*>/re p^ic
P’c!ge]Vn 6?th i
^y*n00Z,?;°
■driska Domovi im/i
11227*
/1’/vi' E TO Ie/l’ !mi— HO/W1 F-
AMERICAN IN SPIRIT ^OR€>ON IN LANOUAO€ ONtf
HO. 87
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 3, 1967
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€fc
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Ljudje so siti šfrajkov Alberta se izkopava iz Russeilov proces V
TiETHBRIDGE. Alta. — To ^ O^^SlOllUU S© J© Z6
ob lačefku zataknil
V Gallupovem povpraševanju se je izjavilo za obvezno posredovanje v sporih med unijami in podjetniki 68% povprašanih. Washington, d.c. — Pred-
sednik Johnson je obljubil Kongresu, ko ga je zaprosil za poseben zakon, ki prepoveduje strajk na železnicah do 19. junija letos, da mu ho predložil načrt za rešitev spora med delavstvom in železniškimi družbami. Hekateri kongresniki in senatorji bi radi splošen zakon o urejevanju sporov med delavskimi u-frijami in podjetniki, oziroma delodajalci. Če bi v določenem času štrajk ne bil končan s sporazumom o novi delovni pogodbi, naj bi reševanje spora prišlo Pred poseben od sodišča določen °dbor. Kar bi ta spoznal za pravilno, bi bilo obvezno za obe stranki v sporu.
Predsednik L. B. Johnson Predvidoma vsaj za sedaj takega predloga ne bo stavil, ampak Se bo omejil le na ureditev spo-ra na železnicah. Kongres utegne predlog razširiti sam, če se bodo štrajki v gumarski indu-striji in v avtomobilskem prevozništvu nadaljevali in se tem Pridružili še novi.
Gallupov zavod za ugotavljanja javnega mnenja je povprašal pretekli mesec deželo, kaj ^isli o štrajkih in obveznem posredovanju v njih. Pretekli teden je objavil svojo ugotovitev. Od vseh povprašanih se jih je ^8% izjavilo za obvezno posredovanje, če ne pride v treh ted-^bh do njegovega konca potom Neposrednih r a z g ovorov med Prizadetima strankama. Proti .n Je bilo 22%, 10% pa se ni Rjavilo za nobeno stran. Med daijskimi člani, oziroma njiho->i družinami, se je od povpra-anih izjavilo za obvezno posre-^ovanje 55%, proti 41%, 4% pa Se riiso mogli odločiti za nobeno stran.
vež kajenja, fesu
težav z zdravjem
Washington, d.c. — zvez-
jg9 2dravstvena služba je objavijo izide preiskave o posledicah .ajenja. Pravi, da imajo hudi adilci cigaret 33% več težav z y ravjem kot nekadilci. Zasliša-1 so okoli 42,000 ljudi, tri ^ rn°ških, ki kade po dva do j Pabete cigaret na dan, jih eno ab več kroničnih v °ienj, oziroma bolezenskih te-C?V' "b0 je 35% več kot nekadilko' Glavni zdravnik W. H. Ste-^.art Pravi, da ima od kadilcev, P°kade manj kot en paket ci-£ ret na dan, 49.5% podobne te-kai,e težki kadilci. Pri kadil-tak'}?6 rne<^ težkimi kar 85.3% j..	’ ki imajo kronična obole-
W* 1 težave, med lahkimi pa tor • Odstotek pri kadilkah je eih^ brecej višji kot pri kodil-
2v^0baične družbe so poročilo čile 116 zctravstvene službe oznako,, 2a netočno in zapeljujoče,
Njen ’t>ake študiJe’ kot Je ome-Ofj a ’ 116 morejo dati jasnega Vp^ 0ra ° osnovnem vprašanju ^ra^u k a j e n J a na človeško
V remensh
bJelno oblačno in hladno. Naj-sJa temperatura 54.
LETHBRIDGE, Alta. — južnoalbertsko mesto, kjer živi manjša slovenska skupina, s kakimi 35,000 prebivalci, je pretekli petek in soboto doživelo velike snežne zamete.
Snežiti je začelo v petek in nehalo v nedeljo. Padlo je nad tri čevlje snega in z belo maso zasulo vso Južno Alberto. Pričakujejo, da bo izguba goveje živine segla v tisoče, farmarji bodo doživeli veliko škode pri pšenici in zelenjavi in še farme jim je sneženi vihar poškodoval.
Vse prometne zveze so bile prekinjene, hoteli v Lethbridgu so bili natrpani z nasedlimi potniki, ki niso mogli nikamor. Snežni plugi so končno odprli Trans-Canada veleč esto med Lethbridgem in Britskd Kolumbijo. Večina telefonskih zvez je bila pretrgana, avtomobili za-meteni, dobave mleka in hrane popolnoma ustavljene. Nekaj helikopterjev je dovažalo za-metli in umirajoči živini krmo, po dve toni naenkrat. Farmarji in konji niso mogli do nje.
Vihar se je polegel in ko je bil divji ples narave končan, je neki farmar v Pincher Creeku dejal: Veste, sedaj, ko je sonce zopet posejalo, ko se kristali bela odeja, je pogled po albertski zemlji nepopisno lep!”
Prvi poskusi z raketami Saturn 4 in 5 bodo šele jeseni
CAPE. KENNEDY, Ela. — Rakete Saturn bodo igrale odločilno vlogo pri pripravah za polfet na Luno. Spravile bodo namreč gondola Apollo v vesolje in jih od tam pripeljale nazaj na Zemljo — seveda šele v nekaj letih. Oba prva poskusa z raketama Saturn 4 in 5 — najmočnejši raketi, kar jih sploh imamo — sta bila predvidena za maj ali junij.
Sedaj javlja NASA, da bodo poleti odloženi za tri mesece. To pa nima posebne važnosti. Rakete Saturn namreč ne pomenijo ničesar brez gondol Apollo. Gondole Apollo pa še dolgo niso “zrele” za polete, kajti NASA misli, da se še ni vsega naučila od zadnje katastrofe z Apollom,
Sodniki in organizatorji procesa niso edini glede postopka razprave.
STOCKHOLM, Švedska. — Russeilov odbor, ki bi rad obsodil Johnsona kot vojnega “zločinca, je imel težave, še predno se je proces začel. Začeti bi se bil moral pravzaprav šele danes, toda odbor je hotel razpravo začeti že preteklo soboto. Pri tem je prišel navzkriž s švedskim pododborom, ki je nosil težo vseh priprav za proces, švedski pododbor se je namreč postavil na stališče, da naj sodišče preiskuje le dejstva, ki govorijo za obsodbo, naj se pa ne spušča v obravnavanje drugih vprašanj. Russeilov odbor je izjavil, da hoče postopati tako, kot je postopal znani zavezniški sodni
dvor, ki je obsodil nemške naciste v Nuernbergu. Radi spora J° astronavtoma Youngu in Col-
V pasfovaip MM Gdkrivaj® novo nerodnost
CAPE KENNEDY, Ela. — Preiskave, kako je moglo priti do januarske katastrofe z gondolo Apollo, kjer so izgubili življenje trije naši astronavti, še zmeraj niso končane in spravljajo na dan nove zanikrnosti v delu NASA organizacije. Tako je na pri mer požarna bramba slabo organizirana tako za slučaj požarov kot za slučaj eksplozij. To je bil tudi razlog, da ni funkcij onirala v trenutku katastrofe v Apollo gondoli. Ako bi bila, bi bil morda potek katastrofe drugačen.
Še hujše je sledeče odkritje: Kot je znano, se je nesreča v gondoli zgodila radi kratkega stika. Kratki stiki v gondoli pomenijo torej za astronavte stalno smrtno nevarnost. Da so pa kratki stiki v gondoli mogoči, je bila NASA opozorjena že po a-stronavtu Gordonu pri poletu Mercury 9. Gordon je na poletu ravno nad Japonsko poročal o kratkem stiku. Isto se je dogodi-
je sobotna seja sodišča trajala le četrt ure, potem pa je bilo nadaljevanje obravnave preloženo “za dva dni”.
To je pa zelo razočarala vse mlade levičarske sopotnike, ki so proti povabilu lahko prišli v sodno dvorano. Bilo jih je kakih 500, ki pa svojega razočaranja niso skrivali. Švedsko časopisje je pa začelo gledati na proces s šaljive strani, kar je avtorje procesa še posebej razkačilo.
Na obravnavo je prišlo 14 sodnikov, manjkal je torej le eden. Pač pa so organizatorji procesa porabili ponesrečeno prvo sejo, da so delili na debelo propagandno literaturo med tiste, ki bi bili radi poslušali razpravo, ki je ni bilo. Opazilo se je tudi, da med “sodniki” ni prave sloge glede sodnega postopka.
Johnson ni pripravljen sprejeti poraza v Vietnamu
WASHINGTON, D.C. — Privatne vesti iz Bele hiše trdijo, da smatra p r e d s e d nik L. B. Johnson, da je ponudil komunistom v Vietnamu stvarne in sprejemljive pogoje za konec kjer so trije naši astronavti v .vojne. Pod nobenimi pogoji ni januarju zgubili življenje.
' predsednik pripravljen sprejeti
linsu na poletu Gemini 10. Poročala sta tekom poleta, da je eksplodirala mala žarnica in se je pri tem pokazal običajni električni lok, podoben kratkemu stiku. K sreči pa ni bilo v obeh slučajih nobene druge nesreče.
Mislimo, da postopa NASA napačno, da tako neredno poroča o rezultatih preiskovanja. Javnost hoče vedeti, kaj se godi v Cape Kennedy in ne poslušati samo slavospeve posameznim uspehom v vesolju
Dopisujte! Sporočajte nogice iz svojega kraja!
za Združene države poraz, pa četudi bi to pomenilo konec njegove popularnosti v Združenih državah.
Nekateri med zavezniki in nevtralci so začeli med tem na-migavati, naj ostane Vietnam razdeljen, kot je bilo to določeno v ženevskem dogovoru leta 1954. Južni Vietnam noče pod komunistično vlado Severnega Vietnama in ta tega ne more izsiliti, ko so Združene države Južni Vietnam podprle, če Hanoi preje spozna, da ne more uspeti s svojimi smotri nasproti Združenim državam, tem bolje bo zanj.
VOLIVCI V OHIU ZAVRNILI PREDLOGA 6UV. RH0DESA
Republikanski guverner Ohia James A. Rhodes je doživel včeraj od volivcev Ohia hud poraz: zavrnili so v razmerju 1:2 njegov načrt o ustanovitvi Ohio Bond Commission, ki naj bi dobila pravico najemati posojila v imenu države, in razdelitev države v volivne okraje, kot so jo izdelali guverner in njegovi sodelavci. - Clevelandski volivci so odobrili z veliko večino mestni dohodninski davek.
CLEVELAND, O. — Guv. James A. Rhodes se je gnal več mesecev z vso silo, da bi pridobil volivce za svoj predlog o posebni državni komisiji petih članov, ki naj bi dobila pravico skupaj z državno zakonodajo najemati posojila v imenu države. Za svoj načrt je dobil celo nekatere demokrate in jih vpregel v volivni boj. Volivci so včeraj Ohio Bond Commission zavrnili z več kot 2:1. Za predlog republikanskega guvernerja je glasovalo 509,826 volivcev, proti njemu pa 1,021,058. Načrt o novi razdelitvi volivnih okrajev je bil poražen s precej manjšo večino; zanj je glasovalo 699,859 volivcev, proti pa 840,722. Volivci okraja Cuyahoga so z malo večino zavrnili predlog za posebno davčno naklado za okrajni Community College, volivci Clevelanda pa skoraj v razmerju 3:1 porazili predlog za ukinitev
mestnega dohodninskega davka.________________
Poraz predloga za Ohio Bond
Commission je bil res pravo presenečenje za večino političnih opazovalcev razmer v Ohiu. Ker je guv. Rhodes pri volitvah lani zmagal nad svojim demokratskim tekmecem z 700,000 glasovi, sta bila tako on kot njegova okolica prepričana, da so volivci trdno na njegovi strani. Sestavila sta načrt o Ohio Bond Commission in izdelala predlog za sestavo odbora, Ju naj začrtuje vsakih 10 let volivne okraje v Ohiu, po svoji volji in zavračala vse pomisleke in spremi-njevalne predloge demokratske opozicije v državni zakonodaji.
Volivci so včeraj oba predloge zavrnili z veliko večino, posebno prvega, za katerega se je guv. J. A. Rhodes najbolj prizadeval. Ta poraz pomeni hud udarec politični bodočnosti J. A. Rhodesa. Nekateri politični opazovalci so kazali nanj kot na možnega republikanskega pod predsedniškega kandidata prihodnje leto. Včerajšnji poraz je tem ugibanjem napravil odločen konec.
Župan R. S. Locher uspel
Clevelandski volivci so včeraj pokazali, da jim je bodočnost
Praznovanje prvega maja se potaplja v vsakdanjost
CLEVELAND, O. — Kje so tisti časi, ko je pred 50 leti svobodna Rusija prvič v svoji zgodovini praznovala L maj v razpoloženju, ki se prav nič ni oziralo na klaverno stanje na ruskih frontah v prvi svetovni vojni. Ni bilo takrat v Rusiji mesta, kjer ne bi na stotisoče in milijone delovnih ljudi manifestiralo za zmago in svobodo. Rusko navdušenje se je potem razneslo po vsem. svetu in trajalo kar par desetletij. Hitler, Mussolini in podobni diktatorji so pa zadušili prvomajske proslave. Udarci, ki so ga dobile, so bili tako hudi, da se proslave niso nikjer več opomogle do nekdanje veljave, le diktatorji v satelitskih državah po Evropi so skušali držati staro praznovanje na nekdanji višini.
Danes postaja vse to zgodovina. Prvomajske proslave se potapljajo v vsakdanjost. Ne samo v svobodnem svetu, ampak tudi v komunističnem. Niso več ljudske slovesnosti, so postale navaden praznik, ki za spremembo traja za železno zaveso kar tri dni.
To se je opazilo prav posebno v središču komunističnega sveta: Moskvi. Slučaj je nanesel, da je pravoslavna Velika noč padla na prvi dan prvomajskih proslav. Poročila trdijo, da je bil prvi dan proslav bolj podoben velikonočnemu prazniku kot proslavi komunizma. Vse cerkve v Moskvi so bile nabito polne, procesije so hodile že okoli cerkva in bile deležne celo —• policijskega varstva! Kot že dolgo let so namreč izprijeni mladi cestni postopači hoteli motiti cerkvene obrede, pa jim je posebno letos policija pokvarila račune. Preprečila je vse izgrede okoli cerkev. Drugi dan proslav na 1. maj je bil posvečen tradicijonalni majski paradi na ’Rdečem trgu. Proslava je bila zelo zmerna. Morda se je to zgodilo celo nalašč, da ne bi maj delal sitnosti oktobru, kajti takrat bo praznovanje 50-let-nice oktobrske revolucije in to mora biti že nekaj posebnega, vsaj organizatorji jubilejnih slovesnosti tako želijo. Po moskovskem vzorcu so
imele tudi proslave v drugih mestih za železno zaveso znak skromnosti. Delovni ljudje so rajše iskali zabave p0 svojem okusu, navadno v prosti naravi, brez vsakega uradnega sodelovanja. Podobno so potekale tudi proslave v svobodnih deželah, namreč tam, kjer socijalistična gibanja še kaj pomenijo.
Sicer pa drugače tudi biti ne more. Čas melje vse, tudi ljudske proslave. Čemu ne bi prvomajskih? Sicer pa: kdo ve, kaj naj danes pomeni so-cijalizem ali komun izem? Vsako leto nam prinaša nove socijalistične teorije, dočim stare še niso pozabljene. Katera med njimi je prava? Nič boljše se ne godi komunistom. V Zagrebu so imeli na primer mladi komunistični inteligen-ti koncem januarja konferenco, kjer so morali ugotoviti, da nimajo nobenih skupnih pogledov, kaj naj bo komunizem, nekateri med njimi so se pa sploh spraševali, aij je ge_
dan j a oblika komunizma sploh še potrebna, če bo šlo tako naprej, bo veroval v ko-
munizem kmalu le še Tito s svojo okolico. Kako naj torej zahteva od ljudi, naj navdušeno praznujejo 1. maj. Zato je vsa navdušenost za komunizem skopnela na slavnostne govore in na uvodnike in članke v časopisju, ki jim morda niso verjeli niti njihovi avtorji.
Kako hitro pada smisel za prvomajske proslave, smo videli prav pred našimi očmi. Kubanski Castro je vsako leto moril svoje pristaše z govori, ki so trajali po več ur: Letos je že utihnil. Če Castro nima idej, ki bi navdušile njegove pristaše, kdo naj jih ima?
Podobno je bilo razpoloženje povsod na svetu, kjer so se pojavljali plakati in gesla v čast L maju. Samo še materija časti 1. maj, človeški duh se mu že odmika.
In kaj naj bo značilno za letošnje majske proslave? V Moskvi in Peipingu sb se tovariši obmetavali kot ponavadi z znanimi očitki. Niso si torej privoščili miru niti na njihov naj večji praznik.
mesta pri srcu. Z 84,005: 35,646 glasovi so zavrnili predlog za ukinitev mestnega dohodninskega davka, uvedenega z letošnjim
1. januarjem.
Nasprotniki tega davka so vodili obsežno kampanjo proti njemu, toda prevladala je trezna sodba volivcev, da mesto potrebuje nova finančne sredstva za ustvaritev in ohranitev dostojnih življenjskih razmer, zlasti za večjo varnost. Mestni župan R. S. Locher je odločno nastopil za ohranitev dohodninskega davka in vodil v ta namen obsežno kampanjo po vseh predelih mesta. Se na sam večer pred volitvami je govoril v Baragovem domu sredi 23. varde, kjer imamo Slovenci veliko večino. V tej vardi je bil predlog za preklic dohodninskega davka zavrnjen v razmerju 3:1, precej več kot povprečno v mestu.
Predlog za posebno petletno davčno naklado, ki naj bi dala 30 milijonov novih finančnih sredstev za izgradnjo Cuyahoga Community College je bil stavljen na volivnico komaj mesec dni pred samimi volitvami. Zanj je bilo sorazmerno malo volivne propagande, zato je precej razumljivo, da je propadel.
Iz Clevelanda in okolice
Vabilo—
Odbor podružnice št. 47 SŽZ vabi vse svoje članice k sv. maši v nedeljo, 7. maja, ob desetih dopoldne v cerkev sv. Lovrenca. Ta maša bo za vse žive in mrtve članice omenjene podružnice. Zadušnica—
Jutri ob 9.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Ubica ob 10: obletnici smrti.
Prijavite se—
Dečki in deklice collinwoodske okolice, stari na deset let, ste vabljeni, da se prijavite v uradu Ameriške Domovine za raznašanje lista. Kličite 431-0628.
Rojstni dan—
Jutri bo obhajala Mrs. Jennie Matjašič, 394 E. 200 St., svoj 75. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo srečnih let!
Seja—
Klub slov. upokojencev v Eu-clidu ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne v SDD na Recher Avenue redno mesečno sejo.
Vnebohod—
Jutri, 4. maja, je praznik Kristusovega vnebohoda.
Se za molkom le kaj skriva?—
Pred posebno veliko zvezno poroto v Washingtonu sta jugoslovanska izseljenca Dragišča Khsikovic iz Chicaga in Djordje Djelic iz Lakewooda, Ohio, odklonila pretekli petek vsak odgovor na vprašanja na temelju G. dopolnila ustave, da bi utegnil koristiti obtožbi proti njima. S pooblastilom zveznega pravod-sodnega tajnika je zvezna porota obljubila obema varnost pred vsakim sodnim zasledovanjem, če povesta, kar vesta o bombnih napadih na poslopja jugoslovanskih poslaništev in konzulatov v Ameriki in Kanadi letos 29. januarja.
Ršssi izgnali Holandca
AMSTERDAM, Niz. — V nedeljo se je vrnil sem iz Moskve upravnik tamkajšnje pisarne KLM 41 let stari Donker. Pretekli četrtek so ga v Moskvi zaprli, ga nato dva dni zasliševali ter ga pognali iz dežele, ker da je delal proti “interesom” Sovjetske zveze. V čem je bilo to delo, ruske oblasti nizozemskemu poslaništvu y Moskvi niso povedale.
Donker sam je ob prihodu sem povedal naravnost, da smatra svoj izgon kot ruski odgovor na
Moskva kroti sirijsko bojevitost
WASHINGTON, D.C. — Naše državno tajništvo je že pred izgon glavnega upravnika Soviet meseci predlagalo ruskim diplo- Aeroflot v Holandiji Vladimirja matom, naj vplivajo na sirijsko Glkova, ki je bil pred dvemi vlado, da ne bo stalno povzro- | tedni prijet in izgnan zaradi vo-čala trenja ob sirijsko-izraelski | hunjenja v korist Sovjetske zve-meji. V Moskvi so se obotavlja- 1 ze. li, sedaj so pa vendarle dali sirijski vladi odločen namig, da naj jenja motiti mir na meji z Izraelom. Da bo namig kaj zalegel, je Moskva rekla, da bo ustavila vsa dela na namakalnih napravah, ki jih izvršuje v Siriji
Draga juha in jetrca v “Jugoslovanski kolibi” na EXPO 67 v Montrealu
MONTREAL, Kan. — Na EX-kot podporno akcijo. Moskva je PO 67 je postavila tudi SER Ju-
seveda odločno protestirala tudi v Tel Avivu, to pa radi tega, da varuje obraz nevtralnosti. Izrael
goslavija svoj paviljon, s posebno “Kolibo”, kjer postrežejo z juhami, jetrci in gobicami in
ni namreč sam po sebi prav nič (drugimi jedmi in pijačami. Cene zainteresiran na napetih odno- so žal kaj malo “tovariške” in
sih do Sirije.
Je pa vprašanje, ali bo moskovski pritisk v Damasku kaj
“socialistične”.
Tako stane krožnik juhe od 60c do $1, telečja jetrca z gobi-
zalegel. Sirijska vlada je namreč cami pa kar $5. Zato pa stane politično izredno šibka, rabi skodelica kave “samo” 25c. K zmeraj nekaj, kar razburja do-!vsemu je seveda treba prišteti mačo javnost in jo odvrača od še “postrežnino” in davek.
domačih političnih in gospodar-	u - -	---=7=
skih težav. Zato se lahko zgo- kar bi pomenilo, da na meji med di, da bo domači pritisk na sirij- Sirijo in Izraelom še ne bo tako sko vlado močnejši od ruskega,, kmalu prišlo do miru.
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak of July Manager and Editor: Mary Debevec
'	NAKOČN1NA:
Ha Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesec«
'i-i, Kanado in dežel* izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec*
Petkova izdaja $5.00 na leto
"	SUBSCRIPTION KATES:
United Stat**:
$16.00 per year; $8.30 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.0& per year; $9.00 lor 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
»š|||P?r»83	No. 87 Weds., May 3, 1967
Tridesteletni jubilej komunističnih laži
Tisti Slovenci, kar jih diha svoboden zrak, bodo letos praznovali 50-letnico majske deklaracije. Kot je pri komunistih navada, jih hočejo prehiteti s svojim jubilejem: tridesetletnico ustanovitve slovenske komunistične stranke. Pred 30 leti so rojstvo objavili z “manifestom ustanovnega kongresa komunistične partije Slovenije”. Sedaj so v čast jubileju ponatisnili besedilo manifesta v svojem uradnem glasilu. Tako so nas opozorili tudi na tridesetletnico prvih političnih obljub in — laži. Ker je besedilo samo po sebi najlepši dokument komunističnega laganja, hočemo nekatere odstavke besedila ponatisniti. Niso namreč že mrtvi vsi, ki so poznali razmere v predvojni Sloveniji, pa jim tudi ni tuj današnji položaj slovenskega naroda. Kdor vsega tega ne ve, je pa zanj dobro, da ve, kakšne so bile komuni-§tične obljube pred 30 leti in kako malo jih je uresničila 22-letna doba komunistične diktature. Takole govori manifest:
“Slovenski narod se ne more razvijati brez svobode združevanja in zborovanja, brez svobode tiska in govora.”
Res bi radi vedeli, ali je na tej trditvi vsaj trohica resnice. Ali niso ravno letošnje nomladanske volitve pokazale, kako “totalno” je režimska Socijalistična Zveza delovnega ljudstva priredila volivno komedijo. Saj je včasih šla tako daleč, da so se nad njenim delom spogledovali celo sedanji komunistični vrhovi, češ da ljudska volja stvarno sploh ni mogla priti do izraza. Naj nam ljubljanski režimovci povedo le za en sestanek, shod, zborovanje, ki bi se mogel vršiti izven uradne kontrole!
Zato je tudi višek cinizma sledeči stavek manifesta: “Volja ljudskih množic ne more priti do izraza brez svobodne, splošne, neposredne, tajne in enake volivne pravice.” Naj nam tovariši dokažejo, da ima njihova ‘volivna pravica’ vsaj eno med temi lastnostmi!
Manifest je takrat lahko napisal besede: “Treba dokončno odpraviti sramotne zakone šestojanuarskega voja-ško-fašističnega režima in postaviti pred sodišče njihove o-čete.” Kdo v Sloveniji bi si upal danes vsaj napisati, da je treba odpraviti vse sramotne zakone komunistične diktature in njihove očete postaviti pred sodišče? In komunistični zakoni so še vse kaj hujšega kot zloglasni šestojanu-arski zakoni.
“Nemudoma je treba odstraniti zakon o zaščiti države in osvoboditi iz zaporov vse žrtve tega zakona do današnjega dne!” Manifest ne trdi o tem, da bi bil kdo kaznovan s smrtjo. Kaj pa so komunisti vse počeli s svojimi nasprotniki že od jeseni 1. 1941. Kri je začela teči v šiški, potoki krvi so se razlili po vsej Sloveniji in prenehali šele 10 let pozneje. Zato nam gornje besede iz manifesta rodijo le grenke spomine na divjaštva, ki jih slovenski narod prej ni nikoli doživel tekom svojega tisočletnega obstoja.
“Delavski razred se ne more boriti za izboljšanje svojega položaja brez svobode strokovnega delovanja in strokovnega organiziranja”. Kje so tisti predvojni časi, ko je slovenski delavec imel te pravice? Danes si je pa s težavo priboril le eno pravico: da sme na tujem iskati svoj kruh; komunistični režim mu ga ne more več dati. Še nikoli ni v zgodovini slovenskega naroda moralo toliko Slovencev iskati v tujini zaslužek. Morda gredo na tuje v čast jubileju komunistične stranke?
“Slovenski kmetje ne morejo izraziti svojih zahtev, če ne morejo svobodno odločevati v svojih demkratično izvoljenih Kmetijskih zbornicah in drugih kmetskih ustanovah”. Danes pa na svoje stanovsko zastopstvo niti misliti ne smejo, zato pa so obsojeni, da prenašajo svoje pijavke v obliki raznih zadrug in rdečih veleposestev.
In končno: “Slovenski narod mora dobiti svoj lastni demokratično izvoljen parlament”. Kakšen je ta parlament, kdo ga je izvolil, kakšna je bila pri tem demokracija, so jasno pokazale letošnje pomladanske volitve. Naj vendar komunisti povedo, koliko je res pravih kmetov v tem rdečem slovenskem laži-parlamentu!
Kot bridka ironija se sliši tudi stavek: “Sleherni borec za svobodo slovenskega naroda, v prvi vrsti vsak komunist, spoštuje versko prepričanje svojega sobojevnika, kajti tisti, ki v tem trenutku, ko gre za obstoj slovenskega naroda, seje s tem vprašanjem razdor med slovenskim ljudstvom! izdaja interese slovenskega naroda. Kako je slovenski komunizem spoštoval versko prepričanje in kako ga spoštuje tudi danes, ni treba še posebej ooisovati. Koliko grobov tuli v posmeh tej komunistični hinavščini.
“Slovensko ljudstvo zahteva tako gospodarsko politiko, ki bo slovenski narod osamosvojila ter zagotovila slovenskemu delovnemu ljudstvu človeka dostojno življenje. Treba je prenehati s centralizacijo raznih fondov, izjemnimi davki za Slovenijo in demontažo slovenske industrije; treba je zmanjšati davke, treba je dati Sloveniji finančnih
sredstev v razmerju s plačanimi davki; ...treba je preskrbeti kmetu poceni kredite, sanirati zadružništvo in ga dati v roke delovnim kmetom in podpreti kmeta v njegovih vsakdanjih težavah. Zlasti je treba zaščititi male trgovce in obrtnike pred brezobzirnim upropaščenjem s strani tujih in domačih velekapitalistov in kartelov ... Slovensko ljudstvo zahteva obnovo starih in graditev novih javnih naprav.” Tako pravi manifest. V resnici je pa vsaka beseda v tem odstavku pravcata laž. Naj nam komunisti poskusijo dokazati, da to ni res!
Vse to smo napisali z namenom, da opozorimo Slovence na ta škandalozni manifest, ki so mu pred 30 leti žal le premnogi nasedli. Ko so spregledali, je bilo že prepozno. Še danes se pa dobijo Slovenci, ki hočejo graditi mostove do komunističnega režima in mislijo, da bi dialogi nudili primerno pot.
Zapomnijo naj si: z moralne plati se komunizem ni spremenil prav nič. Že pred 30 leti je znal mojstrsko lagati, v tej umetnosti se je v treh desetletjih le še spopolnil. Vsaj v tem je ostal dosleden samemu sebi in zvest svoji filozofiji. Kdor pa upa na mostove in dialoge, naj kar počaka še 30 let, pa bo videl, da se moti. Dvomimo pa, da bi mu moglo pravo spoznanje takrat še kaj pomagati.
Manifest ni samo dokaz za obsojo komunizma, je tudi zrcalo, ki nam pokaže komunizem v pravi luči. Seveda le tistim, ki hočejo gledati.
i Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
Duluth, Minn. — Kaj je novega v naših severnih krajih? Dosti, bi lahko poudaril. Ampak zima je nam vse od tam od sv. Lucije naprej delala zapreke, da se marsikje nismo mogli gibati in kretati okrog in vasovati, kakor bi si želeli. Ugovarjati grobim odlokom starke Zime bi se pa ne splačalo, ker stara, mrzla in nema mrha, kakršna je Zima, nikogar ne posluša. Taka je že od nekdaj in bo najbrže tudi taka ostala. Zato smo raje sedeli doma v zapečkih, tuhtali o tem in onem, listali po raznih starih knjiga, med temi tudi po sanjskih knjigah, po izdajah stoletne pratike in zraven presojali in tehtali izjave velikih glav o tem in onem, kar se zdaj godi po našem okroglem svetu.
' Dan pred sv. Jožefom sem se mudil par ur na Keewatinu, da bi videl, kako še vozita tamkaj sodraški Anton in pa Kožuhar-jeva Neža. Antona sem našel za razgreto pečjo stare sorte, v kateri so tlela debela suha polena, a peč pa je dobro dihala in dajala od sebe gorkoto, ki se je meni in Antonu kar prilegla. Kajti na radio so prav takrat pravili, da so zunaj zimski škrati ohlajali ozračje in da je bilo še par stopinj pod ničlo, kar v naši Minnesoti ni nič novega. Nato je šel Anton z menoj h Ko-žuharjevi Neži. Predno se je podal iz svoje hiše, je še prižgal pipo, nato si zapel kožuh in koračila sva kaka dva bloka do Neže. Tam sva bila lepo sprejeta, le Anton se je pritožil, da so mu marčeve sape ugasnile pipo, katero je on, ko sva odhajala iz njegove hiše, dobro nažgal in je tedaj tobak v njej dobro tlel. Kake druge pritožbe pa nisva imela za prijaviti. Neža je nato nama postregla s toplo kavo in ocvrtim kruhom, kar se je nama obema dopadlo in ustreglo. Mnogo so si zopet vedeli povedati drug drugemu. Med tem, ko smo kramljali, je na stranskem oknu nekaj zaropotalo, kakor bi nekdo trkal. Kdo bi bil? Neža stopi k oknu in je nama zašepetala: Poglejta, obiskovalca imamo. Stopiva tja in na kupu snega, ki je segal do nizkega okna, je bil zajec, ki se je stiskal k oknu.
Nato smo krmaljali nekaj časa in že se je temnilo. Poslovila sva se z Antonom in njega sem spremil na njegov dom. Nato pa sem kmalu tudi jaz odšel, da sem dobil bus, s katerim sem se odpeljal domov.
Čez teden dni za tem smo letos že obhajali Veliko noč. Letos je bila zgodnja. Po vremenu skoraj bolj podobna Božiču kakor Veliki noči. A tako pride po koledarskih določilih. Mene so zanimale nekatere spremembe pri cerkvenih obredih. Nič napačnega. Le razumeti je treba spremembe, pa gre. Nekateri jih ne morejo razumeti in jih težko sprejemajo. A privaditi se bodo morali. Vse se sipreminja, pa se morajo tudi obredi, to je v načinih, ne v bistvih. O tem morda kaj več ob kakih drugi priliki. Je zanimivo.
•	KAKO JE Z DRUGIMI ZADEVAMI PRI NAS? — Raznih problemov in zadev je tudi pri nas vse polno in jih nikdar ne zmanjka. Naši državni poslanci in predstavniki šolstva in vzgoje so se po Novem letu sem prepirali, da se v javnih šolah vse premalo poučuje in razlaga o glavnih ustavnih bistvih naše države Minnesote. Zato so bili stavljeni predlogi, da naj bi se v javnih šolah več poučevalo o ustavi naše države itd. Odbor za šolstva in vzgojo v senatski državni zbornici pa vztraja, da je treba o vsem tem sestaviti nov učni red in določila, po katerih se bo poučevalo nove rodove o pomenu zvezne Izjave o neodvisnosti, kakor tudi o lastni državi o vsem, kar je važnega za preteklost, sedanjost in prihod-njost naše države. Iz teh razlogov so odobritev novega učnega reda o tem prestavili in ga niso odobrili, ampak bodo o tem razpravljali in glasovali, ko bo natančen program izdelan in predložen.
•	ZLOČINSTVA IN REKLAME O ZLOČINIH. — Ne mislim, da bi se omejevale vesti o zločinih. Tudi vsaka slaba vest naj dobi svoje mesto v objavah o njej, a tako, da taka objava ne škoduje in ne daje kakih navdihov takim, ki so sprejemljivi za take navdihe za slaba dejanja.
Najbrže ga je zeblo, pa se je ti- Človek je največja uganka sam ščal tja. Anton brž predlaga in sebi, kdor zna soditi o sebi kaj, vpraša: Neža, ali imaš kako pi-!še večja za druge, ki ga prouču-štolo? Neža je odgovorila: Kaj j jejo. Vsaka vest o tem in onem mi bo pištola? Pusti revčka, naj [ustvarja vtise na tiste in v tistih, živi. Anton je pa mrmral: Ha, če bi tako prišel k mojemu oknu, mu bi že pomagal. Kmalu bi se cvrl v moji peči. Zajec je nas radovedno trojico opazil in jo je
s skoki pobrisal v grmičevje za mejo. Na Antonu sem pa opazil, da so se mu kar sline cedile po
o katerih čitajo, o tistem, kar slišijo in kar čitajo. Ali je kaj na tem, o čemur omenjam? Sodi vsak sam.
Lansko leto se je dogodil doli v Chicagu strašen - zločin. Neki Speck je umoril 8 dijakinj za bolničarstvo. Saj ste čitali. Koli-
ckusni zajčji pečenki. Brezpo-jko se je vse leto pisalo o tem memben dogodek, pa kar zani- zločinu. V jeseni ali koncem po-miv za dolgočasno zimsko popol- let j a je nekdo umoril hčerko se-
dne, ko človek ne ve, s čim drugim bi se motil.
danjega zveznega senatorja Percy] a- v chikaškem predmestju.
Zopet reklame, ki jih ni bilo ne konca ne kraja. Krivca-morilca niso odkrili. Ljudje pa so brali o Specku in tem zadnjem zločinu naprej in naprej. Trezni, razumni so„ vsaj človek bi mislil, da so znali razločevati in razumeti. Ali so tudi razni mladci, z Bog ve kakimi domišljijami ali razsodnostmi in nagnjenji to razumeli? Ali bi preveč poudaril, če pravim, da so tudi slabosti nalezljive in privlačne za mnoge ali mnogim? Kako je to, da za takimi objavami o zločinih kar hitro sledijo drugi zločini izvršeni po mladih? Da nam to kaj misliti? Odkod jim pride taka pobuda?
Baš pred nekaj tedni je mlad zločinec ustrelil dva mlada dečka v Rockfordu, Illinois. K steni ju je postavil in postrelil, kakor kak zagrizen hudobni nacij med vojno slovanske ujetnike. Odkod to? Zakaj tako?
“Ne sodi, da ne boš sojen!” — da, ampak ne morem se ubraniti misli, da taki nerazsodni in brez prave vzgoje mladi, ki kaj takega narede, bero dan za dnem v tisku o takih zločinih, slišijo o njih dan za dnem na radiu in televiziji in potem sledijo, kaj oblasti napravijo s takimi, da ni drugega kakor le cele dolgovezne litanije, kazni pa mehke, pa si mislijo takim slabostim podvrženi, zakaj ne bi še jaz kaj takega poskusil. Sodim prehudo?
Vsem takim slučajem sledijo le dolgovezne razprave. Kazni? Mehke, kakor sem že omenil. Tisk posveča toliko prostora takim slučajem. Slučajem, ki dajejo dobre, posnemanja vredne vzglede, pa sploh še omenjajo ne, kakor da taki slučaji so le za “stare tete”. Posledice? Jih ne vidite? Bom rekel preveč, če rečem: Prevelika, neprevidna reklama o zločinih je pri pojavih zločinstev veliko kriva. Posledice sledijo in še kakšne!
Težko in neprijetno je take slučaje omenjati. Pa pravi vest, ne ravnaš prav, če jih ne omeniš.
Naj bo zaenkrat dovolj o vsem tem in drugem, pa še drugič kaj. Vsem pa iskrene slovenske pozdrave, kjerkoli ste Slovenci po svetu!
Andrejček
Eh, skoč! Eh, skoš!
NEW YORK, N.Y. — Vsak smučar na poti k napredku ve, da so to osnovne stvari paralelnega smučanja, se trudi, da to izvrši čim popolnejše. Od začetka je dolga pot, polna truda in obupavanja. Velika zasluga za uspeh gre učitelju, ki je vesel, ko vidi učenca obvladati smuči. Smučar brez učitelja doseže le neko stopnjo spretnosti, potem pa obtiči, brez učenja ni poti k popolnosti.
Minilo je mesec dni, odkar se je končalo smučanje v Wind-hamu, New York, ki leži v severovzhodnem delu Catskill Mountains. Direktor smučišča je Dinko Bertoncelj, slovenski rojak, ki živi redno v Bariločah v Argentini. Pozimi pride v Windham. To je bila že njegova tretja zima tukaj. Z njim pride iz Bariloč tudi Davorin Jereb. Ta bo prevzel sedaj nadzorstvo nad vsemi pobočji smučišča.
Dinko in Davorin sta navdušena andista in imata za seboj prav lepo število vzponov na južno-amenške ledenike. Dinko Bertoncelj je bil leta 1954 član ■prve argentinske odprave na Dalughiri v Himalaji. Odprava ni dosegla vrha, Dinko je dosegel višino 7,600 metrov. To je najvišji vzpon kateregakoli Slovenca v gorske višine.
Newyorčani smo se nalezli smučanja kot bolezni. Od Božiča do Velike noči smo redno hodili v Windham. Davorin in Dinko sta neskončno rada nudila svoje znanje in potrpljenje in nas u-čila. Ob koncu sezone je bil lep napredek nas vseh, posebno začetnikov. S tem je bil trud vsaj malo poplačan.
Za drugo leto si delamo že na-
črte, da se bomo izpopolnjevali v smučanju in koncem februarja bomo imeli tekmovanje. Skupini bosta dve, za fante in dekleta. Za prvega bo pokal, za zadnjega — klobasa. Obeta se nam tudi konkurenca iz Toronta. Z veseljem pričakujemo smučarjev iz vseh krajev, da bo udeležba čim večja.
Zdravko Pfeifer
ZBORNIK 1967
Impozantna knjiga z Goršeto-vim ovitkom “napori v vrhovih”. Mogočen spomenik rasti Slovencev v svobodi. 430 strani velikega “zborniškega” formata, kakršen je že udomačen med nami. Je to zbrano delo podob iz naše duhovne rasti, bolečin naših, uspehov in našega veselja, če je moč govoriti o veselju izseljencev, ki so z dušo in srcem navezani na domovino.
Ob vsaki teh podob se človek ustavi, kot da je že dolgo iskal prav to in tako. Ob vsaki posto-jiš in premišljuješ, vsaka te zgrabi, ker krije neko nujno, živo potrebo, vsaka je, kakor da smo jo preklicali s hrepenenjem in željami, da bi jo že videli natiskano za slovensko kroniko.
Niti bežno ni mogoče omeniti vse vsebine, tako bogata knjiga je to. V kratkem pregledu naj bo zapisanih le nekaj pogledov sem in tja po teh straneh iz hvaležnosti vsem, ki so dali svoj delež k celotni umetnini.
Za tehtnim uvodnikom, ki ga je za jubilejni Zbornik napisal Tine Debeljak, sledi takoj nadaljevanje in menda tudi konec razprave: “Boj slovenske manjšine v krški škofiji na Koroškem”. To je edinstvena razprava v svetovni literaturi. Osvetljuje mučno vprašanje s krščanskega stališča, pa krepko in trdo postavi vsako stvar na pravo mesto, čeprav so zadeti cerkveni ljudje in uradi, ki jim pribije očitek nepravilnosti in krivic. Brezhibno izčrpna je dokumentacija trditve, jasno je osvetljeni e vsake pritožbe in z globoko ljubeznijo so pisani izčrpni nasveti, kako naj bi celovška škofija izkoreninila svojo napačno zasnovo ravnanja s slovenskimi verniki, da bi ravnala pravično po krščanskih načelih, papeških navodilih in dobrih zgledih.
Zvesta svoji praksi, da povezuje novo, tako hitro se razvijajoče življenje z minulim, s čemer postaja Zbornik najvažnejša knjiga narodno-političnih zgodovinskih razprav, je izdajateljica Svobodna Slovenija na drugo mesto postavila razprave in dokumente, ki osvetljujejo leta gorja iz vojne in revolucije. Kot kameni mozaika dopolnjujejo podobo in pogosto presenečajo z izvrstnimi novimi podatki in ugotovitvami:	Dr. Rudolf
Hanželič, dr. Vojko Arko, Ignacij Hren, dr. Tine Debeljak, dr. Ljubo Sire, Pavel Fajdiga in Janez Ovsenik. Iskreno iskanje resnice je bistvena značilnost teh sestavkov, ki je vsak zase spričevalo tistih časov in razmer.
Razprave o ciljih slovenske narodne politike, ki so jih napisali Arnež Janez, Cof Emil, Farkaš Vekoslav, Lob Maks, Magister Milan, dr. Novak Bogdan, Poznič Jože in dr. Ljubo Sire, so najboljši dokaz, da smo in hočemo biti resnično koristna politična emigracija, ki s skrbjo in ljubeznijo misli o narodovi bodočnosti, pazi na razvoj in prilike, da bi mogla biti koristna svojemu ljudstvu ob rojstvu svobode, ko bo naš narod zastavil plug v novo brazdo svoje bodočnosti.
Čisto nov in nadvse razveseljiv je naslednji oddelek: “Pogledi in misli mladih”. Vsi, ki se mučimo z vključenjem mladih v življenje zdomskih Slovencev, moramo biti srečni, da je Zbornik priklical tudi nje, da jih je priklical toliko in da so se pojavili s tako značilnimi, tako dobrimi prispevki. V tem poglavju je neprecenljiva nova Zbornikova zasluga za naš na-
predek. Poglavje je sestavljeno iz treh oddelkov: “Pismo akademiku in odgovori”, ki so jih sestavili Jože Žakelj, Tine Vivod in Tine Debeljak ml., “Anketa o odnosih med dvema generacijama”, ki jo sestavljajo prispevki Kriste Košir-Ar ko ve, Andreja Finka, Cirila Jana, Metke Mize-rit, Franca Sušnika in Marice Urbanija, ter zbir sestavkov “Mladi Pišejo”, kamor so prispevali Metka Mizerit, Andrej Fink, Zvonko Velišček. Jože Žakelj in Tone Mizerit sta zbrala vse te prispevke.
Z lepimi fotografijami in portreti zadnjih dveh žrtev gora Tomaža Kralja in Boža Vivoda ter dveh najuspešnejših mladih gornikov Jurija in Petra Skvarče, je opremljeno poglavje “Naši gorniki”. Jure Skvarča, Alenka Jenko in Tine Debeljak ml. v svojih spisih ne odkrivajo le čudežnih lepot narave v višinah, še veliko lepša je njih podoba mladih duš.
Zbornik vsako leto objavlja podatke in skice o delu tistih Slovencev v svobodnem zdomstvu, ki so v mednarodnih znanstvenih in umetnostnih zavodih in naj višjih ustanovah dosegli značilna priznanja. Letos sta v to galerijo naših odličnikov prišla Dinko Bertoncelj, športnik mednarodnega slovesa in učitelj smučanja v severni in južni A-meriki, ter dr. Jože Jančar, zdravnik, univ, profesor za psihiatrijo, član pritožnega tribunala za duševne bolezni za zahodno Anglijo.
Pod zaglavjem “Razgledi” so zbrana poročila: Jurij Rode: Slika koncila, Pavel Fajdiga: Peti svetovni kongres krščanske demokracije, Proglas Narodnega odbora k narodnemu prazniku in dnevu slovenske zastave iu Jeremija Kalin: Pesem o slovenski zastavi. Poslednja bo lahko izvrstna deklamacija pri slavnostnih prireditvah. Jože Jurak piše prosvetno-kulturno življenje na Goriškem in Tržaškem; Ivan Vodovnik pa na Koroškem-Poroča tudi o obisku Karla Manser j a med koroškimi Slovenci-Članek o odhajanju slovensk6 mladine na delo v tujino opozori na to zelo akutno posebnost slovenskega socijalnega vprašanja. Lojze Ambrožič popiše del° kanadskih Slovencev, TD piše ° Slovenskem Gledališču v Buenos Airesu, Mirko Kunčič šari poje v spomin sinu Matjažu. Danica Petriček pa je objavil3 svoj slovenski prevod pesmi, ki jo je napisal argentinski mla^ pesnik v spomin njenemu siu3 Boju Petričku. Te pesnitve so začetek literarnega dela knjig6' kjer je Bernard Ambrožičev3 črtica “Na avtobusu”, dr. J°^e Krivčeva živa slika “Iz general' ke”, pesmi Milene ŠoukaloV3-“Sonce”, “Spomini”, “Slepec -“Spoznanje”, “Jutro”, “Želja” “Nevihta”; Marjana Jakopič3' “Velikonočna”, “Nocoj”, “Ko ue' kega dne”, “Jutri morda”, “^e' ter, ki boža lase Ti”,' in peseri “Smaragd pekla”, V. K. Dodri1 je izrezek “Iz pisma tihotapcev ’ pa ni povedano, odkod je in za' kaj je tam. To moti. Zelo žari mi v je popis začetka Svoboda6 Slovenije v “Zgodbi o Medved3 in Volku” izpod peresa Kk-, ^ mu je dodal J. Kr. oris zgodovl ne tega edinega slovenske^6
družinskega tednika v emigra ciji. Zdravko Novak je, kot vs3^ ko leto, tudi to pot skrbno seznam in glavne podatke o vS3^
knjižnih izdajah zamejskih
izseljenih Slovencev. Za zaklj3^ ček tega dela se Bernard brožič in Tine Debeljak A6^ zafrkujeta ob Tinetovem PreV du Dantejevega “Iz pekla’k ^
Janko Hafner daje izČrP^ pregled dosedanjih P0iz^uSpa priprav in izpitov za polet Luno. Posebnost tega Zbori11 ^ je zaključno poglavje: “Slo^.0-ska središča v svetu”. Joško -h3 šelj je v tem poglavju zbral IG datke o slovenskih domovih;^ so jih postavili ali za svoj6 , mene kupili izgnanci iz d0
vine v osmih državah.	k
Dr. M. Kreh

Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE
“To naj bi bila tistale ženska tam?”
“Da.”
“To je ... vaša teta?”
“Da, seveda je.”
Stražnik pomežikne z očesom svojemu tovarišu, toda na kakšen način!
“Poznamo take ptičke, zme-rom jih spremlja teta! Pokliči jo! Zdi se mi, da se tej dami Prav nič ne mudi priti v stik z
nami!”
Nenadoma se vrne stražnik k Jolandi:
“Najprej povejte, odkod prihajate?”
“Od Noirmoutiera ...”
“Od...?”
“Noirmoutiera.”
“Kje pa je ta petelinček?”
“To je vendar otok ...”
“Sredi morja?”
“Da, gospod.”
“To je malo čudno! Zdi se mi, ria me hočete malo povleči. Ampak veste kaj — iz te moke ne ho kruha! Pokažite mi svoje hstine.”
“Nimam listin — kakšne listine?”
“Ta je pa lepa! Prihajate Bog si ga vedi odkod, pa nimate listin Pri sebi? Vi enostavno potujete 2 rokami v žepih, brez vsake listine! Naposled, ste vendar ‘nek-ho’! Kakšen je vaš položaj? Vaše ime?”
“Rolanda You...”
“You? To naj bi bilo ime... Rje pa imate dokaz, da je vaše Pravo ime? Da niste morda kaka Potepenka?”
“Oh, gospod!...”
“... Kaka lajdra? To ni v re-^u, da se potepa dekle vaših let Po austerliškem mostu opolnoči; tako napravljena! in namenjena na Montmartre!”
Stražnik viha svoje brke in P°staja čezdalje strožji:
“Tale zadevica se mi ne zdi Popolnoma jasna.”
Tedaj se je naposled pribli-2ala teta, ki jo je prizval debeli
stražnik.
Suhec zapove Rolandi z ostrim pretečim žandarskim glasom: “Zdaj boste tiho in gorje Vam, čo katero zinete! Vprašal bom Rašo tako zvano tetko in edino 0ria naj mi odgovarja!”
Sredi noči na austerliškem Trostu je izpraševal stražnik te-to> ki je bila napol mrtva od strahu, iste stvari, ki jih je bil izvedel od Rolande in še mar-sikaj drugega, v podrobnosti se-&ajočega, o čemer pa teta ni šumela ničesar.
. Stražnik je postal nestrpen in R zavpil pred nekaterimi mimo thočimi, ki so se ustavljali: ‘Nikar mi ne delajte neum-ftosti! Ali imate kako listino, da ali ne?”
‘Listino? Gospod stražnik se-Ve^a imam polno listin!”
Vašo izkaznico?”
S trepetajočo roko je jemala eta Cecilija iz svoje torbice: ^°Setnice, člansko izkaznico primorske zveze”, izkaznico Marijine družbe”, člansko iz-aznico “Pogrebnega društva”, ^kazniCo “Patriotične zveze”, rUžbeno izkaznico “Vincencij e-e družbe”, ter izkaznico čast-
^aga
članstva “Gimnastičnega
.športnega društva za vojaško
riPravo, sv. Filbert v Noirmou-xieru”_
■ še, in še .,.
Toda Val
stražnik, ki je pregledo-VSe te listine ter jih oddajal v°jernu tovarišu, se ie začel
^ tovarišu, se je Rajati. Mahoma je postal do-r°dušen, prijazen in je izjavil,
da je povsem zadovoljen.
“H komu pa greste v ulico Charles-N odier ?”
“K prijateljem...”
“Veste kaj, vaši prijatelji bi bili prav storili, če bi vas prišli čakat na kolodvor ... Zdi se mi, da niste preveč zgodni; zadnji čas je, če hočete še nocoj tja.” Stražnik je pogledal na uro: “Imate samo še dva vlaka podzemske železnice na razpolago . .. Glejte, da jih ne zamudite! Ali naj vam poiščem izvo-ščaka?”
Prijazno in dobrohotno je ženskama razložil vse potankosti; iahko vzameta vlak, iz katerega se je treba dvakrat presesti, ali pa severno-južni vlak ...
“V tem slučaju se morata po-služiti na postaji les abbesses dvigala, sicer boste morali napraviti dve sto stopnic ... oziroma prav za prav sto devet in devetdeset... Poznam tiste stopnice ... med vojno sem imel tam šest mesecev službo.”
Teta Cecilija je pokorno poslušala ves čas ter je rekla za vsako stvar: oh, presneto da!
Toda razumela ni ničesar. Podzemska železnica ... sever-no-južna... les abbesses, vse to je plesalo v groznem krogu po njeni glavi. Vsa je omamljena po dveh dneh in poldrugo nočjo potovanja, po razočaranju na kolodvoru, po grozi, da se nahaja sama o polnoči med dvema stražnikoma, v dežju na neznanem mostu, na pragu neizmernega, še manj znanega mesta!
Ko se je vračala zahvalivši se stražniku, v smeri kolodvora, odkoder je prišla, ji ni ostala spominu nobena beseda več. Ničesar ne ve ...
Ni prišla dalje nego je bila pravkar na kolodvoru Patiz-Austerlitz.
Pač pa je bila Rolanda ohranila hladno kri. Ona vodi svojo teto proti postaji podzemske železnice, prav do kolodvora.
Mladenka se je pred vhodom ozirala naokoli, ali bi ne bilo morda videti kje kakega izvo-ščka, o katerem je govoril stražnik.
A čas pritiska ... pritiska. Tedaj sta teta in Rolanda zaprli dežnik, stresli nekoliko svoja mokra oblačila in vstopili prvič v življenju po stopnicah doli v pekel podzemske železnice.
Tako sta potrti, da jima je nepopisna olajšava biti naposled na suhem, toplem, v svetlobi električnih žarnic.
Postaja je prazna.
Pri vhodu sedi ženska in čita pozorno opolzko ilustriran list.
“Ali moramo kupiti vozovnice?” vpraša teta Cecilija. “Seveda!” odgovori nečakinja. Teta se približa okencu in vljudno vpraša:
“Oprostite, gospa, da vas motim; ali bi bili tako prijazni, da bi mi dali dve vozovnici do ulice Charles-Nodier?”
Blagajničarka je pogledala in bruhnila v smeh:
“Na, vi ste pa še zmerom v svoji vasi doma!”
Nemarno je vrgla dve vozovnici drugega razreda.
“Torej gotovo velja do ulice Charles-Nodier?”
“Da, pa za Moulin Rouge tudi in za la Galette!”
Teta Cecilija je pomplila bankovec za pet frankov, ker si ni upala vprašati koliko stane ...
(Dalje prihodnjič)
Nova zbirka cerkvenih pesmi
Mariborski stolni organist in pevovodja, skladatelj Msgr. Gregor Zafošnik, je izdal zbirko cerkvenih pesmi z naslovom: OBČESTVENE PESMI za ljudsko petje pri službi božji. Zbirka obsega 36 pesmi. Tisk not in besedila je lep in jasen, izvedel ga je Viktor Fabijani v Ljubljani. Melodije pesmi in orgelska spremljava — vse je prvovrstno; nekatere pesmi, posebno darovanjske, so pravi biseri med njimi. Kot pesniki so zastopani v teh pesmih: Gregor Mali, Sestra Serafina, Filip Terčelj, Gregor Zafošnik, škof Slomšek; besedilo ostalih pesmi pa je vzeto iz zakladnice cerkvenih ljudskih pesmi. Zbirko je mogoče naročiti pri skladatelju samem: Msgr. Gregor Zafošnik, Slomškov trg 20, Maribor, Slovenija, Yugoslavia, ali pri: Rev. Leopold Mihelich, 4695 Pearl Street, Denver, Colorado 80216 U.S.A. Moje priporočilo je to: vzemi in rabi, naroči in prepevaj Bogu v slavo, bližnjemu v spodbudo, sebi v duhovno korist in zadoščenje. Zbirka obsega naslednje pesmi:
1.	Kristjani pokleknimo pred večnega Boga.
2.	Vsemogočni Bog nas kliče, o hitimo pred oltar.
3.	Bog Oče, zdaj oziraj se milo na oltar.
4.	Hitimo, o kristjani, zaupno pred oltar.
5.	Cvetlice že oltar krase, odpira se nebo.
6.	Mati nas deviška vabi, pojdimo na Golgoto.
7.	K Bogu pred oltar stopimo, Jezus se bo daroval.
8.	Moliti Gospoda nebes in zemlje mi grešniki želimo.
9.	Večni Bog, ozri se milo v nas uboge grešnike.
10.	K božjemu oltarju bomo pristopili.
11.	V hišo božjo smo dospeli, pred daritveni oltar.
12.	K tebi hitimo, Srce presveto, šotor božanstva, milosti vir.
13.	Zdaj duhovnik kruh in vino Stvarniku prinaša v dar.
14.	Duhovnik ti daruje, Bog, kruh in vino v dar.
15.	Sprejmi, večni Bog, daritev, ki ti jo darujemo.
16.	Zemlja, morje, vsa narava, večni Bog, je tvoja last.
17.	Sprejmi, Oče, to daritev v svojo večno slavo, čast.
18.	Mašnik ti, o Bog, daruje kruh in vino v spravni dar.
19.	Tebi Oče, kruh in vino z mašnikom darujemo.
20.	Kruh in vino povzdiguje mašnik na oltarju zdaj.
21.	Kaj naj ti podarimo, ko prah smo in pepel.
22.	Oče nebeški, sprejmi naš dar.
23.	Kruh in vino ti dajemo v dar.
24.	Darujemo, Gospod, vse svoje ti radosti.
25.	Jezus je prišel med nas.
26.	Podobo kruha je izbral, nebeški, večni Kralj višav.
27.	Presveto Jezusa Telo, njegova sveta Rešnja kri.
28.	Ti sam Gospod, vir vseh dobrot.
29.	Verni kristjani, pokleknimo zdaj.
30.	Veselite se, vi kerubini, pojte čast Bogu vsi serafini.
31.	Sem, kristjani, pritecite, polni vernega duha.
32.	Težki so dnevi sužnosti grešne. (Adventna)
33.	Na nebu zvezda zablesti, po njej Bog kliče Kralje tri.
34.	Mati žalostna je stala, zraven križa se jokala.
35.	Lepa si, Marija, lepše ni stvari.
36.	V nebesih sem doma. (Slomšek).
Rev. Leopold Mihelich
Spomini na pirhe
(Konec)
Bela Velika noč
Naslednje leto (1934) je bila Velika noč tudi precej zgodaj, kar na 1. aprila. Ne bom je pozabil! Ker je stroga Aleksander-Živkovičeva diktatura onemogočala vsako društveno in prosvetno delo, ljudje so pa hoteli dati duška slovenski zavednosti, je bila parola:	K Vstajenjski
procesiji kar moč vsi! Odziv je bil čudovit! Veličastna procesija se je vila po trgu na Veliko soboto pozno popoldne. V dolgih vrstah je bilo že opaziti zelo veliko zelenih kravat in belih bluz s plavimi krili. Veličastna Aleluja je odmevala med hišami in zavedno ljudstvo je v zbrani molitvi prosilo Vstalega Gospoda za čimprejšnje narodovo vstajenje ter za njegove voditelje, kateri so z dr. Korošcem na čelu bili ločeno internirani daleč proč od slovenske zemlje. “Take procesije pa še ne pomnim,” je rekel šepetaje g. dekan. Le vreme se je že ves dan, zlasti popoldne sumljivo kujalo. Ko je utihnila slovesna Zahvalna pesem za praznik Vstajenja, je mogočna Aleluja še odmevala pod oboki velike cerkve, je zunaj nastal strašen vihar, ki ni obetal nič dobrega. Potegnil je strahovit veter, dvigal prah in pometal s klobuki, da so se kotalili po cesti in med hišami, da je marsikateri lovil in pograbil tujega, ženskam dvigal krila — vse je hitelo čimpreje domov in iskalo zavetje. Vmes je pričelo rositi in že so padale debele kaplje in kmalu je pričelo snežiti v debelih kosmih. “Sušeč ima rep zavit,” zadnji dan marca je bilo in snežilo je za 1. april
v pozdrav beli Veliki noči. Po večerji ga je bilo že nad ped debelo. “No — lepa je ta,” je rekel dekan, “ta bo pa za pirhe.” In vprav, ko smo si voščili “lahko noč”, je mežnar potrkal na vrata: “Gospodje, obhajilo, na Jurjeviče, prosim — se mudi!” Dobri ljudje so poslali voz z močnima konjema in kolega — on je bil v službi še ta dan -— se je odpeljal v zasneženo noč z duhovno Tolažbo — Sveto Popotnico k umirajočemu starčku v daljno Jurjevico ter ga še pravočasno z molitvijo in sv. obhajilom pospremil v večnost — k Vstajenju v Večno življenje. V sporazumu z domačimi je določil pogreb na torek po Veliki noči.
S konjem na pogreb
Snežilo je še kar celo nedeljo in za Velikonočni ponedeljek smo ga imeli visoko čez koleno — “za pirhe”. Skrbelo me je ■— bil sem v službi — snega je bilo nad 80 cm, in moker, težak, kako bom šel na pogreb! Ni bilo za sani, ne za voz, peš — eno uro hoda — pa v taki čebudri! Pa mi je sosed trgovec in gostilničar Onič ponudil konja. Bil je močan in visok; pa muhast, za kar pa jaz nisem vedel. Zvečer je pri mizi g. dekan pripovedoval v zvezi z mojim namerjenim jez-darjenjem, kako je nekemu fantu, ko so pred leti sprejemali škofa g. dr. A. Bonaventura Jegliča k birmi, mlada, lepo oširana kobilica, ne meneč se za njegove vajeti, ucvrla tam gori na Bregu na pšenično njivo in sta dolgo plesala in se skušala, kdo bo močnejši; da jo je končno le ugnal in še pravočasno pridirjal k glavnemu sprejemu pred cerkvijo. Na previdnost me je opominjal dobri mož — da se mi kaj ne pripeti, ker ne bo kobilica, pač pa močan in težak konj.
Konj sem bil vajen že od doma. Ko sem kaplanoval v Višnji gori, sem po smrti župnikovi moral imeti konja radi obširne in hribovite župnije. Pa tudi sram bi me bilo, da bi se končno premislil.
V torek zjutraj je bil sosedov konj osedlan; seveda bil je spočit, saj je bil v hlevu več dni. Previdno sem otipal in ogledal jermenje, potrepljal prama po vratu — pa mi je pokazal zobe in se namuznil z ušesi. In ko sem napel vajeti, da bi se povzpel v sedlo, je mrha zaprhal in odskočil. Uvidel sem, da imam opraviti s štatljivim konjem in res ne s kobilico! Hlapec je pristopil, da bi umiril u-porno žival, okna v farovžu in pri sosedu so se odpirala v radovednosti. Trdno sem napel vajeti in hkrati z levo nogo pograbil streme in se oprijel sedla, konj je zarital in zaprhal ter se vzpel, tudi jaz sem se pognal in ob napetih vajetih sem bil v sedlu. Vrtela sva se po dvorišču, pram je pač čutil, da bo treba ubogati. Po trgu je še šlo, ker je bila cesta dobro razorana; huje je bilo po planem, po travnikih tja proti Brežam in k Sv. Križu, kjer je bilo pokopališče za vse okoliške vasi. Snega je bilo konju skoro do vampa, udiralo se mu je do zemlje, sneg je bil moker in težak. Parkrat je poskušal, da bi se me znebil. Pa držal sem ga ob napetih vajetih in s palico priganjal v hiter korak. In tako sva srečno prisopihala, oba potna, k Sv. Križu. Po o-pravljenem pogrebu so me svojci povabili na dom in mi postregli z dobrim zajtrkom. Sin gospodar se mi je zahvalil: “Res, v hudem ste prišli ter nam lepo pokopali očeta, pa tole vzemite, pa naj Vam bo za pirhe.” Ponudil mi je steklenko domačega sadjevca. Zahvalil sem se mu ter prosil, naj mi prinese v župnišče, ker ob muhastem konju si nisem upal vzeti s seboj. Pram
da je bila “nekaj izrednega”. Bila je zgodnja po letnem času, pa v pozni zimi in v debelem snegu. Prejšnji Božič je bil zelen in mu je sledila bela Velika noč. Kot že rečeno v začetku, je najzgodnejša bila 1. 1940 na dan 24. marca; najpoznejša pa je bila leta 1943, 25. aprila, na dan sv. Marka. In praznik Vstajenja Gospodovega na ta dan je menda samo dvakrat v sto letih, ter ima v latinskem koledarju zanimivo pripombo — prestavljeno v slovenščino: Kadar Marko ve-likonočuje in Anton Padovanski binkoštuje ter Janez Krstnik Sv. Rešnje Telo nosi — naj svet v strahu božje usmiljenje in varstvo prosi! To se je zgodilo leta 1943 in je bila naša draga, pa u-boga domovina sredi najhujšega strahu in gorja in vsega, kar je še pozneje hudega sledilo. Dal Bog, da bi se podobno gorje več ne ponovilo!
Leon Kristanc
staj an ju kozmonavta V. Komarova bila nepričakovana. Kot znano je do nje prišlo, kot trdi uradno poročilo, ko so se zapletle vrvi glavnega padala in se to ni dovolj odprlo.
— V Koloradu imajo 4,016 milj železniških prog.
Moški dobijo delo
Moški dobi delo
Iščemo starejšega ali srednje starosti moškega za delni čas, za voznika malega tovornega voza.
GRAND LAUNDRY 5911 St. Clair Ave.
(x)
se je med tem dobro oddahnil
....	. . i. j. t , i .
v hlevu. Brez nesreče sem ga zajahal ter sva v najlepšem vremenu, saj je sonce bliščalo v hitro se topečem snegu, prišla v trg. Sosed se je smejal ter se mi čudil, da sem konja obvladal, ker je že marsikoga stresel — mi je rekel. Farovška Micka je pa rekla:	“Gospod, verjemite mi,
da sem molila za vas, saj je slabo kazalo.”
Velika noč leta 1940 je bila res muhasta — po vremenu, pa je bila lepa, čeprav sva si jo oba ribniška kaplana dobro zapomnila; g. dekan jo je pa lepo popisal v farni kroniki ter dodal,

v BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA PRELJUBA SESTRA IN TETA
MARY ULLE
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 3. maja 1964.
Gospod daruj ji mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
brat FRANK ŠKABAR; .nečakinja EMILY SWAILES
Cleveland, O., 3. maja 1967

Vesoljska ladja Sojuz bila ponovno preskušena
MOSKVA, ZSSR. — Na pogrebu ponesrečenega kozmonavta V. M. Komarova je predsednik Ruske akademije znanosti prof. M. V. Keldiš povedal, da je Sovjetska zveza vesoljsko vozilo Sojuz ponovno preizkusila v vesolj u brez človeških potnikov. Izkazalo se je kot uporabno in varno, zato je nesreča pri pri-
Iščemo delavca — dninarja
V prostem času lahko zaslužite $2.00 na uro z delom okoli privatnega doma. Prijetno ozračje, stalno delo. Pišite ali kličite: American Home, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103, tel. 431-0628.	(90)
HELP WANTED — MALE
Help Wanted — Male Horizontal and Vertical boring mill operators wanted. 60 hour week. Up to $4.00 per hour.
HAHN MFG. CO.
5332 Hamilton Ave. 391-9300
•	(87)
Ženske dobijo dalo
Ohijski posestnik
sam, išče žensko srednje starosti za splošna hišna dela. Dobi stanovanje, hrano in primerno plačo po dogovoru. Če ostane pri hiši do smrti gospodarja, podeduje vse imetje. Povrnitev potnih stroškov, če ostane pri hiši. Več odgovora pismeno. Ponudbe pošljite upravi Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103.
(3,5 maj)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, svojo sobo, hrano in plačo ali 5 dni na teden. Mora biti možna skrbeti za dom v boljšem delu Parme; nič težkega čiščenja, samo kuha in lahka dela. Kličite Mrs. Koba-suk 241-1727.	(83)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 6-sobno enodružinsko hišo na 390 E. 163 St. Za pojasnila kličite 481-6233.
-(91)
V najem
Oddamo 5 velikih sob v Hay-den-St. Clair okolici, na novo dekorirane; Porč, bus, gorkota, vroča voda. Najemnina $70. Prednost starejšim. Kličite 541-2674 po 6. uri.	—(88)
3IOŠKI DOBE DELO za nameščanje tovarniških strojev.
Srednje velika tovarna potrebuje izkušene nameščevalce raznih tovarniških strojev (Milling machines). Visoka urna plača in obrobne koristi. Kličite 946-1770.
BOWDEN MFG. CORP.
4590 Beidler Rd. Willoughby, Ohio 44094
Enakopravni delodajalec. (90)
Moški dobe delo
Iščemo strojnike za delo na strojih za vodoravno in navpično vrtanje. Do $4.00 na uro, 60 ur na teden.
HAHN MFG. 5332 Hamilton Ave.
CO.
391-9300
(87)
MACHINISTS
TKE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
S784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
mmmm
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
SCELLEfl - HYBR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MlilS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
TONY KRISTAVNIX
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street
Kličite 431-0905 za brezplačen proračun
V najem
Lepo, prenovljeno, 5-sobno neopremljeno stanovanje se odda odraslim na 6618 Bonna Ave. tel. 391-5592.
Lastnik prodaja
Bungalow, 2 spalnici, se lahko razširi, blizu cerkve sv. Križa. Aelo čista hiša; v nizkih dvajsetih. Kličite 531-3597.
(91)
ENGINE LATHES
mium Mmmzs
RADIAL DRILLS
ummmi
00NTR0LLE0
mmim
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1708 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(88)
Družabni večer v Baragovem domu v soboto dne 6. maja -
VEČERJA bo na razpolago od sedmih dalje
GODS A; igrajo Veseli Slovenci PLES začne ob devetih
Vsi rojaki vljudno vabljeni!
S
I
FR. JAKLIČ:
Peklena svoboda

Vse se je pokorilo nevidnemu poveljniku. Nosivci podobe so zavili proti vodi. in vse na trgu se je zgenilo za njimi, da bodo priča, ko se bo izvrševala obsodba. Iz sprevoda so pa zveneli najraznovrstnejši klici, ki so pognali in se ukorehili tisti dan, klici grožnje in zmage, klici ogorčenja.
“Ura! Živio! Konstitution! Živio! Smrt tiranom! Frajost! Svoboda! Živio! Vse dol!”
Na mostu so se razmeknili ljudje, da so napravili prostor nosivcem podobe. Vsak pa je hotel najbolje videti, kako bo rabelj utonil. Zato so se najrado-vednejši prerivali ob mostnih in nabrežnih ograjah.
Brez vseh posebnih ceremonij so zavihteli podobo v Ljubljanico, in ko je plosknila ob vodo, se je utrgalo: “Ura! Ura! Ura!” Pa “rabelj” ni hotel ostati pod vodo. Komaj se je bil nekoliko potopil, že ga je vrgla voda na vrh in Metternich je splaval po Ljubljanici ob svitu lučk, ki so gorele na čast dneva na oknih, k vodi obrnjenih, in ki so odsvi-tale ob valovih, ki so se izigravali v Ljubljanici.
“Hudič! Še ušel nam bo!” Obsodba očividno ni zadovoljila udeležencev, ki so si želeli dejanj, ki puščajo za seboj nekaj sledu, nekaj spominov. Molk je nastal, nekak mir, neko pričakovanj e^
“Dol z rabljem! Raztrgajte ga! Sežgite ga! Svoboda je! Živio! Frajost! Vse dol!”
CHICAGO. ILL.
PERSONAL
I was cut cff by tornado in Palos Hills April 21st. concerning Domestic help wanted ad in this paper. Call Ruben after 5 p.m. CH 3-8652
(89)
Tako je udarilo čez nekaj mučnih trenutkov in udeleženci so vedeli, kaj hočejo, vsi so se nagnili v stran, kakor je nagibalo one in gnalo razpoloženje tistega trenutka.
“Kje je naš rabelj? Živela svoboda!”
Tedaj se je pa tudi že vsak spomnil, kje je videl viseti kdaj Metternichovo podobo. Do danes te podobe nihče še opazil ni, saj so jo videli tolikrat viseti po javnih prostorih, izložbenih oknih, v zasebnih stanovanjih, ob slavnostnih prireditvah, da se jim je zdelo, da spada podoba v vsako dvorano, v vsako hišo, da je na prodaj v vsaki trgovini. To je bila vendar podoba kneza Metternicha, o katerem je vedel ves rod, da je mož, od katerega prihaja vse dobro, ki skrbi za dušni in telesni blagor državljanov. Samo posamezni starejši so se še spominjali časov, ko ni bilo njega, a sedaj je že 37 let vodil državo.
“Vivat Metternich! — Dol z njim! Smrt rablju!”
Vrtinec svobode je zgrabil množico in jo koj razpršil na vse strani. Kar mimogrede in brez povelja, brez vabljenja so se zbrala večja in manjša krdela, ki jih je navdajala ista misel, ki so imela isti smoter. In krdela so krenila na desno in na levo, razlila so se čez trge, po ulicah in cestah, povsod so zvenčale šipe, odmevalo je od treskanja na zaprta vrata, slišati je bilo ropot podirajočih se stojnic in kolib.
“Frajost!”
Iz gostiln, zatohlih krčem in lukenj, koder so točili žganje, so prihajali ljudje, ki jih je zvabil na cesto nenavaden šum in hrup. Bili so polni navdušenja in opojnega ognja ter pripravljeni za neredovanje in razbur-
jenje; govoriti niso znali več kakor prijatelji, temveč je bilo govorjenje podobno tuljenju:
“Vse dol!”
Pridružili so se razgrajavcem in šli z njimi dalje, dalje brez smotra, pa vendar z namenom. Dalje med žvenketanjem šip, razbijanjem po vratih; kjerkoli so pa našli odprta vrata, tam so iskali “rablja svobode” in so vse prevrnili ter segali po blagu, ki jim je bilo všeč, ki so ga lahko použili ali jim je bilo drugače pri srcu.
Pa niso šli samo Metternichi v kose. Brez vsega spoštovanja so cefrali podobe cesarjeve, podobe svetniške ali druge, vse je šlo v kose, vse so zdrobili, vse zlomili.
Tako je vihral ostri piš mlade svobode one predpomladne noči po beli Ljubljani, razdiral in podiral vse pred seboj in dramil zaspance.
Tedaj je naskočila magistrat velika tolpa ljudi. Poleg onih, ki vselej radi razsajajo, so bili večinoma ljudje, ki so imeli z magistratom kdaj kake račune in so mislili, da je sedaj najugodnejša prilika, da jih plačajo. Vmes so bili ljudje, ki so že večkrat brezplačno prenočevali v mestnem prenočišču in bi bili radi sesuli tiste prostore, ki zna-čijo svobodi nekaj čisto nasprotnega. O, sicer so imeli neko spo-. štovanje, neka groza jih je vse-jlej obhajala, kadar so šli mimo častitljivega, sivega poslopja, in j z nekim strahom so se ogibali . magistratovcev, tisti večer so pa silili noter, gnala jih je strast .uničevanja, da bi se znosili nad prostori, kjer so se sicer le boječe kretali.
V oknih magistrata so gorele luči, zakaj magistrat vedno cesarju zvestega mesta ni smel zaostajati v hvaležnosti za meščani. A za to se tolpa ni zmenila, temveč je le grozila in se pripravljala, da navali v notranje prostore. Stražniki so v poslednjem hipu zapehnili močna vrata in se postavili v bran, kar je tolpo še bolj razvnelo. Stražniki se niso ustavljali z orožjem, temveč so začeli prositi:
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
6 ROOM HOUSE BY OWNER 3 bedroom, wood paneling in 3 rms. Partial full height bsmt. 2 aft. garages. Across from Catholic school in Orland Park. Very low 20’s. 349-0439.	(88)
BEAUTIFUL 6 ROOM RANCH By owner. 1 bath, 2 powder rms. Air Cond. Dishwasher. Fin. Rec. Rm. Compl. crptd. & drapes. Many custom built, luxury extras. Sacrifice in mid 30’s, for quick sale. 338-1169	(88)
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP BY OWNER Fully equipped. Good going, year round business. Excellent location and clientele. Books open.
Call SP 2-1966 or VA 6-3257
(88)
AUTO PARTS
Rebuilder of carbs. & water pumps. Est. 11 yrs. in Cicero. Gross $100,000, net over $20,000. Can be bought for $50,000 without bldg, or will sell bldg. also. By Owner. 652-0272.
(88)
HELP WANTED
CLERICAL
WORK
Banking Opportunities
POSITIONS AVAILABLE FOR YOUNG MEN AND WOMEN EXPERIENCED
OR WILLING TO LEARN, MAY APPLY Pleasant surroundings — Paid vacation and other benefits
LAKE VIEW
TRUST & SAVINGS BANK
Lincoln-Belmont-Ashland We Are An Equal Opportunity Employer
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
MATURE WOMAN for general housework. Live in. Good salary. Vic. Division & Broadway, Melrose Pk. Sundays off. Perm, pleasant work.
PH: 345-3025 or 766-8844
(90)
Immediate opening for mature strong woman for child care. 2 children, 1 & 4 yrs. Live in. Permanent. Phone eves., 383-1822 or Days WH 3-2850.	(90)
MALE OR FEMALE HELP
NIGHT AUDITOR Permanent, Steady, for south side motel. Knowledge of transcript & switchboard desired or will train responsible person. Please call Mr. Klein RE 1-2400.	(90)
REAL ESTATE FOR SALE
PALATINE BY OWNER 7 rm. ranch., brk-frame; 3 bdrms., 2 cer. baths, bsmt., gar., den, built-in oven-range, cpt. & drapes in liv. & din. rms. S-S., humidifier, July 1. $24,900. 1458 Michele Dr; 359-0974
(90)
GLEN ELLYN COUNTRYSIDE By owner. 2 bdrm. brk. ranch on Va acre, frplce., full bsmt. slate entrance. Custom milled woodwork. Heated breezeway. 2-c. gar., kit., w-built-ins. A deluxe property at $25,000.	HO 9-0797
_____________________ (89)
ELMHURST BY OWNER Spacious 7 yr. custom built. Exc. loc. Swedish frplce., screened porch off din. rm. Dbl. att. gar. 2 baths. Bdrm. 1st fl. 2 up. Rm. for more. Rec. rm. plus office. Mid 30’s. TE (88) 3-7528.	(87)
“Gospoda, nehajte! Gospodje, mirujte! Gospodje! Gospodje!”
Stražniki so bili vse bolj vljudni kot pp navadi.
“Viš ga, nocoj nas z gospodo zmerja, sicer smo pa barabe. Poči ga po čeljustih!”
Tako so stražniki izprevideli, da ni bilo mesta ne za strogost ne za vljudnost, in so rajši umeknili zdrave ude.
Kmalu je pa prišlo iz množice:
“Kje je župan? Zupana hočemo imeti!”
“Ven z njim!” je zagrmelo iz sto grl, kakor bi šlo na povelje.
“Ta mora biti še nocoj mrzel!” se je zadrl osoren glas. “Meni ga dajte!”
Obmolknili so za trenutek, a kakor bi jih obšla želja po krvi, kakor bi komaj čakali trenutka, da bi videli brizgati človeško kri, so zagnali še silneje, so še
burneje zahtevali:
“Župana ven! Kje je župan? Ven z njim!”
Močna vežna vrata so komaj vzdržala pritisk množice, ki sicer ni imela drugega orožja kakor gole roke.
“Ven z njim! Ta nas sekira! Frajost! Župan mora biti mrzel!”
Brez dvoma bi bila množica vdrla v magistrat, ko bi se ne bil oglasil neki magistratovec, ki je bil v tolpi prišel pred magistrat. Ko je spoznal, da postaja stvar resna, je pa kriknil: “Župana ni na magistratu! Večerjat je šel!”
Tolpi se je šele sedaj posvetilo, da župana ne bodo dobili na magistratu. Novica, da je pri večerji, se jim je zdela tako resnična in naravna, da so takoj odnehali in udarili za onimi, ki so kričali:
“Ne bo nam ušel! Ne bo je odnesel nocoj!” Oni odurni glas je zopet vpil: “Za menoj! Puščali mu bomo!”
Tolpa je kar tulila, ko se je valila po mestu na županovo stanovanje, ki j^ bilo na drugi strani Ljubljanice.
Tedaj so pa že ljudje, ki so
vedeli, da je župan v gledališči!) hiteli tja ga opozarjat na pretečo nevarnost.
“Bežite!” mu je rekel uradnic z magistrata, ki je bil sam nied krvi željno drhaljo. “Smrt Vam obetajo. Vašo glavo hočejo ime'
ti!”
(Dalje prihodnjič)
r
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
J 7002 Lake Shore BIvi.	1B53 East 82nd Street
KEnmore 1-6309	HEndcrson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Director* — Furniture Dealer*
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: ,.v..........................
Moj novi naslov: ..............................
MOJE IME: :....................................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM
AMESHŠIC0 oeieiie
KOT DARILO ZA
ialerinski dan
Naročite telefonično: 431-0628
Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek Moje ime in naslov: ...........
BREZ STRAHU! — Mladi Indijček se prav nič ne hoji kače, ki 'jo mu kaže stari krotilec kač v neki indijski vasi.
VABILO NA 20. LETNI
KONCERT
T
DOKLER NI VETER PREHUD — Otroci se igrajo s starim padalom v St. Petersburgu v Floridi. Veter jim daje dosti opravka, četudi še ni prehud, kot je mogoče videti na mirno stoječem drevju.
ZBORA TRIGLAV
V NEDELJO 7. MAJA
ob 3.30 popoldan
V SACHSENHEIM DVORANI.
7001 Denison Ave. — W. 73 St. OBČINSTVO JE PRIJAZNO VABLJENO po koncertu domača zabava in večeri3 v isti dvorani.