------    14    ------
Gospodarske razmere v Angliji.
„Ameriški Slovenec" je priobčil pismo iz Londona znanega ondu živečega Slovenca A. Tomana. Iz tega pisma priobčujemo sledeče:
Bahaško se šopiri Velika Britanija s svojim bogastvom, v Londonu pa vsak dan ljudje gladu umirajo, raz tisoč in tisoč ladij vihra angleški prapor na vseh znanih morjih, pa dobiček podvzetnega kupčijskega duha teče le v žepe nekoliko, vže tako bogatih mož ali društev; veleposestniki, plemeniti lordi, žive v nezaslišani razkošnosti — ko najemniki, kateri jemljo njih zemljišča v „rent" oberačujejo, morajo zapustiti oralo ter vže tako neštevilno množico brezposelnih v mestih povišujejo. Nekoliko tisoč je tukaj neizmerno bogatih — milijoni in milijoni pa žive od danes do jutri.
Le malo kdo poseda tukaj svojo kmetijo, kdor hoče zemljo obdelovati, jo more od „landlorda" v najem vzeti. Novejši vladni statistični izkazi dokazujejo prav vznemir-jajočo rakovo pot, v katero se pomika poljedelstvo na Angleškem. Visoka najeraščina na jednej strani, tekmovanje z Ameriko in kolonijami na drugi strani, so vzroki te prikazni.
Kmetijstvo je jedino varna podlaga stanovitne sreče posameznih družin, kakor tudi celih dežela. To je do-gnana resnica, — pa kmetovalec more biti posestnik zemlje, katero obdeluje. To na Angleškem ni! Ko bi bil angleški kmetovalec takorekoč priraščen na plast, katera ga redi — potem bi se ne odločil tako hitro zapustiti kmetovanja ter iti v prenapolnjena mesta.
Premožnejši kmetijski najemniki se izseljujejo v kolonije: Avstralijo, Ameriko (Canado) in južno Afriko. Te dežele in tudi Italija (v Aziji) pošiljajo pridelke polja in hleva v materno deželo, Anglije. Ta zopet naklada z raznovrstnimi izdelki britanske industrije mogočne ladije, katere žene veter ali par v kolonije. Kdo ima dobiček pri tej barantiji? Fabrikant in trgovec — nobeden drugi. Mali poljski najemnik trdo dela, da mu rodi zemlja pridelek, kateri vsled kolonijalne konkurencije nima na trgu skoro nobene vrednosti. Zaslužek delavcev v tovarnah je pa tako preračunjen, da zadostuje, ga živega obdržati — pa le tako dolgo, dokler dela. Ako neugodne kup-čijske razmere upihnejo ognja, potem čaka delavca stradanje, ali če mu je osoda mila „workinghouse". Trdil bi torej lahko, da so kolonije angleškega ljudstva v kletstvo, ne pa v blagoslov.
Prebivalstvo Zjedinjenih kraljestev šteje okoli 40 milijonov, angleške kolonije pa obljudujejo 360 milijonov. Da nerazvito stanje teh posestev v industrijalnem oziru daje kupčiji in obrtniji obilo  posla, je nedvomljivo.    Pa
stroji, kateri ne potrebujejo ne jedi, ne obleke so ustana vsa naročila izvršiti, ter tako neizmerno tovarnarje bogate. Narod, ljudstvo nima nič od tega — vse le po je-dini. Srednjega stanu tukaj ni, berač ali pa bogatin.
Čast, moč vlade angleške kolonije povišujejo in tudi nekoliko tisoč prebivalcev bogate — pa ljudstvu so ta posestva le v nesrečo. Čuden je res ta izrek koncem 19. stoletja. Vlada in ljudstvo — dva različna pomena! Človek bi mogel misliti, da je to vse eno in eno obsega drugo. E, kaj še!