred Derry), To rese Wright (Peggy), Myrne L#oy (Alova žena Milly), tudi Virginie Mayo (Marie) nič manj pa Harolda Russella (Homer Parrish), resničnega invalida, ki mu je ob eksploziji mine odtrgalo obe roki. Dobil je za ta svoj prvi in obenem zadnji nastop v filmu kar dva »Oscarja«, enega za igro in enega posebej zato, ker je »s svojo vlogo vlil upanje invalidom iz druge svetovne vojne«.	kj
*Cln kipom jo izšefl
sija še ni odobrila.	I	Piseo	B.	hoče y omenjenem člamku za spomeniko NOB p^i Glavnem od-
, To bi bila predzgodovina nasled- v časopisu postavitev »Talca« na pro- boru Zveze borcev«. Glasom informa-
J*°v&mbr lK)r<)^eva^CU€ št. 271 z dne njim dogodkom.	monadi prikazati tako, kot da je tova- cij pri tem forumu,	kot smo to za-
j. a 1954 izpod peresa ano- j Kipar Cesar je bil, kot vsi drugi riš Cesar delal to povsem na svojo četkoma navedli
sV
tega, da bi izjavo, ki naj bi jo bili
 _____________________________ ._________________, pa tovariš Uesar društva’ podal o Cesarjevem kipu v Zagrebu
m trditev pisca tega niški svet društva ocenil, v koliko bl ni obvestil. Toda kaj bl vendar bilo,' prof. Badauš, preverjali. Beležke pa,
.	-___________________________  za	društveno	razstavo	v	no-	če bi vsi člani društva svoja od umet-. ki jih zapiše poedinec v knjigo vta-
**	odobritev	osnut-	vembru	v	poštev.	Cesar	je	z	do-	niškega sveta odklonjena dela razsta- sov na razstavi, ali pa njegove ustne
{,	.	--	“ijnni ]Wr08ti ItilU*	I	vvomii	“*	—o«	v««i»w» uv>i*< »v |AIIDDili ua o ,ujw vvaviua uatvuu, pišče V a	i Z j a/V a	ne
iv ? **>daj8Ca ***	glede	kate-	|	člani, od upravnega odbora društva odgovornost in da to nima z društve- odgovarja resnici. Ni nam nadalje do
°^h poj* ^H^Pieano društvo nekaj povabljen, da prijavi, oziroma pred- no razstavo nobene zveze. O tem svo-	Vl
61 ^	I	loži	dvoje svojih del, da jih bo umet-	jem	podvigu pa tovariš Cesar društva J
m, 1“ trmtev «
ta.	n.	, P “dobrilu tudi Ko-	prižli
'‘til	44 8Pom i** 111 <Kl<)bri • _______ ,___
(j,''rU zv 'cni,lt0 NOU pri Glavnem plsom z dne 14. oktobra t. 1. prijavil vlil v neposredni blilinl Jakopinovega izjave, odkrivajo žal propogostokrat
»Utrnilo® h<>roov NO». so je dru- skico v lesu in »Talca« z opombo, da paviljon« ob 6asu, ko je v njem od- le stopnjo njegove kulturno-estefeke
«ij ^*«re ?0	na *monovamo komisijo,	bo slednjega postavid	pred paviiljo-	prta drufitvena raz«taval Ali	ne bi	dospelosti.
Cii “BlodniL	ZVe,*elo, da si jo komi-	nom. Glede »Talca« je	odbor druitva	bilo to neprtenanje in odkrito	norfto-j Namen	anonimnega pisca B.	je
r,, '1 C,*i, a	v ate'jeju akad. kiparja	avtorju sporočil mnenje umotaifikega	vanje Iz umetniškega sveta, ki	je bil	bil povsem	jasen; Za vsako ceno pri-
za Nazarje na-	sveta, dne 26. oktobra	t. 1. Stev. 505,	izvoljen od Slanov na družtvenem	boriti delu	kiparja Cesarja tudi	li-
'V	j*ki je biil todaj da na osnovi staiifiča Komisije za občnem zboru)	j	kovno kvalitetno vrodnost, katero
av- pregled spomenikov NOB »Talec« no To nediscipliniranost je torej ho- i umetniški svet Društva slovenskih li-^ftIiVr^aih ^ B,T*meinbe in 6ole bo m°Kel razstavljen in naj ga v tel zagrešiti tovariš Cesar s svojo kovnih umetnikov kipu ni mogel pri-
izogib prevoznih stroškov ne pošilja, prvo postavitvijo in jo jo s svojo poznati v dovoljnl meri.
Toda Cesar jo svojega »Talca« pripe-	drugo pred Jakopičevim paviljonom j	Upravni	odbor	DSLU
ljal	v Tijnhlja.no in ga samovoljno po-	tudi	zagrešiti. Drugo postavitev je iz- I	Umetniški	svet	DSLU
>, r«enih i •'•'<•«»«00 in di sen °ro^tura,h ponovno raz
E|K>monik <Hlohritvi figuralnega a* Nadalje smo zvedeli
Upravni odbor podjetja
ELEKTRO GORICA V NOVI GORICI
razpisuje
mesto tehničnega vodje
za podjetje ELEKTRO GORICA v Novi Gorici
Pogoji: elektroinženir s 5-letno prakso ali elektrotehnik z 10- do 15-letno prakso na električnih vodih visoke in nizke napetosti,
Plača po tarifnem pravilniku.
Stanovanje v Novi Gorici zagotovljeno.
Prošnjo z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je treba poslati na upravo Elektro Gorica v Novi Gorici najpozneje do 20. decembra 1954.
4105
rmiiirt';
Nocoj ti bom povedala pravljico o žabi z rdečim cekarjem. Žaba z rdečim cekarjem ni kot so navadne zelene žabe, ki od strahu poskačejo v mlako, če zaslišijo tvoje stopicanje. Živi v votlini za četrtim hribom. Le ona ve, kako prideš v temno votlino, kjer sonce ne sije in dež ne gre. Sredi votline leži tolmun in na njegovi gladini cveto beli lokvanji. Nikoli jih še ni videlo človeško oko. Na lokvanj evih listih dremlje žaba od jutra do večera. Vsak večer pa kane z neba drobna zvezda. Pade skozi špranjo v hribu v tolmun, da visoko pljusknejo kapljice in za-zvenči: cink. Vakrat poskoči žaba, zgrabi velik rdeč cekar in se pripravi na pot.
Kam pa, kam, žaba z rdečim
cekarjem?
Pod okna, za katerimi spe otroci. Kaj boš tam delala, žaba z rdečim cekarjem?
Glej, otrok je zaspal! Si opazil? Ob njegovem vzglavju, da prav na blazini čepi možiček — roži-ček, iz ust mu visi dolg jezik, zelen kot strup, oster kot britev. To je jezikavost. In glej, na dragi strani zveriženo bitjece brez ušes, brez oči. To je neposlušnost. In glej, črno zverinico, ki je prilezla otroku iz ust. To je
»Uh, uh,« se premetavajo v njem i otroške porednosti, ščipljejo se, brcajo in grizejo. Kot drobne mušice uhajajo iz cekarja in hite j spet nazaj k spečim otrokom j Ko se umika nočna tema, ko j se obeta beli dan in otroci še trdno spe, se vrne žaba v votlino. Svojo bero, kar ji je ni ušlo, strese v kot in zakliče:
Izlet v Kromberški grad
Tovariš učitelj nas je peljal na izlet v Kromberški grad, ki je bil last grofov Koronini. Tam je muzej NOV. Ravnatelj muzeja nam je razkazoval slike padlih borcev, talcev, partizansko bolnico itd. Sli smo v drugo sobo, v tej sobi smo videli razno orožje, puške, strojnice in strelivo. Videli smo prve partizanske čepice, zastave, ki so jih sešile naše matere v pričakovanju osvoboditve. Videli smo nemški in italijanski denar. Šli smo v pritličje, tam smo videli starinsko posodo in kmečko orodje. Nato smo zapustili muzej in se vrnili domov.
Baša Branko,
Ajševica, Nova Gorica
laž! Poglej, koliko črnih pikic lazi ob nožicah, ki gledajo izpod odeje. Seve, saj si fantič ni umil nog nocoj, preden je legel v posteljo.
»Zlezite v moj cekar, zverinice grde,« pravi žaba in razpne rdeči cekar ter pobaše vanj drobne zvijače in nergače in spakce. Nato cekar trdno zapre in izgine z njim skozi špranjo pri oknu, koder je prilezla.
Od okna do okna hodi žaba, njen rdeči cekar se veča in širi.
Do Silvestrove noči
vsak od vas trdno naj spi!
Nato pošlje domov zlato zve-
zdico, zbudi lokvanje, sama pa zadremlje na zelenih listih.
Zvečer pa spet na pot! — Na tisoče napak uide k otrokom nazaj iz rdečega cekarja, nekaj se jih pa le nabere v votlini.
Na sam Silvestrov večer ostane žaba z rdečim cekarjem doma in počiva. Sneg je zunaj in mraz, v votlini pa toplo. Ko zazvenči na gladini zvezdica z neba, jo žaba prime in prižge z njo kup napak, da zagore v svetal plamen. Gore in gore napake celo noč, zjutraj pa blešči v prgišču pepela droban biser. Tako je droban, da ga komaj vidiš. Zaba ga položi zvezdi v ročice in pravi: »To je letošnji biser. Čuvaj ga skrbno!«
Zvezda zbira bisere leto za letom. Ko jih bo za biseren stolp visoko, bo segal v oblake in še preko. Višji bo od vseh gora na svetu in na njegovem vrhu bo vsemirska postaja. Mogoče se bodo pridni otroci spuščali od tam z raketnim letalom do velikih zvezd in si jih ogledali. Kaj vse bodo ob povratku vedeli povedati!
Zdaj pa zaspi, sinko, da bodo zlezle iz tebe trma, jezikavost in otresavost in mogoče boš med prvimi poletel z vsemirske postaje na bisernem stolpu
Kristina Brenkova
Kaj pa me gledate?
NAZNANILO
Glejte, godba k nam prihaja; godba — ni in ni ji kraja. Spredaj stopa bosopeta vrana, črna naša teta.
A za njo so razvrščeni palčki in možje sneženi, ptice male, lahkokrile in snežinke — bele vile.
'W
h»
[■dl
•■a
mik**
Zakaj	gremo
Nekoč je ležal lev bolan v svojem brlogu, teta lisica pa mu je stregla. Bolnik vzdihuje in pravi: »Kako rad bi ozdravel in zapustil to luknjo! Toda samo eno zdravilo mi lahko pomaga: jelenovi možgani pa njegova stegna in
pa ga pregovori, da pride k me- govoriti, kakor da bi rožice sadil, ni v vas.« — Lisica gre v gozd, j ti ga lahko pripelješ nazaj.«
Vsi so v godbo se združili, da nas bodo veselili, vse, da bo napočil čas, ko prišel bo dedek Mraz.
poišče jelena in mu pravi: »Hej, rogač, ali že veš, kaj se je zgo-
Lisica gre v gozd in sreča na poti pastirja. »Ali si videl kje
dilo? Lev je hudo zbolel, in če jelena s krvavimi ušesa?« ga
nam umre, bomo ostali brez vla dar ja. Preden umre, želi videti
To vprašanje je videti kaj preprosto, a je vedar težko najti pravilen odgovor nanj. Saj morda niti ne sanjamo, koliko bolj naporno je hoditi v klanec kakor pa po ravnem. Za slednji korak v hrib porabimo prav toliko moči, kot bi je porabili za 50 korakov po ravnini. Ne verjamete? No, pa izračunajmo!
Samujem
Radi bi se povzpeli na planino, visoko 1000 metrov. Takih planin je pri nas dovolj. No, re-! cimo, da smo začetniki in da smo 1 se prvič odpravili v gore. Koliko moči bomo porabili, da se bomo vzpeli na določeno višino? Da bi se 1 kg vzpel na en meter, je potrebna moč enega kilogram-metra. Odrasel človek tehta, re-rimo, 70 kg. Torej: da bi se 70 kg vzpelo na 100 m višine, je potrebna moč 70.000 kilogram-metrov.
Zdaj pa sevmimo v ravnino in poglejmo, koliko bi po ravnem prehodil človek z močjo, ki jo porabi v planini. Kadar hodimo, dvigamo svoje telo za 1,5 cm. Za slednji korak porabi torej pešec, ki tehta 70 kg, moč 1,5 kilogram-metra : pomnožimo torej 70 z 0,015 metra. Dobili bomo vsoto, ki pravi, da bo ta pešec porabil moč 1,4 kilogram-metra. Če razvijemo račun naprej, vidimo, da bo pešec, ki je težak 70 kilogramov, z i
močjo, id bi jo porabil, da bi se. vrat. Daj, teta lisica, usmili se i vzpel na 1000 m visoko planino,' me, v gozd pojdi in poišči jelena 1 po ravnem prepešačil 50 km. i rogatega. Ti znaš lepo govoriti
svojega naslednika. Ali veš, koga je za to izbral? Tebe, dragi je-
vpraša. »Videl, videl,« pravi pastir. »Tamle ob studencu stoji in si rane izpira.«
Ko jelen zagleda lisico, jo jezno nahruli: »Poberi se, grdot«, če ne ti pokažem, da me boš pomnila. Da si sploh upaš stopiti predme, hinavka sleparska!«
Lisica ga nedolžno pogleda in mu začne govoriti z medeno sladkim glasom: »Kaj vendar govoriš, dragi rogač! Kako to, da si tako jadrno pobegnil, saj te je hotel lev le objeti in ti dati nekaj dobrih nasvetov za kraljevanje. Seveda, malo je bil neroden, ker ni navajen objemanja. Ti pa takoj zbežiš, ne da bi se zmenil za bolnika! Kralju je potrebno malo več poguma, dTagi moj. Lev se je razjezil in sklenil imenovati za svojega naslednika volka. Volk, ta grda, lačna mrha naj bi bil naš vladar... Kar strah me je, ko na to pomislim. Ne, to se ne sme zgoditi. Zato sem leva milo prosila, naj še enkrat poskusi s teboj. Naposled se je vendarle omehčal in privolil, da te še enkrat pripeljem v brlog. Zdaj pa le urno z menoj.
Cisto majhna je živalca, komaj za stotinko palca, vidiš jo samo poleti, v tihi noči z lučko sveti, se po tratah spreletava in otroke s tem zabava.
(EDIUS3J5I)
Leto teče
Za devetimi gorami, kjer so meseci doma, so dobili sinčka — palčka, novoletnega moža.
Grozdje je pobral z Oktobrom in si kupil palico, da k Novembru bo zahajal kdaj pa kdaj na malico,
Januar je zibko zibal, pa ob zibki je zaspal in že palček je popihal in na sanke se pognal;
ker njegove stare noge komaj, komaj še drže, težko čaka že Decembra, no, pa tudi ta že gre,
Mnogo manjši je od čuka, po grmovju rad se smuka, je med ptiči pravi malček, reče se zato mu...; ker zares je srčkan ptiček, pravimo mu še ...
Februar za njim je skočil, pa mu sapa je pošla. Marcu je zato naročil naj domov ga pripel ja.
da odvede ga v deželo, kjer so meseci doma in kjer starček — Staro leto svoj poslednji kot ima.
K. Kovič
Spomladi dišeč, poleti zoreč, jeseni bodeč.
(fuvjsojf iCaia)
Toda fanta je povabil stric April v zeleni gaj, kjer mu je piščalko vrezal nagajivi bratec Maj.
Uganke
Sem s črkami porisan in ves prav lepo pisan.
Vse barve v sebi družim in gospodinji služim.
(J.VH30)
Tam kjer voda je stoječa, tudi jaz na njej stojim; spremlja me pa takšna sreča, da po njej kar suh bežim, dr čim.
(oajesrp jupoA)
Bele ovčice po sinji poljani vozijo se, kdo so — ugani!
(nqou eu ■pfcrqo)
Potlej z Junijem sušila krmo sta za zimske dni, žito z Julijem kosila, kar so dale jim moči.
Skozi luknjo se rad smuka; če pa kdo preveč ga cuka, mu z obleke odleti in med potjo ga zgubi.
(qumo)
Naša nova hiša
Ze Avgusta v velikana se je palček spremenil in s Septembrom nosil koše polne sladkih hrušč in sliv.
Zanimiva poljska ptica, večja je kot golobica; žre martinčke, slepce, miši, gnezdi pa celo pri hiši; predno se na plen spusti, v zraku mimo postoji.
(BJlAOlSOd)
Mi nouo hišo zdaj gradimo in vsi se je že veselimo. Mamica naša nam pravi: »Pridni bodite, da v hiši vsak svoj kot dobite!«
Ko bomo se vanjo vselili, bomo vse v njej lepo uredili. Vsako stvar na svoje mesto dal in vedno tako v redu držali.
Kregar Aljoša, Osnovna šola Šentvid 3« r.
len, nikogar drugega. Kaj me ta— j dragi rogač, da te ne prehiti volk ko debelo gledaš? Le urno stopi in da se lev ne premisli!« za mano, bolnik že težko čaka, da j In spet prideta v brlog. Lev ti izroči kraljevsko krono.«	j plane in zgrabi jelena drugače
Jelenu zažare oči od sreče, saj ^akor prvikrat za glavo ga se mu še sanjalo ni kaj takega, zgrabi in vrat mu pregrizne. Na-Glavo vzdigne pokonci in ponosno raztrga nesrečneža na kose in stopa za lisico. Kdo bi bil bolj požre. Lisica, ki je medtem vreden vladarske časti kakor seoda v kotu, pa je pojedla on?! Zato pa brž k levu!	,možgane. Ko je bilo pojedine ko-
nec, si je lev oblizal krvavi go-
Teta vrana dirigira, s p...ličico jim taktira, palčki godejo na glas, mož sneženi vleče bas.
Ptice pesmico pojo, snežinke to nam pravijo:
»Tralalijo-tralala,
počakajte še dan, dva,
pa bo dedek k nam pri' Toplo kučmo bo imel, a na rami torbo tako, da obiskal vas bo vsa o.
A. RilaV
U
gfed žival; v cirkusi!
... na izlet Novembra smo šli	cirkUS“
mesto na ogled živa	m^,'
«7	tioflH	ie	bila	divja	,
•kusu'
mesto na ogled	^
V prvi kletki je bila d*
’ v drugi so bili	.	setd*
- - ’ leopard.
ka, kletki Pa je
je
ležal
Komaj stopi v brlog, že plane lev proti njemu in ga zgrabi za ušesa. Jelen pa se mu bliskovito iztrga in zbeži iz brloga. In tako ostane lev brez obeda, sline se mu cedijo'in v želodcu mu kruli. Pa še enkrat poprosi lisico: »Teta, pojdi za rogačem, pojdi! Ti znaš
bec, nato pa se spomnil, da še nekaj manjka ' njegovemu želodcu. »Hej, teta, kje so pa možgani?« vpraša lisico. Le-ta pa ga postrani pogleda, rekoč: »če bi imel jelen kaj možganov, ne bi prišel v levji brlog.«
(Prosto po Ezopu)
Nagrade za rešitev križanke
Moji predali se iz dneva v dan bolj polnijo. Res ste pridni. Poslali ste veliko pisem. Seveda je med njimi največ rešitev nagradne križanke »Cekar«. Teh je bilo kar 120. Vse rešitve sem zložil na mizo in jih pomešal, potem pa sem povabil vaše sovrstnike, da so mi pomagali pri žrebanju. Srečni dobitniki so tile: pionirji 3. razreda osnovne šole Trška gora, p. Otočec ob Krki,
Vesna Bevk, 3. razred osnovne šole, Idrija,
Nevenka Kanpuš, 2. razred osnovne šole Sp. Šiška, Ljubljana,
pa je bil zaprt tige >	^ sri
nas renčal. V peti.	jn s©dhJ
videli medvede, v se _„iboi so bile smešne.
 .............................  hUe	'najboli
so bile opice. Te so
lešne.	..	Ki1e Pr^f„
Nekatere živali so b go
zane
pod šotorom- TO e. Tuf
čebre, konji, ovce in la?ivaii s® zajci in druge domače	Jr
hiir tam. Največja 00
bile
Ulit:	uctm.
vali je bila kamela.	žb;
Ko smo si ogledali vs
smo neradi odšli dom •
Gregorič
šola Ljubljenj'
4. razred
Jože Cupar, 8. razred osnovne šole Ivanjkovci pri Ljutomeru in Darja Horvic, 4. razred osnovne šole, Kranj.
Izžrebani bodo v najkrajšem času prejeli lepe mladinske knjige.
Zlata je kupila 5 kg krompirja. Plačala ga je s stotakom, od katerega je dobila še toliko drobiža, da je lahko kupila še tri kilograme krompirja. Po čem je kilogram krompirja?
odgovor: 100 : 8 = 12,50 din.
10 lepih knjig
bodo dobili tisti pionirji ob koncu leta, ki bodo poslali najboljše in najlepše dopise iz svojega življenja doma, v šoli, opise doživljajev na izletih, opise domačega kraja, pravljice, basni, pesmi in prav tako tudi risbe. Do sedaj sem prejel že veliko dopisov, vabim pa še druge pionirje, da se udeležijo našega natečaja. Želim., da bi sodelovali v natečaju tudi vsi, ki so poslali rešitve nagradne križanke. Ne pozabite, da bo deset pionirjev prejelo za najboljše dopise, pravljice, pesmi in risbe deset mladinskih knjig.
Pozdravlja vas	Jurček
Kateri smučar b« PriV do cilja
ZgSlo, g.	kdecun
končano je mednarodno prvenstvo Skandinavije v namiznem tenisu
Dolinar prvak Skandinavije
Naš par Dolinar—Harangozo premagan v finalu — Romunka Roseanu je bila tudi v Stockholmu najboljša
8. doc. Mednarodno naje bilo - 0 oevenstvo Skandinavije ^nj»1o™V06l'aJ končano s finalnim leko6	dv°Jio- Zaključne
lo bili &tockholmu in njihovi izidi t. J, marsičem repriza beograjskih »T iv,a- k’ posameznih disci-f*	,a	zmagoslavje, kakor
Jiaar in ,u Jugoslavije, Žarko Dolanu ?rvn* prvakinja Romunka imeli J.;	. tekmovanju dvojic so ;
■k.-irfis.'; .	»uspehov Cehoslovaka !
kanu *J® Štipek, Romunka Ro- | jLlBJ Eosalinda Row. taagi	-.t °'*aar 80 3® P° lahki
Nerti t, Vogrincem v polfinalu Svea , “ualu s Fiisbergom. Izvrst-ls sveti, „ tretji najboljši igralec ®agal K?i? 43a4 ie v polfinalu pre-‘ So a*a,n£oza. Odločilni dvoboj, aj ostali prvaki (Ogi-?rUgi)	Leach, gtipek in
, i kratek p i? ■ fftadalci, je bil tfHadu ž ^,°*lnar 3° v bliskovitem I
feberga''0 6etrtič letos premagal
'"0staf?J*Lnem tekmovanju posamez- ’ Plovno Pome,ri:1i> ka.kor v Beogradu |
1 fftrts _ ? prvak ima Pnonnnii 4,ta iI
Vrstna An J?r--a .in-ia Roseanu in iz-i ??Qka 5 z^a Rosalinda Row. Ro-» aY arpm tYu£*č v tej sezoni brez Etatom 3?q svojo nasprotnico z
!e	Dolinar-Harangozo ■
Serg-Leaoh ? ? A izločila dvojico Flis- I nrnf \ v finalnem dvoboju j?	češkoslovaška dvo- ;
1:1 ^readis-štipek z rezultatom
!fni tile lan tekmovanja so bili dose-Klinar	^r	ati;	polfinale— moški:
Vogrinc 3:0 (21:14, 21:11,
21:17), Flisberg — Harangozo 3:1 (21:15, 16:21, 22:20, 21:19); finale: Do-linar — Flisberg 3:0 (21:18. 21:17, 21:12).
Polfinale moških dvojic; Haran- ; gozo, Dolinar — Flisberg, Leach 3:0 (21:14. 21:17, 22:20), Andreadis, Štipek
— Vogrinc, Harastoszii 3:1 (24:22, 19:21, 21:12, 21:16); finale; Andreadis, Štipek
— Harangozo, Dolinar 3:1 (17:21, 21:18, 21:10, 21:19).
Finale žensk; Roseanu — Rosalin-de Rowe 3:0 (21:13, 21:18, 21:18).
Polfinale mešanih dvojic: Leach, D. Rowe — Harastoszi, Roseanu 3:1 (19:21. 21:11, 21:13, 21:16). Andreadis, R. Rowe — Ogimura, Thorsson 3:0 (21:12, 21:16, 21:12); finale: Andreadis, R. Rowe — Leach, R. Rowe 3:0 (21:19, 21:19. 21:14).	•
Finale ženskih dvojic: Roseanu, Zeller — sestri Rowe 3:2 (21:18, 23:21, 18:21, 17:21, 21:12«).
STALNI FINALIST
Začetek letošnje namizno teniške sezone po svetu je pripadal našemu prvaku Žarku Dolinarju. Na štirih velikih mednarodnih turnirjih v novembru in decembru, na katerih so bili zbrani malone vsi igraJlci z uradne svetovne rang lestvice za 1954, je Dolinar zasedel dve prvi in dve drugi mesti. Na vseh turnirjih od Dunaja do Stoekhoma je bil finalist. Te uspehe je dosegel s sijajnimi zmagami nad najboljšimi mojstri »bele žogice«, kot so Blisberg, Tereba, Leach, Štipek in drugi.
Dunaj — mednarodno prvenstvo Avstrije: 1. Andreadis, 2. Dolinar. Na tem turnirju so sodelovali še An-
dreadis, Dolinar, Štipek, Harangozo, Leach, Roothoft, Kocijan, Tereba Flisberg.
Beograd — mednarodno prvenstvo Jugoslavije; 1. Dolinar, 2. Flisberg. Iz vrst svetovne elite so nastopili Dolinar. Flisberg, Leaoh, Harangozo, Reuter, Gyetvai, Sepeszi, Just.
Innsbruck — mednarodni turnir: 1. Harangozo 2. Dolinar. Razen njih dveh sta nastopila tudi Ogimura in Freundorfer.
Stockholm — mednarodno prvenstvo Skandinavije; 1. Dolinar, 2. Flisberg. Z rang lestvice desetorice najboljših na svetu so nastopili; Dolinar, Flisberg, Ogimura. Andreadis, Harangozo, Štipek, Tereba in Leach.
x. Šahovsko prvenstvo
MARIBORA
Longer prevzel vodstvo
Maribor, 8. decembra
V VII. kolu šahovskega prvenstva Maribora so bili doseženi tile rezultati: Krepek — Mavrič 0:1, dr. Nemec — Cerpnjak 1:0, Ketiš — Longer 0:1, Kac — Mavrin 0:1. Partije Ljup-ša — Studnička, Kuščer — Kukovec in Rupar —• Babič so bile prekinjene.
V današnjem VIII. kolu pa je Kac premagal Babiča, Longer Ruparja, Kukovec dr. Nemca, medtem ko so bile partije Studnička — Mavrin, Mavrič — Ketiš, Cerpnjak — Krepek in Ljupša — Kuščer prekinjene.
Po osmem kolu je v vodstvu Longer s 6 in pol točkami, pred Kukovcem 5,5 (1), dr. Nemcem 5,5, Babičem 5 (1) itd.
••• v /•:
dnevne novice
k **tte Članstvo, povabljence S ta et,, veterinarjev, gozdar-mistov. kl nameravajo ,?etiiskpo. . ^ključnemu programu /hrno tfa *edria Bele krajine, opo-0<taeliai p°sebni motorni vlak, ki -	12 Ljubljane v nedeljo,
JANŠKE. LOTERIJE f
Sh0suPliahCeyi’,3ra ob 5 s postanki v O Je
-«er i«	m	ivl/vuiii	iiic-
• 0 zaim steyRo mest omejeno, va-
*' CrnreSirane’ da sl Za P°to* - rn°melj pravočasno zagoto-
ŠV-
Se s°i?v,11ce.
s6krptllce Frijave zbira do so-Uli? zavnrfJ Kmetijskega raziskovalca 2	' Ljubljana, Hacquetova
in*i* 43l-°89). — Društvo kme-% ^ženirjev in tehnikov Sloveli y Petek m
IV Ceuibr k decembra ™ v soboto,
•	a bo v kinodvorani »Soča«
Čisti svoj štedilnik samo s KRO-MOVIM PRAŠKOM. Z malim trudom boš imela vzorno čist štedilnik. Zahtevaj originalen zavitek.	2960
KONCERT)
Ljubljanski godalni kvartet bo koncertiral jutri ob 20.15 v Filharmoniji za »modri abonma«. Poleg Dvorakovega in 2ebretovega kvarteta je na sporedu tudi znameniti Beethovnov kvartet, posvečen Razumovskemu. Nekaj neaboniranih sedežev je še v prodaji. Abonente prosimo, da pri večerni blagajni poravnajo drugi obrok abonmaja.
Pevski zbor obrtniškega kultumo-nmetniškega društva »Sloga« iz Zagreba koncertira v soboto, 11. decembra ob 20.15 v Filharmoniji. Spored
Ver^°v njnJ?tl^a skuPščina Zveze štu-ležhj* akadpmf^6 ^ubljanske Uni-Štiirt Za riJfi ^ m visokjh šol. Ude-Ceiitje ^pate je obvezna, ostali abljenl. Univerzitetni od-
oficirji terena Trnovo.
?bo?eJervhi
ti-h vSeK ..—-“J* terena imovo. cj,.i > (bivsf2.ervn*tl oficirjev terena ^taja , * toreni Trnovo, Krakovo, bičn,10- t Kolezija) bo v petek, C , Soli a?i 2’ url v Srednji teh-vSepIe. str^?kerčeva ulica, II, nad-obrata2- ofii. obvezna udeležba za ; flaij vnavana •'e'. Na sestanku bodo 1 Waj, b° Brca/ a vprašanja, na- !
Jke eviri	«e	ter spopolnltev
fln.taties Vfeoce. _ odbor.
§ta stajn.ahrsl!e ribe v ribarnici In Poslovalnicah.
obsega jugoslovanske zborovske skladbe (po večini za moški zbor). Dirigent je Tomislav Adamič. Vstopnice v Filharmoniji.
Naslednji simfonični koncert Slovenske filharmonije bo v ponedeljek 13. dec. ob 20.15 uri za rumeni abonma. Dirigira gost iz Linza Robert Schollum, kot solistka sodeluje violi-bra ob 20.15 v Filharmoniji. Spored obsega Debussyjev Preludij ob fau-novem popoldnevu, Bartokov Koncert za violino in orkester in Mendelssoh-novo Italijansko simfonijo. Preostale vstopnice so v prodaji od četrtka naprej v blagajni Slovenske filharmonije. Cene od 250 din navzdol.
Vesti iz Kranja
Ljudska univerza v Kranju vabi danes, 9. dec., na predavanje prof. dr. Miroslava Zeia: Morje in življenje v njem (skioptične slike). Predavanje bo ob 19.30 v fizikalni dvorani I. gimnazije. Vljudno vabljeni!
Mladinska univerza Kranj vabi na zanimivo predavanje Petra Arn-ška, ki bo pripovedoval v petek ob 19. uri o temi »Vesoljstvo in mi«. Spremljajo slike!
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
Četrtek, 9. dec. ob 20: Sidney Howard: »Pokojni Christopher Bean«. Izven. Zadnjič.
Sobota, 11. dec. ob 20: Sidney Howard: »Pokojni Christopher Bean«. Gostovanje v Radovljici. Izven.
DROBNI OGLASI
Kot HONORARNEGA TAJNIKA želimo zaposliti upokojenca, veščega administracije. Ponudbe pošljite pod šifro »DN — nujno« na oglasni oddelek »Ljudske pravice«. ITALIJANSKO VADNICO Giaccomu-zi takoj kupimo. Uredništvo »Lj. pravice«, dopisništvo, Kopitarjeva ul. 6/III. (tel. 39-181).
MIZARSKI STROJI naprodaj. Maribor, Vojašniška 12.	56.182
' Kl?OR KUPI TABLICO VII. KOLA TOMBOLE ZVEZE V . CfLUHIH JUGOSLAVIJE, '
g LAincd: zadene lep dobi-
TEK/OBENEML PA . POMAGA 1 1' GLUHIM. — ŽREBANJE BO 15. DEC.' V:NOVEM' SADU , £
Žarko Dolinar
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Vardar spet premagan v Zagrebu
Zagreb, 8. dec. — Pred približno 3500 gledalci je skopski Vardar izgubil v Zagrebu tudi drugo tekmo. Danes ga je premagal Zagreb s 3:1 (2:0).
Športna tekmovanja armad balkanske zveze
Atene, 8. dec. — Prva športna konferenca predstavnikov treh zavezniških vojsk je v Atenah z uspehom zaključila delo. Po večdnevnih razgovorih, ki so se razvijali v prijateljskem vzdušju, so se predstavniki Jugoslavije, Grčije in Turčije sporazumeli, da bodo prihodnje leto priredili medarmadna tekmovanja v nekaterih športnih panogah. Tako bo aprila v Turčiji tekmovanje v nogometu, oktobra v Grčiji košarkarsko tekmovanje, avgusta ali septembra pa bodo v Jugoslaviji atletska tekmovanja.
Škotska : Madžarska 2:4 (1:3)
VEST! 12 MARIBORA
DEŽURNA LEKARNA
Četrtek, 9. dec. 1954: lekarna »Pri gradu«, Partizanska c. 1.
Petek, 10. dec. 1954: lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18.
Od 9. ure zvečer pa do 6. ure zjutraj se izdajajo zdravila na zdravniške recepte, napisane istega dne ali noči.
KINO
PARTIZAN:	angleški barvni film
»Melba«.
UDARNIK: švedski film »Margit«. POBREŽJE: jug. film: »Sinji galeb«. STUDENCI: švedski film: »Margit«.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Četrtek, 9. dec.: Zaprto.
Petek, 10. dec. ob 15: Twain-F. P. Blaž: »Kraljevič in berač«. Red LMS-3.
NARTA kolonjske vode, NARTA toaletne kreme so priznano najboljše — zato ne pozabite zahtevati izrecno
CELJSKE VESTI
Ljudska univerza v Celju. Profesorica Sonja Pestotnik bo nadaljeval^ s svojim predavanjem o Londonu danes, v četrtek, 9. dec. ob 19.30 v predavalnici na učiteljišču. Diafilmi. Vljudno vabljeni!
I
Ljubljani
bo .»viij
-GS qK	puo^uuifija.
i	,	Uri	na	Zalah.
Sam
DRAMA LJUBLJANA
gospodinja. Pogreb ' Četrtek, 9. dec. ob 20: Goldoni: »Laž-
lr .	—* ““	|	nik«.	Abonma A.
ob ,?.z’ bPokojen.ee. Pogreb : Petek, 10. dec. ob 20: B. Shaw »Can-«0 na Zalah.	j	dida«.	Abonma T	dramski.
nas je v 85. 4obra J?rost« naša zlata, ih taš(.^arn“> stara mama
13AJŽESJ
r°J. ZADKAIt
jo bomo v če-113 Dol-’ m- °b 15. uri bern n ,°Pališču v Smart-
^Ubljan njU‘
a’ Stražišče pri Kranju, • decembra 1954.
'uioči- ,
ta i>rr,f .ova: inž. France roj. j f itndi; snahi: Nela J«; Vn,b ln Ada r°J- Vaj-?°rls,	Alenka,	Borut,
arinka ’ i1®!341 ln
OPERA
Četrtek, 9. dec. ob 19.30: Do-nizetti: »Lucia Lammertnoorska«. Abonma red F.
Petek, 10. dec. ob 15,30: Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže«. Abonma red Petek popoldanski.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Četrtek, O.deč. ob 20: Norman Krasna, »John v zadregi«. Red četrtek. — Vstopnice so tudi v prodaji.
Petek, 10. dec. ob 20: Mira Mihelič: •Zlati oktober«. Abonma LMS.
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana, Mestni dom
Sobota, 11. dec. ob 20: Žižek: »Miklo-va Zala«, ljudska igra z godbo, petjem in plesom. Izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu od petka dalje, rezerviranje tel. št. 32-860.
TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA »STOL«
KAMNIK — DUPLICA sprejme:
lesnega tehnika absolventa ekonomske šole pisarniško moč
veščo angleščine za izvozni oddelek tovarne, in
komercialista
za prodajni oddelek
Interesenti naj se javijo z navedbo kvalifikacij in prakse na gornji naslov.
Plača po dogovoru. — Pogoji ugodni.	4107
»JEKL0TEHNA«
TRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM
Maribor — Partizanska c. 34
sporoča svojim cenjenim strankam, da bo popis blaga — inventura — v engros skladišču v Času od 10. do 31. XII. 1954, v detajlni trgovini pa v času od 3. do 15. I. 1955
Prosimo, da si pravočasno nabavite potrebni material, oz. se obračate na našo trgovino.
»JEKLOTEHNA«
zahvala
h:	bi
so?1’, da>LS,°, tlam b»i naklo-
Hav,n'ta v rti Vence ln po' taoHn „ zadnji dom sestro in teto
R°ZALIjo KUNST Posestnico
5£rhvau-
rodbine: Vrečko, »vet i„ urbancelj.
Pri:
TOVARNA VAGONOV - KRALJEVO
Brzojavi: VAGONI
TELEFON: 1 in 95
Nujno zamenjamo nosilce UNP 24 za nosilce UNi* 30
v količini 30 ton z doplačilom
ZA PODROBNA OBVESTILA SE JE TREBA OBRNITI NA KOMERCIALNI ODDELEK TOVARNE.
6424
KINO »TRIGLAV«
Ameriški barvni film
»LIDIJA BAILEY«
in tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic in 15 dalje.
KINO »UNION«: amer. film »Najboljša leta našega življenja«. Brez ted- 1 nika. Predstave ob 15, 18 in 21. V glavnih vlogah: Frederich March, Myma Loy, Harold Russell in Vir- j ginia Mayo. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11. ter od 14. ure dalje. V soboto, dne 11. dec. ob 22. uri se predvaja premiera ital.-franc, filma »Rim ob 11«.	.
KINO »KOMUNA«: amer. film »Zazna-' movana«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavnih vlogah: Ingrid Bergman in Cary Grant. Prodaja vstopnic od 3.30—11 ter od 15. ure dalje.
KINO »SLOGA«: franc, film »Državni i sovražnik št. 1«. Tednik. Predstave ob 15,17, 19 in 21. V glavnih vlogah: Fernandel in Zsa-Zsa Gabor. Ob I 10. uri je matineja amer. filma j »Najboljša leta našega življenja«, j Prodaja vstopnic za redne pred-, stave od 9.30—11 ter od 14. ure
dalje, za dopoldansko predstavo pa od 9—10. ure.
KINO »SGCA«: avstr, film »Potepuhi«. Tednik Predstave ob 18 in 20. V glavnih vlogan: Paula Weselly, Paul Horbiger. Prodaja vstopnic od 10 do 11 ter od 17 dalje.
KINO »LITOSTROJ«: francoski film »Umor«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
JESENICE »RADIO«: amer. film »Samo naša«. Predstavi ob 18 in 20.
CELJE »UNION«:	angl.	barvni	film
»Smeh v raju«. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«: francoski film »Fanfan la Tulip«. Predstavi ob 18.15 in 20.15.
KRANJ »STORZlC«: angl. barvni film »Moulin Rouge«. Brez tednika. Predstave ob 16. 18 in 20. — »SVOBODA«: ital. film »Nevesti se mudi« in tednik. Predstavi ob 17 in 19.
PTUJ: angl. film »Kruto morje«.
KINO »ŠIŠKA«
Ameriški film:
»NISMO POROČENI«
Režija Edmund Goulding. — V glavnih vlogah: Ginger Rogers, Marilyn Monroe, Fred Allen, David Wayne. — Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje.
Splošno gradbeno podjetje pionir1 - Novo mesto
sprejme takoj
strojnega inženirja, strojnega tehnika in strojnega mojstra za delo na direkciji ali na terenu. — Prav tako potrebuje garažnega mojstra in verziranega skladiščnika za kovinsko delavnico.
Plača po dogovoru — Ponudbe z navedbo dosedanjega dela dostavite direkciji v Novem mestu — Tavčarjeva ulica 12
INDUSTRIJA BOMBAŽNIH TKANIN — SENTA
SPREJME
tehnika
c?
z najmanj petletno prakso za šefa pripravljalnega oddelka.
Plača po tarifnem pravilniku ali po sporazumu. Nastop takoj.
4095
TRGOVINSKA ZBORNICA ZA LRS V LJUBLJANI
razpisuje
dvoje stalnih službenih mest za profesorje ali strokovne učitelje na Vajenski šoli trgovinske stroke v Mariboru
Zaželjeni so diplomirani ekonomisti, ali absolventi Ekonomske srednje šole, po možnosti že s pedagoško prakso ali s prakso v gospodarskih podjetjih, sicer pa tudi brez prakse.
Plača po veljavnih zakonitih predpisih.
Prošnje s potrebnimi dokumenti in kratkim življenjepisom se pošljejo do 20. t. m. Trgovinski zbornici za LRS v Ljubljani, Beethovnova 10/1., Odbor za vzgojo kadrov. 4106	Odbor	za	vzgojo	kadrov	pri	TZ	za	LRS
Komisija za razpis in imenovanje pri OLO Maribor-okolica razpisuje po čl. 89 in 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51—424/53)
mesto direktorja in tehnlčmna vodje
gradbenega podjetja »OBNOVA«
Maribor
Pogoji: Gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z večletno prakso. — Prošnje s priloženim strokovnim in osebnim življenjepisom, dokazili o šolski in strokovni izobrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve je treba vložiti do 15. decembra 1954 pri Tajništvu za gospodarstvo OLO Maribor-okolica.
533
llllllllilllll
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR, KRANJ
razpisuje
mesto upravnika
Higienskega zavoda
Pogoji: zdravnik z najmanj 5-letno splošno zdravniško prakso. Prednost imajo zdravniki, ki so že opravljali higiensko službo. Plača po dogovoru. Prošnje je treba poslati na okrajni ljudski odbor, Kranj, do 31. dec, 1954
I
H
K-186
^»opbino založniško podjetje .Ljudska pravica., Ljubljana. Kopitarjeva ulica J/lll, •-887 Nazorjeva ulica 10/IL — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 89-181 — Teli
telefon »t 89-181 — Notranjepolitična Telefon za naročnino ln oglase 81-030 — pri NB 60U-T-19. pošto) predal <3 — Tlak tiskarna »Ljudske pravice. — Poštnina plačana 9
— gospodarska rubrike telefon štev 21 8!8 tu Kulturna rubrika Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din — Čekovni račun gotovini — Rokopisi se ne vračajo
LJUDSKA HHAVICA
VSEGA PO MALEM ZA
BOJ ČLOVEKA S PRIRODO: OSVAJANJE SEVERNEGA IN JUŽNEGA TEČAJA
nem mrazu m snezn
se je prebijal raziskovalec Scott proti Južnemu tečaju
tez
AttirleSM raziskovalec Antarktike Robert Scott .1© prispel na Južni tečaj 18. januarja 1912, toda tam je že našel šotor z obvestilom, da je Amundsen prehitel. Razočaranje .je bilo strašno, še strašnejsa pa pot nazaj, na kateri je doletela Scotta in njegova tovariša smrt. Rešilna ekipa je prispela do Scottovcga šotora šele 12. novembra 1912. Našla je Scottovo, Wilsonovo, ter ttauersovo truplo ter Scottov dnevnik, ki Ra jo pisal malone do smrti. V treh nadaljevanjih bomo priobčili nekaj odlomkov iz tesra dnevnika.	'
Nedelja, 18. februarja — Dva-, 1 je sledove, da jih je vedeti več i&triidesetli dan. Vračamo se. Tem-1 milj daleč. Odporni nismo več pe ra tura —5,5. Spali smo pet ur v tako, kakor smo bili, čas pa hiti. spodnjem skladišču na ledeniku. Sreda, 21. februarja. — Petin-Noč je bila strašna. Danes okrog ......s
treh smo prispela v to taborišče, pot čez greben je bila lahka. Skuhali smo si dobro večerjo iz konjskega mesa. Hrane imamo dovolj. Da bi le pot 'lahko nadaljevali. Kaže, da se začenja novo življenje.
NAPORNA POT
Ponedeljek, 19. februarja —
Temperatura pri kosilu —16°. Od tod smo odrinili danes pozno, ker sem dovolil, da smo spali oseim ur. Sicer pa smo imeli dovolj dela, da simo bili utrujeni. Tla so bila čedalje neugodnejša, sonce jih je omehčali©. Okrog dveh smo pri-1 spelj do starih sledov. Imelii smo | lep dan, toda želeli smo, da bi j bilo vreme slabše, da bi zapihal I veter in da bi lahko netkoliko več | prehodili po neugodnih tleh.
Triintrideseti dan. V racamo se. j Temperatura —17°. V kratkem j dnevu smo prehodili šele kakih I 4.6 milje- Zdelo se nam je, da hodimo po puščavskem pesku, tako omehčana so bila tila. Razgrnili smo spalne vreče po saneh, da so se sušile. Za večerjo smo imeli čorbo iz mesa in sadja ter konj-siko meso, ki se nam je zdelo najboljša hrana na vsej poti. Hrane imamo zdaj več, ker ni več med nami nesrečnega Evamsa. Ko bi bil med nami, bi hodili hitreje.
CAS HITI
Torek, 20. februarja. — Štiriintrideseti dan. Vračamo se. Temperatuira pri kosilu —13°, prt večerji —15°. Po štirih urah mučne hoje smo prispeli davi do našega »taborišča žalosti«, kjer nas je svoj čas zadržal vihar, ki je divjal nepretrgoma štiri dni. Danes smo prehodili sedem milj. Sledovi smuči so dovolj jasni in tako smo popoldne lahko hodili po njih. Za seboj smo pustili še «i kažipot. Hodimo zelo počasi. Upamo pa, da bo bolje, ko bomo imeli celino za seboj. Naše sani in smuči zaipuščajo za seboj glob-
trideretr dan. Vračamo se. Tem-! peratura pri kosilu —9,5° pri' ve
SPET SMO NAŠLI SLED Petek, 23. febr. Sedamdintri
m
Na tisoče plamenjakov
živi na pustem otoku
tooiiii rnra uvcuia	sovo ostro oteo opazilo star dvojni	marveč	to-
Upamo, da bomo kmalu dospeli žip-ot. S teodolitom smo ugoto- Malo je v Evropi področij ki bi spomenike stavbarstva, . ti. Ho Hmhrn oznarpnip noti. Vse Da	'TJc+.r*	r^vrvrvil^r>«	i -.	• .	ii._ a.	občudovali	te	orj<*
Z A DOBRO VOLJO
Robert Scott
čerjš, —U°. Bilo je mračno in ob deseti da/n. Vračamo se. Tempera-lačno, ko smo odrinili na pot. Ho- tura prj kosilu —18°, pni večerji ja enako neparna kakor včeraj. _12„ Veter se je polegel. Na Ves dan smo se mučilli in mračne p0(]la[r; zemljevida smo ugotovili', misli so nam rojile po gilavi. da gmo mij|>rž znotraj sledov. Po-Pred kosilom je kazalo, da smo datki so biH tako pičli da ni ka-zgrešili P°t, pa smo jo kmalu za]0 nadaljevati poti- Ko pa smo spet našli. Zdaj smo na _ kritična se pripravili h kosilu, je Bauer-tookd med dvema kažipotoma. sovo ostro o«ko ooazilo star dvojni i, da bomo kmalu dospeli do dobro označene poti. Vse pa vi|^ 'da se ne moti. Tisto poipoildne bila za turiste tako privlačna, ka je odvrsno .od vremena, lako na smo nadaljevali pot in prišli' do kor je uslje reke Rhone. Razen ce.	limeti jakov,
porna se niikoh ni bila pot, ka- novega kažipota. Utaborili smo se drugih zanimivosti je namreč na Pravljično mesto P■< se jih kor teh 8,5 milj.	dve in pol _im.il j e od skladišča. Vi-	tem področju tudi	največje zbirali-	vališče teh vel“^“ pl	dostopn|)
Četrtek, 22. febr.	Sestintri-	deti ga nismo mogli. Vedeji pa	$če plamenjakov (flamingov). Na ti-	zbere kakih 7.000, pa	menjaki se
deseti diain. Vračamo se. Tempe-	smo, da pridemo do njega, če bo	Soče letoviščarjev	iz vseh krajev	le redkim ljudem.	težko do-
ratura pri večerji—2°.	Ni dvoma,	le vreme ugodno, la zavest nas	SVeta pride vsako	leto v Provence	namreč zbirajo na p „„	razprostira
da smo vzelo kritičnem času kre- je zelo ohrabrila. V sedmih urah ne je> da bi si ogledali zgodovinske segljivem otoku, 'Jer nekod pa nfli nazaj in da utegne biti naša smo prehodili dobrih osem milj.;	■	-	-*— m'w",rle- ”
tot nevarna. Komaj smo danes Sobota, 24. februarja. Krasen, ^
' odrinili, že je pritisnil od jugo-, dan, še prelep toda mehki ledeni j vzhoda močan veter in kmailu kristali’ so kmalu omehoalli tla. j smo imeli pred seboj visoke Zagledali srno skladišče in sredi i snežne zamete. Bližalo se je že popoldneva prispeli do njega. Vse j poldne, o kažipotih pa ni bilo ne smo našli v redu, razen rezervne- ! duha ne sl-uha. Popoldne je Bap- ga olja. Z gorivom bomo moralli j ers v prepričanju, da smo zavili zelo varčevaiti. Hrane imaimo še : preveč proti zahodu, spremenil za deset dni, pot pred nami do smeT. Tako smo šli še mimo ene- naslednjega skladišča pa je dolga j ga ponijskega taborišča, ne da bi pičliih 17 milj. Doslej smo se ne-j ga opazili. Ko smo tisto noč po- nehoma vzpenjali, tu pa se obal-I gledali na zeml jevid, smo ugoto- ni greben spušča povsod, razen I vili, da smo nedvomno zavili pre- tam, kjer so ga pritisnilli ledeniki, j več proti vzhodu. Bližamo se me- Razlika med nočno in dnevno | ji celine in morda bo čez dan ali temperaturo je zelo veliika. Zdaj, dva bolje. Naš položaj je kriti- ko to pišem, je v šotoru toplo, ren Ponoči smo se najedlli po- Ubogi Wilson je dobil po včeraj-; ni jevega mesa in takoj začutili, šti jih naporih napad snežne sle- , i da se nam sile vračajo.	pote.	i
segft
Oti	*
»»“n, * ‘1
okrog njega močvirje po^e jn )a. tudi do kolen segajoča	br0
gune. Tako *o plamenj^' nadie-zavarovani, da Jih J	v sploh
gujejc. Sicer se j.m P.aJ^Cemeso ni ni treba bati, ker„nJ,' r iete nasla' posebno okusno. Kad^f	i’ja dane čudovita barvna	J
stl če sije sonce.
—
»V društva upodabljajočih umetnikov sem se malce sprl.«
V naših dneh, ko prestopa človeštvo prag nove, atomske dobe, je prišlo v javnost več velikih afer v zvezi s skrivnostmi atomske energije. Najnovejše afere, v kateri ima vlogo Jugoslovan, nadarjeni strokovnjak na področju jedrske fizike, ing. Dragan Popovič, ne moremo uvrstiti med tiste svetu že znane afere s področja atomskega vohunstva, povezane z imeni dr. Fuchsa, Ro-senberga, Pontecorsoa in Oppenheimerja. Ta afera ima drugačen značaj in drugačne nagibe.
OPOZORILO PROFESORJA ERNESTA POLARA
Začelo se je te dni. Londonski »Daily Telegraph« je 26. novembra v rubriki »London iz dneva v dan« objavil na videz nedolžno vest z naslovom »Atomsko curljanje«. »Nevaren uranski članek v angleški reviji«, se je glasil naslov članka, objavljenega istega dne v norveškem časniku »Abtenpostenu«, vtem ko je imel članek o tej »aferi« v »Verdens Gangu«, tudii norveškem časniku, naslov »Svobodne atomske raziskave v Kjeleru pod nadzorstvom«.
Jugoslovanski znanstvenik, nor-veško-hodandski atomski inštitut v Kjeleru in angleška revija. Dovolj elementov torej, da dobi vsa ta zgodba v očeh neobvešče-nih ljudi videz nečesa skrivnostnega. Zato pojdimo po vrsti od »obtožnice«.
»ATOMSKA AFERA«
Komentator »Daily Telegra-jni dopisnik »Daily Telegrapha«, bi se utegnilo zdeti, da norveško-
»Prof. Ernest Polar iz Yale (profesor ya!ske univerze v ZDA) je opozoril na čuden vidik v zvezi
vestila, pravi, da Popovič ni iz- : izdaja skrivnosti... Atomski dal skrivnosti, da pa bi imel v j znanstveniki v drugih deželah so ZDA velike neprijetnosti.	Ko bi. vezani na mnogo večje omejitve
s čuvanjem	atomske skrivnosti,	bil angleški državljan, bi	najbrž1 kakor pri nas. V brzojavki, po-
Ta vidik je v tem, da je v angle- imel preglavice, če bi posegla slani iz Londona o tej zadevi, je ški publikaciji za atomsko ener-! vmes atomska komisija, vsekakor, rečeno, da se je Popovič ukvarjal gijo,. ki jo ureja dr. J. W. Dan- j pa bi ta preprečila objavo članka, z eksplozivnim uranom, in vse worth, informacija,	ki	velja v i	»Nevaren članek« je vest o	atom- kaže, da je delal na področju, ki
Ameriki še	zmeraj	za	atomsko1	skem eksplozivnem uranu	235 in je povezano z atomskim orož-
skrivnost. Ce bi to informacijo I o tem, kolikokrat mora uranov jem...«
objavili, bi naprtili kakemu ame- I atom absorbirati nevtron, da pri- , Tako so torej v glavnih po-riškemu, najbrž pa tudi angleške- j de do jedrske reakcije.	j tezah prikazali, kako je »jugoslo-
mu znanstveniku velike težave. V tem primeru je avtor imun. Gre za g. Dragana Popoviča, jugo-
Clanek je bil objavljen v re- 1 vanski atomski znanstvenik« viji »Journal of Nuclear Energy«, spravljal v javnost atomske .	katere	urednik	je	dr.	J.	W.	Dan-	skrivnosti,
slovanskega znanstvenika, ki ga j worth, eden uglednih angleških Doslej lahko iz vsega tega je njegova dežela poslala v nor-: znanstvenikov. Na ta članek je povzamemo nekaj zaključkov, veško-holandski inštitut v K jele- opozoril profesor yalske univer- Prvič, objavljeni članek obrav-ru na Norveškem.«	j	ze	Ernest	Polar.«	<	nava zelo važno snov s področja
Opozorilo je torej prišlo odi	rT	atomske energije. Drugič, v ZDA
ameriškega profesorja za jedr-	V	VELIKI	BRITANIJI	^ v veliki Britaniji za zdaj
sko fiziko Ernesta Polara, povzel ČLANEK VZBUDIL VELIKO znanstvenikom ni dovoljeno.' da in prenesel pa ga je sodelavec	POZORNOST	.	£,} objavljali podatke o svojih
»Daily Telegrapha«. Istega dne soj Drugi norveški časnik »Ver- izumih, podobne podatkom, ki jih posegli v to zadevo tudi norveški j dens Gang« piše o tej »aferi« med je objavil Popovič. Tretjič, iugo-
mali
leksikoh
živcu ob dfaženjui
Kaj je medrakrim
X -n
Vsak dovoli	keIIUjske
Š&SSJs&Si
zane z m o tujo no težja v strokovnjaku do*;
i da J%i
živcu tako i“nV0^redT% tok, ki n^ta^e- M fe	To
i valovi draf„ riistavi® lahko ugotovimo, i56 ai,anoffl«; na živec občutji	od
ter. Dražljaji sojino hitro; strani živca z	žiTCu	sP*
*	v: klic
Medrakrim, i«	iraVa
ladje po radiu zdT snoze P°
svet na P^M^ftoveni stf'nihe opisih o bolTHkovo^^ eluIbe
Omrežje te	^iraran«.
je zelo dobro °r^lobiji,
kola se Potniku^
naj bo še tako dal^ b#t. da
tem morju m tre
bi ortal hre« ®<jrax?	vn,l!a
či. tudi 6e na ladjii 111 dk0. kar pa se z?odi zelo
drugim:	>	slovanski znanstvenik ing. Popo-
»Atomske skrivnosti prihaja jo vič, ki »je izdal skrivnosti«, se iz atomskega inštituta v Kjeleru,1 je nekaj časa specializiral v nor-pravijo angleški znanstveniki, veško-holandskem inštitutu v Neki članek v angleški znanstve- Kjeleru, 'kjer ie tudi napisal to ni reviji »Journal of Nuclear znanstveno delo. svojemu Energy« o nekaterih atomskih Treba je torej še pojasniti, v j raziskavah v atomskem inštitutu čem je uspeh jugoslovanskega
časniki.
ATOMSKA KOMISIJA BI PREPREČILA OBJAVO ČLANKA Londonski dopisnik »Aften-poštena« je sporočil uredništvu:
»Vesti o atomskem eksploziv- je vzbudil veliko pozornost v An- znanstvenika, dalje, ali je samo-nem uranu, ki veljajo v ZDA za gliji in menda tudi v ZDA.	voljno objavil podatke iz tega
skrivnost, so bile objavljene v Vse kaže, da so v Angliji Po- znanstvenega dela, in na koncu, angleški znanstveni reviji. Članek povičevo pisanje v neki javni re- kakšno je ozadje te najnovejše je napisal jugoslovanski zanstve- viji razumeli kot prodiranje v »atomske afere«, nik Dragan Popovič... Znanstve- skrivnosti in nepoučenim ljudem	Obren	Miličevič
»SRBOLE&*
ZAZDRA"os^|
B E o G R A ^
SARAJEVSKA 3
obvešča odjemi
da bo zaradi opravilo v tem	„„
tista naročila. * prejelo do 20. t.
tiM^iiiBMiBiriB^iiirfifiiiuijiiiiiijiuiiiiitiiuiiiiiTiiiuii^^iiiii^iiiii^iiiiii^^iii^Mi^^iituiii^^iuiiininiiiiiiniiTiiii iiiiroiiiiiiimiiiMiiMhiiitiiniiiiiiifltiTiiuiff^iiiii^niiiiiii1^«!1^^^!!!*^!*!**1!!! iii^"iiiiiiitmiiBiif*^iiiiiiffT‘‘>rinniH‘'*iiiiiiiriniiiiiifm*tiiiir"iHBriimiiir,,iiiiiiit1'*1Hiiinn'Tiniiiin'Tiiiiinirliiiiiiiin'Tiii mifiii iiiiivrimi 'niininnTiiiiniiniiiniiiiiniiiniinTrniiiiiim^iii irrinn nniiiiiiin iiiniiiiiiiiHTiiiiii|[iiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiini||||inrii'ii
VICKI BAUM
m
Kurt je bil svojemu učitelju kmalu vdan z dušo in telesom. Rolandu se je zdelo za malo, da je bil spet prepuščen samemu sebi. Zdaj, ko je prišel v najtežavnejšo dobo, je bilo še teže živeti z njim. V šoli ni napredoval, doma pa se je zanimal samo za heraldiko. Poznavanje in proučevanje starih plemen, imen in grbov Nemčije je zahtevalo mnogo njegovega časa. Napravil je tudi mnogo abstraktnih risb, črvom podobnih ali geometričnih slik, ki niso bile podobne ničemur na zemlji ali v vodi in ki jih je naslikal z bolnimi, trudnimi nežnimi vodnimi barvami in jih obesil nad posteljo. Te podobe so bile sicer brezizrazne, vendar pa je zrlo iz njih nekaj skrivnostnega in zakonitega, in zlasti Irena jih je večkrat po cele minute nepremično gledala. Ce so ga vprašali, je Roland brez obotavljanja priznal, da so to portreti njegovih sanj.
Doktor Hain mu je dve ukradel in pokazal nevrologom svoje bolnišnice. Povedali mu niso nič posebnega. »S tem otrokom nekaj ni v redu,« je dejal Emanuel svoji ženi, če sta se pozno ponoči vrnila iz gledališča ali Iz družbe in opazila, kako se razlivajo po vrtu žarki močne luči iz Rolandove sobe. Drevesa so bila tako nema in negibna v svitu luči. »Počakaj samo, da bo imel fant puberteto za seboj,« ga je potolažila Irena. Po prstih sta stopila V sobo; Roland je iztegnjen in globoko dihajoč trdno spal. Njegov
obraz, začrtan tako jasno in lepo, s plavimi lasmi, drzno padajočimi s čela, je bil tudi v spanju napet. Cesto je doktor Hain malone razumel odtujenost med seboj in tem otrokom, ki je bil čisto drugačne krvi in biti kakor on.
V tem času je zdravnik začutil, da se stara. Vsako jutro je vstal ob šestih, zajtrkoval sam, se odpeljal v bolnišnico in operiral od osmih do dvanajstih pod belo lučjo zasenčene svetilke. Ko so bile operacije končane, je odložil belo platneno masko, si umil roke, sezul gumijaste škornje in pokadil cigareto, potem pa še eno in še eno. Po naraščajočem številu nepogrešljivih cigaret je lahko izmeril svojo utrujenost. Pregledal je bolnike, zavil v majhno restavracijo, kjer je hitro poobedoval, in se vrnil domov k enourni ordinaciji. Potem so ga klicali v nujnih primerih k bolnikom na dom in že je spet operiral, operiral vsako uro podnevi in ponoči. Misliti sploh ni utegnil, komaj je še utegnil živeti. Navadil se je bil spati samo pet ur, kar mu je zadostovalo, tako da mu je ostalo zvečer vsaj še nekaj časa za glasbo, nekaj za Ireno, za kratek oddih in počitek po utrujenosti.
Vtem ko je sedel v Operi ali poslušal doma komorno glasbo, neprestano s cigareto v ustih, je čutil, da se čedalje bolj seseda. Njegov hrbet je bil truden, trudne so bile njegove oči in ramena; okrogla ramena, upognjen židovski hrbet. Gube, ki so se mu nabirale na obrazu, so bile židovske gube, zarezane v obraze njegovega plemena, ki je tisočletja mežikalo na puščavskem soncu.
Samo po sebi se je zgodilo tako, da je bilo v krogu, zbranem okrog doktorja Haina, čedalje več Zidov. Max Liliem, profesor Boskowitz, glasbeniki in dirigenti državne Opere, igralci, pisatelji in novinarji, advokati in zdravniki, ki so prihajali v hišo, vsi so bili Židje. Irenini prijatelji so prihajali iz drugega tabora; konservativne družine, narodno usmerjene in nezadovoljne z novimi razmerami. Obubožani plemiči in bogati podeželski junkerji, ki so bili prispeli v Berlin na »Zeleni teden«; mladi sinovi in hčere
teh ljudi, ki sami niso vedeli, kam bi se obrnili. C33 >
imel novo krinko: jazz, kratka krila, kratki lasje; zcns^^. no^ pravica, več študentk kakor študentov, kontrola nad P°^^n|zacij®' stvarnost, relativnostna teorija, letalski rekordi, arn®r1^ g^uP'11 filmi, pacifizem, tempo, tempo, tempo. Iz sp<Trta'cUS^^^ vzorc'J' revolucije so bili postali komunisti, prikrojeni po rus e tolil<® ki nekako ni sodil v Nemčijo. Parlament je bil sestiivll011^^ ne-strank, da nobena ni imela absolutne večine. N®®0 .j enotnost, je razkrajala ljudstvo. Max Lilien je 0*5in^^VvarnoSt ^ hrbet, odložil svoje funkcije in postal komunist. e piesf>r
_________________________,___nnčnih lokal«1 v
plavala v zraku. Toda še so igrale v tisočerih nočnih
godbe. Tujcem so razkazovali kot posebnosti Berlina ^ ^ns^ lokale, kjer so se zabavali homoseksualni miadeni01^^ ,e pb oblekah in lezbične ženske z monokli. Število brezpose raščalo in bedne procesije beračev so hodile po glavnih 0ti^’ Emanuel in Irena sta se prvikrat zares sprla. On Ji o(jg0v°
da fanta razvaja in kvari s svojo popustljivostjo. Ona	sleP^
rila, da otroka ne razume in da mu je vsaka °Pel	^
važnejša od Rolandovega razvoja. Medtem pa Rolandovo sliko na vogalu vsake ulice. Slikar pl- vjjiraj izmed Ireninih bratrancev, je bil naslikal fanta z _ plavimi lasmi in uporabil sliko za lepak za
Ane dru:
neko narodno
Zidov sin, prapodoba Nemca. Emanuelu je bilo es ^ njjrn 0 srcu, če je pomislil, kako zamegleno je razmerje mc	p*
sinom. Skušal je govoriti z njim. Toda fant se rnu	d-'1 j
škratast način izogniti. Po cele dneve se je zabava s ^ poču|K, svojega očeta vikal in nazival gospod profesor. »Ka ° ^ goiPL nocoj, gospod profesor? Koliko trupel ste nasolili an profesor?«
* Spartakuška zveza, leva soetattstlfna organizacija v jeta vana po »Spartakusovih pismih«, ki jih je objavil Llebknec
«11 NeI" 191»-
■n°’