TRGOVSKI UST časopis za trgovino, industrijo Irt obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem' zavodu Gregorčičevi ulici, v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za lA leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v LjubljanL LETO IX. Telefon št. 552. LJUBLJANA, 14. avgusta 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 94. O gospodarski krizi. Strašne elementarne nesreče, k oje so naa doletele v toku julija in avgusta in velike škode, ki jih bo vsled tega pretrpelo naše narodno gospodarstvo, eo dale povod širši javnosti, da se j» začela pečati z vprašanjem gospodarske krize v naši državi. Tudi to prizadevanje, da se da na dnevni red vprašanje rešitve ekonomske krize, bi pomenilo velik korak k zboljšanju položaja, ako bi vsi merodajni faktorji vsepovsod zahtevali, da se pod-vzamejo smotrene mere, potom katerih bi se dalo kolikortoliko paralizirati težke posledice velike gospodarske krize, ki dobiva z dneva v dan vedno boli akutne oblike. Noša država se sedaj nahaja v oni gospodarski situaciji, v kateri so se nahajale vse one države, koje so iz periode denarne inflacije prešle k deflaciji, ali boljše rečeno, koje so po-voljno dovršile vprašanje stabilizacije nadjonalne valute. Gola stabilizacija valute brez drugih gospodarskih pogojev je morala neizbežno tudi pri nas povzročiti veliko gospodarsko krizo, v kateri se sedaj nahajamo, a katere simptomi so se začeli kazati že sredi preteklega leta. Kakor hitro dobi v kaki državi na-cijonalni denar po peridodi stalnega padanja gotovo stalno vrednost ali relativno dobro vrednost napram inozemskim valutam, mora nujno priti, tako piše S. Kojič v Trg. glasniku*: ta gotovi čas in dokler se ta težki gospodarski položaj ne preživi, do naslednjih posledic: 1. Pomanjkanje denarja in čim manj ga je, tem večja obrcMna mera; 2. manjša konsumna mož notranjega trga; 3. padanje kon-sumne moči inostranih tržišč in vsled tega pasivna trgovinska bilanca; 4. zastoj v industriji in trgovini, a istočasno brezposelnost delavcev; 5. čuti se težje davčna bremena, ker se cel davčni sistem ne nahaja v onem fi-nančno-gospodarskem okviru, za katerega jo bil sestavljen. Proračunski deficit in vse slabe posledice deficit-nega državnega budžetiranja itd. ifot najpotrebnejše in neodložljive mere, ki jih bi bilo treba podvzcli tako » privatne, kakor tudi z oficielne strani, bi bile: 1. Olajšanje pogojev kreditiranja pri Narodni banki, Drž. hipotekarni banki, Poštni hranilnici in velikih privatnih denarnih zavodih, a predvsem znižanje obrestne mere. Kot pred- • pogoj za znižanje obrestne mere bi bilo zmanjšanje davčnih bremen, ki danes tako težko obremenjujejo vse kreditne ustanove v državi. 2. Potom carinske politike bi se moralo čim bolj onemogočiti plasiranje inozemskih produktov na naša tržišča. 8. Ta mera bi pomenila nenavadno mnogo v pogledu aktiviranja naše trgovinske bilance in čimboijše plačilno bilance, ker bi se reduciral naš uvoz. Mogoča opazka, da bi se s tako usmerjeno carinsko politiko oviralo tudi naš izvoz, ker bi inozemstvo odgovorilo z istimi merami glede našega izvoda, ne drži, ker so naši deželni pridelki inozemstvu vendar bolj potrebni nego nam izdelki inozemske industrije. 4. Znižanje obrestne mere in olajšanje kreditnih pogojev bi zelo omililo krizo naše industrije in trgovine, toda tudi ta mera bi bila nezadostna, ako ne bi država s svoje strani pod-vzela vse mogoče v pogledu zmanjšanja davčnih bremen. Znižanje obrestno mere in davčna razbremenitev bi imela za posledico, da bi prihranila naša industrija* in trgovina državi mnoge milijone. 5. Naš državni proračun se je sestavil v času denarne inflacije čudnim in nenormalnim potom. Proračun ni sestavljen po državnih dohodkih, kakor bi bilo to normalno, ampak so se tu določila davčna bremena po veličini proračuna. Tisoč dinarjev državnega davka na osebo, tudi ako ni bilo to veliko preveč tedaj, ko je bil dinar zelo malo vreden, pomeni danes zelo pogosto neznosljivo breme. Zbog tega je potrebno takoj znižati davčna bremena. Davčna razbremenitev bi brez dvoma dala delovnemu človeku mnogo več moči, da bi mogel preživeti gospodarsko krizo, ki ga tako pritiska. 6. Toda vse gori navedene mere bi bile iluzorne, ako se takoj ne zmanjša državni proračun za najmanj 30%. Redukcija proračuna bi se mogla izvesti na ta način, da bi se iz proračuna izločile vse večje investicijske po-stavke, ki bi se naj krile potom velikega državnega posojila, koje bi v inozemstvu sedaj prav lahko dobili. Polog tega bi se moralo razdržaviti vsa ona podjetja, ki obratujejo sedaj pasivno. Pri tem bi se moralo predvsem reducirati proračun ministrstva vojne in mornarice, v kolikor bi to dopustila varnost države. Zmanjšanje velikega uradniškega slaleža bi znatno pomagalo olajšanju našega državnega proračuna, toda ta mera bi se politično dala izvesti samo. ako bi se izdalo zakonodajno rešenje o neizpopolnitvi izpraznjenih uradniških mest za gotov niz let. Ponoviti brezuspešen poizkus redukcije urad-ništva, bi pomenilo opravljati neresen posel; toda reducirati že itak nizke plače uradnikov bi bilo še slabše — norčevati se z bedo in gladom velikega števila državljanov, od pravičnega dela katerih je v veliki meri odvisen napredek države. Fr. Zelenik: Obratni troski. Kdor ima priliko, da primerja konkurenčne ponudbe in cene raznih podjetij iste stroke za enako vrsto in kakovost izdelkov ali blaga, opaža večkrat prav znatne razlike v cenah. Brez dvoma temeljijo te razlike v tem, da mnogo manjša in tudi večja podjetja posvečajo premalo pozornosti svojim obratnim troškom in raditega je njihova kalkulacija nezanesljiva in netočna. Troški so ravnotako odločujoč či-nitelj kalkulacije, kakor so izdatki za surovino in delovno silo, zato se pa morajo obratni in splošni troški določati in vknjiževati s posebno natančnostjo in vestnostjo, ker od te natančnosti je odvisna konkurenčna sposobnost, razvoj in obstoj podjetja. Troški odločujejo, do gotove meje tudi naložbe (investicije). Vsaka nova nabava obremenjuje poštev troskov, pa se tedaj mora preti nabavo z donosnim proračunom vsaj bližno dognati, ali sc bo nova dobava tudi obnesla in bo donašala zaželjeno korist. To je brezpogojno potrebno pred nabavo posebnih (specijalnih) strojev, ki so dragi, ki zahtevajo visoke amortizacijske deleže in drago vzdrževanje. Ravno pri teh strojilrse mora natančno preračuniti, ali se ti veliki troški lahko porazdelijo na visoko število produktivnih delavnih ur, z drugi- mi besedami: ali bodo stroji trajno dobro zaposleni. Ako trajna zaposlenosti teh strojev ni mogoča, se mora izračunati, če se enako delo ne more izvršiti z cenejšimi stroji, ki morda že stoje na mestu. Z gospodarskega stališča je potrebno, da vsako podjetje dela s kolikor mogoče z nizkimi obratnimi in splošnimi troški. Podjetje mora imeti natančen pregled vseh troškov, ako hoče dognati ali so troški primerni, ali niso previsoki in katere troske je mogoče zmanjšati ali sploh izločiti. Le na podlagi natančnega pregleda je mogoče določiti obseg in višino varčevanja. Varčevanje se mora izvesti po pravilnem načrtu, sicer lahko nastane iz varčevanja ne korist, ampak občutna in nepričakovana škoda. Razvidnost troškov se lahko izvede na različne načine, toda popolnoma odgovarja le tisti način, ki nam pokaže vsako posamezno postavko troškov in omogoča pravilno razdelitev v kalkulaciji. ' Način, po katerem se vknjižujejo in določajo obratni troški, se ravna po podjetju. Ni vsaki način tudi primeren za vsako podjetje. Iz opazovanja in prakse poznam te načine: a) troški se določajo povprečno za celotno podjetje; b) za vsaki oddelek oddvojeno; c) za vsaki stroj oziroma za vsaki delovni prostor posebej. Zadnji način je najbolj idealen, ker je najbolj natančen, vendar je tudi način pod b) porabljiv in se lahko izvede v vsakem podjetju z precejšnjo natančnostjo. Prvi način služi pač majhnim in nerazvitim podjetjem. Ni mogoče tajiti, da način pod b) in c) zahteva nekaj več dela, natančnosti in troškov, toda izplačata se v prav kratkem času. Morda nastanejo tudi nasprotja v podjetju, ker marsikateri delovodja si misli, da se mu ne zaupa in podobno, toda z dobro voljo in prepričevalnostjo se odstranijo tudi take ovire. Potrebne bodo pač organizacijske izpremembe, pa se tedaj mora pred izvedbo napraviti natančen načrt, da ne nastane namesto večjega reda nered. Na vsak način se vpelje s kontrolo obratnih stroškov v podjetje večji red, pregled in nadzor. Zelo vplivna postavka na poštevu troškov so odpisi. Odpisi so tako važna zadeva, da bomo o njih govorili v posebnem članku. Anton Pevc: Sir in maslo na razstavi v Ljubljani od 4. do 13. septembra 1926. Sir in presno maslo sta pri vseh kulturnih narodih važen činitelj ljudske prehrane. Le-to sta postala v različni izmeri deloma morebiti pod vplivom različnih podnebnih razmer in različnih načinov kmetskega gospodarstva, največ pa po izmeri stopnje razvijajoče se kulturnosti prizadetih narodov. Pri nas ni konzum sira in masla med kmetskim ljudstvom še kaj razvit; največji je po mestih in industrijskih središčih, kar istotako ne moremo staviti na rovaš navidezno morebiti večjega blagostanja v teh krajih, marveč edino le na rovaš povprečno višje kulturnosti tod naseljenih ljudi. Pospeševanje mlekarske industrije in povišanje konzuma mlečnih izdelkov je zato nekako istoveten s pospeševanjem kulturnosti naroda; ni ta zveza obeh činjeuic absolutno pravilna, toda tudi ne absurdna, — vsekakor so države a močno razvitim mlekarstvom umsko in gmotno najkulantnejše. Poseliti mlekarsko razstavo v Ljubljani je toraj na zunaj znak kulturnosti ali vsaj dolžnost vsakega naprednejšega Slovenca. Konsum masla in sira bi se kmalu prav znatno zvišal, ako bi nam trgovci in gostilničarji postregli z res okusnim blagom. Toda kako često si postrežen z žaltavim maslom ko zahtevaš svežega in te boli po njem želodec več mesecev, če si ga zavžil na kruhu namazanega. Zahtevaš dober sir in ti prinesejo na mizo neslano, brezokusno stvar, o kateri moraš trezno razmišljati, ali bi jo mogel prebaviti železen želodec. Sodba konsu-menta se glasi nato: >Naše mlekarne ne znajo napraviti ne dobrega masla in ne dobrega sira — kdor ima denar seže zato po drugem, toda vedno po prvovrstnem iz tujine uvoženem blagu, kdor pa je gmotno slabše situiran, pa pravi brr ... in se zadovolji z vsako drugo zakusko rajše nego z mlečnimi izdelki. Da je laka splošna obsodba izdelkov naših mlekarn nepravična, naj se vsak konsument prepriča na letošnji mlekarski razstavi. Tudi naše mlekarne lahko zadostijo vsem finesam okusa konsumentov, ako bodo konsumenti s posredništvom trgovčev in gostilničarjev smotreno vzgajali producenta-mlekarno — za kar najboljšo priliko nudijo mlekarske razstave. Pred vojno so trgovci v Sloveniji poznali n. pr. izmed trdih polnomastnih sirov švicarskega tipa ementalski, polementalski in tirolski sir, ki so ga dobivali vsakega po drugi ceni večinoma od mariborskih veletrgovcev s sirom; v Beogradu so zbog tega tudi poznali kot švicarskega mariborski sir, čeprav Maribor še nikdar ni enega trdega sira produciral. Danes poznajo bohinjski sir : in pa »hlebe sira«, ki ga vsakdo ob izključitvi veletrgovine najrajši sam naroča iz sirarn. Tik!a ementalski, polementalski in tirolski sir niso značili v predvojni v-predvf+j--rrfTeletrgovini s sirom kraja, od kod dotični hlebi izvirajo, marveč izključno le kakovost zbog bolj ali manj uspele izdelave v sirarnah (čeprav cesto tudi v domačih kranjskih) in zbog dalj- ali manj-trajnega zorenja v kleti veletrgovca. Tudi za v bodoče bodo morali naši trgovci razmišljati kako sire ene vrste kakovostno na najenostavnejši -način razpredeliti, dati vsakemu razpredelku gotovo domače ali tuje ime, jasno določiti vsaki kakovostne znake in nato tudi v prometu' s sirarnami odločno zavrniti vsak hleb sira, ki prihaja v promet z gotovim imenom razpredelbe, ne da bi bil v posesti takozvanih odznakov iste. Najlepšo priliko za proučavanje kakovostnih razlik sira v svrho določitve končnoveljavnih odznakov za trgovino nudi mlekarska razstava, ki bi jo zato moral posetiti iz osebnih in trgovskih interesov vsak trgovec. Za ušesa hi bilo treba privesti na razstavo vse gostilničarje, osobito podeželske. Kolikrat sem jim že želel vse drugo le ne dobro, ko sem zahteval sira in ga nisem dobil, ali pa takega, da sem ga pozabil jesti. Vsak gost rad žrtvuje nekoliko denarja vee za dobro blago, nego da bi metal stran denar za ničvrednega. Da gostilničarji po deželi tako radi kupujejo mačka v Žaklju po reklamni ceni ali da nimajo nobene vreče od soli, s katero bi sir ovili preprečili njegovo izsušenje in plesnenje, ni zadostna opravieba za >iabo postrežbo. Na letošnji mlekarski razstavi naj si zato vsak izbere vrsto in kakovost sira, ki je za njegove razmere in njegove goste najboljši, ne prezrši, da delimo ne-le polnomastne, marveč tudi polmastne in četrtmastne j .sire v prvovrstne, drugovrstne in v skarto, da je torej izbire dovolj za najrazličnejše goste. Vsi posetniki razstave pa naj pazijo na razlike presnega masla iz pasterizirane in surove smetane. Za uživanje na kruhu je priporočljivo predvsem maslo iz pasterizirane, umetno okisane smetane; iz surove pa le, če zanesljivo vemo, da je prizadeta živina popolnoma zdrava. Iz carinske prakse. Piše Just Piščanec. XXXVII. Rešen je ministrstva financ, Generalna direkcija carin, Cbr. 29.201 z dne 9. junija 1926. Kako pomanjkljivo, neresno in čestokrat naravnost neverjetno je carin-sko-kazensko postopanje I. instance, nam eklatantno kaže sledeči primer, ki se je nedavno pripetil pri carinarnici v Ljubljani. Za neko domačo tovarno platna sem dne 1. junija t. 1. prijavil v uvozno carinjenje med drugim: 8066 kg sirove lanene preje iz tar. post. 290/2 a po 12 Din za 100 kg, 3219 kg lanene preje iz tar. p. 290/2 a po 30 Din za 100 kg; 2617 kg,lanene preje iz tar. p. 290/1 b po <10 Din za 100 kg in 371 kg lanene preje iz tar. post. 290/2 b po 70 Din za 100 kg. Po prijavljeni kakovosti blaga in njega količini bi bila morala znašati skupna carina 3240.15 Din v zlatu ali 35.641-65 Din v srebru. Carinarnica je baje : po predpisih čl. 40—43 car. zak. izvršila svoj uradni pregled te^ pri tem »ugotovila , da se ima vsa, kakor spredaj navedena, preja v skupni teži 14.273 kg tarifirati kot lanena preja v štrenah po 0.250 do 0.270 kg sirova beljena, po komentarju k splošni car. tarifi, pripombe k V. delu kot: preja za prodajo na drobno, ker jo v štrenah pod 2 kg ter vsled tega spada v tar. post. 292 po 120 Din za 100 kg! Na podlagi takega izvida bi bila carina morala znašati 17.127’60 dinarjev v zlatu in razlika na škodo države 152.761-95 Din v srebru! Brez daljših pomislekov in ne da bi se bili prej kakorsibodi prepričali o pravilnosti svojega početja, so odrejeni •carinski organi kratkomalo predlagali, naj se na podlagi čl. 166 car. zak. kaznujem s sledečimi nebotičnimi zneski, in sicer: 152.761-95 dinarjev carine, 763.809-75 dinarjev carinske kazni in 23.080 Din obsodbene takse, skupaj torej 939.651-65 Din! Po trikratnem pozivu, naj proti tej gorostasnosti zavzamem svoje stališče, sem v svoji obrambi na zapisniku navedel proti tej nameravani nesmiselni kamitvi sledeče razloge: I. Za kaznitev po čl. 166 cer. zak. ni prav nobenega zakonitega temelja, niti formalnega, niti stvarnega, ker se ni-kdo ne sme soditi, tem manj pa obsoditi, ako se prej z izvidom in preiskavo ni dognala njegova krivda ter dokler se ta uradno ali sodno ni ugotovila. Pričujoči slučaj nam pa nasprotno dokazuje, kako neresno, protivno zakonu in predpisom ter naravnost fri-volno-diletantsko postopa carinarnica pri tako važnih upravnih aktih, kakršno je carinjenje blaga, katero najob-čutneje tangira državne in privatne interese ter ako se tako carinjenje izvršuje tako površno in samovoljno, ima lahko za seboj nedogledne škodne posledice bodisi za državni zaklad, bodi- j si za industrijo in trgovino. Da osvetlim postopanje carinarnice pri predmetnem in mnogih drugih primerih enakega ocarinjevanja, navajam sledeči potek zadeve: Kakor mnogokrat poprej, je prijavil moj pomočnik v predmetnem slučaju prejo v govoru kot »predivo od lana jednožično sirovo št. 20 i manje po an-gleškoj numeraciji iz tar. post. 290, t. 1 a in t. 1 b po 12 Din odnosno 40 dinarjev za 100 kg. Carinarnica je prijavo sprejela kot pravilno in jo vpisala v svoj zapisnik. S tem svojim uradnim činom je torej carinarnica potrdila, da prijava v deklaraciji soglaša s pride-jano fakturo in uverenjem o poreklu robe. V poslednjih dveh dokumentih je bilo namreč predmetno blago deklarirano kot »Leinengarn, einfach, roh, aus Pflanzenspinnenfasern zum Ver-weben«, t. j. lanena preja, enonitna, sirova, iz rastlinsko - predilnih vlaken za tkanje. Že s svojim prvim aktom — sprejetjem deklaracije —, je carinarnica torej presodila in potrdila, da je naimenovanje v deklaraciji pravilno ter da soglaša s prijavljenim blagom. Ako bi bilo to drugače, bila bi carinarnica morala deklaracijo vrniti dekla-rantu kot napačno z dostavkom, v čem je napačna. Carinarnica je konsekvent-no že pri prvem svojem činu postopala v protislovju s čl. 37 car. zak. Ne da bi se bila nadalje predložena deklaracija po predpisih čl. 39 car. zale. poprej staksirala in se na njej izvršil proračun vseh davščin, je carinarnica za uradni pregled predpisala dva carinika. Oba ta dva sta pa še prav mlada uradnika brez vsakega carin-sko-strokovnega izpita in dosledno še neizkušena v carinskem tarifiranju. Za izvršen je uradnega pregleda je bil po meni na deklaraciji v smislu čl. 40 car. zak. predpisan moj edino v lo pooblaščeni pomočnik, kateri že nad pet let opravlja ta posel v imenu in namesto mene. Ne da bi se pa bila carinarnica ozirala na jasne predpise čl. 39 in 40 car. zak., je carinarnica samovoljno dne 2. junija ob 10. uri pristopila k urademu pregledu, ne da bi bil pri tem prisoten deklarantov pooblaščeni in v prijavi predpisani pomočnik. S tem svojim nadaljnjim činom je carinarnica očito postopala proti predpisom čl. 39 in 40 car. zak. Po smislu čl. 40 car. zak. in odločbe Državnega Sveta od 12. maja 1922, št. 5874, se namreč mora pozitivno izvesti, da se deklarant mora vsikdar pozvati, da je navzoč pri uradnem pregledu, in dokler on ali njega pooblaščenec ne pride, se pregled vobče ne sme začeli. Faktično se potemtakem predmetni carinsko- uradni pregled do sedaj niti še začel ni, tem manj pa izvršil, ker se deklarant ni k temu pozval! Pri »pregledu« imenovanih carinikov je bil baje prisoten nek železniški uslužbenec. Tega pa deklarant ni nikdar za to pooblastil niti ga je carinarnica po predpisih pravilnika o carinskih posrednikih za ta posel priznala, ne oziraje se na tehtno okqlnost, da tak aktivni železniški uslužbenec niti ne sme zastopati deklaranta pri pregledu. Ker se potemtakem pravilni uradni pregled prijavljene robe do sedaj še ni niti začel, ne more izvid o tako očito nezakonitem pregledu tvoriti bazo za odmero carine, tem manj more tak sa-mostalni »ogled« robe tvoriti temelj kakšni kaznitvi. (Dalje sledi.) JDDHA< I Ako piješ „Euddha‘‘ iai, vživaš žg na zsmiil raj! xmx MARK C Trgovina. Import v Rumunijo. Po poročilih iz Bukarešte se govori v tamošnjih trgovskih krogih, da je več inozemskih konzorcijev ponudilo rumunski vladi dobavo večjih množin železniškega materi-jala, zlasti vagonov in lokomotiv, če jim kot proti plačilo dovoli romunska vlad.-i za o< ločen čas uvoz gotovih vrst blaga brez carine. Ponudbe so oddali strokovnim krogom, da se izjavijo o njej. Kakor vemo, je pomanjkanje železniškega ma-terijala v Kunami ji zelo občutljivo in prosijo Rumuni zmeraj druge države, naj jim prepustijo cagone in lokomotive. Kriza v madžarski tekstilni trgovini. Kakor poročajo iz Budimpešte se nahaja cela vrsta budimpeštanskih tekstilnih tvrdk v plačilnih težkočah, tako Fermes & Fischer, Abraham Ungar & Braun, Sclnvarz & Ifirschberg ter Ungar & Ko-vacz. V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: Belihar & Velepič, trgovina z damsko konfekcijo in izdelovanjem te konfekcije v Ljubljani (Spodnja šiška); »Indukt«, družba z o. z. v Ljubija ni prodajanje elektrotehničnega materijala, radijskih aparatov in njihovih sestavnih delov; Razpo-šiljalnica galanterijskega blaga »Galan-ta«, družba /. o. z. v Ljubljani; Mariborska podružnica ljubljanske Hipotekarne banke jugoslovenskih hranilnic; Ma-ros<, tovarna za obleko, družba z o. z. v Mariboru; Adolf Orel nasledniki, trgo- vina z mešanim blagom v Šoštanju, — Izbrisala se je trgovina Wimter & Zurpan v Ljubljani, ker se je obrat opustil. Konkurz v Ljubljani. O zapuSči*i Sinila Malhape, trgovca v Ljubljani, ironco-skega državljana, umrlega lanskega leta, je razglašen konkurz. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani bo 17. t. m. ob 10. dopoldne. Nemški kalij. Poročajo o nazadovanju v prodaji nemškega kalija na p ra* lanskemu letu. V mesecu juliju je znežala prodaja nemškega kalijevega sindikata 865.00 meterskih stotov, lani v istor* mesecu pa 956.000 meterskih stotov. Skupna prodaja v prvih treh mesecih gurjiitve, maj, junij in julij, je znašala letos 2 milj. 112.000 meterskih stotov, lani pa 2 milj. 505.000 meterskih stotov. Industrija. Olajšavo za razvoj industrij« v področju občine Split. Uprava mestno občine Split je sporočila Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je mestni svet splitske občine sklenil dovoliti industrijskim podjetjem, koja bi se osnovala v področju splitske občine, naslednje olajšave: 1. Dati osnovateljem novah večjih industrijskih podjetij razna pooblastila in olajšave zlasti potom: a) oddaje občinskega zemljišča po zmernih con ali; b) posredovanje pri nabavah privatnega zemljišča po čim ugodnejših pogojih; c) oprostitev za prva leta obratovanja od občinskih doklad, itaks in drugih davščin; d) popust za prva leta obratovanja na cenah za vodo in plin ter posredovanje pr.i električnih podjetjih za popust na cenah za električno strujo. 2. Občinska uprava je pooblaščena, da v smislu in v mejah gornjih določal v^di pregovore s strankami, koje nameravajo osnovati nova industrijska podjetja na teritoriju splitske občine ter ž njimi določiti natančne pogoje ter jih na to predložiti občinskemu svetu v odobritev. 3. Da se dajo vse olajšave in pooblastila, predvidene v gornjih zaključkih, samo z obvezo s strani industrijskih podjetij, da bodo zaposlovala domače delavce in nameščence in da bodo ščitiča nacijonalni karakter kraja, v katerem se bodo osnovale. (Kaj ko bi kazale tudi naše občane toliko smisla za ustanovitev novih industrijskih podjetij.) Češki stroji in Balkan. V skladu z drugimi poročili javlja neko vodilno češko strojno podjetje, da eksport strojne industrije v balkanske dežele v zadnjem času ni bil povsem zadovoljiv. Kar se tiče večjih izdelkov (žrjavi, mostne gradbe itd.), trpi češkoslovaški eks morajo morebitni prizivi vložiti v času od 31. avgusta do vštetega 14. septembra tega leta. V odmerne izkaze smejo vpogledati le davčni zavezanci sami, odnosno njihovi pooblaščenci ki se morajo izkazati s pooblastilom, to pa le glede njim samim predpisanč dohodnine. Odmerni izkazi ne bodo razgrnjeni pri občini na vpogled. Mesto teh prejmi o /. dohodnino ubdačeni individuelna obvestila o predpisu dohodnine za leto 1926, katera dostavijo v Ptuju organi davčnega urada. Opozarjam pa ponovno, da teče petnajstdnevni rok za vložitev prizivov od dne 31. avgusta 1926 in no od dneva dostavitve obvestila. Prizivi proti odmeri dohodnine morajo biti ko-lekovani s kolekom po 20 Din. Prošnje na rednih progah. Mi moramo torej obnoviti vso našo mornarico, a tega ne moremo niti po preteku več let brez pomoči tujih ladjedelnic, pa najsi še toliko for-siramo naše ladjedelstvo. Ladjedelnic se ne da graditi preko noči, za to je treba ne samo strojev, temveč tudi ljudi, veščih v ladjedelstvu, a te je treba najprej vzgojiti, ker strokovnjaki, ki jih sedaj imamo in katerih sposobnost je treba priznati, morejo biti dobri učitelji, ne morejo pa se povspeti do tega, da bi vodili ladjedelstvo v velikem stilu. Namesto da se določa carine na ladje tujega izvora, naj se da kot pomoč ladjedelstvu nagrade za vsako dograjeno ladjo in oprosti cd carine vse predmete, ki'jih mora nabavljati v inozemstvu. To velja tudi za ladijske potrebščine, ki jih nabavljamo sedaj večinoma iz Anglije, a nabavljamo jih tam ne samo mi, temveč tudi drugi narodi, ker jih doma ne morejo izdelati v taki kvaliteti, kakor je ladji potrebna. Siliti ladje, da nabavljajo te stvari pri nas, bi bilo isto, kakor siliti jih, da plovejo po morju samo z našim premogom, ker je dober za gotove svrhe, a za plovbo po visokem morju in za vse stroje pa ne. (Dalje sledL) za cd merilno podlago so podvržene taksi po 5 Din; če pa je s to prošnjo spojena •hkrati prijava priziva — donesti se mora na njej taksa 25 Din. 4 a)z sreča ' Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi Dnevna gojitev s »Kalodontom t je najsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob. JSicotjC zckha f^ytna^ q(j)u 'of KAJkfiM T RAZNO. Gospodarsko sodelovanje v Srednji Evropi. Na Češkem se pripravlja ustanovitev odbora za gospodarsko sodelovanje v Srednji Evropi. Dunajska »N. Fr. Presse« je prinesla o tem dva jako in-struktivna članka izpod peresa prof. Ho-dača in dr. Schusterja, ki imata namen, da seznanita avstrijsko javnost o ciljih novega odbora. Članka sta zbudila v Avstriji veliko zanimanje in zelo prijazen odmev; pričakovati je, da bodo merodajni avstrijski faktorji drage volje so-, delovali s češkoslovaškim odborom. Kartelizacija zavarovalnih družb na Ogrskem. Na Ogrskem je obstojal kartel zavarovalnih družb, pa ni obsegal vseh družb: Veliko jih je bilo izven kartela. Mesece in mesece so trajala pogajanja o vstopu teh družb v kartel, in prihaja sedaj iz Budimpešte poročilo, da se je dosegel sporazum in so vse na Ogrskem delujoče zavarovalne družbe združene v kartelu. V javnosti je ta izpopolnitev kartela zbudila veliko vznemirjenje. Znamenita »Grajska klet« v Mariboru je dobila zopet svoj prvotni slovesni značaj. Bilo je malo ljudi, ki so prihajali v Maribor ne da bi si ogledali »Grajske kleti«, katera je bila široko znana. 2e takoj po otvoritvi leta 1921 je zaslovela zlasti vsled svoje posebne originalnosti, kakor tudi radi naj večje izbire prvovrstnih vin in izborne kuhinje ne samo širom naše domovine, temveč je bila znana precej tudi v inozemstvu. Skoraj vsak po-setnik Maribora, zlasti pa še občinstvo iz dežele je nekako z zanimanjem posedalo ta lokal, ki je vsled svoje obsežnosti in udobnosti postal shajališče tujcev, zlasti pa družabni center domačinov. »Grajsko klet« je sedaj zopet prevzel prvotni lastnik in ustanovitelj g. Gjuro Valjale, Restavracija bo sedaj naprej nudila zopet vse najboljše kakor v začetku, za kar nam jamči strokovna zmožnost lastnika. Ni dvoma, da bo restavracija pod novim vodstvom zopet privabila v svoje udobne prostore mnogobrojno domačinov, kakor tudi več tujcev, kar je v polni meri želeti. Kajti ravno to podjetje naj bo za tujski promet prava reprezentanca mesta. Rumunska letino. Vemo že, da je ru-munska letina letos kvantitativno in kvalitativno boljša kot je bila lanska. Go- ‘ # O* Ujejo, Kil lil z njo. Ugotavljajo pri tem precejšnje tež-koče. Tretjina lanskega pridelka Še ni prodana in leži deloma pri kmetih deloma pri trgovcih, deloma v mlinih. Za-to mlini zaenkrat ne marajo nakupiti večjih zalog. Eksportu se stavijo težkoče, pivič zaradi visokih cen žita v Rumuniji, drugič pa zaradi ekspertnih pristojbin’ ki so še zmeraj previsoke. Možnost takojšnje oddaje rumunsega žita na evropskih trgih je majhna, in računijo s tem, da z ekspertom žita, oziroma moke, ne bodo mogli začeti v septembru, kakor so prvotno nameravali, temveč Žele v mesecih marec—april prihodnjega ieta. % Ogrska.. Ogrske rafinerije petroleja in importerji petroleja se pogajajo že več tednov o ustanovitvi tozadevnega kartela. Najprvo so mislili napraviti samo kartel glede cen. Tekom pogajanj so si pa stavili širši cilj in skušajo doseči sedaj kontingenfni kartel, to se pravi, naj se natančno določi, katero množino petroleja smejo .posamezne čistilnice napraviti tin kašno količino smejo petrolejski uvozniki importirati iz inozemstva, kontingenti se ne smejo prekoračiti. Na ta način bi bil rafinerijam in importer-jem zajamčen monopol in bi lahko cene diktirali. Krogi konsumentov, zlasti poljedelstva, zasledujejo ta pogajanja o kartelu z velikim vznemirjenjem; pi»le<>-izdatnega dviga cen petroleja in bencina se bojijo tudi drugih neprijetnih posle- !f\0gi ^islilllk'e delalJ° 2 ‘letno kapaciteto 9000 do 10.000 vagonov, dosedanji nnport je znašal ca. 3000 vagonov. -1 lav tako trajajo že več tednov pogajanja med raznimi skupinami ogrske tekstilno industrijo o ustanovitvi kartela. 1 elcom zadnjih let so posamezne produkcijske vrste ji ek a j podobnega že osnovale (na primer industrija bombaža); pri sedanjih pogajanjih gre pa za ustanovitev velikega kartela, obsegajočega vso črnsko tekstilno industrijo. Pripadajo naj kartelu vsa tekstilna podjetja, določijo naj se enotni produkcijski, prodajni in kreditni pogoji; govorijo celo, da mislijo tudi pri tem kartelu na kontingent ira-■nje posameznih tovarn. Kakor pri kartelu petroleja, zasledujejo krogi trgovcev in konsumentov načrte ogrskih tekstilnih industrijcev z velikim nemirom, '»edaj vidijo, da hoče z velikimi žrtvami podpirana tekstilna industrija hoditi po svojih potili in da se ne ozira na ljudske koristi. V prilog tekstilni industriji so vpeljali visoko zaščitno carino in so izrinili inozemsko tekstilno blago z di ma-cih trgov. Sedaj pa, ko je potom protekcionizma postala domača tekstilna industrija močna in si je zagotovila v državi nekakšen monopol, hoče izkoristiti svoje močno stališče proti krogom trgovcev in konsumentov. Ni čudno, da zasleduje vsa država pogajanja o kartelizaciji' z 'mjvečjim zanimanjem. — Na drugem mestu poročmo tudi o kartelizaciji zavarovalnih družb, in da so tudi ta pogajanja povzročila veliko vznemirjenje. _______ Po svetu. Uradna cenitev prebivalstva na češkoslovaškem pravi, da je štela ( oskoslovaška dne 1. januarja 1926. leta 14.244.000 prebivalcev in je naraslo število tekom petih let za 631.000. — Kon-kuienca inozemske železne industrije se na Ogrskem zmeraj bolj pozna. Cela vrsta inozemskih tvrdk ponuja v Budimpešti svoje izdelke za ceno, ki je globoko pod nabavno ceno ogrske industrije. — Poljska se trudi za pristop k mednarodnemu železnemu kartelu, ki ga omenjamo v članku »Kovinski trg«. — Belgija bo znižala svojo armado zopet za 5000 mož in bo znašalo število armade odslej samo še 44.000 mož. — Število brezposelnih na I oljskem se je znižalo na 270.000. Vesti <> spojitvi škodovih tovarn z neko angleško skupino sedaj demantirajo. — Nadzorstveni svet Poljske banke je sestavil končni načrt za spremembo pravil. Načrt bo predložen izrednemu občnemu zboru 12. t. m. Akcijski kapital bodo zvišali za najmanj 50 milijonov zlotov. Skušali bodo prodati akcije doma; ni pa tudi izključeno, da bodo del akcij oddali v inozemstvo. — Med 10. in 20. julijem se je obtok bankovcev v Rusiji dvignil za 46 milijonov rubljev. Novo inflacijo pripisujejo velikemu pomanjkanju bankovcev, ki neugodno vpliva na delovanje industrije, zlasti tekstilne, usnjarske in kovinske. Svet ljudskih komisarjev je 1. avgusta razmotrival težavni finančni položaj Sovjetske Rusije. — Ob soudeležbi zna- nega francoskega podjetja L’Air liquide se bo ustanovila na Češkoslovaškem z delniško glavnico 40 milijonov Kč nova družba za proizvajanje dušika. Tovarniške naprave bodo dogotovijene* do junija 1927, njih dnevna produkcijska zmožnost bo 15 ton dušika; s časom jo bodo dvignili na 30 ton. — Angleška bančna tvrdka Rothschild Co je ustanovila v Amsterdamu novo banko z glavnico 2 milijonov holandskih goldinarjev. — Banke v Budimpešti so že pred leti vpeljale popoldansko uradno delo? a blagajne so bile popoldne zaprte. Sedaj se pogajajo, da bi bile blagajne tudi popoldne odprte in pravijo, da se bo to zgodilo že v bodočih tednih. — Kreditna banka v Sofiji izkazuje za leto 1925 dva milijona levov čistega dobička in bo razdelila 9 odstotno dividendo. Dividenda je ista kot leta 1924, ko je bilo čistega dobička 1,900.000 levov. — Norveška je z 9. julijem zvišala carino na raznovrstno stekleno blago od 15 na 100 odstotkov. — V prvih petih mesecih tekočega leta so uvozili Amerikanci v Sovjetsko Rusijo 9700 traktorjev (avtomobilov) v vrednosti 9 milijonov rubljev. V isti dobi lanskega leta je znašal uvoz samo 870 traktorjev, vrednost 1 milijon rubljev. — Nemci so hoteli zvišati cene za kalij. Vsled ugovora poljedelstva so zvišanje odložili in so zadevo izročili posebni komisiji. Pravijo, da se bosta industrija iu poljedelstvo srečala na srednji črti in se bosta tam zedinila. — Poljska bilanca zunanje trgovine v juniju je bila spet visoko aktivna. Izvoz je znašal 102,867.000 zlatov, uvoz pa le 63,482.000 ■/latov. To je res visoka aktivnost. Ljubljanska borza. Petek, dne 13. avgusta 1926. Blage. Les: Deske 30 mm, I., II., III., molile, od 16 cm napr., medin ‘22, fco vag. nakl. post., bi. 440; deske 20 mm, L, II., III., .nonte, od 14 cm napr., media 18, fco vag. n. post., bi. 416; smrekova drva, od 1 do 1.20 m dolga, obeljena, okroglice od 12 do 18 cm debele, preko 18 cm mora biti klano, fco vag. nakl. post., den. 16; hrastovi plohi (podnice), 52 mm, 2.80 m, fco vag. meja, den. 1200. — Cdina: Glina surova: »A«, bela glina za 100 kg bi. 70, »B«, temnozelena glina za 100 kg, bi, 00, »O, svetlozelena glina za 100 kg, bi. 60, fco vag. Postojna; glina, suha kot prah, v sodih: »A«, bela glina, trikrat zmleta, bi. 110, »Bc, zelena glina, trikrat zmleta, bi. 100, »C., svetlozelena glina, trikrat zmleta, bi. 100, vse zn 100 kg, nettotežina, fco post. Laze, v sodih 250 kg, brez nmbalaže, sodi po Din 65.— za komad. — Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, za avgust, fco nakl. post, bi. 265; pšenica bačka stara, fco nakl. post., bi. 295; pšenica domača nova, fco nakl. post., bi. 280; koruza, fco vag. nakl. posl., bi. 180; koruza, fco vag. Sisak, bi. 200; koruza defektna, fco nakl. pest., bi. 140; rž domača, fco nakl. post., bi. 175; otrobi srednji, fco slov. post., bi. 155; oves novi, fco nakl. post., bi. 155; fižol beli novi, fco vag. nakl. ivost. za sept., bi. 200; krompir rani, fco vag. slov. post., bi. 95; laneno seme, fco Ljubljana, den. 880; laneno seme, fco Bjelovar Podravina, den. 870. — Eksekutivni nakup: Bukova drva letošnje sečnje brez klad, ne nad 10% okroglic, ne pod 5 cm debeline, dobava promptna, fco vag. nakl. post., 26 vag., den. 17.50, bi. 17.50, zaklj. 1750. Vrednote. Invest. posoj. den. 74.50, bi. 76; loter. drž. renta za vojno škodo, den. 293; zast. listi Kr. dež, banke, den. 20, bi. 22; kom. zadolžn. Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica, den 193, bi. 195, zaklj. 195; Ljublj. kred. banka, den. 175, bi. 195; Merk. banka, Kočevje, den. 90; Prva hrv. šted., Zagreb, den. 865, bi. 868; Slav. banka, Zagreb, den. 50; Kred. zavod, Ljubljana, den. 165, bi. 175; Strojne tovarne, bi. 110; Trb. prem. družba, den. 338, bi. 346; Združ. papirnice, den. 102; Stavbna družba, den. 55, bi. 65; šešir, den. 103. TRŽNA POROČILA. Tržne cene za moso v Ljubljani (12. avgusta). Govedina: v mesnicah po mestu t kg 16 do 19; na trgu: 1 kg govejega I . 18, II. 15, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 20, II. 17, jeter 26 do 30, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 22, pljuč 10, jeter 15 do 20, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala 22, slanine mešane 21, slanine na debelo 20, masti 25, šunke (gnjati) 35, prekajenega mesa I. 32, 30. Drobnica: 1 kg koštruno-vega 13 do 14. Klobase: 1 kg krakovskih 45, debrecinskih 45, hrenovk 35, posebnih 35, svežih kranjskih 30 do 40, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do 30. Perutnia: piščanec majhen 12 do 14, večji 15 do 20, kokoš 25 do 40, »petelin 30 do 35, raca 30 do 40, nepitana gos 50 do 75, domač zajec manjši 10 do 12, večji 16 do 25 Din. Mleko, inaslo, jajca, sir: 1 Hter mleka 2.50 do 3, 1 kg surovega ■J -■* *i*;AAl*bL - i v Ljubljani prlporoCa špecerijsko Dl&sro raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo In miin za dl-Save z električnim ^ obratom. CKNIKI NA HAZPOtAOOI Edino šivalni stroji in najboljši kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le Najnižje GritKner Tu<11 cene 1 A. CS 3 TC no obroke I Ljubljana, LHzu PrešernGi/cga Spomenka Pouk v vezenju brezplačno. — Vcčlelna garancijo dobra moč s 3 letno prakso popolnoma izvežban v manufakturi, galanterijski in špi cerijski stroki, želi mesto premeniti. Naslov v uprart š!. Palača okrožnega urada zn zavarovanje delavcev Miklošičeva cesta štev. 20. Moderne higtjensko urejene kadne in prsne kopeli. Odprto za moške in ženske, izvzemši pondeijek, vsak delavnik od 8. — ‘/a19. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. KADIVA. KOPEL s perilom in milom Din 12' , blok za 10 kopeli Din 100'—. PRSNA KOPEL s perilom in milom . Din 6' , blok za 10 kopeti Din 50'—. PRSNE KOPELI za zavarovane člane urada s perilom in milom Din 3'—. Oglejte sl bogato zalogo nogavic In rokavic za da/no, gospode In otroke, vozonine, naSivItov In čipk tor drugega modnega In toaletnega blaga, potrebščin za šiviljo, krojače In Čevljarje na veliko in malo po najnlijl dnevni coni pri: JOSIP PETEIM LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, ob vodr levo. Trgovsko-ir.dustrijska d. d. ^ NAROČAJTE »TGROVSKI LIST !« Simon Gregorčičeva ulica št. 13 Telefon št. 552 Ratun pri pošt. tek. zav, št. 13.108 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i.t. d. r i.t. d. Lastna knjigoveznica. MOTOCIKLI B. S. A. — Najbolj sigurni in ekonomični z« trgovska potovanja. Nove znižane cene za 1926. Tel. 236 jugO-Auto Ljubljana Veletrgovina GREGORC & VERLIČ Ljubljana priporoča svojo veliko zalogo sveže praženih kav iz lastne prežame, razno žganje in špiritus. koloni,'alro in špecenjsko blago ter rudninske vode. • Žahtcvajle cenik! — Točna postrežba. — Telefon št. 246. masla 40, čajnega masla 50 do 55, masla 45, bohinjskega sira 38, sirčka 9 do 10, eno jajco 1.75 do 2 Din. Cene Špecerijskemu blagu v Ljubljani (12. avgusta). 1 kg kave Portoriko 72 do 76, Santos 52 do 56, Rio 48 do 50, pražene kav« I. 90 do 100, II. 75 do 80, III. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15.50, kavne primesi 22, riža I. 10 do 12, II. 8 do 10, 1 liter namiznega olja 20, jedilnega 18, 1 kg testenin I. 7, II.#12. iM lovski izdelki na trgu v Ljubljani (1. avgusta). 1 kg moke št. 0 6.25, št. 1 5.75, št. 2 5.50, št. 3 5, št. 5 4, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenjčka 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke I. 9, II. 8, ržene moke 5. Mariborsko sejmsko poročilo (10. avgusta 1926). Prignalo se je: 11 bikov, 181 volov, 18 konjev, 324 krav in 19 telet, skupaj 553 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 10. avgusta 1926 so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže od Din 7.50 do 8, pol-debeli voli 6.50 do 7, plemenski voli 6, biki za klanje 6 do 6.50, klavne krave, debele 6 do 8, plemenske krave 5 do 6, krave za klobasarje 3 do 4.50, molzne krave 5 do 6, breje krave 5 do 6, mlada živina 5 do 8. Prodalo se je 320 komadov, od teh za izvoz v Nemško Avstrijo 83. komadov. Mesne cene: Volovsko, meso, I. in 11. vrste 1 kg Din 9 do 18, meso oa •bikov, krav in telic, telečje meso, I. in 11. vrste 1 kg Din 10 do 20, svinjsko meso sveže 1 kg Din 10.50 do 27. Dunajska borza za kmetijske produkte (11. t. m.). Povišani ameriški in budim-peštanskd tečaji niso vplivali na dunajskem tržišču. Nerazpoloženje za nakupovanje se jo zaradi boljših vremenskih poročil poostrilo. Pa tudi ponudbe niso velike. No tira jr vključno blagovnopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih ab Dunaj: pšenica: domača (Wie-ner Beden) 37 do 40, madžarska potiska 42 do 43; rž: 25.50 do 26.50; ječmen: domači 30 do 40; turščica: 25 do 26; oves: jugoslovenski ali rumunski 26 do 27; krompir: domači rumeni 20 do 21, beli ali rdeči 15 do 17; moka »0« (v veletrgovini): domača 80 do 82, madžarska 76 do 80. Kovinski trg v začetku avgusta. Do- oim so razmere v Ameriki še kar naprej dobre, se v Evropi splošni položaj ni tudi nič spremenil. Nova francoska vlada je dobila od parlamenta potrebno zaupnico itn vsa Francija pričakuje od skupne narodne vlade lepo bodočnost. Po treh letih je vzel Poincare spet vladno krmilo v roke, podprto od skušenj na denarnem polju. Že leta 1924 je izborno branil frank proti vsem napadom špekulacije, in ni zalo nič čudno, da je odgovorilo inozemstvo na njegovo imenovanje takoj z višjo ceno frankove devize. Seveda pa vsled tega .še ne smemo misliti, da je finančni in gospodarski položaj Francije že definitivno ugoden, in bo treba premagati še velike težkoče. — Menda so začeli na Angleškem rudarji popuščati in bo vendarle prišel enkrat konec štrajka. .To pa še daleč do tja na veliko škodo vsega angleškega gospodarstva. Kupčija na Angleškem je minimalna. Zaloge so zelo ponehale in so mogli producenti cene spet dvigniti. Ceno Clevelandskega železa so dosegle rekordno višino in so noti rale: Cie v. št. 1 92/6, št. 3 90, št. 4 pa 89 šilingov. Bravci »Trgovskega lista« se bodo spomnili, da so bile še pred kratkim okoli 60 do 70. Povpraševanje po hematitu se je zboljšalo. Uvoz kontinentalnega premoga je otežkočen vsled visokih cen. O ekspertu v teh razmerah seveda ni govora, in je jasno, da se je položaj angleškega železa na svetovnem trgu vsled dogodkov v zadnjih tednih silno omajal. — Francoski trg je oprezen, negotovost glede, bodočnosti ne vpliva dobro na kupčijo. Če bi sedanje razmere trajale naprej, bi vsa kupčija ohromela. Rekli smo pa, da je Poincare-jevo ime zanesljiv porok za bodočnost. Sedanje domače cene so prišle polagoma na svetovno pariteto in jo bodo tudi presegle, če bo šla deviza franka gor. Ceno za surovo lito železo so v zadnjih dneh spet dvignili za 80 frankov, in znaša sedaj 600 frankov. Cene železnih polfa-brikatov so samo na papirju in so zelo različne. — Prejšnji teden so dobile luksemburške tovarne nekoliko manj naročil kot običajno. Vendar pa tega ne čutijo, ker so še zmeraj s starimi naročili dobro založene. — češkoslovaški železni in jekleni trg tudi v zadnjem tednu ni prinesel nobenega večjega veselja do nakupa v širših plasteh konsu-mentov. Splošni položaj je siejkoprej neugoden, o čemur pričajo zlasti številni odpusti delavcev in pa nameravano prenehanje z delom v plavžu Praške industrijske družbe. Tudi strojna industrija se no more pohvaliti, zaposlenost tudi napol ni dobra. Položaj na svetovnem trgu je vsled slabih prodajnih možnosti neugoden, in postaja nemška konkurenca zmeraj bolj nevarna. Glej o tem poseben članek. * DOBAVA, PRODAJA Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo parketnih deščic, stenja in ačetilenskih gorilcev; do 20. avgusta t. 1. za dobavo sirkovih metel, ter do 24. avgusta t. L' za dobavo plošč iz plavljenega železa. Pogoji so na vpogled pri imenovanem ■odelenju vsak delavnik od 10. do 12. ure. Diir. drž. rudnika v Velenju sprejema do žavnega rudnika v Velenju sprejema do 25. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo strešne lepenke. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 28. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo črpalke in 2 električnih motorjev. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 1. septembra t. 1. ponudbe za dobavo pločevine in plošnatega železa. Pri direkciji državnih železnic v Subotici se bosta vršili dne 1. septembra t. 1. ofertalni licitaoiji glede dobave eekelj in glede dobave bakelj itd. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. ------------- — -i e * ■ __ i »v, i i n*w ................................................................. _ . , llilimtosla36. w ■— ----- ~ »J""'!" ■ »• f ... n_ __ i_ „ 1-1.*« J-l- Tl TA} izvršuje vse spedlcijske posle, reekspedicije, vskladiščenja, prevoze, carinjenje robe, — Telefon Št. 723. izvršuje ocai injenje, carinske deklamacije, rekurze In vsa v carinsko stroko spodaječa dola. — Telefon št. 723. Kreditni zavo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon štev. 40, 457, 548, 805, 808 i Foterson International Banking Code Obrestovanle vlog, nalcUT-iP. prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, doviz in ™lut> b°rzna naročila, prednjmi tn krediti vsake vrste eskompt in inkaso menic ter n a kazila v tu- ln inozemstvo, sale-depositi itd, itd. ■nmaiHHMMRiiMMecM —— ■ ■ -........« ——— Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijgko d. d >MERKUR> kot izdajatelja In tickarja. A. SEVER, Ljubljana.