AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 287
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 11, 1939
LETO XLII. — VOL. XLIL
Da, slovenski božič bomo imeli v Clevelandu, pristen slovenski božič. Pa ne morda, da bi božične praznike praznovali po drugačnih običajih, kot jih praznuje ves svet. Ne, nekaj drugega bo, nekaj novega, nekaj nebeško lepega.
"Slovenski božič" je ime krasnega oratorija slovenskih božičnih pesmi, ki ga je po slovenskih božičnih pesmih uglasbil Rev. Matija Tome, eden najboljših mladih glasbenikov danes v Sloveniji.
V tem oratoriju so napevi naših starih, večno lepih božičnih pesmi, ki šo jih peli še pred davnimi leti naši Slovenci v stari domovini. Rev. Tome je zbral te božične napeve iz vseh krajev Slovenije 'in jih lepo ziložil v mogočne akorde božičnih melodij.
Ta orator i j je kot nekaka opera, ki pripoveduje ves skrivnostni dogodek Svete noči, vse od časa, ko prideta Jožef in Marija prosit prenočišča in dotlej, ko je bil rojen v štalici Odrešenik sveta in ko so ga prihiteli molit revni pastirčki.
Ker je vse delo res nekaj pristno slovenskega, nekaj čisto našega, je dal skladatelj ime temu krasnemu delu "Slovenski božič." Vprizoril ga bo na odru naš vrli cerkveni zbor "Ilirija" v nedeljo 17. decembra ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice so že v prodaji in ne moremo vam dovolj priporočati, da 'pridete poslušat te naše stare in večno lepe božične napeve. Večinoma teh že niste slišali, kar ste odšli po svetu.
"Naprej" pride sem
Slovenski list "Naprej," ki izhaja zdaj v Pittsburghu, se preseli februarja v Cleveland. Selitev se bo. vršila 17. februarja in sicer se bo proslavila z banketom. Kot se poroča bo uredništvo in uprava v Collinwoodu, torej bo list namenjen v prvi vrsti Collinwoodu, kjer ima, kot list sam trdi, največ naročnikov že sedaj. List izhaja zdaj dvakrat na teden, toda obljublja, da bo kmalu postal tednik. Kje se bo list tiskal, nam ni znano.
Program glede varnosti
Jutri večer bo prirejen v dvora. 111 nove šole sv. Vida zanimiv Program, kjer se bo v govoru in v slikah razlagalo pomen varnosti na cestah in kako iste preprečiti in se jim izogniti. Policist Nelson od mestne policije bi rad videl, da bi prišli vsi starši, ker razložil jim bo, kako je treba zlasti otroke poučiti glede varnosti, ko danes na vsakem cestnem vogalu preži nanje smrt. Vstopnine ni nobene, torej pridite poslušat jutri večer to zanimivo predavanje v novo šolo sv. Vida.
Podružnica 3 SMZ
Na letni seji podružnice št. 3 Slovenske moške zveze so bili izvoljeni sledeči uradniki: Pred sednik Joseph Hočevar, podpred sednik Frank KasteleCp tajnik C has. Benevol, 16007 Holmes Ave., blagajnik John Oster Jr., zapisnikar Frank Benčina; nadzorni odbori Joseph Zele Jr., Joseph Sedej, Joseph Yalovec. Seje so vsak prvi četrtek v mesecu.
Letna seja
Nocoj zvečer ima podružnica Št. 25 SŽZ glavno sejo. Pridite članice v velikem številu, ker je Več važnih stvari na dnevnem redu.
Pouk v kuhi in šivanju
ženskemu spolu, ki se zanima za kuho in šivanje, se nudi lepa prilika, da se temu priuče zastonj. Pouk se vrši vsak torek večer od 6:30 do 9:30 v East High šoli, 1380 E. 82nd St., en blok južno od Superior Ave. šivanje se poučuje v sobi št. 403, učiteljica Mrs. Pearl Bagge. Kuharska umetnost se pa poučuje v sobi št. 410, učiteljica Miss T. Brentzel. Pouk je za začetnice in tudi za izpopolnjenje v kuhi in peki. Daje se tudi pouk o nakupovanju živil, kako se reže meso, kako se servira pravilno na mizo, kako se napravi proračun za gospodinjstvo itd. Vsaka žena in dekle je prijazno vabljena. Oba pouka sta popolnoma brezplačno, ker spadata pod WPA.
Kavelj v vratu
Mike Martinich, 493 E. 109th St. je v soboto zapenjal v čolnu na koncu zapadne 3. ceste železo, ki ga je žrjav dvigal na most, ki ga popravljajo. Pri tem se mu je kavelj zataknil v grlo. Naglo so ga odpeljali v bolnišnico. Rana mu je zaprla dihanje in umrl bi bil, da ni zdravnik naglo vdel v grlo cev, skozi katero je mogel Martinich dihati.
Na potu okrevanja
John Pirnat Sr., 1050 E. 67th St. je srečno prestal težko operacijo v Cleveland Clinic bolnišnici. Nahaja se v sobi št. 410, kjer ga prijatelji lahko obiščejo od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer.
Priporoča med
Mr. Anton Strojin, ki je imel gasolinsko postajo v North Ma-disonu, se zdaj bavi s čebelarstvom. Ima veliko količino finega medu. Mr. Strojin se nahaja v South Madison, na Bates Rd., državna cesta št. 307.
Anglija bo pomagala, da se ustavi Ruse
London, 9. dec. — Angleška vlada je mnenja, da je absolutno potreba, da se ustavi Rusijo, predno se razlije čez vso Skandinavijo. Zato bo poslala letala, municijo in živež ter apelira na prostovoljce, da gredo na pomoč Fincem. Vprašanje je samo, če bo ostala Nemčija nevtralna, ali bo napadla Finsko ter tako pomagala Rusiji zavojevati Finsko in potem dalje Švedsko in Norveško^
Ker je Rusija z blokado zaprla dovoz živeža in raznega materiala direktno na Finsko, je dovoz mogoč samo po švedskih vodah. Vprašanje je zdaj, če bo Švedska to dovolila, ali se bo zbala Rusije in Nemčije.
Za Anglijo je življenskega pomena, da Rusija in Nemčija ne dobivata trdnih tal v Skandinaviji, ker bi od tukaj ogrožali Anglijo. Sodi se, da imata Rusija in Nemčija medsebojno pogodbo, da Rusija zasede Finsko in severno Norveško, Nemčija dobi pa Švedsko in Dansko. Če se to zgodi, potem je uničena angleška premoč v severnem Atlantiku.
Ako Finci ustavijo Ruse, potem bodo uničeni cilji Rusije in Nemčije na Baltiku. Zato bo pa Anglija zdaj storila vse v svoji, moči, da pomaga Finski, ,ne toliko radi Finske same, kot za lastno varnost.
-i—o-
PRI NAPAČNEM POGREBU
Astoria, Are.—Sorodniki so zvedeli, da je umrl v tem mestu Jacob Wainio. Od vseh strani so hiteli na pogreb, ker je bil pokojni bogat človek. Žalovali so, kot se spodobi in ostali v mestu do pogreba. Potem so pa zvedeli, na veselje ali žalost, se ne ve, da je njih sorodnik Ja-cobWaino kar čisto zdrav in da v tem času riba r i na jezeru Garys, in da so se bili udeležili čisto napačnega pogreba.
-o—-
Pogreb Sulzmanna
Jutri ob desetih dopoldne se 30 vršil pogreb John M. Sulzmanna iz elevelandske katedra-e. Krsto bodo nosili: Peter Henry, klerk mestne sodni je, kongresman Martin L. Sweeney, Thomas Lenehan, tajnik Cleveland Federation of Labor, Albert Dalton, predsednik odbora stav-binske industrije, Burt W. Griffin, načelnik mestne sodnije, Alexander De Maioribus, predsednik mestne zbornice.
"lurška pastirica" je bila
lepo igrana
Dekliški Baragov zbor nam Je sinoči dokazal, da ni samo ^n pevski zbor, ampak, da so dekleta tudi izvrstne igralke. 'Lurške pastarica," ki so nam 3o dekleta podale na Svetovid-8kem odru, je adventnemu času Zelo primerna igra, ki je tudi sicer polna lepih naukov današnjemu modernemu svetu, ki 11111 je vzor samo materializem. Nekaj vlog v tej igri je zelo težkih, a so jih dekleta izborno rešila. Glavne vloge, kot grofica Eleanora, njeni hčei'ki Tilka 111 Zofija, pastirica Bernardka, guvernanta Mina, so bile v kaj dobrih rokah, zlasti grofica
(Florence Tomsick) je bila ne-prekosljiva. Dekleta so govorila razločno in lepo slovenščino, mimika je bila neprisiljena in scenerija j a k o okusna. Zelo dovršen je bil veno nastop "bele gospe" (Helen Gobec) Dvorana je bila nabito polna in občinstvo je bilo' zelo zadovoljno z igro. Režiser in pevovod-ja zbora, Rev. M. Jager, je lahko ponosen na svoj. trud. Masker je bil Mr. Matt J. Grdina ki se je zopet izkazal pravega mojstra. V nedeljo 17. decejn bra bo igra ponovljena in kdor je ni videl včeraj, naj ne zamu di v nedeljo,
Finci so potisnili Ruse nazaj
Angleški kralj štiri dni na fronti
Paris, 9. dec. — Angleški kralj Jurij VI. je že Četrti dan na za-padni fronti med angleškimi vojaki, kjer pregleduje angleške postojanke. Ta obisk angleškega kralja je visoko dvignil moralo angleških čet. Nekateri celo trdijo, da bo morda prišla na fronto angleška kraljica, ko bo kralj vnovič prišel na fronto.
--o—-
Skandinavija bo ostala nevtralna, čeprav bo pomagala Finski
Stockholm, Švedska, 9. dec. — Dasi švedska uradno ne bo napovedala vojne Rusiji, pa indirekt-no pomaga- Finski. Enako tudi Norveška. V veliko pomoč Finski bo polaganje min v švedskih vodah, da bo lahko Finska zaprla botniški zaliv ruskim ladjam. To je za Fince zelo važnega pomena, ker Rusi ne bodo mogli izkrcati vojaštva na zapadni Finski.
Oglasilo se je več tisoč Švedov, ki bodo vstopili v finsko armado. Švedska delavska organizacija je dala $125,000 v odpomoč Finski in trije neimenovani Švedi so darovali $100,000. .
-o—--
URIL 4, RANIL 3 IN SI KONČAL ŽIVLJENJE
Chippewa, Falls, Wis. — Dom Cameron, star 35 let, je bil poznan kot priden človek. V soboto se mu je pa nenadoma omračil um. Najprej je izvršil napad na neko gasolinsko postajo, kjer je zahteval denar. S težkim železom je udaril uslužbenca po glavi in obstrelil tri druge navzoče osebe. Nato je hitel domov, kjer je ustrelil svojo ženo, sina in ženine starše, potem je pa hišo za-žgal. Nato je stekel v garažo in se ustrelil.
OB KRSTI ŽENE UMRL
New York. — Ko je Edvard Donohue, star 75 let, gledal svojo ženo, ki je ležala na mrtvaškem odru, se je nenadoma zgrudil in umrl. Oba so položili v skupen grob.
OTROKU ZMRZNILE NOGE
Bessemer, Pa. Več kot 500 oseb je vso noč iskalo 2 letnega sina družine Martin, ki se je proti večeru oddaljil od domače hiše. Proti jutru ga je našel spečega v grmovju Tony Samsa. Dečku sta zmrznili obe nogi.
Na Madžarskem in na Romunskem je 80,000 Poljakov brez sredstev
Budapest, 10. dec.—Na Madžarskem in v Romuniji je danes okrog 80,000 Poljakov brez domovine, brez lastne strehe in brez izgleda na boljšo bodočnost. To so vojaki bivše poljske armade, matere brez družine, otroci brez staršev, ki so pribežali čez mejo pred Nemci. Kljub temu. da niso prinesli čez mejo drugega kot golo življenje, pa se štejejo srečne, da niso doma, kjer gospoduje zdaj boljševik ali pa nacij.
Po zadnjem štetju se je ugotovilo. dal je pribežalo na Madžarsko 50,000 Poljakov, na Romunsko pa okrog 30,000. Od teh jih je kakih 10,000 večinoma častnikov in vojakov, odpotovalo proti Franciji, kjer se bodo vpisali v poljsko armado proti Nemcem.
Dasi sta Romunska in Madžarska v skrbeh za prehrano svojih ljudi v teh težkih časih, pa kljub temu storita vse, da preživljata še te poljske begunce, kakor vesta in znata.
KTTAJKE SI ° POPRAVLJAJO NOGE
St. Louis, Mo. — Med Kitajci je še vedno običaj, da deklicam že v rani mladosti devljejo stopala v precepe, da imajo potem ipajh-ne noge, kar se jim zelo lepo zdi. Take reve potem komaj hodijo. Oni dan sta si dali dve Kitajki z operacijo popraviti stopala, kar je bila prva operacija take vrste v tej deželi. To sta Mary Chow in Agnes Kiang. V par' tednih bosta lahko hodili normalno.
Msgr. Mahon umrl
Sinoči je preminil v Charity bolnišnici msgr. Thomas Francis Mahon, župnik cerkve sv. Tomaža, Superior Ave. in Ansel Rd., katero faro je on ustanovil pred 41 leti. Msgr. Mahon je bil star
Finska armada je vzela Rusom dve mesti - Pripravljajo se na veliko ofenzivo. - 3,000 švedskih prostovoljcev je prihitelo na pomoč.
800 ruskih vojakov je utonilo, ko so finci zvalili skalovje v morje
Helsinki, 9. dec. Na dveh krajih so Finci potisnili Ruse nazaj in se pripravljajo, da napravijo protinapad na treh frontah. Finci pripravljajo napad na polotoku Karelian in na dveh frontah v sredini Finske, kjer so Ru-Ji zaman naskakovali finske postojanke, hoteč presekati Finsko r>a dvoje in tako oslabeti finsko )brambo.
Ne samo, da Rusi v zadnjih par dneh niso napredovali, ampak so celo izgubili dve vasi, Ku-olajaervi in Soumussalmi, katere jo Finci zopet iztrgali Rusom iz rok. Finci se bojujejo v malih četah in se umaknejo v gozdove, kadar jih napade veliko število Rusov. Potem pa zopet naskaku-jejo Ruse od vseh strani, jih naglo nekaj uničijo, potem še pa iopet umaknejo v gozdove, kamor Rusi ne morejo za njimi.
Iz švedske je dospelo že kakih tri do štiri tisoč prostovoljcev, ki samo čakajo na opremo, da posežejo v boj proti Rusom. Poročila zatrjujejo, da so Rusi pet dni obstreljavali otok Hogland, s katerega je bilo odšlo že vse civilno prebivalstvo. Potem ko so Rusi pet dni bombardirali izpraznjene vasi na otoku, so previdno izkrcali svoje čete. Finska obre-
žna straža, ki je bila do zadnjega na otoku, se je na drugi strani odpeljala v enem samem čolnu.
Finski premier Ryti je govoril po radiu narodu sledeče: "če so Rusi mislili, da bodo vkorakali v Finsko kot v kaki paradi, so se zmotili. Mi se borimo za neodvisnost, za naše domove, za naše žene in otroke. Mi se borimo za pravico proti nasilju, za kaj se bojuje ruska vojska?"
Kirkens, Norveška, 9. dec. — Poročila trdijo, da so Finci napravili Rusom ogromno škodo v fjordih v bližini mesta Petsamo. Ruski čolni so vozili vojaštvo v ozke zalive (fjorde), da bi se izkrcali na obrežje. Tedaj je pa naenkrat zagrmelo gori v hribih in cele gore kamenja se je vsulo ne. Ruse s tako silo, da so se razbili skoro vsi čolni in večina ruskih vojakov je utonila. Računa se, da je pri tem izgubilo življenje od 600 do 800 vojakov. Kar jih ni utonilo, sp jih Finci vjeli.
Vzhodno od mesta Petsamo, so hoteli Rusi z bojnimi tanki preko zamrznjenih jezer. Toda Finci so bili prej napravili v led luknje, v katere so ruski tanki zavozili in izginili v globino z posadko vred.
Vojna na morju:-
76 let in je bil drugi najstarejši duhovnik v elevelandski škofiji. Truplo bo položeno v sredo popoldne ob treh v cerkvi sv. Tomaža na mrtvaški oder. V četrtek dopoldne ob desetih bo pa pogreb. Pogrebne obrede bo opravil nadškof Schrembs.
Poziv na sejo Društvo Collinwood Hive, The Maccabees, ima danes zvečer letno sejo v SDD na Waterloo Rd Seja se prične točno ob sedmih. \
Ruse čakajo težki boji na Finskem
New York, 9. dec. — Vojaški izvedenec, polkovnik Frederick Palmer, podaja zanimivo mnenje o bojih na Finskem, o ruski premoči in okolnostih, ki so ugodne za obrambo Fincev. Če je Stalin mislil, pravi Palmer, da bo zavzel Finsko z navadno vojaško parado, se zelo moti, ker rusko vojsko čakajo na Finskem velika presenečenja.
Rusko armadno poveljstvo je natančno preračunalo vkoraka-nje v Finsko za čas, ko bodo finska jezera zamrznjena in predno bo zapadel velik sneg. Rusi so mislili, da! bodo z naglim sunkom prisilili Fince na kolena in imeli deželo v rokah, predno bo nastopila ostra zima. Toda Rusi so naleteli na nepričakovan odpor in
London, 9. dec. — Vojna na morju se še vedno nadaljuje z vso besnostjo. Danes je šlo v morske globine pet nadaljnih ladij in sicer dve angleški, ena francoska in dve nevtralni, štiri izmed teh so bile bombardirane, ena se je pa potopila v koliziji z drugo ladjo. Angleži so pa zajeli eno nemško ladjo.
Angleška admiraliteta poroča, da je v tem tednu izgubilo 400
mornarjev življenje, vključno posadka štirih nemških podmor-nc, ki so jih poslali Angleži na dnu morja. Tekom zadnjega tedna je bilo potopljenih 24 ladij.
Angleži poročajo, da so zajeli 19 nemških ladij in potopili 17 nemških tovornih ladij. Anglija je pozvala vse bivše mornarje v službo in sicer v starosti do 46 leta, kar znači, da je postala pomorska vojna med Anglijo in Nemčijo zelo resna.
nepoznane. Finskemu vojaku se ni treba bati ruskih bojnih tan kov, ker se ti po teh gozdovih ne morejo kretati. Finci so doma in v vsaki koči dobijo zavetje in živež. V malih oddelkih švigajo na svojih smučkah s hriba v dolino, se'skrivajo v gozdovih in napadajo od vseh strani sovražnika, ki si v debelem snegu ne more pomagati.
V glavnem je pa finska obramba odvisna od municije, če jo bo imela dovolj. To pa pričakuje Finska iz drugih dežel. Če jo bo
Medtem je treba pa računati, da je finski vojak vsemu temu privajen od mladih nog. Finski vojaki se gibljejo na smučkah, medtem ko so te ruskim vojakom
dobila dovolj, potem bodo Rusi spoznali, da so se ušteli, ko so mislili, da bodo kot v paradi marširali v Finsko in jo v par dneh zavojevali.
Trajno božično darilo
Tvrdka A. Grdina in Sinovi, zaloga najfinejšega pohištva, priporoča za božična darila razno pohištvo, ki ne bo razveselilo .obdarovanca samo za praznike, ampak ga bo spominjalo na vas še dolgo potem.
Poškodba pri delu
V	petek zjutraj se je nevarno poškodoval pri delu Anton Jerman, stanujoč na 1126 E- 61st St. Nahaja se v Lakeside bolnišnici soba št. 407, Hanna House, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Demokratski klub v Euclidu
V	torek 12. decembra se vrši letna seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Vrši se ob 7:30 zvtečer v Društvenem domu na Recher Ave. Poleg drugih važnih zadev so na dnevnem redu tudi volitve odbora.
Pogreb Vincenc Zaica
Jutri zjutraj ob 8:15 se vrši pogreb Vincenc Zaica iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 458 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla.
Demokratski klub 32. varde
V	torek 12. decembra ima važno sejo izvrševalni odbor Slovenskega demokratskega kluba 82. varde. Seja se vrši v Grove-wcod Tavern na Grovewood Ave. in 172. ulica. Začetek seje ob osmih zvečer.
Medved dobil srnjaka
V	soboto nam je s "corpus delicti" dokazal Mr. Louis Medved, da ni šel z a s t o n j v Pennsylvanijo. Pripeljal je okrog 200 funtov težkega snja-ka z osmimi rožnimi izrastki. Čestitamo!
šola za angleščino
Vsak torek in četrtek popoldne od 1 do 8:30 se vrši v SND na St. Clair Ave. poučevanje v angleščini in o državljanstvu, šolo vodi gdč. Kristina Ortli. Ker je ta šola del WPA projektov, je pouk popolnoma brezplačen. Vsak odrasli je dobrodošel.
Iz bolnišnice
Frank Komin, 1233 E. 172nd St. se je povrnil iz bolnišnice. Prijatelji ga lahko obiščejo na njegovem domu.
DOMOVINA

/'Slovenski božič' v Clevelandu
so zdaj v zagati, da ne morejo ne nazaj ne naprej.
Rusi morajo zdaj računati na dodatno pomoč in dovoz dodatne ga vojnega materiala, kar bo zelo težavno, ker med tem je zapadel velik sneg, ki ovira transpor-tacijo vojaštva, municije in živeža. Treba je računati na tri do pet čevljev snega, katerega mora vojak gaziti s polno opremo vrhu odej, katere mora imeti v silno mrzli zimi na Finskem. K temu pride dovoz strojnic, topov in tankov, prevoz ranjencev itd.
*
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Publi&hed daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3o.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 0 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
-<®*>8S
No. 287 Mon., Dec. 11, 1939
Kdo pa so, ti Finci?
Ker zadnje čase ni dneva, da se ne bi pisalo o Fincih, se ta ali oni naš čitatelj gotovo sprašuje: kdo pa so vendar ti Finci, kakšen narod pa je to? Morda vas bo zanimalo, če napišemo nekaj o njih in kar tudi zaslužijo, ker so se izkazali res take junake, da jim ni primere med svetovnimi narodi.
Razen zadnjih 22 let svobode, so bili Finci vedno pod drugimi gospodarji kar seže nazaj njih zgodovina. Pod Švedi so bili polnih 600 let in pod Rusi 108 let. Kljub temu so pa Finci ohranili čut do neodvisnosti, kakor je značilno povedal finski patriot: "Nismo Švedi, Rusi ne bomo, ampak Finci ostanemo!"
Da jih je sosed prvič podjarmil, so si bili Finci sami krivi. (Finska pomeni deželo močvirja). Bili so pogani in večkrat so udrli n^ švedsko obal, kjer so ropali in morili. Leta 1154 je šel nanje Švedski kralj Erik IX., kateremu se je pridružil škotski škof Henrik. Švedski kralj jih je hotel ukro ti ti, škotski škof jih je hotel pa pokristjaniti. Finci so škofa ubili toda pozneje so se spreobrnili in proglasili istega škofa za svojega svetnika. Leta 1323 je postala Finska švedska provinca.
Toda Švedi so postopali ž njimi prav demokratsko. Dali so jim pravico pri volitvah in smeli so poslati zastopnika v prvi švedski parlament. Leta 1556 je postala Finska velika vojvpdina.
Ta svoboda pa Fincem ^ni dosti pomagala, ker vsi boj med Švedsko in Rusijo so se bojevali na finski zemlji. Končno je, Peter Veliki osvojil Finsko in jo priključil Rusiji Kralj Karl XII. jo je zopet vzel Rusom, toda leta 1809, za časa Napoleonovih vojn, jo je zopet zavojevala Rusija.
Tudi Rusi so v začetku postopali s Finci kaj dobro. To da leta 1SG9 je car Nikolaj II. vZel Fincem ustavo. Nek Finec je umoril ruskega governerja Bobrikova in od takrat so se Finci in Rusi smrtno sovražili.
Po boljševiški revoluciji leta 1917 so dobili Finci svobodo. Na 6. decembra istega leta so razglasili svobodo. Toda že drugo leto se je začela v Finski domača vojna med rdečim proletariatom, ki je bil podpihovan iz Rusije in med belimi, kakor so se nazivali. Belim je prišel na pomoč nemški general von der Golz, ki je z finskim generalom Manner-heimom, potolkel boljševike pri Viborgu.
Leta 1919 je postala Finska republika in leta 1920 je sklenila prijateljsko zvezo z Rusijo, ki je odstopila Finski na severu kos zemlje z mestom Petsamo, ki ga hoče imeti zdaj Rusija nazaj. Drugo leto zatem je priznala Liga narodov Finski švedsko otočje Aland.
To je v kratkem zgodovina Fincev. Poleg neprestanih bojev se mora pa finski narod neprestano truditi za življen-ski obstanek. Zlasti v severnem delu kjer so prostrani gozdovi, močvirja in jezera. Samo najtrdnejši ostanejo. Toda ta boj za življenje jih je napravil grčave, neupogljive in zelo domoljubne. Še danes gleda pravi Finec z nekakim prezirom na ruskega mužika. Ruse imajo za slabiče, ker pijo samo vodko, medtem ko pijo Finci vodko pomešano s pivom, kar je pijača samota krepke ljudi.
Finci so si napravili bogastvo iz svojih gozdov. Upre-gU so vodno silo, zgradili ceste in železnice, si postavili tovarne in si stesali ladje. Prebivalstvo je naraslo od 1,000,000 duš na 2,500,000 y letu 1900. Danes štejejo 3,832,662 prebivalcev.
Finski narod je zelo izobražen. Danes se čita na Finskem več knjig, kot sorazmerno v kaki drugi deželi na svetu. Finci so bili prvi evropski narod, ki je dal ženskam vo-livno pravico. Bili so pa tudi prvi narod v Evropi, ki so vpeljali prohibicijo, ki so jo pa kmalu opustili in izročili vladi kontrolo nad opojno pijačo.
Finska zelo verjame v zadružništvo. Ima na tisoče raznih zadrug, poljedeljskih in industrijskih, kar je deželi pomagalo, da si je prva opomogla v svetovni depresiji že leta 1930.
Večina Fincev je farmarjev in njih mlekarski izdelki so drugi glavni izvoz. Na prvem mestu je pa les. Lansko leto je bila Anglija najboljši odjemalec finskih izdelkov, druga je bila Nemčija in tretja Zed. države. Mezda na Finskem ni velika, toda tudi življenje ni-drago. Finska pred to vojno ni noznaia brezposelnosti.
Ali ni to krasna dežela in narod v njej plemenit izobražen, priden in pošten? Zato se mora vsakemu pcfštenemu človeku krčiti srce ko vidiykako je zadela deželo boljševiška šiba. Zato ni čuda č&so se Finci postavili boljševiškim hajdukom po robu. Saj se bore za svojo domovino, za svojo zlato svobodo, katero so uživali komaj 22 let in so jo komaj dobro okusili. Videli so pa, da je ta svoboda tako sladka, da je vredno 'dati zanjo življenje. Saj če izgube svobodo, tudi življenje nima pomena za ponosne Fince, zlasti ne pod boljše-vick<m jarmom.
Ves svet je na njih strani, vsaj moralno, ki včasih tudi do-c-u pomaga, vsaj poguma da človeku. Koliko časa bodo vzdržali in ce bodo vzdržali se ne ve. Sami ne bodo vzdržali, ker 1*roti taki premoči jim ne pomaga niti največja hrabrost. Če hodo oodlesli, bodo samo rod pritiskom bajonetov. Toda Stalin si je lahko gotov, da če bo stri finsko vojaško moč, njih duha ne bo nikdar uklonil.
Kako se postopa z WPA delavci
že je minulo nekaj časa, kar sem se oglasila v javnosti. Preveč sem zaposljena. Toda, sedaj pa kar ne morem molčati, ker ne nameravam pisati o svojih razmerah, ampak o šikanah delavcev pri WPA, kjer sem zaposljena tudi jaz že več kot eno leto. Večkrat imam priliko čuti kritiko in pritožbe o teh razmerah, ki je pač upravičena.
Kdo dobi delo pri WPA? Jaz sem čakala in prosila zanj štiri eta, izpolnjevala sem prošnje tu in tam, toda nič ni pomagalo. Končno pa sem ravno začela zo pet znova s prošnjami, sem pa dobila obvestilo, da naj se javim na delo. Prišlo nas je kakih šti-ri sto (vsaj tako so poročali časopisi). Umislili so si nov projekt za ženske, čakati je bilo tre ba več ur, čeprav je bila ura določena na papirju, šlo je po vrsti in po pet ali šest, se nas je skupaj zasliševalo in poučevalo kaj bo naše opravilo.
Prvo in važno vprašanje je bilo, če ljubite otroke?, kajti naše opravilo bo v šoli, kamor bomo poslane pomagati malim otro-kom pri oblačenju, spremljati jih v izjemnih $60 (šestdeset) No, to se še ni glasilo preslabo, čeprav so bile ure malo predolge posebno, če pomislimo, da morajo ženske potem opraviti še vse svoje delo doma. Toda mnogo nas je bilo zadovoljnih, ker člo vek je nerad odvisen od drugih Tako sem bila poslana v O. H P. šolo, a tukaj pa je bilo precej narobe. Ravnateljica šole sploh ni vedela o kaki namestitvi, bilo nam je namreč naročeno, da se javimo pri "principal's," tako sem čakal več ur medtem, ko je ona klicala za informacije na vse strani in končno sem dobila obvestilo, da naj se javim pri oskrbniku. Ker pa mi razmere po javnih šiola niso bile dojsti znane, je bila ravnateljica tako prijazna, da je šla z menoj in me predstavila oskrbniku.
Sprejem zopet ni bil nič kaj preveč razveseljiv, kajti vse kar te je naročilo od WPA, ni odgo varjalo zahtevam šolskega odbo ra. Ni mi preostajalo drugega kot ostati tam kar po sili, dokler ne dobim kaj več navodil od ob lasti, od katerih sem dobila naročilo.
Po treh dneh je prišla "fore lady" in se je dogovorila z oskrb nikom in menoj, da ostanem službi. Kaj še vse se je omenjalo pri tem obisku, ne bom pisala Omenjena "forelady" in še več drugih "supervisors," so nadzorovale moje deio in čas po 2- ali trikrat na teden, vsakokrat je bilo treba podpisati nove določbe, pravila, obrede in ne vem kaj še vse. Najnovejše in zadnje, kar pa nisem podpisala, ker je bilo pod mojo častjo "da v službi ne bom uživala alkoholnih pijač ali kadila (cigare)."
še meseca julija in avgusta,
Otok, kjer vladajo ženske
Ko sem čakala v tisti garaži, da pridem na vrsto, je sedela po-eg mene še neka druga ženska, ki me je nagovorila in tako sva pričeli pogovor, ki mi je dal povod, da sem sedaj tole napisala. V pogovoru sva bili samo dve, da ne bo kdo mislil ali . napačno razumel, ker znano je, da pravijo, da če so tri v pogovoru, da je že cel semenj.)
Torej v pogovoru o razmerah kakor so in plači, mi je priznala, a jih je mnogo, (ne vem ali je mislila tudi samo sebe, izgleda-a je že tako, sicer ne bi vede-a), ki imajo možke in ne samo enega, za prijatelje, ki jim pomagajo. ... To pa mi je zaprlo vsak pogovor. Torej, matere naj se prodajajo, ker država jim ne da, da bi se pošteno prežive-e. Kaj bi rekel k temu naš blagi predsednik ? V tej, tako bogati deželi in slišati kaj takega iz ust matere — žalostna nam manjka!
Poleg tega pa še blufajo kakor pred par dnevi tudi v vašem listu, "Miklavž za WPA delavce." Kaj pa naj uboga mati kupi s zaslužkom, ki niti za najpotrebnejši "budget" kakor pravimo po amerikansko, ne zadostuje.
Naj sedaj končam, saj itak /em, da moje besede ne bodo spremenile položaja. Mislim pa, da je dobro, da naša širša javnost malo izve od časa do časa o teh razmerah. Pozdrav,
Iva Terškan.
Krasna predstava
Newburška naselbina bo imela priliko videti eno najlepših iger v nedeljo, dne 17. decembra. V pomladi je bila igrana na St. Clairju z največjim vsestranskim uspehom, pod našlo vom "Večna luč."
Vsak, ki je videl to krasno predstavo, je bil popolnoma očaran nad dovršenimi nastopi igralcev. Režiser igre je bil mojster gospod Matt J. Grdi-na, ki lastuje poseben talent v tej stroki, v katerem se mu težko dob^rpar. In kakor sem slišala, so tudi Newburčani po sreči dobili njegovo pomoč.
Brez vsakega obotavljanja lahko poudarjam, da bo vsak posetnik zadovoljen. Ni treba se izgovarjati, ko so vam ponu-dene vstopnice, katere pridno prodaja odbor, da je še čas, ali pa da boste že videli, kako bo, če bo lepo vreme itd.
Ko je bila igrauprizorjena na St. Clairju, je bilo čez 900 oseb pri igri in vsak, ki jo je videl, je rekel, da bi prišel nazaj, če bi igro ponovili. Torej nas zelo veseli, da bo ta krasna igra podana v Newburgu.
Vsebina igre je vzeta iz današnjih časov in življenja, ki je predstavljeno na odru v tej igri; nekaj se vrši v marsikateri družini. Ta igra ni samo za nekatere, pač pa je zanimiva za vsakogar, bodisi mlad ali starejši- V njej so gotovi pri-
Sumatra je največji otok Malajskega otočja, katero pripada po večini Holandski. Sumatra je vsa holandska. Na otoku so domača plemena, ki žive svoje posebno življenje. Tako živi v gorah menangkabavsko pleme, žene tega,plemena uživajo tako velike pravice, da lahko govorimo o pravem ženskem raju na Sumatri. Poglavar rodbine ni moški, temveč ženska, žena opravlja vse premoženje in vodi vse gospodarstvo. če umre, preide njeno premoženje z vsemi pravicami na najstarejšo hčer. čte ni hčere, ne stopi na njeno mesto sin, temveč sin najstarejšega ženinega brata. Sicer pa lahko vsaka žena, ki nima hčere, pohčeri katerokoli drugo dekle, in ta postane potem njena dedična. V ženskih rokah je tudi vsa trgovina plemena.
Zanimive so pri Menangkaba-vih zakonske razmere. Dokler ni zmagala v plemenu mohamedan-ska vera, je moral živeti vsak mož pri svoji ženi v koči svoje tašče. Ko je pa pleme sprejelo to vero, ki dovoljuje mnogoženstvo, so to na poseben način uredili. Mož je obdržal svoje stalno bivališče pri svoji materi, po vrsti pa mora zahajati k svojim ženam in njihovim materam. Če ima recimo z dovoljenjem korana štiri žene, preživi pri vsaki en teden. Če je pa drugače, mora na vsak način ostati pri vsaki ženi enako dolgo, kajti tašče strogo pazijo na to in možje morajo brezpogojni^ ubogati.
Še nedavno ni imel mož tega plemena z gospodinjstvom nobenih stroškov, žene so ga v celoti vzdrževale, dobival je od njih celo darila in denar za tekoče izdatke. Zdaj so se pa te razmere v stiku s holandsko prosvetljeno-stjo izpremenile. Možje lahko nekaj zaslužijo v podjetjih belo-kožcev. Tako so prišli do svojega denarja in so si priborili nekaj več pravic, širi se navada, da prinašajo možje ženam darila : obleke, živila in denar. To sicer ni družabna zahteva, smatra se pa za tako potrebno da izgubi v očeh ljudi ves ugled, kdor to zanemarja. Razen tega ga pa začno prezirati tudi žene in se navadno po vrsti ločijo od nje-■>-a, če jih ima več.
Zakoni se sklepajo sicer iz ljubezni, toda navadno traja zelo dolgo preden se ženinovi in nevestini starši sporazumejo v tem, koliko naj nevesta ali bolje reče no njena mati plača za ženina. Če je ženin iz nižjega ali srednjega stanu, se plača zanj v našem denarju okrog $115. Za uglednega ženina se plača seveda mno go več, tudi desetkrat toliko. Toda ženin od tega denarja nima veliko. Kupiti moi'a nevesti darila in preskrbi vse potrebno za svatbo. Če je pozneje prisiljen k ločitvi, kar je vedno v rokah vsemogočne žene, mora ves pred svatbo dobljeni denar vrniti, žena po ločitvi obdrži vse otroke. ---o-
raztrgano roko. Prepeljali so ga v bolnico.
—V gozdu se je ponesrečil. 30 letni delavec Matevž Poga-čar iz Poženka na Gorenjskem je podiral drevesa v gozdu pod Krvavcem. Pri delu se je pod-sekano drevo na strmini prezgodaj nagnilo in pokopalo Po-gačarja pod seboj. Izpod drevesa so potegnili Pogačarja s strtim prsnim košem.
—Smrt bivšega soboškega velikaša. V starosti 76 let je umrl na Dunaju bivši soboški veleposestnik in patron sobo-ške rimsko katoliške župnije, grof Ladislav Szapary. Pokojni je pred prevratom zavzemal visoke položaje in je bil več let guverner Reke in madžarski poslanik v Londonu. V Prekmurju je imel ogromna posestva, ki so bila po agrarni,reformi razdeljena, zgodovinski grad v Murski Soboti pa je kupila občina in je danes v njem nameščeno okrožno sodišče in drugi uradi.
—Smrtna nesreča na lovu. V Mediji-Izlakah pri Zagorju se je primerila na lovu nesreča, katere smrtna žrtev je postal 29 letni Franc Bleiweiss, sin trgovca in posestnika. Bleiweiss je šel na lov v spremstvu več psov. Psi pa so se zgrizli med seboj. Bleiweiss je skočil med nje, da bi jih pomiril. Pri tem pa je tako nesrečno padel, da se je sprožila puška, ki jo je držal v roki. Naboj mu je šel v trebuh. Težko ranjenega lovca so naložili na voz in ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico Ker pa je bil že v zadnjih zdih-ljajih, ga v bolnišnico niso sprejeli. Odpeljali so ga spet domov, toda med prevozom je podlegel težki rani.
-o-—
ko je bilo toliko štrajkov pri W. zori, ki privabijo na koše sme P. A. na dnevnem redu radi ha. So pa tudi zelo resni pri-delovnih ur, nam je bila predlo- zori, pri katerih boste prav go-žena v podpis predloga za 130tovo jokali. Torej bo smeha delovnih ur s primeroma isto pla- in joka in to napravi zanimivo čo in takoj nam je bilo odtrga- j dramo.
nih 65 centov na mesec. S 15.! Uverjena sem, da boste v septembrom pa še ostalo po ukre- Newburgu nastopili ravno tako pih zbornice. Tako, sedaj pa ži- precizno v svojih vlogah, kakor vi1 ali pa ne z $52 na mesec. j So naši igralci na St. Clairju, Neka nova določba sedaj žo- zato toplo priporočam vsem, ki pet zahteva, da se vsak uslužbe- ljubite krasne igre, da si prav nec pri WPA javi pri vodstvu in gotovo preskrbite vstopnico za izpolni novo prošnjo, če je še predstavo dne 17. decembra v upravičen delati. Tako sem bila Slovenskem narodnem domu na tudi jaz pozvana za v ponedeljek. 80. cesti.
Bilo nas je, menda kot »vsako- Odboru, ki se trudi to igro krat, natlačeno. Ura in čas ni uspešno izpeljati, pa tem pobila v veljavi za vodstvo, toda tom čestitam na dobro izbiro ram so čas računali in jaz sem in se vam že sedaj zahvalim v izgubila tri ure. Seveda jih imaš imenu vseh nas tistih, ki smo priliko nadomestiti, toda kakor jgr0 že enkrat videli, da nam sem že omenila, ženskam-mate- boste dali zopet priliko, ram časa že itak primanjkuje j Želim vam najlepšo udelež-(meni še posebno, ker imam še bo! Z pozdravom, bolezen v hiši).	Albina Novak.
IZ DOMOVINE
—Bela kuga terja nove žrtve Na Majskem vrhu v Halozah so našli -mrtvo v postelji 19-letno služkinjo Pavlo šprah, ki je delala pri nekem tamošnjem posestniku. Pod posteljo pa so našli telesni plod moškega spola star 4 do 5 mesecev. Pri obdukciji njenega trupla so ugotovili da je šprahova žrtev kriminalnega splava in da je umrla zaradi izkrvavitve.
—Nepreviden strelec. V Dobravi so imeli proščenje in ob tej priliki so fantje, kakor je to že v navadi, pokali s topiči. Pri streljanju je bil zaposlen 19 letni kovačev sin Jože Jakša. Ko je fant nabijal možnar, se je smodnik zaradi prehudega tre nja vnel in sledila je huda detonacija. Jakšo je vrglo več metrov daleč in obležal je nezavesten s poškodovanim obrazom in
IZ PRIMORJA
—Pečine. Tu je umrla v sta-osti 78 let posestnica Neža Pisk Bila je dobra žena, sorodnica župnika v pokoju Antona Piska —Gorica. Na cesti pri Do bravljah se je zgodila smrtna ne sreča. Ko je hotel 33-letni Milan Rustja prekoračiti cesto, ga je podrl na tla tovorni avto, ki je privozil iz Sv. Kriša nad Ajdovščino. Težka kolesa so reve ;a zdrobila, tako da je bil v hipu mrtev. Na kraj nesreče je prišla komisija.
—Gorica. Težka nesreča je do etela Gregoričevo družino v Bu .covici. Ko ni bilo nobenega v hi: ši, se je enoletna Justina pribli žala štedilniku in z radovednos tj o opazovala, kaj se kuha v velikem loncu. Pri tem je zgubila ravnotežje in padla v lonec, kjer se je kuhal močnik. Zaradi opeklin je kmal unato umrla.
—Banjščica. Pri Sv. Duhu je granata težko ranila 22-letnega Alojza Bucika. Ko je hotel vzeti iz granate razstrelivo je po nesrečnem naključju prišlo do eksplozije ter so ga drobci granate ranili po vsem telesu. Odneslo mu je tudi levo roko. Njegovo stanje je nevarno.
—Idrija. Kjer je kup, tam so tatovi. Tako.je bilo odkar stoji svet in živi človek. Naravno je, da Idrija in njen rudnik nista mogla biti izjeme tega pravila. Tatvine v rudniku so stare toliko kakor rudnik sam. Kradli so čisto živo srebro pa tudi rudo, ki so jo skrivaj žgali. Prva tatvine s<J zabeležene 1. 1536. čim težji so bili časi tim več tatvin je bilo.'Tatove so preganjali in kaznovali v vsemi mogočimi kaznimi celo s smrtjo na vislicah.
Večji tatvini rude so prišli na sled tudi letos. Glavnega tatu so prijeli in zaprli. Pri zasliševanju je obljubil, da bo pokazal svojo žgalnico, če ga popeljejo na lice mesta. V spremstvu rudniškega upravnika inž. Riccija, poročnika orožnikov in štirih organov javne varnosti, ki so bili dobro oboroženi, so se podali na pot čez Tičnico k Gladkim skalam. V skrivališču je lastnik razkazoval svoje naprave za žga-
nje rude, ki so bile zelo enostavne, ki pa so kljub temu dale prav lepe uspehe, kar je potrdil tudi inž. Ricci. Gospodje si seveda niso upali k napravam misleč, da so neyarne pasti in peklenski stroji. Ko so se vračali proti mestu je tat izrabil ugoden tre-notek, se pognal z vso silo po strmini, se odbijal od drevesa do drevesa in se tako kril in umikal kroglam, ki so žvižgale za njim in vse zgrešile svoj cilj. Odnesel je zdravo kožo. Za beguncem je bila poslana vsa policija in orožništvo. Zasedli so mejo # misleč, da bo skušal pobegniti preko. Toda trud je bil zaman, izginili je iz našega okraja in z njim tudi vsaka sled za ostalo družbo. Tatvina je postala nepojasnjena kljub aretacijam ki so bile nato izvršene.
—Gorica. Med neviho je stre-a udarila v Vrhovi j ah v senik tmetovalca Niera Josipa. Požar se je kmalu razširil in v kratkem času uničil ves senik, kjer je bilo spravljenih 25 stotov sena. Požar je bilo zaradi nevihte prav težko gasiti in so plameni ogražali tudi stanovanjske hiše v bližini, škoda je cenjena na 1000 lir.
-Idrija. 31-letni Medved Jakob iz Hotederšice je na praznik sv. Katarine obiskal starše v Idriji. Ko se je vračal na kolesu nazaj v Hotederšico, mu je počila zavora in Medved je zletel v prepad 5 m globok. Prepeljali so ga v idrijsko bolnišnico. -o-
Žabe krastače
So živali, ki jih ljudje ne marajo. Semkaj spadajo — mimo pajkov in kač — tudi krastače. Praznoverje je te preproste celo jako koristne živali ožigosalo s pečatom strahotnosti. Seveda naj bi bila taka grda in "hudob na" žival, kot je krastača, tudi strupena; ali je to res alj ni, za to se ni nihče zmenil.
Res je, da'krastača .izločft-iiz žlez na zadku strupeno tekočino Strup, ki ga pa krastača ne iz-brezgne in tudi ne izbljuva, pa prav nič ne vpliva na človeško kožo ampak vpliva sploh le tedaj, če ga notranje spravimo v stik z našo krvjo. Ta vpliv strupa je že zdavnaj znan in uporabljali so ga v zdravilne namene že v 18 stoletju in sploh v starih načinih zdravljenja. V 18. stoletju so baje celo smodnik pomešali s kra-stačnim strupom. Čudno je, da vsebuje ta strup rastlinske srčne strupe.
Da bi pridobivali ta strup, so v okolici Freiburga v Nemčiji nalovili mnogo krastač, jim odvzeli strup in jih spet izpustili-Krastače so odlezle spet v svoja kotišča, saj niso prav nič tako neumne, kot simislimo. Da bi dognali, kam krastače gredo, ko jih izpustijo, je zoološki institut v Monako vem označil vse krastače, ki so jim odvzeli strup, s posebnimi obročki. Ko jih bodo spet lovili, se bo izkazalo, kam so bile odšle in ali si fes zapomnijo, kje so kdaj bivale.
Če mjamele al' pa ig
V neki vasici blizu nemške je je rekla mati svojemu otroku, ko ga je devala spat:
"Zdaj se pa prekrižaj in lep0 moli, da bi bilo vojske kmalu konec!"
"Kaj bom molil," se odrede sinček, "saj me Bog ne bo slišal ko pa ti nemški aeroplani dela.10 vedno tak šunder tam pod "ebe"
si."
#
Svetovne sile se še vedno Pre" pirajo, čigava je bila Podfor"^
ca, ki je torpedirala angleško djo Athenic. Mi pa vemo! I« . če drugi je ni potopil kot P° mornica kočevske republike.
Krišpinova vdova se je poročila. Novi gospodar je vp
šal dekle:	..
"Ali ste že dolgo pri moji
ni?"	, VT» n,e
"Da, že pet let Vem. da boste tako dolgo zdržali.
BESEDA IZ MIOM
WINNET0U
Po ncmikem Urlrallra K. M*y»
"Da, sir. In sicer bi bil mora tolikokrat suniti v ogenj, koli-korkrat po sto je Komančev. ičie bi jih bilo več ko Apačev, bi bil Winnetou počakal do jutri in napadel drugje, ker ima nocoj le sto bojevnikov pri sebi. Jutri pa pridejo ojačenja."
"Mislil sem si, da je tako! Gibson je udaril samo enkrat, večkrat ni mogel, ker mu nisem pustil. Winnetou je mislil, da je Komančev samo sto, pa je napadel. Sedaj razumem njegovo navidezno neprevidnost!
Zasedel je vhode. Ne moremo odtod in jutri nas bodo Apači po-lovili in pobili kakor miši!"
Poglavar je pristopil. Čul je zadnje besede.
'"Branili se bomo!" je dejal kruto. "Tale garjevi pes nas je izdal in zato mora nemudoma o-diti v večna lovišča, kjer ga bodo volkovi preganjali na vse veke!"
Izdrl je nož in mu ga sunil v srce.
"Neumnost!" se je jezil Old Death. "Ni bilo treba, da si postal morilec! Saj bi bil sam umrl!"
"Ubil sem ga in njegova duša mi bo v večnih loviščih služila.
Posvetovali se bomo. Bojevnikom Komančev se ne ljubi čakati na Apače. Še nocoj jih bomo napadli in udarili skozi zapadno sotesko."
Sedli so k posvetovanju. Tudi Old Death se ga je moral udeležiti. '
Nisem čul, kaj so govorili. Videl sem le, da je scout živahno in nevoljnb ugovarjal. Pa brezus pešno, se je zdelo.
Nazadnje je vstal in glasno Povedal:
"Pa rijte z glavo v zid ! Ponov 110 sem vas svaril, vse se je zgo< di*0> kakor sem napovedal, toda niste me poslušali. Tudi topot se ne motim.
Storite, kakor se vam ljubi! Jaz in moji ljudje pa ostanemo tukaj."
Eden od starešin se je okrenil in ga porogljivo vprašal:
"Ali se bojiš Apačev, da nočeš z nami nad nje?"
Stari scout se je jezno obrnil, strogo ga je mislil zavrniti. Pa se je premagal in mirno dejal
"Moj brat mora šele prej sam dokazati, da je pogumen, preden bo meni očital strahopetnost Moje ime je Old Death in s tem je povedano Več ko dovolj."
Sedel je k nam in jezno molčal.
Rdeči so se še posvetovali, pa vstali in se razšli. Beli bober je ostal z dvema poveljnikoma pri ognju.
Tedaj je iz teme onstran tabor skih ognjev zadonel jasen glas: "Beli bober naj pogleda sem Moja puška ga gladno poželi!"
Vse oči so se obrnile za gla som.
Winnetou je bil, puško je ime ob licu.
Dvakrat se je zabliskalo, dva strela sta počila.
Beli bober se je zgrudil in poleg njega eden njegovih poveljnikov.
"Tako bodo poginili vsi lažnivci in izdajalci!" Winnetou je izginil. Vse se je zgodilo tako naglo, da so Komanči še vsi otrpli sedeli, ko že Winnetoua nikjer ni bilo več. Prepozno so planili na no-8e in drli za njim.
Old Death je preiskal Belega bobra in poveljnika. Mrtva sta bila.
"Kaka drznost!" "se je čudil Lange. Tale Winnetou je živ vrag j"
"Kaj še!" se je smejal Old ^eath. "Glavno šele pride! Le nial0 še počakajte!"
Ni še skončal in že je zadone-lo divje vpitje, ft "SliSifn !" . rvv.awil
tou je kaznoval Belega bobra in njegovega poveljnika za njuno izdajstvo, pa tudi zrvabil Kornan-če za seboj v območje svojih krogel. čujte —!"
Ostri streli so pokali v kratkih presledkih. Tudi puške so se krepko oglašale.
"Winnetou strelja!" je pravil scout. "Njegov samokres poka. Menda tiči sredi med Komanči."
Ni bilo ravno prijetno. Res so si Komanči zaslužili kazen, pa glavni krivec je bil že mrtev in i krvi je teklo že dovolj. Tudi Lan-geja sta z neprijetnimi čustvi poslušala morilno prasketanje. Old Death pa je bil miren in malomaren, kot da gleda gledališko predstavo, ki njen konec že vnaprej pozna.
Komanči so se vrnili. Winnetoua seveda niso dobili, pač pa je padlo lepo število njihovih ljudi. Privlekli in prinesli so jih k ognju, tulili, ričali in skakali krog njih ter vihteli tomahawke in nože.
"Bi najrajši ognje pogasili in tiho bili!" se je jezil stari. "Lastno pogrebno pesem si pojejo!"
"Kaj pa so prav za prav sklenili v bojnem posvetu?" je vprašal Lange.
"Prebiti se mislijo na zapad. In sicer takoj."
"Kaka neumnost! Naravnost naproti bodo šli Apačem, ki jih Winnetou pričakuje!"
"Ne bodo jim šli naproti, ker vobče ne bodo prodrli. In če se jim tudi posreči, bi jim nič ne pomagalo. Pred seboj bi imeli ojačenja, ki hitijo Winnetouu na pomoč, za seboj pa Winnetoua Prišli bi med dva ognja.
Pa zanašajo se, da so Apači v manjšini. Tudi na Avat vilo u-pajo in na njegovih sto ljudi, ki utegnejo še nocoj priti. Gluhi so za vsako pametno besedo. In smrt Belega bobra jih je še huje razpalila."
"Kaj pa bi naj storili?"
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
"Počakali bi naj vsaj do jutra pa se prebili na vzhod, nazaj, od koder so prišli in od koder mora priti tudi Veliki medved. Po dne-vidijo sovražnika in tudi branike, ki bo z njimi Winnetou gotovo zadelal soteske. Svetoval sem jim tako, pa ne dajo si nič reči. Naj derejo v lastno pogubo, nam je vseeno! Ne poj demo njimi."
"Zamerili nam bodo!" "Kakor hočejo! Old Death ne bo šel z glavo skozi zid!
Čujte! Kaj je bilo to —?"
čulo se je zamolklo hreščanje
"Bedaki!" se je jezil starec. Kričijo in vpijejo, Winnetou pa bo izkoristil njihovo nepazljivost in njihovo oglušujoče vpitje, čisto tako se mi je zdelo, kot da se je drevo podrlo —. Winnetou podira drevesa, zaprl bo soteske in prisegel bi, da nobeden izmed Komančev "ne bo prišel živ iz tega vražjega kotla. Strašna, pa pravična kazen za njihovo izdaj-svo in verolomstvo!"
Komanči so se končno pomirili, se zbrali krog poveljnika, ki je za Belim bobrom prevzel poveljstvo, in poslušali njegova navodila.
"Pripravljajo se!" je pravil Old Death. "Poslali bomo po svoje« konje, da nam jih kje tudi ne odpeljejo. Master Lange, pojdite z Willom in Samom pa jih pripeljite! Midva pa ostaneva tu. Zdi se mi, da bi poveljnik rad govoril z menoj."
Lange je odšel s tovarišema.
Novi poveljnik se nama je s počasnimi in dostojanstvenimi koraki približal.
"Belokožci sedijo na tleh, ko se Komanči pripravljajo na odhod—. Zakaj se ne pripravijo, da bi šli z nami?"
"Ker še ne vemo, kaj so Komanči sklenili," je odgovoril scout.
"Zapustili bomo dolino."
(Dalje prihodnjič)
DECEMBER
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma.
17.—škrjančki,	božična prireditev v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
17. — Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma.
30.	— Slovenska delavska dvorana priredi ples na 10814 Prince Ave.
31.—Silvestrow	večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega in novega leta v S. N. Domu, Maple Heights.
31.—Silvestrov večer priredi Slovenski dom na Holmes Ave.
31.—Otvoritev novih klubo-vih prostorov Slovenske delavske dvorane na 10814 Prince Ave. ob dveh popoldne.
JANUAR
1.—Ustoličenje ljubljanske županje in ljubljanske gospodične ob 2 :30 popoldne v Društvenem domu na Recher Ave. Snelo se bo tudi premikajoče slike.
6.—K. S. K. J. Bowlers ples v Twilight Ballroom.
6.—Frances	Rupert Cadets, 3. obletnica obstoja. Pecon orkester, vstopnina 30c, v S. D. Domu na Recher Ave.
7.	— Spevoigro "Mavrica" priredi mladinski zbor Kanarčki v SND na 80. cesti.
13.—Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v SND.
13.—Pevski zbor Adria priredi plesno zabavo v Društvenem domu na Recher Ave.
13.—Pevsko	društvo Cvet ima plesno zabavo v SDD na Prince Ave.
14.—Predstava	Svetvodske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
20.—Pevsko	društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
21.—Predstava	Svetovidske-
ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
21.—Mlad. pev. zbor. Slov. doma koneert v Slov. domu na Holmes Ave.
26.—Miss	Maxine Steinitz obdržava predavanje v St. Clair javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. pod avspi-co Slovenske ga jezikovnega kluba.
27.—Roust-About	Club ples v Twilight Ballroom.
27., 28., 29.—Mladinski oddelek društva Najsvetejšega Imena priredi Minstrel Show v šolski dvorani sv. Vida.
FEBRUAR
3.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico.
3.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND.
3.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
3.—Društvo	Kranj, ples v Twilight Ballroom.
4.—Predpustna	zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
6.—Predpustna	zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska'dvorana sv. Vida.
10.—Predpustna veselica Slovenske zadružne zveze v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd.
10.—Am igo s Club ples v Twilight Ballroom.
25.—Podružnica št. 50 SŽZ predstava v avditoriju SND.
MAREC
30.—St. Vitus Cadets ples v Twilight Ballroom.
APRIL
5.—St.	Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
14.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
21,—Spomladanski koncert samostojne Zarje.
27.—Podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v SND.
MAJ
4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
11.—Clev.	Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
12.—Mladinska	šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND.
12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road.
18.—Dr.	sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
19.—Materinska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
JUNIJ
2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi.
15.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
JULIJ
14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi.
Pasje življenje
DEŽ PO DESETIH LETIH
V pokrajini Antofagasti v Če-leju je po desetletni suši prvič deževalo. Ta dež je vplival na prebivalstvo kakor čudež. Ljudje so drli iz hiš in pričeli od veselja plesati. Otroci, ki še nikoli niso doživeli dežja, so strmeli spočetka kakor zamaknjeni v oblake, v katerih so se vžigali bliski, ki jih je spremljal grom. Ob vsakem gromu so se vedli potem kakor nori in so se tresli po vsem telesu, čilenska pokrajina An-tofagasta, ki ima do 3000 m visoke gorske masive, je bogata z naravnimi zakladi, obenem pa tudi dežela, ki ima na svetu najmanj padavin. Zadnji dež so i-meli v juliju leta 1929. in od tedaj ni padla tu niti kapljica dežja.
--o--
—Trst. Sedmim trgovcem so zaprli trgovine za nekaj dni, ker so prodajali blago po višjih cenah.
Ameriški admiral Byrd se je bil ustavil na potu na južni tečaj tudi na Havani, kjer so ga pozdravili vladni uradniki. Na desno je ameriški vojaški atašej major Henry Barber.
V neki vasfso živeli trije"psi, trije dobri prijatelji. Prav v tej vasi je bogat kmet priredil imenitno postijo in povabil nanjo 4taro in mlado.
Psi so se prikradli do kmetove hiše in vohali zapeljive dišave, ki so puhtele iz kuhinje. Nihče jih ni povabil v hišo, zato so se domenili, da se bodo kar sami povabili.
Prvi se je splazil v hišo Fifi. Shramba je bila odprta, skočil je vanjo, popadel kos mesa in zbežal.
A s vat je so ga dohiteli, ga nabili in mu vzeli meso.
"No, bratec, kako je bilo?" sta ga vprašala prijatelja.
"Kar dobro," se je zlagal Fifi. "Velik kos mesa so mi dali, samo preveč popra je bilo na njem."
Pes Muki je požrl slino in sklenili, da pojde tudi on na gostijo. Rečeno — storjeno. Ugrabil je kos mesa in se spustil v beg.
A tudi njega so svat je ujeli in ga premlatili. Preden so ga izpustili' so vrgli še lonec vrele vode vanj.
"No, bratec, kakšno je bilo meso?" sta ga vprašala prijatelja.
"Kar dobro, samo nekoliko prevroče," je odgovoril Muki.
Odšel je tudi Karo, da bi se do mile volje najedel. Pograbil je najlepši kos mesa in zbežal.
A tudi njega so svatje ujeli in ga premlatili.
"No, bratec, kako je bilo?" sta ga vprašala prijatelja.
"Toliko klobas so mi naložili, da sem jih komaj nesel," je odgovoril Karo. Mislil je pri tem seveda klobase, ki so mu jih s korobači naložili. . . .
Prijatelja Fifi in Muki pa sta bila prepričana, da se je Karo klobas do mile volje najedel in sta mu zavidala veliko srečo.
Tako so psi prevarali drug drugega in drug drugem zavidali srečo — vsi trije pa bodo še dolgo pomnili svatovsko gostijo!
Takšno je pač pasje življenje,
EZ PRIMORJA
žganje in to spravijo v denar. Toda imeli so smolo. Med kuhanjem so jih izsledili finančni žtražniki, jim zaplenili 4 kotle ter jih ovadili oblastem, kjer se bodo morali zagovarjati radi prestopka ter verjetno plačati visoke kazni, ki so za ta prestopek določene.
—Trst, novembra 1939. — Mesec oktober je za slovo iznenadil 3vo dželo še s pravo poletno veliko nevihto, ki jih je bilo v zadnjem času že precej, toda zadnja ?e je odlikovala še posebno, po svoji sili. Najprej je nekaj dni brila burja in tu pa tam je padal dež. Končno pa je zmagal južni /eter, ki je prinesel nad Trst nevihto velikega formata. Dne 28. oktobra, ko se slavi po vsej Italiji "pohod na Rim," so se že na vse zgodaj oglasile podnebne sile. Med gromom in treskom je pričela prav na gosto padati to-ia velika kot golobja jajca, ki je pokrila ulice z 10 cm debelo plastjo. Med točo so tu pa tam padale snežinke, že malo višje, na Opčinah, je padal sneg. Na kraški planoti pa se je za ngkaj ča-sa sneg tudi obdržal.
—Trst. — V Meranu na Južnem Tirolskem je umrla v starosti 80 let Gilda Mayer roj. Zif-fer, žena senatorja Teodorja Mayer j a, ki je bil do pred nekaj let glavni delničar pri listu "II Piccolo" in znan po svoji delavnosti v vrsti italijanskih iredentistov.
—Gorica. — Na dan Vseh svetih je bila pred velikim spomenikom padlim vojakom na Oslavju žalna prireditev, ki so se je ude-ležilej vse vojaške in -civilne oblasti.
MALI OGLASI^
Delo išče
Ženska išče hišno delo—perilo. Vprašajte na 20900 North Vine St., Euclid, O. (289)
Japonski parnik Terukuni Maru, ki je v bližini angleške obale zadel na nemško m ino in sč potopil.	...i...j
—Umrl je v II. Bistrici Jagodnik Franc, gostilničar, star komaj 42 let. Zapušča ženo in dva otroka.
—	Gorica. Umrli so: Komel Anton 75 let, Zelinšek Viktorija por. žagon 57, Lisjak Draga 22, Ušaj Anton 43, Plesničar Marija por. Plesničar 61. Vuga Amalija vd. Rijavec 51.
—	Gorica. V drugi polovici oktobra je mestni živinozdrav-ski urad ugotovil 8 primerov nalezljivih bolezni in to v krajih od Gorice do Cerknega. V večini gre za prašičjo rdečico.
—Trst. Za novega tržaškega župana je bil imenovan adv. Lui-gi Ruzzier, ki je po rodu iz Pirana.
—Trst. novembra 1939. V letošnjem letu je bila v Trstu precej živahna gradbena delavnost privatnikov. — Pred kratkim pa so na vseh novogradnjah delo ustavili, cement pa so oblasi zaplenile, seveda proti odškodnini. Ta ukrep je gotovo v zvezi z odlokom za preskrbo države s potrebnimi rezervami produktov in materijala, da bi se potrošnja zgotovila samo za nujnejše primere.
—Košana, novembra 1939. — V težkih časih in razmerah živijo naši ljudje in z vedno večjo skrbjo gledajo v bodočnost. Na vse načine si hočejo pomagati in se oskrbeti z najpotrebnejšim pred zimo. Radi hude suše med letom in neprestanega dežja v jeseni letina ni bila kaj preveč dobra, edino sadje je dobro obrodilo, posebno slive. Zato ni čudno, če si kmetje skušajo pomagati kot vedo in znajo ter je marsikoga zamikalo da kuha žganje in s tem kaj prisluži. Tako je tudi v Ostrožnem brdu nekaj ljudi zamikalo, da od obilice sliv, ki jih niso mogli kam prodati skuhajo
Kupi se
Kdor ima naprodaj licenco za žganje D-3, naj se zglasi pri Joe Pograjc. 1091 E. 67th St.
SVEŽE KLOBASE
Pri nas dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase po 5c vsaka in domače kislo zelje po 6c funt. Se vljudno pripor ov3 a m vsem gospodinjam.
ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave.
GRDINOVI KOLEDARJI
Zdaj jih lahko dobite za sebe in če hočete tudi naročite za svoje kamorkoli hočete. Za leto 1940 imamo bolj umetne in za stanovanje mnogo bolj praktične koledarje, "ki bodo koristnejši in bolj pripravni. Ljudje velikih trgovskih koledarjev v stanovanje tudi ne sprejmejo, ker prostor ali stene z drugimi predmeti okra se. M&njši in umetnejši koledar se pa prilagodi vsakemu in dela v hiši okras.
Sedaj pridite ponje in jih naročite za svoje v stari kraj ali drugod po Ameriki. Velikost hišnih koledarjev je 14x20 in stanejo samo 15 centov vsak za one, ki jih naroce. Rojakom v Clevelandu jih pa dajemo zastonj. Dobite ali naročite jih lahko v obeh prodajalnah za pohištvo. Pismeno se pa obrnite na
ANTON GRDINA in SINOVI 6019 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
P.S.—Za trgovine imamo pa posebno velike koledarje za leto 1940.
(Dec.8.11.13)
Dva stanovanja
se oddasta, vsako po 5 sob; fur-nez in podstrešje. Vprašajte na 1235 Addison Rd.
(Dec. 6, 8, 11.)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vopral St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
					
	is: [E n	J9 1		DEC. 19 ggrgj	39 E 2
	li ® 117 m	4 11 M 251	[12 B 26	EBLE EEsBBB 20 21 22 Mil	9 16 23 30
					
Joseph Lawleriz Waltham, Mass., ki trenira pse, pravi, da je edin način, da se psu dokaže, da boli, če koga ugrizne, je, če psa sam ugrizne. In tuka j ga vidite, kako skuša tq psu dejansko dokazati.
Božič pride samo enkrat na leto. Toda spomin nanj ostane v naših mislih še dolgo potem. Zato je priporočljiva spomniti se vaših dragih z darili. Mi imamo veliko izbero daril v pohištvu, katere boste dali s ponosom vašim dragim. Ali smemo svetovati:
UDOBEN STOL, SVETILKA ZA BRANJE, » BLAZINA, PEPELNIK, RCA ALI DETROLA | RADIO. ŠIVALNI KABINET, MIZA, OGLE- ?! DALO, SKRINJA IZ CEDROVINE, KAVNA i!
MIZICA ALI COCKTATL MIZICA.	f
-ali-	ji
'Ji	če imate rajši večja darila	J
WESTINGHOUSE LEDENICA, MAYTAG {l J PRALNIK, ROYAL ELEKTRIČNI CISTI- J ii- LEC, LIKALNI STROJ ALI KUHINJSKA j
U peC.	ji
if.	_ _ , _____ ____________-j
Takile orjaki čakajo za finsko mejo na ruske boljše vike. In kot vse kaže, jim tile "basisti" dobro godejo.
Da boste ostali v spominu, dajte darilo, ki bo upoštevano
—DAJTE POHIŠTVO—
A. GRDIM M SINOVI
S019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd.
ODPRTO ZVEČER RAZEN OB SREDAH (Clahi Cleveland Furtniture Association)

Paul V. McNutt, o katerem se govori, da bo drugo leto kandidiral za predsednika Zed. držav. Polecfi njega je njegova žena.
Help to Protect Your \Home from Tuberculosis
ŠE JE ČAS
da razveselite svoje drage v starem kraju z denarnim darilom za božične praznike. Pojdite takoj v urad
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Avenue
TEKOČE OBRESTI PO 3%
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO
6235 ST. CLAIR AVENUE
ki bo vaše božično darilo točno odposlal onim, katerim je namenjeno. Vsaka pošiljatev je garantirana in bo izplačana pravočasno za praznike.
KOLLANDER ima tudi vedno v zalogi jugoslovanske in italijanske znamke.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Aleksij Zhdanov, je bil izbral od Staliva za svojega naslednika. Je velik prijatelj Nemcev.
Sally Rand, ameriška plesalka, o kateri se *fe mislilo, da premore milijone, pa je nedavno napovedala konkurz. Kot je navedla ima premoženja $8,067, dolga pa $64,631.
Ohranite ta kupon, Je vreden 25^
Ko so hrasti Šumeli
ZGODOVINSKI ROMAN
ščekin se je obrnil h Klimu: "A Djakona nisi videl?"
"Videl . . . tukaj se je lovil prej."
"Pojdiva ga iskat!"
ščekin in Klim, ki je resnično spominjal na oskuben gosji vrat, sta odšla po trgu.
Rusolasec je ostal sam in je nekaj minut gledal za njima.
''Kakšen vojvoda se je oglasil !" je zlobno zamrmral predse, "še nekaj časa, pa boste vsi plesali, kakor bom jaz godel!"
Pljunil je in odšel po trgu.
* * *
Kakor široka luža krvi, prerezana z dolgim črnim pasom — z ozko plastjo oblakov — je izginjala rujna zarja na večernem 1 nebu.
Na jutro je bilo pričakovati vetra, če ne celo burje: od nemške strani je že začel v sunkih buhati veter, sukaj e prah in lo-putaje tu z oknicami, tam z vrat-jnicami.
• (Dalje prihodnjič)
Vasilij. "Od katere klepetulje si. pa pobral vesti o nemškem dvoru?"
"Jaz? . . . Jaz nisem nič . . ." je zamrmral rusec, potresaje z rameni.
"Kako nič? A meni, kaj si pripovedoval?" ga je presekal Klim. "Lažnivec, ti lažnivi!"
Rusec je ošinil s svojimi vodenimi očmi Klima, nato pa šče-kina in uvidel, da ne kaže tajiti. In hitro je porinil svoj ostrooki pegasti obraz Vasiliju k ušesu.
"Nalašč sem to napravil!" mu je rekel pomežikuje, "naj Moskvo majceno potrepljajo, saj je kaj dobiti od nje!"
"To se ne sme!" ga je rezko prekinil Vasilij s takim glasom,! da je lokavi izraz takoj zginil z rusčevega obraza in se izpreme-j nil v ponižnega. "Da se mi nihče nikogar s prstom ne dotakne. Glej, da si privežeš jezik! Ako si z nami zapleten, boš tudi našo pesem pel. Pojdi se rajši pripravljat za jutri!"
ko po stegnu in se zakrohotal, kakor bi pobobnal po praznem sodu.
"Nemcu je skoraj nos odtrgal. No, in ta nos!" je rekel majaje z glavo in zvončkljaje s kraguljčki na kapi.
In povedal je Vasiliju vse, kar se je zgodilo. Na le-tega licu se je pokazal smeh>
"Ali je sedaj tiho tam?" je vprašal in pokazal z glavo na stene nemškega dvora, ki so se videle onstran reke. ;
"Tiho!" je prepričano odgovoril Ščenek. "Deset konjikov je ostalo še tam in bojar sam."
"Tjurjo je treba osvoboditi . . ." je rekel Vasilij skrblji-vo.
■"Seveda!" je potrdil Djakon.
"Vesta kaj, bratca," je nadaljeval Ščekin, "jaz moram takoj na nemški dvor, vidva pa pojdita za jezdeci in izsledita, kam bodo Tjurjo zaprli. Samo — da mi nihče s prstom ne gane brez mene!" je dodal zabi-čuje.
Djakon in Ščenek sta prikimala in se odpravila v mesto. Vasilij je pohitel za Grunjo.
Šesto poglavje
Oddelek konjikov, ki so gnali ljudi, ter rjovenje in tuljenje Tjurje je obrnilo nase pozornost mnogih in po mestnem tržišču se je hitro raznesla vest o nekem dogodku, ki se je zgodil na nemškem dvoru.
Ko se je čez dve uri vrnil Vasilij iz Zapskovja in se pokazal na trgu, se je pritisnil k njemu dečko neskladnih udov, dolg kakor žrd, s skrbmi na obrazu.
"Čuj, Vasilij Petrovič!" je rekel polglasno, doteknivši se Ščekinove rame. Ta se je ozrl v njegovo stran.
"Kaj, Klim?" ga je vprašal.
"Slabo je, slabo. . . ." je zaše-petal s skrbjo in se mu sklonil k uhu, "mnogo naših so pograbili."
"Koga, kdaj?" je vzkliknil Vasilij.
"Skoraj pravkar. Štirideset ljudi so pobili, prav toliko pa pohabili."
"Kje?"
"Na nemškem dvoru."
ščekinu je odleglo pri srcu. Pogledal je Klimovo, kakor dlan od strani ozko, lice, na ogromno jabolko, ki mu je štrlelo iz dolgega in tenkega vratu, in se je nasmejal.
"Eh . . . gusinjuška!" mu je ušlo. "Kateri tepec pa te je na-plahtal?"
"Vsi govorijo!" je odvrnil
Klim.
"A kdo je to tebi povedal
Klim je motril množico.
"Ta m. . . onile!" je rekel, za-gledavši rusca, ki je švigal kakor ščuka od ene skupine do druge, in pokazal nanj.
"To so same čenče," je odgovoril Vasilij, "jaz sem bil pravkar sam na nemškem dvoru. A pojdi, pripelji tega novioarja sem!"
Klim je planil v množico in kmalu privedel k Vasiliju rusca; ta se je nemirno oziral in se, ko je srečal pogled ščekina, delal, kakor da on sam hiti, da pride k njemu.
"Zakaj po nepotrebnem ščuvaš ljudi?" ga je strogo vprašal
HRANILNE VLOGE
CHRISTMAS SEALS
i ■
Pomočniki, čez glavo zapo- 1 sleni z delom, se niso zmenili j zanj, in Tjurja je, ko je bil po- i stal četrt ure, lezel v sosedno 1 prodajalnico.
V eni pa je naletel na Karla, i ki se je z nekom razgovarjal. Turja ga pogleda in zdajci za- i stoka, da se je Čulo po vsej ' prodajalni, nato počasi počene kakor od bolečin in se prime z rokami za senci.
"Kaj ti Je fant?" ga nekdo sočustveno vpraša.
Tjurja se, ne da bi odgovoril, zravna, pomaje z glavo in pograbi, nepričakovano za vse, Karla za njegov višnjevordeči nos. *
"Moj Bog! Kakšen nos je to," je rekel s skoraj jokajo-čim glasom in vlekel krivečega in otepajočega se hlapca za seboj : "Psom bi ga bilo treba vreči, on ga pa s seboj nosi!"
Bučen smeh je napolnil prodajalno.
Nemci v vrsto; z obeh strani se ( je vsipalo zmerjanje in psova- i nje; še malo, pa bi se bil vnel boj na pesti.
V tem trenotku se je pokazal na vratih Šujski.
Alderman z vsemi ratmani mu je šel naproti in ga pozdravil na ta način, da je iztegnil predse desno roko s snetim klobukom in se pri poklonu dotek-nil z njim zemlje.
Hrup pri prodajalnah je povzročil, da se je Šujski ozrl, Zaradi sonca' si je zaslonil oči z roko, izprevidel, zakaj gre, in dal jezdecem ukaz, naj pomirijo ljudi. Konjiki so obrnili kopja s topim koncem naprej in udarili na množico; ta je planila k prodajalnam. Nekateri, ki so se zazijali, so popadali skoraj pod konje, mnogi pa so bili deležni darov v obliki višnjevih' 'marog in bul od kop-jišč.
"Le dajte jih, tepce, le po c njih!" je kriknil Šujski vzpod- c bujaje jih za njimi. "V ječo vrzite šuntarje!"	s Tudi Djakon in Ščenek, vi- x devši prihajati rdeče jezdece z ( naperjenimi kopji, sta smukni- ] la v množico. Na mestu pretepa sta ostala samo zmršeni Tju- , rja, ki je izgubil šapko, z okr- j valjenim obrazom, in vzbesneli . Karel s svojim, v nekakšno peso izpremenjenim nosom. Jezdeci so, ne dotaknivši se njega, i odgnali Tjurjo kakor jarca i vstran in, ogledavši se po mno- : žici, ki je začela godrnjati, hitro pograbili še dva kričača ter jih, sklenivši krog okoli njih, odgnali k vratom. /
Šujskega pa že ni bilo več na dvorišču; spremljan od nače-lujočih Nemcev je šel, vedno noseč glavo pokonci, v prostore stevena pogledat izbrane vrste barvastega sukna.
Grunja s svojimi tovarišica-mi in Ščekin, ki jim je v, majhni razdalji komaj sledil, so bili na sredi mostu, ko so jim prišli nasproti jezdeci, ki so vedli kako tri liudi.
Hlodje plavajočega mostu, ki je bil že tako prenapolnjen z ljudmi, se je začelo tam, kjer so jahali jezdeci, skoraj za četrtino pogrezati v vodo, tako da je voda oblivala pešce do gležnjev.
Zmerjanje in psovanje je spremljalo jezdece-
"Moskva dela krivico, pomagajte!" je kričal nekdo, ki je šel peš med njimi.
Zadnji jezdeci so s srditimi obrazi krepko dvezali kričača s kop j išči v hrbet. •
Glas zajetega se je zdel Vasiliju znan; prerinil se je bliže in spoznal Tjurjo.
"Kam jih vedete, ljudje božji?" je vprašal najbližjega jezdeca.
"Hodi mimo!" se je zadri ta zaničljivo.
"Odgovarjaj, kadar te kdo vpraša, Moskva usrana!" je vzkipel Vasilij.
Jezdec je v odgovor zamahnil s kopjem in Vasilij je komaj še odskočil, da je ni dobil.
Jezdeci so odjahali mimo. Razjarjeni Ščekin je že hotel na glas pozvati ljudi okoli sebe, naj zmečkajo in v vodo vržejo Moskovce, a spomnil se je Grunje in svoje obljube pa se je naglo umiril.
Nekdo ga je prijel za komolec. Ščekin se je obrnil in zagledal Djakona in Ščenka.
"Tjurjo so pobrali!" je zagodel Djakon.
"Sem videl. Pa zakaj ?" je na kratko vprašal še ne mirni Vasilij. Djakon se je udaril z ro-
Razljučeni Karel je počakal i ugodnega trenotka in je z vso ) močjo brcnil svojega razžaljiv- : ca s koncem čevlja v trebuh. Tjurja je izpustil njegov nos ' in še dobil tako zaušnico, da se je prevrnil čez prag in skoraj podrl nekaj ljudi.
"A, ti bi se rad tepel?" je divje zarjul in rinil z dvignjenimi pestmi nazaj-
Izza mize so skočili trije pro-dajavci tovarišu na pomoč; zamolkli udarci so začeli mlatiti Tjurjo od vseh strani.
"Bratci, naše bi jejo! Pomagajte!" je zavpil po dvorišču z obupanim glasom in otepaj® se Nemcev planil iz prodajalne.
"Kaj je? Kdo bije?' Zakaj?" so se razlegali grozeči glasovi med prerivajočo se množico, ki ni vedela, zakaj gre.
Nekaj ljudi, med temi tudi Djakon in. Ščenek, je hitelo Tju-rji na pomoč. Iz prodajaln so začeli skakati Nemci; množica se je umeknila od odprtih vrat, vzdolž katerih so se postavili
Z*a božič DAJTE
PRAKTIČNA DARILA
ISMITmIF
/ !5AFETT\
OF YOUR INVESTMENT
UP TO
$5000.