^TrStjjPMnaifsttjtucrjeTjrn sindikati
Sara Devetak zgled ženskega podjetništva
/
13
Miramarska džungla
GGSTIŠCE TEIRK
Ribje in mesne specialitete ter Jedi s ta rtu f (
šepet
ulice
Montecchi
/M8
B<H COfci - Owiöarn CMürffcíJwnjSdü
Tel: +3AB-S-ÉÍ3-ÍS-ÍS agíT¡íí*_tUi*OS>í¡<il.nH
Primorski
Kakovosten skok
evropskih sindikatov
Aljoša Gašperlin
V mnogih evropskih državah bodo sredi prihodnjega tedna demonstracije in splošne stavke proti evropskim varčevalnim politikam in državnim vladam, ki se tako krčevito držijo diktatov iz Bruslja. Protestniki bodo zahtevali zasuk v prizadevanjih za izhod iz hude gospodarske krize, ker golo varčevanje ne omogoča rasti, prej nasprotno. Breme krize pa prenašajo vselej eni in isti, se pravi odvisni delavci in upokojenci ter še predvsem mladi rodovi.
Demonstracije in stavke bodo skupaj priredili sindikati posameznih držav pod okriljem Evropske konfederacije sindikatov. To bo po izbruhu krize tudi prvič, ko bodo sindikati nastopili enotno proti Bruslju z zahtevo po pravcatem preobratu. Pod vprašanjem niso namreč le ekonomske politike Evropske unije in evropskih vlad, temveč sama podlaga, na kateri slonijo t.i. protikrizni ukrepi.
Sindikati so naposled poskrbeli za kakovosten skok in zdaj enoglasno zahtevajo konec politike, ki samo iz-praznjuje žepe ljudi. Suverene državne vlade, evropski parlament in Evropska komisija odgovarjajo samo Evropski centralni banki in bonitetnim hišam. To se mora zdaj prenehati, pravijo sindikati, ker ta politika ne spodbuja gospodarskega razvoja in razcveta evropskih držav.
Težko je pričakovati, da bo združenim sindikatom prihodnji teden uspelo spremeniti evropsko politiko, ali vsaj delno italijansko in slovensko. Pa vendar bo to pomembno opozorilo Bruslju (in še marsikomu), da evropski delavci niso osamljeni. Nasprotno, sodelovanje med njihovimi sindikalnimi predstavniki se še krepi in vse daje slutiti, da bo prihodnji teden šele začetek...
DOMAČIJA HALfR OL IM j t
DomaČe nvo HaleCl
Restavracija soue (n atartmaii kleina term OUMIacíiími
ter
;; ípa^i
L 1Pt V IMA NOCI
I íftíA»
UST

OLIM IE C J7!í HKH-JÍI IHM k (KUKii/UJi.tliLLt- liHK)
llllu'iJ llllkv-Sfl- SI
WWW.I lAUR-STM
dnevnik
PETEK, 9. NOVEMBRA 2012
Št. 264 (20.587) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
RIM - Protest pokrajin proti vladi zaradi krčenja finančnih sredstev
Se bodo v šolah greli s petjem državne himne?
SSG - Danes
Začetek z Vajami za tesnobo
TRST - Slovensko stalno gledališče bo danes odprlo novo sezono z lastno produkcijo Vaje za tesnobo, ki je nastala na besedilo Vinka Moderndorferja, ki je lani dobilo Grumovo nagrado za najboljše novo dramsko besedilo. Gre za sodobni kritični tekst, ki govori o težkem trenutku, ki ga danes živimo, kot je na predstavitvi povedal mladi režiser predstave Jaka Andrej Vojevec. Poleg tega pa gre tudi za praizvedbo, katere je še posebej vesel avtor besedila, katerega na SSG vežejo lepi spomini.
Sicer pa bo slavnostna premiera ob 110-letnici Dramatičnega društva prihodnji petek.
Na 10. strani
RIM - Medtem ko je italijanski senat včeraj uzakonil poučevanje italijanske himne v šolah, se je zaostril konflikt med Združenjem italijanskih pokrajin in vlado. Novi predsednik združenja Antonio Saitta je napovedal, da bodo pokrajine proti vladnim proračunskim krčenjem vložile priziv na Deželno upravno sodišče. Dejal je, da sklepa o 500 milijonih klestenja za tekoče in 1,2 milijarde za prihodnje leto nista sprejemljiva. To pomeni, da bodo pokrajinske uprave v kratkem sklenile ugasniti ogrevanje na šolah in posledično podaljšati počitnice za dijake. Svoje stališče je predsednik združenja pokrajin sporočil ministru za gospodarstvo Vittoriu Grilliju.
Na 11. strani
LJUBLJANA - Državni zbor
NA OPČINAH
Šport in šola
OPČINE - Uspešni športniki in dijaki tržaških in goriških slovenskih višjih srednjih šol so včeraj v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah prejeli nagrado Šport in šola, ki jo je ZSŠDI v sodelovanju z bančnima zavodoma Zadružno kraško banko in Zadružno banko Doberdob Sovodnje letos podelila že dvaindvajsetič. Nagrado je letos prejelo 25 dijakov (štirje več kot lani), šestnajst dijakov in dijakinj s Tržaškega ter devet dijakov in dijakinj z Goriškega.
Komisija za rešitev težav Slovencev v Italiji
LJUBLJANA - V državnem zboru je Komisija za Slovence po svetu in v zamejstvu razpravljala tudi o težavah Slovencev v Italiji in se
zavzela, naj premier Janša skuša z italijanskim kolegom Montijem najti ustrezno rešitev.
Na 3. strani
Občina Trst: priziv proti načrtu Gas Natural
Na 2. strani
Evropski sindikati proti varčevalnim ukrepom
Na 5. strani
Pri Štramarju srnjak vdrl v stanovanje
Na 5. strani
Enogastronomski večer Okusov Krasa
Na 8. strani
V Tržiču tatvine brez konca
Na 12. strani
Potapljači zaman iskali človeške kosti
Na 13. strani

* 'T
, ji
mi^m ti é/ *
ODPRTA OBZORJA ORIZZONTI APERTI
UMETNOST 20. STOLETJA MED ITALIJO IN SLOVENIJO ARTE DEL '900 TRA ITALIA E SLOVENIA
ČEDAD, CERKEV SANTA MARIA DEI BATTUTI 9. 11. - 2. 12. 2012
ODPRTJE RAZSTAVE V PETEK 9. 11. 2012, OB 18.00
Informacije:
KD Ivan Trinko
Tel. +39 0432 731 386
kdivantrinko@libero.it
FIL - SPORT
5E.ŽA.NA - Ctltl rtu PclAftt A i
Tel: +3B6 5 7300 800
i itn r s
lotlpn vutilvi, rwfiti ■ hrno-u i IkiYUül
I'll VIES
Imidin F [rin.p UtVi(AtalfeHtt
SAVINJA
SOI ARIJ1 MASA/I
«nfUN t * 38Í a1 413 ■ jfj K'aikaulna 6i, Setana
2 AGENCIJI V TRSTU: ^Si • U
AG.1 Ulica Giulia, 25/A
AG.2 Ulica Dell'lstria, 17 www.studio18karati.net
2
Petek, 9. novembra 2012
ALPE-JADRAN
/
trst - Zaradi nevarnosti terminala družbe Gas Natural
Priziv Občine Trst proti uplinjevalniku
TRST - Občina Trst noče uplinjevalnika družbe Gas Natural pri Žavljah. Občinski odbor je odobril sklep o prizivu na deželno sodišče Lacija proti načrtu o gradnji plinskega terminala. To pot je svojčas že ubrala miljska občina. Tržaška bo k svojemu prizivu priložila tudi dokument miljske občine.
Tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni je poudaril, da predstavlja uplinjevalnik veliko nevarnost, tako za naseljeno območje Žavelj kot tudi za zaščiteno območje Mi-ramarskega morskega parka in za evropsko zaščiteno območje Krasa, po katerem naj bi speljali cevovod za dobavo električne energije uplinjevalniku. Poleg tega ni zanemarljivo dejstvo, da regulacijski načrt na tistem območju ne predvideva take strukture, kot je uplinjevalnik.
Tehnična skupina je medtem ocenila, da uplinjevalnik »naj bi ne bil nevaren.«
O plinskem terminalu bodo krajevne uprave razpravljale prihodnji teden. V ponedeljek bi moral pokrajinski svet izreči svoje mnenje o strukturi (doslej je bilo mnenje vedno negativno). Nato se bo sestala servisna konferenca, pri kateri sodelujejo vse krajevne uprave. Razpravljala bo o tako imenovanem integriranem okoljskem pooblastilu. Izreči bi se morala o stopnji varnosti plinskega terminala. V tem pogledu je pričakovati spor z deželno upravo. Slednja naj bi namreč podpirala načrt družbe Gas Natural, medtem ko mu tržaška občina in tržaška pokrajina nasprotujeta.
Dokončno besedo o morebitni gradnji plinskega terminala bo vsekakor pripadala rimski vladi.
Načrt plinskega terminala družbe Gas Natural
SLOVENIJA - Pogovor Turka, Janše, Pahorja, Zvera in pobudnikov referendumov
Na sestanku pri Turku dogovor o nadaljevanju pogovorov za preprečitev obeh referendumov
LJUBLJANA - Na sestanku predsednika republike Danila Türka, premiera Janeza Janše, preostalih dveh predsedniških kandidatov ter pobudnikov obeh referendumov so se dogovorili, da bodo v naslednjih dneh naredili vse, kar je mogoče, da bi se referendumom izognili.
Naslednji krog posvetovanj bo opravljen že v ponedeljek, je po sestanku povedal Türk, ko se bodo po besedah Türka tako najprej sestali na delovni ravni, nato pa še na sestanku s predsednikom vlade. Po potrebi bo na slednjem sodeloval tudi Türk sam. Slednji je včerajšnji sestanek ocenil kot dober. "Imam določeno upanje, da bi na ta način lahko dosegli napredek," je dejal. O končni obliki dogovora po besedah Türka še ni mogoče govoriti, "delamo pa na tem, da se ponovno vzpostavi zaupanje in da bi nadaljevali s pogovori s ciljem, da se najdejo rešitve, ki bi nas peljale naprej in referenduma ne bi bilo".
Premier Janša pa je ocenil, da je bilo na sestanku izkazano nekaj dobre vo-
DaniloTurk
lje za to, da se odpravijo blokade, ki grozijo dvema ključnima protikriznima ukrepoma. "Upam, da bo dobra volja ostala in se bo izkazala tudi na omenjenih usklajevalnih sestankih," je dejal.
Janez Janša
Na sestanku so poleg Janše, Turka in preostalih dveh predsedniških kandidatov - Boruta Pahorja in Milana Zve-ra - sodelovali še predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic, predsednik
Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije Tomaž Ku-mer in sekretarka omenjenega sindikata Sonja Kos. Pozitivna Slovenija zahteva referendum o zakonu o državnem hol-dingu, omenjeni sindikat pa o zakonu o sanaciji bančnega sistema.
Predstavnikov SD na sestanku ni bilo, jih je pa vlada po besedah Janše pripravljena vključiti v nadaljnja pogajanja. Premier ob tem poudarja, da časa za dogovor ni "neomejeno veliko", je pa časa za tiste, ki "so pripravljeni delati za blaginjo države, vseeno dovolj". Janša je ob tem poudaril, da so nekateri predlogi sindikata in opozicije pri obeh zakonih sprejemljivi, denimo predlog, da pri nadzoru pri obeh in-štitucijah sodelujejo predstavniki socialnih partnerjev in opozicije. "Ni se pa možno še dve leti pogovarjati o tem, ali ta način sanacije ali drugi oziroma ali takšen način upravljanja državnega premoženja ali ne, ker je za to zastavica že padla," je dejal. (STA)
Skromna udeležba na predčasnih volitvah
LJUBLJANA - Na predčasnem glasovanju za letošnje predsedniške volitve, ki se je končalo včeraj ob 17. uri, je po do zdaj zbranih podatkih volilo 1,36 odstotka volilnih upravičencev, so sporočili z Državne volilne komisije (DVK). Izpadli so le podatki o predčasnih volitvah v Piranu. Omenjenega 1,36 odstotka po podatkih DVK predstavlja 23.230 volivcev. Predčasno glasovanje je potekalo tri dni. V torek se ga je udeležilo več kot 5000 volivcev, do srede pa je svoj glas oddalo 14.655 volivcev. Na lanskoletnih parlamentarnih volitvah je denimo predčasno glasovalo skupno 31.335 volivk in volivcev, in sicer prvi dan 6645, drugi dan 11.135, tretji dan pa 13.555 volivcev. Včeraj se je iztekel tudi rok, do katerega je bilo mogoče zahtevati nekatere posebne oblike glasovanja - volivci, ki želijo glasovati zunaj kraja stalnega prebivališča, bodo to lahko v nedeljo storili na posebnih voliščih.
Nadaljuje se sojenje v zadevi Balkanski bojevnik
LJUBLJANA - Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar je v sredo zvečer ljubljanskemu okrožnemu sodišču posredovala spremenjeno obtožnico v zadevi Balkanski bojevnik. Sodišče je ravno v torek izločilo del dokazov in nekaterim obtoženim odpravilo pripor - Draganu Tošicu, Jakobu Remškarju, Petru Khermayer-ju, Mirzetu Lucevicu, Draganu Belj-kašu in Boštjanu Kopčiču. Robertu Šabiču in Bemajliju Mandjuki je odpravilo hišni pripor, tako da status pri-pornikov ohranjajo štirje obdolženi. Žgajnarjeva je v včerajšnji predstavitvi modificirane obtožnice pojasnila, da gre za kozmetične popravke, z izjemo dejanj, ki se jih očita obtoženemu Anesu Selmanu, ki ostaja v priporu oz. hišnemu priporu. Tožilka v spremenjeni obtožnici navaja, da je Selman Italijanu Francescu Petrelli-ju prodal okoli450 kg kokaina v skupni vrednosti 16,2 milijona evrov. Tožilka izhaja iz izpovedi Petrellija, ki se je skesal in danes sodeluje s pravosodnimi organi.
Poteza tožilstva je, pričakovano, naletela na dokaj oster odziv obrambe. Zmotilo jih je predvsem to, da je tožilstvo spremembo vložilo tik pred koncem postopka in ravno po tem, ko je sodišče izločilo del dokaznega gradiva. Prepričani so, da bi lahko tožilstvo modifikacijo lahko posredovalo že prej, po Petrellijevem zaslišanju. Selmanov zagovornik Dejan Markovic je med drugim predlagal izločitev italijanske dokumentacije, saj dvomi v zakonitost Petrellijeve aretacije, vodenja preiskave in dogovora o Petrellijevem sodelovanju z organi pregona.
okolje - Prevoz radioaktivnih jedrskih odpadkov iz Avstrije in Italije preko Kopra in Trsta v ZDA
Ladja Sea Bird na poti v ZDA
KOPER, TRST - Slovenijo je minulo noč prepotovala pošiljka izrabljenega jedrskega goriva iz Avstrije, so sporočili iz republiške uprave za jedrsko varnost. Tovor, v katerem je bila poleg izrabljenega goriva tudi manjša količina plutonija, je ponoči pripotoval v Luko Koper, kjer so ga preložili na ladjo Sea Bird. Ta je malo po šesti uri zjutraj zapustila slovenske vode in zaplula proti Trstu, kjer so nanjo naložili še en radioaktivni tovor.
Pošiljka z Dunaja je slovensko mejo prestopila ob polnoči na mejnem prehodu Šentilj, kjer so jo temeljito pregledali izvedenci za radiološko varnost iz Instituta Jožef Stefan. Ti so opravili tudi potrebne radiološke meritve. Tovor je pod nadzorom slovenske policije prepotoval Slovenijo in v zgodnjih jutranjih urah prispel v Luko Koper. V zabojniku, ki je tehtal dobrih 23 ton, so bili izrabljeni gorivni elementi s skupno maso okoli 15 kilogramov urana, v drugem vsebniku z 225 kilogrami pa se je prevažal Pu-Be
vir sevanja, so pojasnili z uprave za jedrsko varnost. Oba zabojnika so okrog 3.30 ure zjutraj preložili na ladjo, ki je nato zapustila slovenske vode in od-plula v Trst.
Dunaj. Glavni slovenski organizator prevoza je bilo podjetje NJK IMP iz Kopra. Pri organizaciji prevoza sta že več mesecev pred njim sodelovali republiški upravi za jedrsko varnost in varstvo pred sevanji, pa tudi ministrstvo za notranje zadeve, policija, carinska uprava, ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Luka Koper in Inštitut Jožef Stefan.
Celoten prevoz od Dunaja do končne destinacije v ZDA koordinirata ameriško ministrstvo za energijo in avstrijski državni organi, izvajajo pa ga podjetja EDLOW International in Nuclear Cargo. Vse stroške so krili tuji izvajalci prevoza, so še pojasnili z uprave za jedrsko varnost. Slovenija je zaradi svoje geografske lege po mnenju uprave pomembna tranzitna država za takšne pošiljke. V mednarodnih strokovnih krogih si je v minulih letih pridobila ugled kot kredibilna država, ki zna zagotavljati jedrsko varnost svojih objektov, pa tudi varnost tovrstnih pošiljk.
Z izvedbo tokratnega tranzita je Slovenija po mnenju uprave "dala še en
prispevek k obsežni mednarodni kampanji za zbiranje in odvoz goriva z visoko obogatenim uranom iz raziskovalnih reaktorjev k njihovim dobaviteljem". Temeljni namen kampanje je dolgoročno znižati možnost uporabe takega materiala za izdelavo jedrskega orožja. V prihodnjih letih po navedbah uprave ni pričakovati podobnih pošiljk, saj so iz večine tovrstnih reaktorjev v sosednjih državah že odpeljali visoko obogateni uran.
»Tržaški« radioaktivni tovor je v tržaško pristanišče prispel iz kraja Avogadro di Saluggia (Vercelli) okrog 5. ure zjutraj, ob 9.30 pa je ladja Sea Bird že usmerila krmilo proti Charle-stonu v ZDA. Zabojnike z uranovimi palicami so pripeljali z dvema tovornjakoma, ki so ju spremljala vozila prometne policije in gasilcev, v sodelovanju s Pristaniško kapitanijo pa so poskrbeli tudi za ustrezne varnostne ukrepe. Točna ura transporta je bila strogo varovana skrivnost, da ne bi med potjo prišlo do kakšnih problemov.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 9. novembra 2012
3
književnost
ljubljana - Komisija DZ za Slovence po svetu in na tujem o težavah Slovencev v Italiji
»Premier Janša naj skuša s kolegom	¡¡¡^jj
Montijem najti primerno rešitev«	Leone
^^	^^	Ml ll/l ■ ■ 091 ^fc
Komisija je o tem razpravljala po pismu predsednika SKGZ Pavšiča predsedniku komisije Pukšiču	di Muggia
LJUBLJANA - V slovenskem državnem zboru (DZ) se je včeraj sestala komisija DZ za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu. Čeprav je bila prvotno sklicana zato, da razpravljajo o potovanjih delegacij komisije k rojakom na tuje in precejšnjim omejitvam teh potovanj, pa je bil dober del seje namenjen težavam Slovencem v Italiji in iskanju možnih rešitev za finančno krizo, ki ogroža delovanje mnogih slovenskih organizacij v Italiji.
Razlog, da se je o tem govorilo, je bilo pismo predsednika Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča predsedniku komisije Francu Pukši-ču, v katerem je Pavšič Pukšiča seznanil z velikimi težavami, s katerimi se spopada manjšina zaradi krčenja in velikih zamud pri izplačevanju finančnih prispevkov, ki jih Italija namenja za delovanje manjšinskih organizacij in ustanov. V pismu je predsednik SKGZ tudi predlagal, da skušajo skupaj najti način, kako bi lahko manjšini pri tem pomagala Slovenija. Predsednik komisije je to zadevo uvrstil na dnevni red zasedanja, na katerem je Pavšič prisotnim podrobno pojasnil vse probleme, ki tarejo Slovence v Italiji. Predlagal pa je tudi, da se v Sloveniji okrepi akcija in da se v odnosih z Italijo na najvišji ravni opozori na te težave.
V razpravi so poslanci podprli ta predlog podprli, poslanec Marjan Bevk pa je konkretno predlagal, naj se v akcijo vključi predvsem premier Janez Janša, ki naj italijanskega kolega Maria Mon-tija opozori na ta problem ob robu enega od srečanj, ki redno potekajo na evropski ravni. Sklenili so tudi, da se predstavniki komisije v najkrajšem možnem času odpravijo na obisk k Slovencev v Italiji in se konkretno spoznavajo z razmerami, v katerih danes delujejo slovenske organizacije in ustanove.
Kot omenjeno pa je bila seja namenjena tudi težavam zaradi omejitev potovanj delegacij komisije k rojakom na tujem. Vprašanje potovanj v tujino je sprožil za jeseni načrtovani obisk tričlanske delegacije komisije pod vodstvom njenega predsednika Pukšiča v Južni Ameriki. Delegacija naj bi odpotovala v Argentino, Čile, Brazilijo in Urugvaj. Po prvotnih načrtih naj bi potovanje stalo okoli 25.000 evrov, Pukšič pa je včeraj ponovil, da bi lahko bili ti stroški po njegovih podatkih bistveno nižji od te številke, okoli 9000 evrov ali celo manj, če bi potovali iz Benetk. »Naše delo je povezovanje in pospeševanje stikov z roja-
Rudi Pavšič
kroma
Franc Pukšič
arhiv
ki zunaj meja,« je poudaril Pukšič. Omenil je tudi pismo Zedinjene Slovenije iz Argentine, ki so jo po njegovih besedah začudile navedbe o turizmu in prikrita mržnja do Slovencev zunaj meja.
Sodelujoči v razpravi so se strinjali s Pukšičem, da potovanja delegacij v tujino predstavljajo enega bistvenih elementov komisije. Med njimi je bil tudi poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Goncz, ki je ocenil, da je treba s Slovenci zunaj meja gojiti tudi neposredne stike, zato bi morala ta komisija zaradi svoje narave imeti drugačen položaj znotraj DZ glede službenih poti.
Potovanja delegacij komisije so podprli tudi predstavniki slovenske manjšine v Italiji in Avstriji, ki so sodelovali na seji. »Če ta komisija nima možnosti stika s Slovenci po svetu, potem nima smisla, da sploh obstaja,« je bil oster Rudi Pavšič.
Več članov komisije pa je bilo kritičnih do Pukšičevih izjav za medije v zvezi s potovanjem v Južno Ameriko, v katerih je bil predsednik komisije po njihovem mnenju večkrat žaljiv do drugih članov DZ in je s tem vrgel slabo luč na celo institucijo. Pukšič je očitke zavrnil. Člani komisije so bili kritični tudi do ravnanja predsednika DZ Gregorja Viran-ta v zvezi s potovanjem v Južno Ameriko. Virant kot običajno ni bil vabljen na današnjo sejo komisije.
Mirko Brulc (SD) pa je predlagal, da bi denar, ki ni bil porabljen za obisk v Južni Ameriki, namenili za učiteljici za Slovence v Porabju ali za reševanje Primorskega dnevnika. Goncz se z njim ni strinjal in je menil, da taka preusmeritev sredstev ne bi rešila problema Primor-
skega dnevnika, temveč bi morali to vprašanje reševati sistemsko.
Sejo komisije pa je zaznamoval tudi zaplet zaradi Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ki na sejo ni bi-
la vabljena. Pukšič je kot razlog za to navedel, da SKS ni krovna organizacija slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, omenil pa je tudi finančni škandal v zvezi s SKS pred leti. Komisija je nato zavrnila predlog, da bi SKS v prihodnje vabili na seje komisije. Pukšič pa je dejal, da bodo o omenjenih finančnih nepravilnostih ter o udeležbi SKS na sejah razpravljali na eni izmed naslednjih sej.
Na dejstvo, da SKS ni bil vabljen na sejo, je včeraj v sporočilu za javnost opozoril predsednik SKS Bernard Sadovnik. Kot je zapisal, DZ oz. pristojna komisija ne upošteva SKS in ima pristranski odnos do narodne skupnosti kot samostojnega subjekta, kar ne odgovarja demokratičnemu načelu. Dodal je, da se to dogaja v času, ko je premier Janez Janša znova upošteval vse tri krovne organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem (ob SKS še Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev) ter njene predsednike skupaj s predsednikom stranke Enotna lista imenoval v svet vlade.
MILJE - Miljska občina in tržaška Ljudska univerza sta v sodelovanju z Italijansko unijo z Reke in podporo Pokrajine Trst letos razpisali 52. literarni natečaj Leone di Muggia za promocijo književnosti in kulture med širšo javnostjo.
Tudi tokrat se je natečaja udeležilo veliko književnikov (že priznanih in hkrati amaterjev) iz različnih držav italijanskega škornja, pa tudi članov italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Med pesniki si je zmago zagotovil Fabio Franzin (Motta di Livenza), za njim pa Alessandro Canzian (Fanna) in Valerio Agliotti (Serravalle Sesia), med proznimi prispevki pa je bil po mnenju žirije najboljši tisti Marie Cristine Di Dio (Calascibetta), za njo pa sta se uvrstili Alessia Franco (Crotone) in Laura Marchig (Reka).
celovec - Univerza Alpe Jadran
Častni doktorat Maji Haderlap
Podelitve še enega uglednega priznanja koroški pisateljici se je udeležil tudi avstrijski predsednik Fischer
Maja Haderlap z avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem (levo) in novim rektorjem celovške univerze Alpe Jadran Oliverjem Vitouchem
rim - Proti so bili le senatorji Severne lige
Uzakonjeno poučevanje italijanske himne v šolah
RIM - Italijanski senat je včeraj uzakonil poučevanje državne himne na vseh šolah, v Aosti, na Južnem Tirolskem in v Furlaniji-Julijski krajini pa bodo krajevne oblasti odločale o himnah na šolah francoske, nemške, ladinske in slovenske narodne skupnosti. Proti zakonu so glasovali le senatorji Severne lige, nekateri od njih so iz protesta zapustili senatno skupščino. Poslanska zbornica je ta zakon odobrila že junija letos. Senat pa je s sprejemom tega zakona včeraj ustanovil tudi dan državne enotnosti, ustave, himne in zastave (Giornata dell'Unita nazionale, della Costi-tuzione, dell'inno e della bandiera), ki bo vsako leto 17. marca v spomin na dan, ko je bila leta 1861 v Turinu proglašena združitev Italije.
»Pouk« himne se bo začel že v tem šolskem letu, zakon pa je že naletel na izredno kritično oceno predsednika državnega združenja ravnateljev italijanskih šol Girgio
Rembado, ki sicer nima nič proti vsebini zakona kot takega, ne strinja pa se z metodo. »To, da se parlament ukvarja z vsebino poučevanje je anahronistično, zgrešeno in spada v 19. stoletje. Poslanska zbornica in senata nimata pristojnosti, da določata, česa se je treba učiti v šoli, k večjemu lahko predlagata strateške smernice,« je poudaril Rem-bado in dodal, da nima nič proti, da se dijaki naučijo Ma-melijevo himno in da ohranjajo spomin na združitev Italije, »vendar pa zato ni potreben državni zakon«.
Kot rečeno pa ostaja še nejasno, kako bo poučevanje himne potekalo na šolah, kjer pouk v jezikih manjšin. Težko si je predstavljati prevode himne v te jezike, med katerimi je v FJK tudi slovenščina. Počakati bo torej treba na odločitev deželnih oblasti. Takrat se bo tudi zvedelo, če bodo na primer na šolah s slovenskim učnim jezikom ob italijanski poučevali tudi slovensko himno.
CELOVEC - Koroška Slovenka Maja Haderlap, dobitnica prestižne Bachmannove nagrade leta 2011, ki jo je dobila za svoj roman prvenec »Angel pozabe«, je v teh dneh v Celovcu prejela še eno visoko priznanje: v prisotnosti avstrijskega zveznega predsednika Heinza Fischerja ji je celovška univerza Alpe Jadran podelila častni doktorat.
Senat celovške univerze je podelitev častnega naziva utemeljil z ugotovitvijo, da gre pri avtorici za osebnost, ki izstopa s svojim angažmajem proti predsodkom, proti poskusom političnega vplivanja in proti pozabi.
»Pravičnost je stalnica v njenem literarnem ustvarjanju - tako kot je tudi univerza v svoji dejavnosti in svojem bitju zavezana pravičnosti,« je še poudarjeno v utemeljitvi za podelitev visokega naziva.
Maja Haderlap je ob podelitvi častnega doktorata univerze Alpe Jadran dejala, da je »zelo vesela« ter da se počuti kot pripadnica te univer-
ze, pa čeprav nima na njej nobene službene zadolžitve. »Brez univerze kot duhovnega kraja bi le težko zdržala v Celovcu,« je poudarila v svojem zahvalnem govoru. Ob tem je tudi kritično osvetlila Koroško in jo označila kot »politično poprej zastrupljeno deželo«.
Avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer je dejal, da je »ponosen, vesel in srečen, da je osebnost s takšno biografijo in s takšnimi izkušnjami, a tudi s takšnimi intelektualnimi in pisateljskimi sposobnostmi, imela in ima še naprej moč in pogum za soočanje s problemi, ki se odigravajo v podzavesti«. Maja Haderlap pa je s svojim romanom zavzela jasno stališče do polpretekle avstrijske zgodovine in z njim postavila tudi jasne znake, je še dejal avstrijski predsednik.
Pisateljica Maja Haderlap je šele tretja ženska v skoraj 40-letni zgodovini univerze Alpe Jadran v Celovcu, kateri je bil podeljen častni doktorat.
za abonente reda F
za abonente le!a c	P»Pelii s seboj prijatelja ali sorodnika -m
za abonente reda T	^^^	in uveljavi 25% popust	J
za abonente reda A	^	na Oba abonmaja!!
za abonente reda K in prostega reda
Blagajna Slovenskega stalnega gledališča-ul.Petronio, 4 - od ponedeljka do petka 10.00-15.00/ v torek in četrtek tudi 18.00-20.00 tel. 040 362542 /brezplačna: 80021430 Kraji in urniki dodatnih prodajnih točk na www.teaterssg.com
f I: * CT >i
a /
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMAJSKA KAMPANJA ZA SEZONO 2012/2013 SE IZTEKA, POHITITE!
4
Petek, 9. novembra 2012
JB—Trst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
OBČINA TRST - Tržaški župan predstavil predloge delodajalcem in sindikatom
Cosolini: Strateški pakt za razvoj gospodarstva
Tržaški župan Roberto Cosolini je predlagal strateški pakt med občinsko upravo ter delodajalskimi in sindikalnimi organizacijami, ki bo osnova za razvoj tržaškega gospodarstva in spodbujanje zaposlovanja. Na tej podlagi naj bi se začelo mesto razvijati na več področjih, od pristaniških do turističnih dejavnosti, namen pobude pa je vsekakor razvoj celotnega ozemlja.
Cosolini je predlog iznesel v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer je včeraj popoldne ponovno zasedalo t.i. gospodarsko omizje. Tega je ustanovila tržaška občinska uprava, pri njem pa sodelujejo poleg javnih upraviteljev predstavniki stanovskih združenj in sindikalnih organizacij. Od zadnjega srečanja je minilo še kar precej časa, saj so zadnjič zasedali v začetku leta. Kot smo že poročali, je namreč to omizje nastalo decembra lani, na njem pa naj bi občinska uprava takrat predstavila »strateški gospodarski načrt«. Na pobudo pokrajinskih sindikatov Cgil, Cisl in Uil je tako prišlo do ponovnega srečanja,
Gospodarsko omizje je zasedalo v dvorani tržaškega občinskega sveta
kroma
ki je bilo osredotočeno še predvsem na hudo gospodarsko krizo, ki je prizadela Trst v zadnjih mesecih.
Zasedanje je priredil župan Coso-lini v sodelovanju z občinskim odbornikom za gospodarski razvoj Fabiom Ome-
SINDIKAT - Poziv Deželi FJK glede usode zaposlenih
Sertubi: nujna zaščita delavcev prek izredne dopolnilne blagajne
Tiskovna konferenca panožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil je bila na Borznem trgu
kroma
rom. Župan je v bistvu predlagal ustanovitev strateškega omizja, katerega smoter bo izdelava načrta za preporod tržaškega gospodarstva. Cosolini je tudi nakazal nekatere smernice, ki sicer zadevajo že znane panoge. Poseben poudarek je namenil razvoju pristaniških dejavnosti in seveda starega pristanišča, od koder je potrebno (vsaj delno) premakniti prostoca-rinsko cono in s tem omogočiti nove naložbe za njegov ponovni razcvet. Dalje je nujno spodbujati turistični razvoj in takoj začeti razvijati druga strateška območja. Med te je Cosolini uvrstil dosedanje sejmišče, območje pri sv. Andreju in pristaniški del škedenjske železarne. Kar zadeva sejmišče in sv. Andrej pa je napovedal, da se namerava lotiti del še pred dokončnim sprejetjem novega prostorskega načrta. Nenazadnje je župan spet poudaril, da bo skušal v prvih šestih mesecih prihodnjega leta objaviti razpise za javna dela v vrednosti 21,8 milijona evrov.
Županov predlog je v celoti podprl predsednik tržaške Confindustrie Sergio Razeto, po mnenju katerega je treba pomagati še posebej tistim malim podjetjem, ki so danes v velikih težavah in ki se morajo združevati, drugače ne bodo konkurenčna. Sindikati pa so vzeli Cosolinijev predlog na znanje in se bodo o njem izrekli v prihodnjih dneh.
A.G.
ICGEB
Več kot
6 milijonov dolarjev visok prispevek
Fundacija Billa in Melinde Gates je posredovala tržaškemu Mednarodnemu centru za genetsko inženirstvo in biotehnologije (ICGEB) prispevek v višini več kot 6 milijonov dolarjev za izvedbo načrta o normiranju biotehnoloških kmetijskih pridelkov v afriških državah južno od Sahare. Načrt bo izvedlo osebje enote za biološko varnost centra ICGEB na sedežih v Trstu in Capetownu v Južnoafriški republiki, njegov cilj pa je razvoj učinkovitih razvojnih sistemov za nadzor nad varnostjo gensko spremenjenih organizmov.
Direktor oddelka za mednarodne odnose centra ICGEB Decio Ripandelli je pojasnil, da bo v ta namen razpisanih 20 štipendij za sodelovanje na dveletni specializaciji, ki so jo nalašč za ta načrt pripravile nekatere prestižne mednarodne univerze. Nadalje bo omogočena izmenjava izkušenj in pristojnosti med vladnimi uradi držav, ki imajo že velike izkušnje na področju normiranja gensko spremenjenih organizmov (na primer kanada in Avstralija) in afriškimi državami z območja pod Saharo. Nadalje bodo priredili teoretske in praktične izpopolnjevalne tečaje, namenjene znanstvenikom in vladnim predstavnikom, ki se ukvarjajo z gensko spremenjenimi organizmi.
Ripandelli je poudaril, da si je center ICGEB vedno prizadeval za promocijo varne rabe biotehnologij, sedanji projekt dopolnjuje delo, ki a center žeo-pravlja na področju tako imenovane biovarnosti.
Z novim prispevkom se je dejansko podvojil prispevek, ki ga je Fundacija Billa in Melinde Gates nakazala centru ICGEB leta 2008, je spomnil generalni direktor centra Francisco Baralle. Pomeni, da nam fundacija zaupa, je ocenil Baralle.
Konec novembra bo ostalo skoraj 150 delavcev podjetja Sertubi na cesti. Družba Jindal Saw Italia, ki ima v najemu podjetje bo namreč zaprla tovarno cevi in se osredotočila na komercialno dejavnost. V Trstu bodo barvali cevi, ki jih skupina Jindal proizvaja v Indiji, in jih nato prodajali z znamko Sertubi. Za to bo dovolj 60 delavcev od danes skupaj 208 zaposlenih.
Toda 30. novembra bo tudi konec dopolnilne blagajne, na osnovi katere je 180 delavcev v zadnjem letu rotacijsko prejemalo 700 evrov mesečno. Zato je za delavce, ki bodo ostali bred delovnega mesta, nujna uvedba izredne dopolnilne blagajne.
To so zahtevali pokrajinski tajniki sindikatov kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil Stefano Borini, Umberto Sal-vaneschi in Franco Palman včeraj popoldne na tiskovni konferenci na Borznem trgu, kjer so delavci Sertubija skoraj dva meseca opozarjali na pereč položaj tovarne. Potrebni sta vsaj dve leti izredne dopolnilne blagajne, so poudarili, v tem obdobju pa bodo morale javne institucije, deželna in italijanska vlada, tržaška Confindustria, pa tudi skupina Jindal in lastnica Sertubija družba Duferco poskrbeti za ponovno zaposlitev delavcev, ki bodo ostali brez službe.
Družba Duferco je bila lani pripravljena odšteti šest milijonov evrov za zaprtje tovarne Sertubi, je spomnil Borini. Če že noče nameniti tega denarja za proizvodno preusmeritev tovarne, naj bo ta denar vsaj začasna uteha za delavce, ki so ostali brez delovnega mesta.
Sindikati so tudi poudarili pomembno vlogo italijanske vlade, ki mora spodbujati povpraševanje po ceveh oziroma pripraviti načrt za obnovo vodovodnega omrežja. Vodovodi so namreč v glavnem v rokah javne uprave. Rim mora tudi povedati, ali jih namerava obnoviti s cevmi iz litega železa ali drugega materiala, kot je npr. polivinilklorid (PVC). Če ne bo dovolj povpraševanja, bodo namreč pod vprašajem tudi delovna mesta 60 uslužbencev, ki bodo ostali v Sertubiju v okviru komercialne dejavnosti, ker ne bo za družbo Jindal več nobenega razloga, da ostane v Trstu.
A.G.
STAVKA - Trd protest delavcev podjetij Luci costruzioni in Coop 3
Štiri mesece brez plače
Dela za obnovo bivše vojaške bolnišnice v Ul. Rossetti in gradnjo univerzitetnega kampusa so se ustavila
Dela za obnovo bivše vojaške bolnišnice v Ul. Rossetti so se včeraj dopoldne ustavila. V poslopju nekdanje bolnišnice, ki je že precej let opuščeno, naj bi v prihodnosti nastal nov sodoben univerzitetni kampus. V ta namen je stavbo prevzela tržaška univerza, ki je začela gradbeni postopek za prestrukturiranje dotrajane strukture.
Včeraj pa se je zataknilo. Delavci podjetij Luci costruzioni in Coop 3, ki izvajajo dela, so se namreč odločili za stavko, ker že štiri meseca ne prejemajo plač. Zaradi tega so tudi demonstrirali pred vhodom v nekdanjo bolnišnico, kjer so razobesili transparent in seznanjali občane z razlogi za protest. Vodstvo tržaške univerze je vsekakor izjavilo, da je že izplačalo podjetjem ves denar za doslej opravljena dela, očitno pa te denar ni še prišel do žepov delavcev.
Delavci so demonstrirali pred vhodom v bivšo vojaško bolnišnico
kroma
/
TRST
Petek, 9. novembra 2012
5
MEDREGIJSKI SINDIKAT - Ostra obsodba varčevalnih politik v Evropi
Demonstracije proti varčevalnim politikam
Evropska unija je danes preveč osredotočena na varčevanje in je marsikdo pozabil na njene temelje. Evropa sloni namreč na ljudeh oziroma na narodih in pravicah, toda pravice so danes teptane, še predvsem delavske. Zato so nujni ukrepi, ker je »drugačna« Evropa mogoča. To bo Evropa, ki bo ponovno slonela na ljudeh in v kateri bodo v ospredju pravice in delo, ker bo samo tako mogoč ponovni gospodarski razvoj. Varčevanje namreč ne spodbuja rasti, nastanek novih delovnih mest pa lahko vendar predstavlja vzmet za izhod iz ekonomske krize.
To je prišlo do izraza na seminarju na temo Gospodarska kriza: odgovor sindikatov, ki je bil včeraj dopoldne v dvorani Tessitori. Zasedanje je priredil Medre-gijski sindikalni sveta Furlanija-Julijska krajina-Slovenija (MSS) v luči evropskega dneva za protest proti varčevalnim ukrepom na vseh ravneh, od Evropske komisije do vlad posameznih držav. Demonstracije in stavke bodo v nekaterih državah v sredo, 14. novembra (v Španiji, v Grčiji in na Portugalskem bo celodnevna splošna stavka, medtem ko bo v Italiji 4-urna splošna stavka v organizaciji sindikata Cgil in bo med drugim demonstracija tudi v Trstu), in v drugih v soboto, 17. novembra. V tem okviru bo tudi demonstracija na Kongresnemu trgu v Ljubljani, ki jo bosta priredili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Ukrepi slovenske vlade po besedah sindikatov v imenu izhoda iz krize poglabljajo gospodarsko in socialno krizo, uničujejo delovna mesta ter rušijo temelje socialne in sploh demokratične države. Dialog z vlado je nemogoč, medtem pa se veča razkorak med revnimi in bogatimi.
Seminar je uvedel in povezoval predsednik MSS Roberto Treu, na njem pa so primerjali ekonomske politike, ki jih izvajajo v Evropski komisiji, v Italiji, v Sloveniji in na Madžarskem. Te politike zaznamuje domala povsod izrazito varčevanje in seganje v žepe šibkejših, so poudarili. Zato so nujne spremembe, ker bo Evropa drugače prešla iz hude gospodarske stagnacije v recesijo, kakršne še ni bilo videti.
O tem in še marsičem drugem so na seminarju govorili tajnik Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) Luca Visenti-ni, predsednik Zsss Dušan Semolič, tajnik deželnega sindikata FJK Cgil Franco Belci, mednarodni tajnik madžarske sindikalne zveze MSZOSZ Gyorgy Karoly in predsednik KS90 Peter Majcen. Srečanje je po razpravi zaključil vodja urada za Evropo sindikata Cgil Fausto Durante.
A.G.
Seminar Medregijskega sindikalnega sveta FJK-Slovenija je bil v dvorani Tessitori
kroma
SESLJAN - V torek na podvečer na prehodu za pešce
Avto zbil Antka Terčona
Zdravstveno stanje znanega družbeno-političnega in športnega delavca je zelo resno
Antek Trečon, znani in priznani devinsko-nabrežinski družbenopolitični in športni delavec, se od torka zvečer bori za življenje na oddelku za oživljanje bolnišnice na Katinari. V torek na podvečer ga je v Sesljanu na prehodu za pešce zbil avtomobil.
Torek je bil za 73-letnega Ter-čona vsesplošno žalosten dan. Popoldne je sedel za računalnik in napisal ganljiv spomin na preminulega dolgoletnega velikega prijatelja Ser-gia Grudna. Takoj potem se je z ženo podal z avtomobilom v središče Sesljana, da bi prijateljevi vdovi izrekel sožalje. Tudi Terčon stanuje v Sesljanu. Naključje je hotelo, da se je poslužil avtomobila. Parkiral ga je na parkirišču ob restavraciji Belvedere. Tjakaj se je vračal po obisku pri prijateljevi vdovi.
Bilo je okrog 18. ure. Mrak je že legel, deževalo je, ko sta Antek Ter-čon in njegova soproga pri baru Inter na prehodu za pešce prečkala cesto, da bi prispela do parkiranega av-
tomobila na nasprotni strani. Terčon je hodil spredaj, kaka dva do tri metre pred ženo. Ko bi prečkala cesto skupaj, bi avtomobil po vsej verjetnosti zbil oba.
Vozilo je prihajalo iz Devina v smeri proti Obalni cesti. Privozilo je izza blagega ovinka in se pred pre-
hodom za pešce ni ustavilo. Zakaj, to bo ugotovila policijska preiskava.
Antek Trečon je bil že skoraj prečkal cesto, ko se je avtomobil zaletel vanj. Zadel ga je s prednjim desnim bokom. Udarec je bil močan: pešca je vrglo za kakih petnajst metrov stran, čez rob ceste in pločnik v drog tamkajšnjega smerokaza. Tam je obležal.
Sledil je preplah soproge, klic na pomoč, prihod rešilca prve pomoči in prevoz v bolnišnico. Že zdravnik prve pomoči je ugotovil, da je zdravstveno stanje Antka Terčona zelo resno, kar so izvidi v bolnišnici na Katinari le potrdili. Večkratni predsednik Sokola si je v nesreči zlomil nekaj reber, verjetno ob udarcu v drog ob cesti. Eno od reber mu je preluknjalo pljuča. Dobil pa je tudi udarec v glavo.
V katinarski bolnišnici so ga sprejeli na oddelek za oživljanje. Njegovo zdravstveno stanje je resno. Zdravniki so si pridržali prognozo.
M.K.
Šolniki z liceja Prešeren solidarni z uslužbenci slovenskih ustanov
Profesorski zbor Znanstvenega in klasičnega liceja »France Prešeren« je na svoji zadnji seji vzel na znanje zaskrbljujoče stanje, v katerem se nahajajo naše slovenske zamejske ustanove in organizacije zaradi krčenja državnih sredstev. Ker so vse slovenske ustanove in organizacije vitalnega pomena tudi za našo šolsko dejavnost, zbrani profesorji in profesorice ter ravnateljica izražamo vso solidarnost in podporo zaposlenim v omenjenih ustanovah in organizacijah. Solidarnostni izjavi se pridružuje tudi pomožno neučno osebje.
Aperitiv za Vendolo
V	okviru primarnih volitev v levi sredini vabi odbor Trst za Nichija Vendolo drevi ob 18.30 v prostore v Ul. Martiri della Liberta' 18 na glasbeni predvolilni aperitiv.
Vloga občinskih uprav
V	hotelu Greif Maria Theresia bo drevi ob 18.30 srečanje posvečeno vlogi in delovanju občinskih uprav skozi čas. Na pobudo tržaškega Lions Cluba se bodo o tem pogovarjali nekdanji devin-sko-nabrežinski župan Giorgio Ret, tržaški župan Roberto Co-solini in sežanski kolega Davorin Terčon, podpredsednik deželnega ANCI Nerio Belfanti in odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai.
Bo Trst gostil državni shod mornarjev?
Tudi naše mesto si prizadeva, da bi lahko leta 2014 gostilo vsedržavni shod italijanskih mornarjev, ki bo zaživel ravno ob 60-letnici združenja Italiji in stoletnici začetka prve svetovne vojne. Kandidatura je že na poti v Rim.
Cernigoi na čelu desničarskega Ugl
Matteo Cernigoi je nasledil Vladimira Simonovica na čelu deželnega tajništva desničarsko usmerjenega sindikata Ugl. Nov tajnik si bo prizadeval, da bo sindikat še naprej v oporo in pomoč občanom vseh starosti, predvsem v tem hudem kriznem obdobju.
ŠTRAMAR - Včeraj v Ulici Flavia
Večji srnjak »vdrl« v stanovanje
PROMETNA NESREČA - Včeraj okrog 13. ure
Motor trčil v tovornjak
Motorist ima zlomljeno golenico - Potek nesreče so ugotavljali agenti prometne policije
Okoljska policija tržaške pokrajine je včeraj dopoldne pri Štramarju reševala srnjaka v stanovanju. Nekoliko smešno se sliši, vendar zgodba je resnična. Kaže, da je vidno preplašena žival vdrla v neko stanovanje v Ul. Falvia, ravno ko je njegov lastnik odpiral vhod-
na vrata. Pred zaprepadenim moškim je skoraj 30 kilogramska žival z že razvitimi rogovi švignila v notranjost stanovanja, da bi našla zavetišče. Moški je poklical gasilce, ki so na pomoč poklicali še okoljske policiste. Srnjaka so rešili in mu povrnili svobodo nekje pri Orehu.
Meritve na kraju nesreče so opravili agenti prometne policije
kroma
Včeraj je okrog 13. ure na tržaškem nabrežju, na križišču med ulicama Cavour in Valdirivo prišlo do prometne nesreče. Pri prometni policiji, ki je opravila potrebne meritve na kraju nesreče, nam včeraj sicer niso hoteli zaupati poteka dogodka, v katerega sta bila vpletena motor in to-
vornjak. Dejansko ne vemo, kdo od dveh ni spoštoval rdeče luči na semaforju, lahko pa zabeležimo, da je bil v trku hujše ranjen motorist, ki so ga z reševalcem odpeljali v ka-tinarsko bolnišnico. Tam so ga takoj operirali, saj je utrpel zlom golenice.
Petek, 9. novembra 2012
TRST
POKRAJINA TRST - Z Zvezo industrijcev
Dogovor za učinkovito energetsko varčevanje
Priprava eksperimentalnega načrta, pri katerem bodo sodelovale tudi šole
Energetsko varčevanje postaja vse bolj imperativ modernega časa. Tega se zavedata tudi pokrajinska uprava in združenje tržaških industrijcev. Njuna predsednika Maria Teresa Bas-sa Poropat in Sergio Razeto sta včeraj podpisala protokol o soglasju za promocijo racionalne porabe energetskih virov v šolskih poslopjih. »Nameravamo znižati energetsko porabo, in sicer z uporabo novih tehnologij in z novimi prijemi,« je poudarila Bassa Poropat. Razeto je spomnil, da predstavlja energetska učinkovitost eno od temeljnih predpostavk za uspešnost podjetij. V Italiji se, žal, podjetjem na tem področju ne piše nič dobrega, saj je cena energije za kakih 30 odstotkov višja od evropskega povprečja. Tržaška podjetja tudi na področju energije občutijo konkurenco podjetij iz Slovenije in Avstrije.
Pokrajina in zveza industrijcev bosta skupaj izpeljali eksperimentalni načrt za nadzor nad energetsko porabo. Obenem bosta posegli na šolah, da bi z vzgojnimi prijemi podkrepili energetsko varčevanje. Podpisnika protokola o soglasju sta se odločila, da bodo pilotske aktivnosti potekale na šolskih zavodih, pri teh dejavnostih pa bodo soudeleženi tudi dijaki. Šole bodo
Sergio Razeto in Maria Teresa Bassa Poropat
imele od tega načrta vsekakor korist: kar jim bo uspelo prihraniti na področju energetske porabe, bodo lahko investirali za šolske dejavnosti. Tako bo energetska vzgoja dala svoj doprinos k boljšemu delovanju šole.
Včeraj danes
PODPIS - Za boljše delovanje služb
Pokrajina: konvencija z zdravstvenim podjetjem
Na sedežu tržaške pokrajine sta predsednica Maria Teresa Bas-sa Poropat in generalni direktor zdravstvenega podjetja Fabio Sa-mani podpisala konvencijo, ki je namenjena upravljanju posegov zdravstvenih enot na pokrajinskem ozemlju. Pokrajinska uprava bo v bistvu posredovala zdravstvenemu podjetju vse podatke, vključene v program WEBGIS, tako bodo lahko zdravniki hitre pomoči, pa tudi uradi davčne medicine, zlahka našli naslove koristnikov zdravniških služb. S tem jim bo predvsem v nekaterih predelih podeželja olajšano
iskanje. Uradi zdravstvenega podjetja bodo obenem odslej razpolagali še s številnimi drugimi podatki, ki zadevajo naslove v vseh občinah, regulacijske načrte vseh šestih občin, nepremičnine, ki so last pokrajine, dovoljenja, ki jih je izdala pokrajinska uprava za upravljanje odpadkov, za izpuste v zrak, za vodno omrežje, nadalje tudi omrežje javnih prevozov.
Tega sistema se sedaj poslužujejo občine Trst, Zgonik in Re-pentabor, medtem ko bodo podobne akte v kratkem odobrili tudi občini Milje in Devin-Nabrežina.
Danes, PETEK, 9. novembra 2012
TEODOR
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 9.45 - Luna vzide ob 1.22 in zatone ob 13.57
Jutri, SOBOTA, 10. novembra 2012
ANDREJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,3 stopinje C, zračni tlak 1025,7 mb ustaljen, vlaga 53-odstotna, veter 2 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje C.
[I] Lekarne
OBČINA TRST - Podjetniku ob 90-letnici
Priznanje Rovisu
Župan Cosolini mu je predal priznanje zaslužnega meščana
Do sobote, 10. novembra 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 - 040 367967.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Primo Rovis, znani tržaški podjetnik s kavo in dobrotnik je prejel včeraj priznanje zaslužnega meščana tržaške občine. V dvorani mestne skupščine mu ga je predal tržaški Župan Roberto Cosolini, ki je v nagovoru izpostavil velike podjetniške sposobnosti nagrajenca in njegovo neutrudno do-
brodelno delovanje v korist mestu in njegovim ljudem.
Za Rovisa je bila to nekakšna življenjska nagrada ob njegovi devetdesetletnici. V svojem posegu je poudaril pomen pristanišča za Trst in podčrtal potrebo po delovanju v prid ostarelim in šibkim.
Mt Kino
AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.20
»007 Skyfall«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Paris - Manhattan«.
CINECITY - 15.00 »I gladiatori di Roma«; 16.30, 18.30 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 19.10 »Viva l'Italia«; 16.30, 21.40 »Le belve«; 16.00, 18.50, 20.40, 21.40 »007 Sky-fall«; 16.30, 19.50, 22.10 »Red lights«; 16.30, 19.00, 21.30 »Argo«; 16.15, 19.00, 21.45 »Venuto al mondo«; 16.10, 18.10, 20.10 »Hotel Transylvania«; 22.05 »Hotel Transylvania 3D«.
FELLINI - 16.45, 20.15 »Il matrimonio che vorrei«; 18.30, 22.00 »Io e te«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Amour«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.05, 22.25 »Asterix in Obelix v Britaniji 3D«; 18.30, 20.40, 22.50 »Hiša na koncu ulice«; 16.05, 18.05 »Hotel Transilvanija 3D«; 16.10 »Lucija«; 17.00, 19.00, 21.05, 23.00 »Paranormalno 4«; 17.00, 19.00, 21.00, 23.05 »Poročni video«; 15.50, 18.10 »Prava Nota«; 20.30 »Skyfall«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Hotel Transylvania«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Viva l'Italia«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red lights«; Dvorana 4: 18.30, 22.10 »Code name: Geroni-mo«; 17.20, 19.45, 22.10 »007 Skyfall«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »007 Skyfall«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Argo«; Dvorana 3: 17.30, 20.15, 22.00 »Hotel Transylvania«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Red lights«; 22.00 »Skyfall - 007«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Venuto al mondo«.
M Izleti
SKD Barkovlje
Ul. Bonafata 6
s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete
otvarja danes petek, 9. novembra, ob 20. uri razstavo
Med oblaki in zemljo
Razstavljata Matjaž Hmeljakin Deziderij Švara
Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambrce - Max Zuliani klavir, Martin Poljšak klarinet, Vanja Zuliani violina Vabljeni!
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v soboto, 10. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka).
AŠD SK BRDINA obvešča, da so na razpolago mesta za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di So-pra. Dodatne informacije ob priliki sejma rabljene smučarske opreme do 11. novembra v Domu Brdina na Op-činah, Proseška ul. 109. Tel. št.: 3475292058.
ZSKD obvešča prijavljene za avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič v Ljubljani, da bodo v nedeljo, 11. novembra, vstopali na avtobus po sledečih urnikih: ob 15.30 v Domju pri ZKB-ju, ob 15.45 na trgu Oberdan na parkirišču in ob 16.00 na openskem krožišču nasproti restavracije Diana. Prijavljene prosimo, naj bodo na mestu vstopa 10 minut prej.
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH sporoča, da bo odhod avtobusa za članski izlet na Dolenjsko v soboto, 17. novembra, ob 7. uri na avtobusni postaji pred picerijo na Dunajski cesti. Zbirališče ob 6.45. Prosimo za točnost.
POHOD PO RAPALSKI MEJI Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije - podružnica Kras vabi na pohod po poteh Rapalske meje v nedeljo, 18. novembra. Zbor udeležencev ob 9. uri na stari avtobusni postaji v Sežani, od koder se gre z osebnimi avtomobili do
Črne njive nad Ilirsko Bistrico. Ob 10. uri odhod na 12 km dolg pohod po poti nekdanje Rapalske meje z ogledom nekaterih znamenitosti (bun-kerji/kaverne, potrebna je svetilka). Zaključek pohoda v popoldanskem času. Vodja pohoda in informacije: Ludvik Husu, tel. +386-041-350713.
OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet v nedeljo, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Goja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 3479322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa).
KRU.T sporoča, da so na razpolago še zadnja dodatna mesta za 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovinsko-arhitekturnimi zanimivostmi. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na izlet v London od 8. do 11. decembra. Prijave in informacije na tel. št. 00386-31372632 (Metka).
Loterija
8. novembra 2012
Bari	36	66	53	3	77
Cagliari	16	69	82	46	71
Firence	55	88	25	9	60
Genova	23	12	2	73	69
Milan	76	53	18	46	26
Neapelj	1	23	13	24	60
Palermo	76	48	38	41	90
Rim	65	31	43	22	26
Turin	73	45	87	53	20
Benetke	71	19	85	56	40
Nazionale	31	63	56	21	29
Super Enalotto Št. 134
9 31 39 44 72	81 jolly67
Nagradni sklad	1.915.232,47 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 20.125.063,81 €
2 dobitnika s 5+1 točkami	191.523,25 €
11 dobitnikov s 5 točkami	26.116,81 €
968 dobitnikov s 4 točkami	299,52 €
35.014 dobitnikov s 3 točkami	16,48 €
Superstar	16
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
3 dobitniki s 4 točkami	29.952,00 €
151 dobitnikov s 3 točkami	1.648,00 €
2.379 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.399 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
33.670 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Petek, 9. novembra 2012
7
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Vinko Móderndorfer
I VAJE ZA TESNOBO
IGRA O DANAŠNJIH DNEH
s pokroviteljstvom Pot^MK
režija: Jaka Andrej Vojevec DANES - 9. novembra ob 20.30 - red F
V	soboto, 10. novembra ob 20.30 - red B
V	nedeljo, 11. novembra ob 16.00 - red C avtobusni prevoz iz Sežane, Milj in Sesljana
V	četrtek, 15. novembra ob 20.30 - red T
V petek, 16. novembra ob 20.30 slavnostna PREMIERA (red A) ob 110-letnici Dramatičnega društva v Trstu
V	soboto, 17. novembra ob 19.00 - red K
(z varstvom otrok)
vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi
Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssa.com
¿j Čestitke
Danes na Proseku ALAN BLASON praznuje 3. rojstni dan. Da bi vedno bil tako nasmejan in veliko veselega igranja s prijatelji v vrtcu mu želijo mama, tata, brat Erik, nono Renato in nona Miranda ter vsi, ki ga imajo radi.
Dragi PAČI, vse vse najboljše ti želiva za tvoj rojstni dan. Danja in De-
9 Šolske vesti
DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI MAJA,
Repen 130, obveščajo, da vpisovanje še vedno poteka. Lahko nas obiščete od ponedeljka do petka, od 7.30 do 16.00. Informacije na tel. št.: 040-327522, www.asilonidomaja.it.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta še do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com.
M Osmice
□ Obvestila
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040229326.
OSMICO je v kleti v Boljuncu odprl Zoran Parovel. Tel. št.: 346-7590953.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147.
PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
V SOŠČEVI HIŠI na Proseku ima odprto osmico Godbeno društvo Prosek.
HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle v sodelovanju z jezikovno šolo Businessfirst. Informacije na tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com.
QIGONG - tečaj kitajske telovadbe: ob torkih od 19.00 do 20.15 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini; ob četrtkih od 18.30 do 19.45 v domu KD Briščiki. Informacije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet).
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. Danes, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org.
KMEČKA ZVEZA vabi na »Martinova-nje 2012« na Proseku. Danes, 9. no-
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm
vabi
>, J, novembra, ob 17,30 t Narodni dom v Mi
na večer, posvečen pisatelju
Milanu Lipovcu ob stoti obletnici njegovega rojstva
| Na srečanju bodo o avtorju spregovorili | pisatelj Boris Pahor, publicist in pisatelj Jože Horvat in časnikar Marko Tavčar.
I Moderirala bo profesorica Olga Lupine.
vembra, ob 18.30 v prostorih Društvene gostilne na Proseku okrogla miza na temo »Ponovna uporaba teritorija in obnavljanje kmetovanja«. V nedeljo, 11. novembra, od 9. ure dalje kmetijska tržnica »Okusi Sv. Martina« na trgu Kržada. Petnajst kmetij bo ponujalo tipične kmetijske pridelke.
KRD DOM BRIŠČIKI organizira tečaj »Fitoterapija - zdravilna zelišča in njihova uporaba«, vodi Martina Malalan. Tečaj se bo odvijal: danes, 9. novembra, 17.30-19.30; 16. novembra, 17.3019.30 in 24. novembra 9.00-13.00. Za vpis in informacije: Alenka 040-327053 ali 348-9876308.
SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-picerije v Križu od danes, 9., do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (danes 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 3358416657 ali 335-8180449.
ŠD KONTOVEL vabi na Martinovanje pri Špini na Proseku danes, 9. novembra (v večernih urah), v soboto, 10. in nedeljo, 11. novembra.
KD IVAN GRBEC vabi v svoje prostore, Škedenjska ul. 124, v soboto, 10. novembra, ob 19. uri na odprtje razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-43)«. Razstavo prirejajo: KD Ivan Grbec, OŠ I. Grbca - M. G. Stepančič, Dom Jakob Ukmar, Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca, Krožek Falisca. Sodelovali bodo mag. Metka Gombač, dr. Boris M. Gombač, dr. Dario Mattiussi, učenci OŠ I. Grbca - M. G. Stepančič in ZPZ Ivan Grbec.
SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR -ZNOVA nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in torto). Tečaj se bo vršil 10. novembra, od 9. do 14. v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: Olga 040-211997 in Silva 0039-328361723.
SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor ter Zadruga La Quercia, organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, v soboto, 10. novembra, od 15. do 18. ure delavnici: Škatle v decoupage tehniki (naj prinesejo škatlo za čevlje) v Briščikih št. 77 - občina Zgonik, v prostorih Krd Doma Briščiki, ter Kreativni strešniki v Naselju Sv. Mavra št. 124, v Sesljanu.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSE-KU vabi na praznik sv. Martina k slovesni evharistiji v župnijski cerkvi; so-maševanje vodi upokojeni škof msgr. Evgen Ravignani. V nedeljo, 11. novembra, ob 16. uri.
MLADINSKI KROŽEK DOLINA IN ŽUPNIJA IZ DOLINE vabita na praznovanje sv. Martina v nedeljo, 11. novembra. Ob 15. uri bo slovesna sv. maša v cerkvici sv. Martina na Brcih s posvetitvijo novih zvonov. Sledi tradicionalno Martinovanje v prostorih Mladinskega krožka z nastopom malih kitaristov iz Brega in MoPZ Valentin Vodnik iz Doline. Toplo vabljeni.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 11. novembra, ob 10.30 odhod avtobusov iz Padrič za nastop v Cankarjevem domu.
KRU.T vabi na drugo srečanje iz sklopa Zdravje je naša odločitev v ponedeljek, 12. novembra, ob 18. uri na sedežu krožka. Predavala bo Marija Merljak, inženir živilske tehnologije. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
BIOTERAPIJA v Bazovici - srečanja bodo v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) 13., 14.,in 15. novembra, od
17.00 do 19.00. Za info 040-226386, (328-9563272) - Magda.
KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na drugi sestanek, ki bo v sredo, 13. novembra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo predstavitev tečaja Naravni obrazni lifting in Tao/vaje v torek, 13. novembra, ob 18. uri na sedežu Sklada, Proseška ul. 131- Opčine. Informacije na tel. št.: 340-9116828 (Maša), masha.pre-garc@gmail.com.
DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE
(izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov) - vodi Barbara Lo-kar, v soboto, 17. novembra, 9.00-15.00 pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Prijave sprejemamo do 14. novembra (število mest je omejeno). Dodatne informacije: Sklad Mitja Čuk 040-212289, aromathic@gmail.com.
AD FORMANDUM prireja tečaje: »Slovenščina (A1, A2, B1) in angleščina (A1, A2, B1, B2)« - s poznavanjem jezikov postaneš državljan sveta, koledar objavljen na www.adformandum.org; »Osnove uporabe računalnika« za vse, ki želijo dobiti v kratkem času pregled in osnovna znanja za vsakdanjo rabo računalnika, programov za urejanje besedil ter elektronskih preglednic, internet, elektronska pošta - 30 ur, potekal bo ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.15 na sedežu Ad formanduma v Trstu, začetek 15. novembra. Informacije in prijave: Ad formandum (Ul. Gin-nastica 72, Trst), tel. 040-566360, ts@adformandum.org.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE: »Angleščina« osnovna stopnja A1, 30 ur, potekal bo ob sredah in petkih od 14.30 do 16.00, začetek: 16. novembra; »Družbena omrežja in komunikacija«, 20 ur, potekal bo ob četrtkih od 17.30 do 19.00. Začetek: 15. novembra. Informacije in prijave: Ad formandum (Ul. Ginnastica 72, Trst), tel. 040566360, ts@adformandum.org.
OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje razstavljalcev, ki bi se želeli udeležiti božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Boljuncu). Obrazci so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it.
KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni.
30-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v soboto, 24. novembra, na večerjo v gostilno na Pesku. Vpisnine na tel.: 3496524136 (Jure), 349-4480666 (Monika) ali v kiosku časopisov pri Andreju v Boljuncu, najkasneje do srede, 21. novembra.
40-LETNIKI vabljeni na večerjo z glasbo v gostilni v Križu (bivši Ljudski dom) v petek, 23. novembra, ob 20. uri. Prijave na tel. št.: 347-3696503 (Barbara), 339-4359868 (Kati), 3493595560 (Roberta).
TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Op-činah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandre-žu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič.
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni
dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it.
PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske pro-svete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00.
H Prireditve
BOLJUNEC, DRUŠTVENI BAR NA GORICI, v organizaciji SKD F. Prešeren, razstavlja svoje fotografije Boris Sosič. Otvoritev razstave z naslovom: »Poj-dem tja v daljne gore...« bo danes, 9. novembra, ob 20. uri ob spremljavi harmonikaša Egona Tavčarja.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete otvarja danes, 9. novembra, razstavo »Med oblaki in zemljo«. Razstavljata Matjaž Hmeljak in Deziderij Švara. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambrce - Max Zuliani klavir, Martin Poljšak klarinet, Vanja Zuliani violina. Začetek ob 20. uri Vabljeni.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi danes, 9. novembra, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu na večer, posvečen pisatelju Milanu Lipovcu ob stoti obletnici njegovega rojstva. Na srečanju bodo o avtorju spregovorili pisatelj Boris Pahor, publicist in pisatelj Jože Horvat in časnikar Marko Tavčar.
V	LJUDSKEM DOMU PRI SV. SERGIJU bo danes, 9. novembra, ob 19. uri večer posvečen obletnici oktobrske revolucije. Govoril bo deželni tajnik SIK Stojan Spetič.
V	MARIJANIŠČU NA OPČINAH bo imel dr. Jože Bajzek danes, 9. novembra, ob 20. uri drugo predavanje »Dobri družinski odnosi« (problematika medgeneracijskih odnosov) z razgovorom iz sklopa sedmih predavanj, ki potekajo mesečno, o družini in vzgoji. Vabljeni vsi starši doraščajočih otrok, še posebno pa otroci v šolskem obdobju.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSE-
KU ob 375-letnici cerkve sv. Martina prireja koncert mladih učenk in učencev flavte, harmonike, klavirja in violine Glasbene matice »Z glasbo v jesen«. Vljudno vabljeni v soboto, 10. novembra, ob 19.30 v cerkev na Proseku.
MI SMO TU - IERI OGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: v nedeljo, 11. novembra, ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani (vstopnice razprodane); 18. novembra ob 18. uri SNG v Novi Gorici (vstopnice razprodane); 25. novembra ob 18. uri ŠKC v Zgoniku (vstop prost).
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na veselo Martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 19.30. V društvenih prostorih v Ricmanjih vam bomo postregli z martinovim menijem, žlahtno kapljico domačih proizvajalcev in glasbo v živo. Rok prijave zapade v nedeljo, 11. novembra. Za informacije in prijavo pokličite med 18. in 20. uro na 3478984500.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. novembra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na srečanje s profesorjem, pisateljem in diplomatom Andrejem Capudrom ob njegovi sedemdesetletnici. Začetek ob 20.30.
FOTOVIDEOTRST80 vabi prijatelje na otvoritev razstave članov TRST80 na Okusih Krasa v torek, 13. novembra, Alenka Petaros »Kuk in Lipnik« ob 18.30 Opčine-Pub Liverpool.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v sredo, 14. novembra, na predstavitev Peterlinovega zbornika, ki ga je ob 100-letnici rojstva Jožeta Peterlina uredil Marij Maver. Predstavil ga
bo časnikar Sergij Pahor v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 20. uri.
METODA EFT - SKD F. Prešeren vabi v četrtek, 15. novembra, ob 20. uri na predstavitev metode EFT za doseganje čustvene svobode v društvenih prostorih v občinskem gledališču v Bo-ljuncu. Predava Barbara Zetko.
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Chri-stianom Elio, Ervinom Hladnikom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\selje-ni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Ma-gazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu.
TFS STU LEDI »Čez tri gore, čez tri dole«: v občinskem gledališču F. Prešerna v Boljuncu v soboto, 17. novembra, ob 20. uri večer ljudskih pesmi. Sodelujejo MoPZ Kraški dom Repentabor, ZVS Lanišče, MePZ Chei di Guart iz Ovara in ZPS Stu ledi; v nedeljo, 18. novembra, ob 17. uri plesni večer v sodelovanju FS Torbarji Postojna, ansambel Klapa iz Brega, FS Lis Primulis di Giampis iz Vidma in TFS Stu ledi. Vstop prost. Vljudno vabljeni.
OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Nabrežina. Urnik: pon-pet 9.00-12.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.00-12.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800002291, urp@comune.duino-aurisi-na.ts.it.
V	BAMBIČEVI GALERIJI je v okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem do 23. novembra na ogled razstava koroške slikarke Mire Blažej. Odprto od ponedeljka do petka, 10.0012.00 in 16.00-18.00, Opčine, Proseška 131-133.
0 Mali oglasi
KUPIM domač rdeč česen majhne stroke. Tel. št.: 040-8320135.
PODARIM trosedežni divan izdelan iz temno rjavega žameta, širina 200, globina 80 in višina 70 cm. Tel. št.: 3484462664.
PODARIMO dve simpatični mladi mucki, belo in črnobelo. Tel. št. 040229386 (ob večernih urah).
PRODAJAM negradbeno zemljišče na Katinari s pogledom na Lonjer, 1.600 kv. metrov, idealno za skladišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-9728374.
PRODAM skuter yamaha cignus 125 kubikov, 3.200 prevoženih km, vedno v garaži, kot nov. Tel. št.: 040-214412.
PRODAM agregat za motor bmw R1150 po ugodni ceni. Tel. št.: 380-5180355.
PRODAM fiat panda young 900, letnik 2000, 93.500 prevoženih kilometrov, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 335-6045771.
STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277.
V	PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče. Tel. 335-6322701.
ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., primerno za sečnjo drv in pašo, tik ob gozdni cesti, 800m od Zgonika prodam po 1,60 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674.
Prispevki
Ob 15. obletnici smrti dragega moža Karla Miliča daruje žena Zofka 50,00 evrov za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Emila Čuka daruje družina Boris Pertot 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na sošolca Vojkota Milkovi-ča daruje Marina Babič 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
9.11.2006	9.11.2012
Edi Kalc
Neizmerna je za teboj praznina. Vsi tvoji
Padriče, 9. novembra 2012
8
Petek, 9. novembra 2012
KULTURA
/
prosek - Martinov večer v znamenju Okusov Krasa
S smehom začinjene kraške specialitete
Enogastronomski večer so pripravili SDGZ, zahodnokraški rajonski svet in Mladinski krožek Prosek-Kontovel
V Kulturnem domu na Proseku je sinoči vela radoživost. Tretji enogastronomski večer v okviru pobude Okusi Krasa v priredbi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v sodelovanju z rajonskim svetom za zahodni Kras in Mladinskim krožkom Prosek -Kontovel sta uvedla smeh in dobra volja. Zanju sta s hudomušnostjo poskrbeli Tatjana Turco in Valentina Strain alias čistilki Rita in Helena, ki sta zaposleni pri avstrijskem podjetju Putzen-frau. Med »friganjem« sta marsikatero debelo povedali na račun »cuprnc«, Romunk, ki kradejo našim ženskam delo, predvsem pa moške, poglobile so se v seks in lov partnerja po internetu. Onidve pa ostajata zvesti tradiciji: moškega bosta raje zasnubili z omamnim kozarcem vina v nedeljo na Martinova-nju na Proseku.
Po pozdravu predsednika rajonskega sveta Roberta Cataruzze in predsednika trgovinske sekcije SDGZ Ervina Mezgeca, ki je orisal pobudo Okusov Krasa, je predsednica gostinske sekcije SDGZ Paola Živic predstavila kolege gostince, ki so za goste pripravili nekaj okusnih dobrot. Društvena gostilna Kontovel je postregla s fanclji z dušo, gostilna Bita iz Križa s pohanimi sardoni, El Fornel iz Trsta z ječmenovo rižoto z ribami, gostilna Gruden iz Šempolaja s pohanimi zajcem, piščancem in puranom, gostilna Guštin iz Zgonika s tira-misujem iz kostanja in krompirjevo pito s šopeto ter gostilna Sardoč iz Preč-nika s sladico z jabolki. Proseška bar Luksa in pekarna Bukavec pa sta pripravila sladoled z refoškom in Prose-karjem oziroma kruh z ajdo, orehi in
polnozrnato moko, štrukelj s hruškami in grozdjem ter »martinčke«.
Fabrizio Polojaz je ponudil skodelico svoje kave Primoaroma, ki jo pražijo na Proseški postaji, za kozarček pristne kapljice pa so poskrbeli društvena gostilna Kontovel, društvena gostilna Prosek, Konzorcij vina DOC Kras in kmetija Edi Kante. Penino kmetije Kante - Prosekar proizvajajo po izvornem postopku, ki so ga proseški vinogradniki uporabljali stoletja in o katerem je pisal tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske. (sas)
Dobrote so s pogrnjenih miz kar kmalu izginile; na fotografiji desno čistilki Rita in Helena
kroma
fundacija crt - Predstavili so ga ob 20-letnici ustanove
Katalog likovne zbirke
Z njim želijo ovrednotiti izjemno bogato zbirko del lokalnih umetnikov 19. in 20. stoletja
V nabito polni dvorani muzeja Revoltella so predsinoči predstavili katalog likovnih del v lasti Fundacije tržaške hranilnice CRT, ki je izšel ob 20-letnici ustanove. Predstavila ga je Vania Gransinich, kustosinja muzeja sodobne umetnosti iz Vidma, ob njej pa so sodelovali še predstavnik Fundacije CRT Renzo Piccini, avtor kataloga Matteo Gardonio in profesor zgodovine umetnosti na Tržaški univerzi Giuseppe Pavanello.
Poudarili so pomen likovne kolekcije, ki jo je Tržaška hranilnica začela oblikovati že v prvih letih prejšnjega stoletja z odkupom približno 1.200 del v glavnem domačih umetnikov, ki so ustvarjali v 19. in nato v 20. stoletju. Namen je bil ne le ta, da bi opremili svoje pisarne, temveč so s tem želeli tudi promovirati umetnike. Zbirka obsega slike, skulpture, risbe in grafike in je bržkone najbogatejša zasebna likovna zbirka v Trstu. Zbirko so nato dopolnjevali. Leta 2005 so odkupili 410 umetnin zbirke banke UniCredito Italiano in leta 2008 še 12 slik zbirke Umetnost in industrija -Stock. V zadnjih letih so prevzeli še posamezne slike umetnikov, kot so Tullio Crali, Lojze Špacal, Edgardo Sambo, Marcello Mascherini in drugi.
Vse to in še marsikaj je temeljito opisano v katalogu, s pomočjo katerega želijo ovrednotiti kar čedno umetniško zapuščino.
V	Barkovljah razstava Matjaža Hmeljaka
in Deziderija Svare
V	SKD Barkovlje bodo drevi odprli razstavo likovnih del, ki so nastala pod čopičem dveh tržaških umetnikov. V društvenih prostorih bosta razstavljala Matjaž Hmeljak in Dezi-derij Švara, njun opus pa bo na ogled do 21. novembra. Uveljavljena in cenjena umetnika, ki sta v svoji dolgi ustvarjalni karieri pripravila že celo vrsto samostojnih razstav, se bosta udeležila drevišnje uradne otvoritve, ki se bo začela ob 20. uri. Večer bo popestrila tudi glasbena kulisa, za katero bodo poskrbeli gojenci Glasbene kambrce, za spremljavo pa bodo poskrbeli Max Zuliani na klavirju, Martin Poljšak na klarinetu in Vanja Zuliani na violini.
Od jutri naprej pa bo razstava odprta za širšo javnost. Dela naših likovnikov si bo mogoče ogledati med vikendom, in sicer med 10. in 13. uro, med tednom pa bo razstava odprta vsak dan med 16. in 19. uro. (sč)
Razstava Megi Pepeu
Sinoči so v Občinski umetniški dvorani na Velikem trgu 4 odprli razstavo umetnice Megi Pepeu Skromni poklon Tomasu Transtromerju, dobitniku Nobelove nagrade za književnost leta 2011. Razstavo si bo mogoče ogledati do 28. novembra, in sicer od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Zdravstveni dnevi na katinarski bolnišnici
Danes in jutri bo Trst gostil 66. tržaške medicinske dneve. V veliki dvorani katinarske bolnišnice se bo ob 9. uri začelo dvodnevno zasedanje posvečeno zdravstvu med sedanjostjo in prihodnostjo, s posebnim poudarkom na organizacijski, izobraževalni, diagnostični in terapevtski ravni.
V	osrčju Hezbolaha
V	mednarodni knjigarni La Fenice (Ul. Battisti 6) bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo Nel cuore di Hezbollah Alija Mansoura in Emanue-leja Bossija, ki predstavlja libanonsko politično in paravojaško organizacijo.
Pomen spominov
V	centru za izobraževanje za starše Family garden na Opčinah (Ul. delle Peonie 3) bo drevi ob 20.30 srečanje posvečeno razvoju in rasti samega sebe, pravzaprav pomenu spominov. Udeležbo na večeru je potrebno predhodno najaviti na telefonsko številko 339/2723168.
zskd - V nedeljo
Avtobus za ljubljanski nastop TPPZ
V sklopu jubilejnih koncertov Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič je Zveza slovenskih kulturnih društev organizirala avtobusni prevoz na koncert Mi smo tu - leri oggi sempre, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Udeležence, ki so rezervirali mesto na avtobusu in vstopnico spominjamo na vozni red avtobusa. Odhodi so predvideni ob 15.30 od Domja (pri ZKB), ob 15.45 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 16. uri z Opčin (parkirišče na krožišču). Udeležence prosimo, naj pravočasno počakajo na določenem mestu vstopa. Obenem bi radi opozorili, da je povratek predviden po končanem koncertu v večernih urah, ni pa predvidenega nobenega postanka v Ljubljani ali po poti, zato pozivamo udeležence, naj se temu primerno opremijo oz. organizirajo. Na svidenje v nedeljo!
jamarstvo - Štiridnevno srečanje pri Frnetu ponuja številne zanimivosti
Podzemni svet se predstavlja
Kraške jame so naravni a tudi še premalo izkoriščen turistični zaklad - Za obiskovalce simulacija spusta v jamo
V mestnem parku pri Frnetu se je včeraj začelo štiridnevno srečanje o jamarstvu, turizmu in naravnem okolju, ki ponuja obiskovalcem tudi možnost doživljanja izkušenj in občutkov, kakršne bi izkusili ob spustu v pravo kraško jamo. V notranjih prostorih Ferdinan-dea si sledijo strokovna srečanja in projekcije 3D o jamarskem raziskovanju in tehniki, v parku pa se lahko obiskovalci preizkusijo v plezanju po jamarski vrvi in v plazenju po ozkih podzemskih rovih - to s pomočjo naprave Anaconda, ki ponuja simulacijo rovov in različno težavnih prehodov, s kakršnimi se srečujejo jamarji v podzemlju.
Eden od namenov prireditve je namreč ta, da bi k jamarskemu udejstvo-vanju pritegnili zlasti mlade. V tem pogledu bo zanimivo tudi jutrišnje tekmovanje v plezanju po jamarski vrvi, kjer bodo jamarji morali preplezati 50-me-trov višinske razlike.
Srečanje Jame na Krasu - zaklad, ki ga gre ovrednoti prireja Tržaška ja-
marska zveza. Včerajšnjega odprtja se je udeležila tudi deželna odbornica za turizem Federica Seganti. Poudarila je, da so kraške jame edinstven naravni pojav,
ki bi ga bilo treba bolje ovrednotiti tudi v turistične namene, saj danes z izjemo Briške jame druge skoraj niso dostopne razen jamarjem. Na srečanju so
se zato pogovarjali o čezmejni promociji, skupaj z upravitelji Škocjanskih in drugih jam v Sloveniji. Pri tem pa je treba vsekakor biti pozorni in spoštljivi do okolja, je opozoril ravnatelj Tržaškega naravoslovnega muzeja Sergio Dolce. Bolj kot množični turizem naj bi torej prišel v poštev okoljsko osveščeni in šolski turizem z vodenimi ekskurzijami in programi, ki naj bi obiskovalca približali ne samo jamarstvu temveč tudi k odkrivanju vseh naravnih lepot v neposredni okolici mesta.
V šotoru pri Ferdinandeu so te dni na voljo gradivo in informacije o delovanju devetih jamarskih društev tržaške pokrajine - med temi dveh slovenskih, Grmade iz Mavhinj in Jamarskega odseka SPDT ter turistična ponudba upraviteljev jam, krajinskih parkov, turističnih kmetij ipd. Skupno je prisotnih 43 združenj, ustanov in podjetij.
Jamarska prireditev se nadaljuje še danes in jutri, v nedeljo pa bodo vodeni ogledi nekaterih jam na Krasu.
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 9. novembra 2012
9
ŽARIŠČE
Zamrznjeni
1 v*
volčiči?
Ivo Jevnikar
Primorski dnevnik je v nedeljo objavil dve kar natrpani strani poročil, podatkov in slik o poletnih taborih, ki jih je julija in avgusta izpeljala Slovenska zamejska skavtska organizacija. Kot je znano, so tabori "višek skavtskega življenja", kot se je rad izražal tržaški starešina prof. Ivan Theuersc-huh. To seveda velja tudi za tabornike, vendar te vrstice namenjam organizaciji, v kateri sem tudi sam zrasel, in okolju, iz katerega črpa svoje člane in ideale.
Iz objavljenih podatkov izhaja, da so imeli tržaški in goriški skavti in skavtinje poleti skupno osem taborov za pripadnike svojih treh starostnih vej, ki obsegajo najmlajše (volčiče in volkuljice), srednje stare (izvidnike in vodnice) ter najstarejše člane (roverje in popotnice oz. novince te starostne veje). Najmlajši in srednje stari so vsi taborili v Sloveniji, kar ima svoj pomen pri narodnostni vzgoji, ki je ob krščanskih vrednotah in poudarjanju čuta do bližnjega eden izmed stebrov skavtske vzgoje. Trije potovalni tabori najstarejših pa so bili tudi pustolovski in duhovno ter družbeno angažirani, saj so udeležence vodili tja do Doline Susa, brzic Krke, na Velebit in dalmatinsko obalo.
Vseh udeležencev skavtskih poletnih taborov je bilo letos 274,
od tega 69 voditeljev in pomočnikov, torej mladih v najboljših letih, ki del svojega prostega časa posvetijo mlajšim, da bi jim posredovali to, česar so bili svojčas sami deležni in kar so ocenili kot dragocen napotek za življenje.
Če je tabor "višek skavtskega življenja", pa to pomeni, da je pred temi poletnimi dejavnostmi celoletno delo v manjših skupinah na tedenskih sestankih, izletih, podvigih, kot tudi na širših srečanjih, kar spet terja veliko prostovoljnega dela in časa.
Za mlade v glavnem velja, da so nekateri vsestransko, pretirano zasedeni z dejavnostmi in obveznostmi, večina pa se na vse skupaj enostavno požvižga. Med drugim se je zelo povečalo število mladih, ki ne študirajo ali delajo v domačem kraju. Ob vsej dobri volji je očitno laže najti pomočnike za krajše, koncentrirane pobude kot pa za redno tedensko obveznost. Poleg tega so v vsaki mladinski organizaciji občasna krizna obdobja.
Kljub temu me je kar streslo, ko sem zvedel, da v obeh pokrajinah hudo primanjkuje "rednih" voditeljev skavtskih skupin in da so v eni celo sklenili, da za eno leto "zamrznejo" celotno delovanje veje volčičev in volkuljic. No, pozneje sem slišal, da se iščejo
vsaj začasne rešitve, da se že včlanjenim otrokom in njihovim družinam prihrani tako razočaranje ter še naprej ponujajo bogate vzgojne vsebine tudi novim na-debudnežem, vendar zaenkrat krizni trenutek ni mimo.
Najraje bi bil napisal prispevek za Žarišče z naslovom Manj delavnic, operet, festivalov in ša-ger ter več volčičev in volkuljic! Vendar bi me lahko kdo napačno razumel, da podcenjujem velikodušno, uspešno in potrebno delo na prosvetnem, kulturnem, rekreacijskem področju. Tudi bi lahko prejel običajni odgovor na kritike, pa naj bodo dobronamerne, kolikor hočete: "Kaj pa ti? Naredi ti, če znaš!"
Zato bi rad le povabil k razmišljanju o tem, kako dragoceno je delo z mladimi, zlasti tisto, ki jim predlaga tudi temeljne vrednote. Kako dragoceno je delo tistih, ki se mu posvečajo. Javno mnenje bi jim moralo to zavest krepkeje izkazovati.
Ko se v hudi finančni stiski manjšinskih ustanov in organizacij slišijo pozivi k oblikovanju boljših strategij in jasnih prioritet, ravno tako velja poziv k razmisleku o lestvici dejavnosti in posegov, ki odigravajo svojo vlogo pri rasti posameznikov in skupnosti.
pisma uredništvu
Je res?
MU
Nadaljevanko o Pomorskem klubu Sirena sem brala sproti, si jo tudi izrezovala iz Primorskega dnevnika in prav tako nedavno poročilo, da je izšla pripoved Ivane Suhadolc tudi knjižno (PD, 8.11.2012.). Ko je pred časom ležal izrezek na mizi, me je obiskal tržaški znanec, s pogledom spre-letel naslov in rekel bolj potrto kot ironično: To je tisti naš slavni klub, kjer bolj redko slišiš slovensko besedo, vse čeblja po tržaško (da ne bo pomote: v triestin-ščini!), tudi Slovenci med sabo, ko ne bi bilo sploh treba. Vprašala sem nato Viktorijo, dobro znanko iz Rojana, in ta mi je gornjo izjavo potrdila: Na žalost je tako. Le redkokdo daje prednost slovenščini ali našemu narečju.
Ko pa je prišel na obisk italijanski literat iz Trsta, pikolovska kot sem in neverni Tomaž, sem ga vprašala, če pozna pomorski klub Sirena. Odgovor: Come no! I lo conosi tuti! Ti no? (Kajpak, saj ga poznajo vsi! Ti ne?) Na mojo trditev, da gre za slovenski klub, je vzkliknil: No sta me dir. Mai sentido una sola parola slovena! Tutti i parla solo triestin. (Kaj mi praviš! Nikoli nisem slišal ene same slovenske besede. Vsi govorijo tržaško.) Dime, sem ga norčavo vprašala, no te ga senti' una sola parola o no te la volevi sentir? (Povej mi, nisi slišal ene same besede ali je nisi hotel slišati? Nakar je eksplodiral: Ma varda ti con che diavolo go strento amicizia. Inveze de no crederme, va piuttosto a doman-
dar ai muli che frequenta le vo-stre scole in che lingua i parla fra de lori co i xe per strada. Te ri-spondo mi - perfin perplesso! -: in triestin, ma quel nostro, no vo-stro, no farte ilusioni.Va' a informarte, fia mia, se te vol saver! (Glej, glej s kakšnim hudičem prijateljujem, namesto da mi ne verjameš, stopi vprašat mulce, ki hodijo v vaše šole, kakšen jezik govorijo med sabo, ko so na cesti. Ti bom odgovoril jaz, in celo zaprepaden: tržaščino, tisto našo, ne vašo, ne delaj si iluzij! Pojdi in se informiraj, draga moja, če hočeš kaj zvedet.)
No, evo me tu z vprašanjem, ker se mi zdi nasvet resnično dober.
Draga Martina (Kafol) in gospa Ivana Suhadolc, ki sta se nedavno nadvse prijetno in sproščeno pomenkovali na kavi v Tržaški kavarni, je res?
Stalni in občasni slovenski obiskovalci Sirene z osebjem kluba vred, je res?
Mulci, ki hodite v slovenske šole tja do liceja v Trstu, je res?
Ali vas pomanjkljivo in napačno obveščeni samo ... opravljajo in klevetajo?
Sprašuje nekdo, ki bi rad vedel. Da bi si delal še naprej iluzije ali da se jih ne bi delal več.
Jolka Milic
TA TEDEN [ Q|||| Q jj | PRED 100 LETI
- "-j rLTnL.i :■-■"! niz- :l ■ i i.±i:
Edinost ponovno opozarja Dunaj na potrebo bo slovenski šoli v Trstu. »Zopet moramo naglašati, da nismo proti temu, da dobe Italijani, česar potrebujejo, da se tudi italijanske fakultete ne bojimo, ali le pod pogojem, da tudi mi dobimo potrebne šole. Ali pri nas v Avstriji je že tako, da se za vsako vprašanje uprizarjajo kravje kupčije in za vsako stvar, ki jo hoče vlada izvesti, ponuja na to ali ono stran - odkupnino. Za izvedenje vsacega svojega načrta nastopa vlada kakor kak krošnjar: in vsaka stranka, ki je pripravljena glasovati za vlado, dobiva kaj, če že ne druzega, pa vsaj kako cesarjevo ročno pismo, ki si je more dati v okvir. Mi pa ne zahtevamo nikakih pisem, ampak šolo naj nam dajo! Če že res ne gre drugače moramo tudi mi izrabljati dane razmere, pa bilo tudi kravje kupčije. Če je že tako, da za vsako stvar, ki smo jo mi dobili, morajo dobiti Nemci še več, potem je zapoved zdravega egoizma in pametne kritike, da tudi mi zahtevamo, ko so drugi kaj dobili. Ni to nikak šovinizem, če zahtevamo, da se odkupi tudi nas. Take kravje kupčije so sicer škandal, ali, ko je že tako, si tudi mi ne znamo drugače pomagati. In tako se postavljamo na stališče: če dobite Italijani vsučilišče, dobiti jo moramo tudi mi!
Sklepali smo že resolucije, apelirali na vlado in na poslance, ne da bi bilo kaj pomagalo. Če hočemo kaj izsiliti, moramo nastopati takorekoč s kolci in nastavljati ministerskemu predsedniku revolver na vrat. In ponavljam in verujte mi: meni ne ugaja ta način boja; poniževalno je to za državo, za poslance in tudi za narod sam, da se mora šele tako boriti za stvari, ki bi mu jih morala vlada celo ponujati. Ali vlada hoče, da nastopamo proti njej z revolverji. A morda se ne motim, ako menim, da bi bilo vladi celo ljubo, da bi se mi pregrešili proti zakonu, ker bi dobila s tem pretekst, da bi mogla govoriti: Takim ljudem vendar ne morem nič dati, saj so barbari, ki ne spadajo na svetlo solnce, ampak v ječe. Te usluge pa mi ne napravimo ne vladi, ne Nemcem, ne Italijanom!"
TA teden $ P RIHORSKI, _D H EV HI K pred 50 leti
Pred petdesetimi leti je na nogometni svetovni sceni kraljeval brazilski šampion Pele, po mnenju nekaterih, najboljši nogometaš vseh časov. V teku njegove uspešne nogometne kariere je večkrat bil govor o selitvi »črnega bisera« iz Brazilije v kak evropski klub, a kot vemo, do tega ni nikoli prišlo.
V	teh dneh so te govorice zrasle v pravo nogometno afero. V Braziliji veliko medijev celo trdi, da je selitev »črnega bisera« nepojmljiva, saj je ta del »narodnega premoženja«. »Brazilski časopisi nimajo samo dovolj dela in problemov z volilno kampanjo. Njihov glavni problem je sedaj varstvo nad Pe-lejem, bolje znanim kot „črni biser", katerega bi številni klubi radi, s pomočjo težkih milijonov, privabili iz domovine na tuja nogometna igrišča. Baje v Braziliji kar mrgoli predstavnikov raznih klubov. Tem posvečajo domači časopisi precej prostora, še posebno, ker je funkcionar nogometnega kluba Santos označil tuje emisarje kot „prave pohujševalce mladine".
V	nogometnih krogih Sao Paula se je izvedelo, da bo imela odslej policija novo nalogo: obvarovati nogometnega kralja Peleja pred nadležnost-jo tujih predstavnikov, ki se poslužujejo vseh mogočih trikov, da bi „črne-ga biserja" ujeli v mrežo.
Ravno te dni, tako se je izvedelo iz Sao Paula, je neka oseba, ki se je predstavila za emisarja milanskega Interja, ponudila Peleju bajno vsoto (govori se celo preko milijardo lir)! In to pod pogojem, da zapusti Brazilijo in pride igrat v Italijo, Pelejev klub Santos bi v tem primeru spravil v že bogato blagajno milijon dolarjev ali približno šestodvajset milijonov lir!
Pojav teh predstavnikov na brazilskem nogometnem trgu je sprožil velik val ogorčenja in pritožb. Tisk je šel tako daleč, da dobesedno piše: „Pele in Garrincha sta del brazilskega narodnega premoženja. Tega se morajo tujci zavedati in razumeti!«
mladinska knjiga - Obsega 650 strani
Predstavili nov Veliki atlas Slovenije z vrsto novosti
Pri založbi Mladinska knjiga je izšel Veliki atlas Slovenije. Po besedah urednika Tineta Logarja je pri njegovi pripravi sodelovalo več piscev in institucij, kot kdajkoli doslej. Atlas prinaša vrsto vsebinskih novosti, pa tudi nekaj novosti, s katerimi se pri založbi spogledujejo z novimi tehnologijami, kot so QR kode.
Atlas vsebuje posodobljene in prenovljene topografske karte v merilu 1:50.000, ki Slovenijo v razrezu prikazujejo na 218 listih. Poleg tega je v njem 45 tematskih kart, ki prikazujejo fizično-geo-grafske dejavnike in družbeno-geografske procese Slovenije. Poleg številnih geografskih prikazov je, kot je na včerajšnji predstavitvi izpostavil Logar, v atlasu prvič osvetljena okoljevarstvena in naravovarstvena problematika Slovenije. Kot še posebej dragoceno vsebino pa je Logar izpostavil sporočilo o trajnostnem razvoju Slovenije, ki ga atlas vsebuje.
V njem je predstavljena tudi najpomembnejša naravna in kulturna dediščina ter kulturnozgodovinska podoba nekaterih slovenskih mest in krajev, ki jih dopolnjujejo fotografije krajev in 65 mestnih načrtov.
Atlas zajema še kartografski prikaz sedanje upravno-teritorialne delitve Slovenije s kratkimi opisi slovenskih občin, ki so jim dodani občinski grbi. V besedi in sliki je predstavljena geografska in etnološka podoba slovenskih pokrajin tudi z vidika turizma, v posebnem poglavju pa so z grafikoni in tabelami prikazani sodobni socialno-ekonomski kazalci razvoja Slovenije. Obsega 650 strani, za večjo preglednost pa je opremljen s kazalkami, ki ob opisih krajev, najpomembnejših naravnih in kulturnih znamenitosti ter ob fotografijah vodijo bralca h konkretnemu topografskemu listu oziroma mestnemu načrtu. Vsebuje tudi več kot 80 vrhunskih fotografij po izboru Arneta Hodaliča. Kot je pojasnil Logar, so k sodelovanju povabili vrhunske slovenske fotografe, ki so prispevali več kot 20.000 slik.
Avtorji besedil so Janez Bogataj, Andrej Kmetec, Anton Komat, Matjaž Kos, Darij Krajčič, Darko Ogrin, Dušan Plut in Irma Potočnik Slavič. Atlas je uredila Vla-sta Mlakar. (STA)
S®
w v.
ljubljana - V Mestnem muzeju
Fotografska razstava podob Palestine
V sklopu Kulturne ambasade Palestine so včeraj v Mestnem muzeju Ljubljana odprli razstavo Tu ostanemo. Ta želi prek fotografij, ki prikazujejo življenje v Palestini pred in po letu 1948, odpreti prostor za palestinsko zgodbo, ki je iz političnih razlogov pogosto ne slišimo. Kot je za STA povedala Barbara Vodopivec iz društva Humanitas, ne gre za celosten in analitični zgodovinski prikaz kot tudi ne za natančen oris dogajanja danes. "Razstava tvori mozaik preteklih in sodobnih podob, ki dajejo vtis in širijo naše razumevanje ter obzorje. Njihov namen je podati vzvod, da raziskujemo dalje, da stremimo k temu, da bi bolje videli in razumeli." Fotografije na razstavi so prispevali Jure Eržen, Arne Hodalič, Meta Krese, Matej Leskovšek, Matej Povše, Miha Sagadin in Matic Zorman. Posnetki izpred leta 1948 pa so del fotografskega arhiva, ki
ga je podedoval fotograf Eric Matson.
Ker se v javnosti in medijih vse prevečkrat izpostavlja izraelsko plat zgodovine Bližnjega vzhoda, se to interpretacijo tudi jemlje kot neko objektivno zgodbo. "A ko začnemo raziskovati, ugotovimo, da je ta zgodba močno politično obarvana in ne upošteva palestinske strani. Z razstavo bi radi Slovence spodbudili, da začnejo raziskovati," je dodala Vodopivčeva.
V prihodnjih dneh se bodo v okviru Kulturne ambasade Palestine zvrstili še drugi dogodki. Med drugim bo Mestni muzej Ljubljana prihodnji teden gostil večer palestinske poezije in glasbe. V Slovenski kinoteki pa bo 22. novembra projekcija filma Pot v apartheid, ki ji bo sledila razprava z italijanskim dopisnikom iz Jeruzalema Michelejem Giorgiom in slovenskim novinarjem Er-vinom Hladnikom Milharčičem.
10
Petek, 9. novembra 2012
KULTURA
/
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Predstavitev uvodne produkcije
Moderndorferjeve Vaje za tesnobo predvsem kritika današnje družbe
To ni čas za realne tesnobe, ki bremenijo vsakdan Slovenskega stalnega gledališča, ampak za Vaje za tesnobo -sodobni kritični tekst enega najbolj relevantnih slovenskih ustvarjalcev Vinka Moderndorferja.
Nekako tako je na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je Slovensko stalno gledališče predstavilo prvo produkcijo v novi sezoni, dejala predsednica upravnega sveta Maja Lapornik. Časi, ki jih doživljamo, so tudi za upravitelje SSG zelo tesnobni: kot ostale kulturne ustanove Slovencev v Italiji je namreč tudi gledališče žrtev zamude pri izplačevanju državnih prispevkov, prizadelo pa jih je tudi »krčenje statutarnega prispevka dežele Furlanije Julijske krajine«. Ampak nova premiera je predvsem praznik, zato naj bo aplavz namenjen ustvarjalcem in ustanovi, ki letos slavi sto deseto obletnico delovanja, je zaključila predsednica, ki ni želela dodatno pojasnjevati finančne krize SSG.
Kakšen bo aplavz bo znano nocoj, ko bodo Vaje za tesnobo prvič zaživele na odru tržaškega Kulturnega doma, medtem ko bo slavnostna premiera ob 110-letnici Dramatičnega društva na sporedu v petek, 16. novembra. Umetniška vodja Diana Koloini je posebno vesela, da bodo sezono začeli s krstno uprizoritvijo slovenskega besedila, ki se resno sooča s problemi svojega časa. Vinko Moderndorfer je za Vaje za tesnobo kot znano lani prejel Grumovo nagrado za najboljše besedilo leta; v tisti žiriji, ki je odločala o nagradi, je bila tudi Diana Koloini, ki nikakor ni pričakovala, da bo leto kasneje ravno s to predstavo začela svojo prvo sezono na čelu SSG.
Tržaške praizvedbe je posebno vesel filmski in gledališki režiser, dramatik, pisatelj, pesnik Vinko Moderndorfer, ki ga na SSG vežejo lepi gledališki spomini. Tu je v preteklosti na primer režiral Cankarjeve Romantične duše in Strind-bergerjevo Gospodično Julijo; kot pravi, je v Trstu imel srečo, predstave so mu uspele ...»kar se ne zgodi vedno«. V teatru tudi danes, kljub temu, da je ansambel neprimerno manjši kot »ob koncu socializma«, čuti fino vzdušje, Trst pa se mu še naprej zdi krasno mesto.
Vaje za tesnobo je Moderndorfer pisal pod vplivom prizadetosti, so posledica empatije, ker ni navdušen nad tem, kar se dogaja po svetu. Glavna funkcija gledališča je po njegovem mnenju ta, da je kritično: od režiserja Jake Andreja Vojevca, ki je že uspešno režiral nje-
govo komedijo Nežka se moži, pričakuje neizprosno, kritično predstavo (pogovor z režiserjem objavljamo posebej).
Vaje za tesnobo po mnenju dra-maturginje Nike Leskovšek odsevajo stanje družbe, razpad socialne države; z režiserjem sta zvesto sledila tekstu, končni produkt pa je rezultat kolektivnega dela, pri katerem so lepo sodelovali tudi igralci.
V vajah za tesnobo bodo »trenirali« člani ansambla SSG Romeo Greben-šek, Lara Komar, Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Primož Forte in Tjaša Hrovat ter gosta Tina Gunzek in Franko Korošec. Ponovitve bodo na sporedu danes (red F), jutri (B), v nedeljo (C) in četrtek (T), v petek, 16. novembra, bo kot omenjeno slavnostna premiera ob 110-letnici (red A), dan kasneje pa še red K, ki predvideva tudi varstvo otrok. 19. novembra bodo Vaje zaživele tudi na odru Bratuževega centra v Gorici. Vse predstave so opremljene z italijanskimi podnapisi, uprizoritev pa je nastala s podporo fundacije CRTrieste. (pd)
Utrinek z včerajšnje predstavitve
kroma
NAŠ POGOVOR - Vaje za tesnobo režira 34-letni Jaka Andrej Vojevec
»To ni fiktivna zgodba ...«
Protagonisti so ljudje s spodnjega in zgornjega roba družbe - Za AGRFT se je določil po diplomi na »filofaksu«
Videli bomo, ali bo tudi druga re-
Jaka Andrej Vojevec je 34-letni režiser iz Slovenj Gradca. Na akademijo AGRFT se je vpisal potem, ko je na ljubljanski filozofski fakulteti zaključil študij angleščine in primerjalne književnosti. Ljubezen do gledališča se je rodila ravno med študijem primerjalne književnosti, »ko smo imeli zastonj vstop v ljubljansko Dramo in smo skupinsko hodili na predstave. Na filofak-su sem začel tudi sodelovati z neko študentsko skupino, ko sem diplomiral pa sem rekel, grem probat, če me vzamejo. In so me pač vzeli.«
Vojevec je režiral že v različnih slovenskih gledališčih, med drugim tudi v tisti Drami, v kateri se je vse začelo. Lani aprila je tu imel premiero komedije Vinka Moderndorferja Nežka se moži. »Po mojem je to ena njegovih najboljših komedij, komorna predstava za tri igralce. Imel sem sijajno zasedbo, Nina Valič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, predstava je dobila nagrado na celjskih dnevih komedije in se še igra, je taka uspešnica.«
žija Moderndorferjevega teksta tako uspešna. Vaje za tesnobo ni komedija, »po tematiki je nedvomno bolj primerna trenutku, ki ga živimo, ampak žal se ljudje odzivajo na krizo na ta način, da želijo več smeha in bolj cenene zabave. Bomo videli. Danes na nek način manjkajo predstave, ki ponudijo gledalcem ravno to, kar hočejo, nekaj na videz lahkotnega, ampak tudi skozi to posredujejo neko sporočilo. Danes manjka to, kar je bil kabaret v Nemčiji med obema svetovnima vojnama.«
Junaki Vaj za tesnobo so ljudje z obrobja, tako s spodnjega kot z zgornjega roba. »Ta zgornji rob postaja vedno bolj zgornji in prevzema v roke vse vzvode oblasti, moči, posesti. Spodnji je še na nek način neviden, večina, vsaj zase lahko rečem, ga pozna le iz statistike, kot procente, ki živijo pod pragom revščine. Ampak ta spodnji rob se nezadržno številčno, količinsko širi proti centru, proti temu, kar je bil srednji sloj. Ti liki so ljudje, ki se mo-
Jaka Andrej Vojevec
kroma
rajo res boriti za preživetje: od starajoče se prostitutke, ki ima dva otroka in jih preživlja tako, da se prodaja za zelo majhne
denarje, do delavca, ki ima bolno hčerko in mora delati fizično službo, ki mu ne odgovarja. Do snažilke, ki jo odpustijo in so potem doma vsi brezposelni ... in posledično je potem tu še domače nasilje.
Na drugi strani pa je mladi povz-petniški ekonomist, ki preko trupel gradi bogastvo, njegova punca, s katero imata napol prevarantsko navezo. In stari veteran, ki ima vse v svojih rokah, ki je lastnik tovarne, okoli katere se te zgodbe vrstijo.«
Na predstavitvi ste dejali, da ste skušali v njej združiti dva različna svetova.
»Nočem predstave, ki je taka, da se gledalec usede in pridejo neki fiktivni liki, ki so v kostumih in scenografiji nekega drugega sveta. Skušal sem pokazati, da je to seveda gledališče, tega ne skrivamo, igralci se preoblačijo na odru, ker imajo po dve vlogi, scenografija je fundus, je realna, ni pa realistična. Ravno na ta način upam, da ju bom povezal: to ni fiktivna zgodba, ampak je med nami, vsak od nas jo lahko doživi.« (pd)
SLIKARSTVO - Po Ljubljani in Trstu od danes v cerkvi S. Maria dei Battuti
Odprta obzorja še v Čedadu
Za simbol razstave v Čedadu so organizatorji izbrali sliko Paola Petriciga
nm
V čedajski cerkvi S. Maria dei Battuti bodo danes ob 18. uri odprli slikarsko razstavo Odprta obzorja, ki jo prirejata KD Ivan Trinko in Občina Čedad v sodelovanju s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, KB1909, Zvezo slovenskih kulturnih društev, Inštitutom za slovensko kulturo in Beneško galerijo. Gre za ožji izbor del priznanih slovenskih umetnikov, ki so bila spomladi že na ogled v Trstu.
Razstavo so pripravili na podlagi del iz zbirke družbe KB1909, ki je že pred časom prevzela vlogo pozornega in občutljivega mecena in si prizadeva za ohranjanje in ovrednotenje del lokalnih umetnikov. Tem umetninam se je pridružilo približno trideset del, ki so bila nekoč v lasti Tržaške kreditne banke, nato pa jih je prevzela Banca Monte dei Paschi di Siena in jih je zdaj za nedoločen čas predala družbi KB1909. Gre za dela slovenskih umetnikov, ki so večinoma delovali na območju med Gorico in Trstom, v skupnem geopolitičnem prostoru, ki se je v času habsburške monarhije imenoval Avstrijsko primor-je, po koncu druge svetovne vojne pa je bil dokončno razdeljen med Slovenijo in Italijo.
Razstava se začne z likovnimi deli umetnikov, rojenih v zadnjih desetletjih 19. stoletja, ki so ustvarjali predvsem v prvi polovici 20. stoletja. V to skupino sodijo portretist Avgust Bucik, akvarelista Cvetko Ščuka
in Avgusta Šantel ml., samouk in avtor vedut Silvester Godina ter marinist Albert Sirk. Sledijo umetniki, rojeni na prelomu prejšnjega stoletja, ki so se izoblikovali v času med dvema vojnama pod vplivom številnih evropskih umetniških gibanj in so ustvarjali predvsem v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni. K tem se prištevajo nekateri umetniki, ki so znani in cenjeni tudi izven našega prostora: Veno Pilon, Luigi Spazzapan, Ivan Čargo, Avgust Černigoj, Tone Kralj, Riko Debenjak, Milko Bambič, Lojze Spacal, Anton Zoran Mušič.
Razstavljene so tudi umetnine slikarjev, kot so Jože Cesar, Rudolf Saksida, Bogdan Grom, Robert Hla-vaty, Avrelij Lukežič.
Razstava v Čedadu pa se zaključuje z deli Paola Petriciga in Hijacinta Jusse, predstavnikov mlajših slikarjev, ki so se izoblikovali v duhu umetniških gibanj druge polovice 20. stoletja.
Za simbol razstave v Čedadu so organizatorji izbrali sliko Paola Petriciga, ki se je rodil v teh dolinah in je bil poznavalec lokalne zgodovine, publicist, slikar in ilustrator, ki je neutrudno organiziral in promoviral kulturne dogodke ter s svojo umetnostjo odločilno pripomogel h kulturnemu preporodu Beneške Slovenije.
Razstava bo odprta do 2. decembra, od torka do petka od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 18. ure. (NM)
/
ITALIJA, SVET
Petek, 9. novembra 2012 1 1
RIM - UPI se bo zaradi krčenj financ pritožilo na DUS
Združenje pokrajin ostro proti vladi
»
V šolah bo manj ogrevanja in več počitnic za dijake
«
RIM - Medtem ko je italijanski senat včeraj uzakonil poučevanje italijanske himne v šolah, se je zaostril konflikt med Združenjem italijanskih pokrajin in vlado. Novi predsednik združenja Antonio Saitta je napovedal, da bodo pokrajine proti vladnim proračunskim krčenjem vložile pri-ziv na Deželno upravno sodišče. Dejal je, da sklepa o 500 milijonih kle-stenja za tekoče in 1,2 milijarde za prihodnje leto nista sprejemljiva. To pomeni, da bodo pokrajinske uprave v kratkem sklenile ugasniti ogrevanje na šolah in posledično podaljšati počitnice za dijake.
Svoje stališče je predsednik združenja pokrajin sporočil ministru za gospodarstvo Vittoriu Grilliju, na srečanju, ki se ga je udeležil tudi komisar Enrico Bondi, zadolžen za varčevalni paket vladnih ukrepov. Mi-
nister je Saitti odgovoril, da krčenj sredstev za pokrajine v letu 2012 ni mogoče revidirati. Vlada je v tem smislu sprejela obvezo in morebitne spremembe bo mogoče sprejeti šele v letu 2013 v okviru zakona o stabilnosti.
Novega predsednika združenja pokrajin je kritično nagovoril tudi minister za javno upravo Filippo Patroni Griffi, ki je Saitto pozval k »primernejšemu obnašanju, glede na institucijo, ki jo predstavlja.« Saitta mu ni ostal dolžan in je napovedal skupno akcijo pokrajinskih upraviteljev proti državnim organom. Poudaril je, da Združenje pokrajin ni ekonomski lobi, temveč gre za izvoljeni organ države ki mora biti deležen spoštovanja.
Saitta je napovedal ukrepe pokrajin, v primeru da jim država ne bo
prisluhnila. »Ljudem bomo dali razumeti, kako jim vladni varčevalni ukrepi jemljejo njihove pravice. To bomo šole zapirali predčasno, ker ne bo denarja za ogrevanje razredov«. Saitta je povedal, da pokrajinske uprave upravljajo 5179 šolskih poslopij, v katerih je 117.348 razredov z dvema milijonoma 600 tisoč dijaki. »Vladi smo obrazložili, da s takimi rezi ne posegamo v odvečne stroške, temveč brišemo vse skupaj. Z zimo pred vrati ne bomo zmogli čiščenja snega na cestah, nimamo denarja za redno vzdrževanje šol ne za izredne posege, ki zadevajo varnost. Nadalje ne vemo, kako bomo plačevali položnice za luč, vodo, plin in telefon. Zaradi tega bomo ob Božiču prisiljeni predčasno zapreti šole«, je našteval Saitta in požel aplavz prisotnih predsednikov pokrajinskih uprav.
RIM - Spopad v vodstvu Ljudstva svobode
Berlusconi in Alfano vedno bolj vsak na svojem bregu
RIM - V vrstah Ljudstva svobode že dolgo vre, včeraj pa so se odnosi zaostrili tudi med Silviom Berlusco-nijem in generalnim sekretarjem stranke Angelinom Alfanom. Nakda-nji premier je sodeloval na sestanku predsedstva stranke in postavil v dvom primarne volitve, rekoč, da je v takem položaju potrebna figura, kot je bil Barlusconi leta 1994.
Ob tej izjavi je Alfano takoj odgovoril, da ni pripravljen »biti lider ničesar«. Na koncu se je bivši premier potegnil nazaj in dejal, naj mu povedo, kaj mu je storiti.
Berlusconi je govoril o tem, da je v okviru stranke potrebna velika revolucija, vse da je treba spremeniti, da se pridobijo spet volivci desnice. Stranka po njegovem potrebuje nove obraze in nove protagoniste, medtem ko bodo ta »provincialna srečanja« (nanašal se je na primarne volitve) samo odkrivala notranja nasprotja stranke, tista, ki so povzročila odmik volivcev. Potem je Berlusconi po pričevanjih udeležencev srečanja govoril o volilnih sondažah, ki jih je osebno naročil. Iz teh sondaž pa ne izhaja
Silvio Berlusconi in Angelino Alfano
nič dobrega, je povedal nekdanji premier.
Izrečene besede so prisotni razumeli kot obtožnico sedanjemu vodstvu stranke s sekretarjem Angelinom Alfanom na čelu, bodisi kar zadeva njegovo angažiranost za primarne volitve kot njegove sposobnosti nasploh. Alfano je dokaj jezno odgovoril, da noče biti »zadolžen za nič«, »nismo pripovedaovalci vicev, zato je tre-
ansa
ba sprejeti konkretne sklepe«, je dejal sekretar stranke. Dodal je, da ima Berlusconi v marsičem prav, a nedo-ločnost ubija stranko, ki je brez vsakršne verodostojnosti. Poudaril je, da sprejema izziv primarnih volitev, saj nekega Berlusconija iz leta 1994 ni na spregled.
Potem naj bi Barlusconi ubral pot nazaj in povedal, da se je le izka-šljal, da bi izrazil svoje dvome.
PEKING - Kongres KP Kitajske
Hu Jintao: Treba je
v* - • - • |	••
počistiti s korupcijo v lastnih vrstah
Hu Jintao po kongresu ne bo več generalni sekretar Komunistične partije Kitajske
ansa
PEKING - V Pekingu se je včeraj začel kongres kitajske komunistične partije, na katerem bodo delegati izvolili novo vodstvo, ki bo najštevilčnejšo državo vodilo naslednjih deset let. Predsednik in generalni sekretar partije Hu Jintao je v uvodnem govoru, ki ga je prenašala državna televizija, orisal dosežke partije od zadnjega kongresa leta 2007.»Premagali smo številne težave in nevarnosti ter dosegli nov uspeh v izgradnji sodobne in uspešne družbe,« je v Veliki dvorani ljudstva na Trgu nebeškega miru poudaril Hu Jintao, ki se bo na kongresu poslovil od položaja generalnega sekretarja partije. Hu je opozoril, da partiji grozi propad, če ne bo počistila s korupcijo v lastnih vrstah. »Če nam ne bo uspelo rešiti tega vprašanja, bi bilo lahko to usodno za partijo in bi lahko celo povzročilo propad partije in države,« je dejal Hu pred zbranimi 2270 delegati.
Hu je napovedal bolj samozavesten nastop drugega največjega gospodarstva na svetu. Kitajska mora po njegovih besedah postati »pomorska sila«, ki bo odločno zaščitila svoje interese. »Še naprej si moramo aktivno prizadevati za izvedbo reform politične strukture in razširiti ljudsko demokracijo,« je poudaril Hu in dodal, da mora partija zagotoviti »enakost vseh pred zakonom«.
Za analitike je bil njegov poziv k reformam nenavadno odločen, vendar dvomijo, da bo prinesel dejanske spremembe. »Težko je rešiti vprašanje korupcije, ker je postala endemičen problem. Vsi to počnejo, vse glavne politične družine, zato je to skoraj misija nemogoče,« meni Willy Lam z univerze v Hongkongu.
Huja bo najprej na čelu partije, nato pa še na položaju predsednika države nasledil Xi Jinping, ki ga čakajo težki časi, saj se kitajsko gospodarstvo ohlaja, partijo pa pretresajo škandali. Škandal okoli nekoč vplivnega politika Bo Xilaija, ki je bil nedavno izključen iz partije, zdaj pa ga čaka sojenje, je razkril delitve v kitajskem vodstvu in zakulisne boje za najvišje položaje.
Kongres, ki poteka ob strogih varnostnih ukrepih, bo trajal do 14. novembra, ko se bo delegatom predstavilo novo vodstvo. Partijska elita se je očitno uspela dogovoriti o sestavi najpomembnejšega organa partije - stalnega komiteja politbiroja. Komite bo vodil 59-letni Xi, ki je bil v preteklosti vodja nekaterih gospodarsko dinamičnih in reformno usmerjenih območij na Kitajskem. Toda tudi najboljši poznavalci razmer na Kitajskem pravijo, da se le malo ve o bodočem voditelju in o tem, kako se bo lotil številnih izzivov, ki čakajo Kitajsko tako doma kot v tujini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V okolici Velike dvorane ljudstva na Tiananmenu, kjer poteka kongres, veljajo strogi varnostni ukrepi. Novinar AFP je bil priča, kako so pripadniki varnostnih sil odvedli starejši ženski, ki sta poskušali predstaviti svojo peticijo. Na postaji podzemne železnice blizu trga so varnostni organi obkolili skupino protestnikov, ki so jih odpeljali z avtobusom. (STA)
VČERAJ
Predsednik Emilije Errani oproščen obtožb
Vasco Errani
ansa
BOLONJA - Predsednik deželne uprave Emilije-Romagne Vasco Errani je bil včeraj na sodišču popolnoma oproščen obtožb, po katerih naj bi bil kriv zavajanja in izkoriščanja položaja. Šlo je za financiranje milijona evrov, ki ga je dežela dodelila zadrugi, ki jo je v tistem obdobju vodil njegov brat Giovanni. Errani je ob razsodbi izrazil svoje zadovoljstvo, ker se je uveljavila resnica, za katero si je dolgo prizadeval.
FRANKFURT - Po napovedi predsednika ECB Maria Draghija
Kmalu bo uvedena druga
generacija evrskih bankovcev
FRANKFURT - Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je včeraj sporočil, da bodo ECB in nacionalne centralne banke območja evra postopno uvedle drugo generacijo evrskih bankovcev. Imenovala se bo serija Evropa, saj bo imela na vodnem znaku in hologramu portret Evrope, lika iz grške mitologije. Najprej bo maja 2013 uveden nov bankovec za pet evrov. Druga generacija evrskih bankovcev sledi novim dognanjem, ki jih je tehnologija izdelave bankovcev dosegla od uvedbe prve serije evrskih bankovcev pred skoraj 12 leti.
Zaščitni elementi na novih bankovcih so izboljšani, zato naj bi bili bankovci še varnejši. Draghi je včeraj predstavil le nove zaščitne elemente, in sicer portretni vodni znak, večdelni hologram in smaragdno zeleno številko.
Celotna nova podoba novega bankovca za pet evrov bo predstavljena 10. januarja prihodnje leto, banke pa jih bodo na okencih in bankomatih v obtok začele dajati maja prihodnje leto. Bankovci bodo sicer še vedno imeli oblikovno podobo iz prve serije ter enake prevladujoče barve, vendar bo-
ZLATO
(999,99 %%) za kg
43.729,41€	+398,66
■	SOD NAFTE
U-	(159 litrov)
107,10 $	+0,26
■	EVRO
1,2736 $	-0,10
do zaradi izboljšanih zaščitnih elementov nekoliko spremenjeni in jih bo mogoče hitro ločiti od prve serije.
Novi bankovci bodo imeli iste apoene kot njihovi predhodniki, torej za pet, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov, uvedeni pa bodo po naraščajočem vrsten redu. Novemu bankovcu za pet evrov bo tako sledil novi bankovec za deset evrov. Prva serija evrskih bankovcev bo sprva v obtoku vzporedno z no-
vimi bankovci, vendar pa se jo bo postopoma umikalo in bo sčasoma prenehala veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Ta datum bo po zagotovilih ECB objavljen daleč vnaprej.
Kljub temu pa bodo bankovci prve serije vedno obdržali svojo vrednost in jih bo v nacionalnih centralnih bankah mogoče neomejeno dolgo zamenjati za bankovce druge serije. (STA)
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
8. novembra 2012		
valute	evro (povprečni tečaj) 8.11 7.11	
ameriški dolar	1,2736	1,2746
japonski jen	101,74	102,11
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,423	25,395
danska krona	7,4591	7,4594
britanski funt	0,79655	0,79480
madžarski forint	284,57	282,10
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6960	0,6963
poljski zlot	4,1645	4,1131
romunski lev	4,5203	4,5163
švedska krona	8,5105	8,5547
švicarski frank	1,2058	1,2065
norveška krona	7,3020	7,3195
hrvaška kuna	7,5375	7,5375
ruski rubel	40,1530	40,0973
turška lira	2,2730	2,2713
avstralski dolar	1,2230	1,2228
braziljski real	2,5918	2,5911
kanadski dolar	1,2690	1,2662
kitajski juan	7,9698	7,9770
indijska rupija	69,2390	69,1020
južnoafriški rand	11,0940	11,0253
1 2 Petek, 9. novembra 2012
O w
APrimorski
r	dnevnik
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
SOVODNJE - Širitev obrtne cone se bo začela spomladi
Krajani že prejemajo odloke o razlastitvah
Prihodnji teden bodo objavili razpis za izbiro izvajalca, januarja bodo izbrali najboljšo ponudbo
Prihodnji teden bo občina Sovodnje objavila razpis za izbiro gradbenega podjetja, ki bo izvedlo drugi sklop del za širitev obrtne cone na Malnišču. Dela, ki jih je načrtovala že prejšnja občinska uprava, se bodo predvidoma začela v prvi polovici prihodnjega leta, trajala pa bodo nekaj mesecev: ko bodo delavci in bagri zapustili gradbišče, bo površina sovodenjske obrtne cone v bistvu podvojena.
Zasebniki, ki so lastniki zemljišč, na katera se bo razširilo območje obrtne cone, so v teh dneh že začeli prejemati odloke o razlastitvi. Razlaščencev, so povedali na tehničnem uradu občine, je 62, nekateri izmed njih pa so že pristali na ponujeno odškodnino. Občinski odbor je prvega avgusta odobril poročilo o vrednosti omenjenih zemljišč, ki jo je pripravil občinski tehnični urad; le-ta je ocenil, da so parcele, ki jih je treba razlastiti - v glavnem gre za kmetijska zemljišča -, skupno vredne 472.142,32 evra. Tudi to vsoto bo občina Sovodnje krila s prispevkom, ki ga je za širitev obrtne cone dobila od Trgovinske zbornice, ki ji je iz Goriškega sklada pred leti dodelila 2.011.134 evrov. Do prve polovice januarja bodo razlaščencem izplačali prvi obrok, do konca marca pa še preostali del denarja, ki jim pripada. Posest nad zemljišči bo občina prevzela 10. decembra, nakar se bo lahko nadaljeval tudi prvi sklop del, v okviru katerega bodo speljali plinsko napeljavo od Malnišča do tovarne Kemika. Le-ta je startal že decembra, zaradi zapletov z izdajo dovoljenj s strani družbe italijanskih železnic in razlastitvenega postopka pa so morali dela zamrzniti.
Podjetja, ki se bodo potegovala za širitev obrtne cone, se bodo na razpis lahko prijavila do 21. decembra, kuverte s ponudbami pa bodo odprli januarja. Do dokončnega imenovanja izvajalca bo predvidoma prišlo spomladi, nakar bodo odprli gradbišče. V okviru drugega sklopa del, ki naj bi bil dokončan v nekaj mesecih in torej v teku prihodnjega leta, bodo poskrbeli za napeljavo vode in elektrike, ki bosta služili podjetjem, ki se bodo v obrtno cono vselila, za ureditev notranjih cestnih povezav in parkirišč ter za gradnjo nove ceste, ki bo obrtno cono povezovala s Štradalto. Izklicna cena za izvedbo drugega sklopa del bo približno 813.033 evrov.
Zamisel za širitev obrtne cone se je porodila že pred leti, ko je bilo učinke sedanje gospodarske krize težko predvidevati, sovodenjski upravitelji pa menijo, da je naložba še vedno smiselna in pomembna, saj bo lahko prispevala k ustvarjanju ugodnejših pogojev za bodoči razvoj. Na vprašanje, ali se zemljišča bodoče obrtne cone nahajajo na poplavnem območju, kar bi v prihodnosti utegnilo oškodovati tam naseljena podjetja, so na tehničnem uradu odgovorili, da ne. (Ale)
GABRJE - Po obnovi vaškega vodnjaka
V lepotni poseg na trgu sodi tudi nova javna razsvetljava
Sovodenjska občina želi dodatno ovrednotiti Trg Neodvisnosti v Gabrjah, kjer je oktobra v okviru evropskega projekta »Living fountains - Oživljanje vodnjakov in kalov v čezmejnem območju« na novo zgradila vaški vodnjak. Zdaj je na vrsti obnova javne razsvetljave, ki bo - seveda ob večji varnosti za voznike in pešce - vtisnila gabrskemu vaškemu središču, ki je za domačine tudi kraj srečevanja in druženja, lepši in prijetnejši videz. Namesto dosedanje, viseče javne razsvetljave, ki ni ravno najboljša, bodo na Trgu Neodvisnosti namestili svetila, ki bodo zagotavljala boljšo vidljivost. Imela pa bodo tudi dekorativno funkcijo: občina se je namreč odločila za pravo urbano opremo, kakršno najdemo v urejenih zgodovinskih središčih mest in vasi. V minulih dneh je podjetje, ki ga je občina imenovala za izvajalca, poskrbelo za izkop, v kratkem pa bo namestilo še drogove. Trg Svobode bo razsvetljevalo osem svetil, v katere je občina vključno z deli vložila 20.000 evrov. Prižgali jih bodo že v prihodnjih tednih. K lepšemu videzu trga bodo pripomogla tudi obnovitvena dela, ki jih gabrsko kulturno društvo Skala načrtuje na svojem sedežu. Društvo namerava najprej zamenjati okna in vrata, kar je nujno potrebno; če bo imelo na razpolago dovolj denarja, bo obnovilo tudi pod ter pobelilo pročelje in notranje stene kulturnega doma. (Ale)
Obnovljeni vodnjak sredi gabrskega trga, kjer bo nova tudi javna razsvetljava
bumbaca
TRŽIČ - Ovadbe zoper neznance
Tatvine brez konca
V roku ene ure so neznanci okradli tri stanovanja v Ulici Ariosto - Kraje tudi v Ronkah
Tatvinam na tržiških domovih ni še videti konca. V roku ene same ure v sredo popoldne so neznanci okradli kar tri stanovanja v Ulici Ariosto. Metoda je vedno ista: v hiše vlomijo skozi okna ali vrata, z naglico pregledajo prostore, poberejo zlato, denar in dragotine ter z enako naglico odidejo, okradenim pa ne preostaja drugega, kakor da obvestijo varnostne sile in vložijo ovadbo zoper neznance. Kot rečeno, serijo treh tatvin so tokrat zabe-
ležili v Ulici Ariosto, v novem stanovanjskem kompleksu v tržiški četrti Aris - San Polo, v sredo med 17.30 in 18.30. Tatovi so v akcijo stopili ob prvem mraku. Izkoristili so odsotnost hišnih gospodarjev zaradi dela ali zaradi opravkov. Vlomili so v eno stanovanje in v dve vrstni hiši, od koder so odnesli denar in zlatnino. Nihče ni nič opazil, krajo so ugotovili šele gospodarji, ki so po vrnitvi domov odkrili premetane prostore. Na kraj so priklica-
li karabinjerje, ki so opravili obredne meritve. Zbrali so ovadbe in uvedli preiskave zoper neznance, ki glede na modus operandi - tako ugibajo na karabinjerskem poveljstvu - bi lahko bili nomadi. Kara-binjerji so tudi preverili, če so morebiti kradli še drugod v tržiški ulici, vendar niso ugotovili drugih kraj. Kradli pa so v Ronkah, in sicer v petek zvečer v Selcah: tudi v tem primeru so v bliskovitih tatinskih akcijah pograbili dragotine in denar.
SOVODNJE
Tri občine in en sam tajnik
Kaj imajo Sovodnje skupnega z Bardom in Tipano? Prisotnost slovenske narodne skupnosti je seveda pravilen odgovor, a ni izčrpen, saj bodo v kratkem tri občine imele tudi skupno tajniško službo, kar jim bo omogočilo, da si bodo delile stroške za zaposlitev funkcionarja, ki ima ključno vlogo pri dobrem delovanju občinske strukture. Besedilo sporazuma za skupno vodenje tajniške službe je sovodenjski občinski svet sprejel na zadnjem zasedanju, stopil pa bo v veljavo, ko bosta dogovor sprejeli še beneški občini. Tajnik bo Sergio Comelli, ki sovodenjsko stvarnost že dobro pozna. »Naša uprava je že nekaj časa iskala drugo občino, ki bi si bila pripravljena deliti stroške za tajniško službo. Na Goriškem je nismo našli, nato pa smo prišli v stik z Bardom in Tipano, s katerima smo se dogovorili,« je povedala sovo-denjska županja Alenka Florenin, ki meni, da bo lahko sodelovanje na tem področju tudi vir izmenjave informacij in izkušenj z dvema beneškima občinama.
Ob odobritvi sporazuma je bila na dnevnem redu ponedeljkove seje občinskega sveta v Sovodnjah tudi odobritev osnutka sporazuma med goriško pokrajino in občinami o upravljanju prispevkov, ki jih dežela FJK deli na podlagi 3. člena deželnega zakona št. 30/2007. Prispevke je dežela namenjala občinam, ki so dosegale najboljše rezultate na področju ločenega zbiranja odpadkov, pokrajina Gorica pa je letos predlagala, naj se občine prispevkom odpovejo in denar namenijo skupni informativni kampanji, s katero bi občane bolje informirali in spodbudili k vestnemu sortiranju. »Sovodenjski občini bi za leti 2010-2011 pripadalo 2.500 evrov, kar bi v času suhih krav rade volje porabili za potrebe teritorija, po drugi strani pa se nam zdi, da je tudi informiranje občanov in zvišanje odstotka ločenih odpadkov pomembno. Zato smo sklenili, da predlog pokrajine sprejmemo,« je povedala Floreninova. Dogovor so podprli svetniki večine in Slovenske skupnosti, predstavnika skupine Skupaj za Sovodnje pa z njim nista soglašala. Načelnik Walter De-vetak, ki je bil v svojem posegu do dogovora zelo kritičen, je glasoval proti, Ljubica Bu-tkovič pa se je vzdržala.
Občinski svet je dalje odobril nov predlog odškodnine za občinska zemljišča, ki so bila razlaščena v okviru gradnje avtoceste Vileš-Gorica. Osnutek, ki ga je sovo-denjski občinski svet sprejel v prejšnjih mesecih, so morali spremeniti, saj so naposled ugotovili, da je družba Autovie Venete dodelila občini odstotek odškodnine, ki je v resnici pripadal družbi Alpe. Prisotni so-vodenjski občinski svetniki so na predlog županje tudi izrazili solidarnost uslužbencem slovenskih ustanov, ki doživljajo hudo finančno stisko. (Ale)
GORICA - Župan skuša preprečiti izselitev brigade
Odhod petstotih družin bi bil težak udarec za lokalno gospodarstvo
Kasarna Guella, sedež konjeniške brigade na Battistijevem trgu
bumbaca
Župan Ettore Romoli je prejel zagotovilo predsednika senatne komisije za obrambo Valeria Carrare, da bodo vzeli v poštev vse možne rešitve, ki bi omogočile obstanek sedeža konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli v Gorici. Romoli se je v sredo srečal v Rimu s senatorjem Carraro, ki mu je pred časom poslal vrsto informacij o težkih gospodarskih in obenem socialnih posledicah morebitnega odhoda brigade. »Gre za petsto družin, večina katerih ima bivališče v goriški pokrajini,« opozarja župan: »Te družine so tudi čustveno navezane na krajevno prebivalstvo, zaradi česar bi izselitev povzročila težave pripadnikom brigade in nji-
hovim svojcem, ki so si uredili življenje v Gorici in v drugih občinah pokrajine.«
Po vrnitvi iz Rima je Romoli pojasnil, da je senator Carrara zagotovil svojo razpoložljivost pri iskanju alternativnih rešitev, ravno tako tudi ostali parlamentarci, ki jim je posredoval razloge za goriško zaskrbljenost. »Izpostavil sem, da potrebo po krčenju stroškov v vseh sektorjih, ki jo zagovarja Montijeva vlada, je treba presojati skozi filter zdrave pameti in realnih možnosti, zato da iz tega -paradoksalno - ne nastane huda gospodarska škoda za krajevno okolje, kar bi onemogočilo zaželene učinke takšne izbire.« Ker pripadniki brigade in njihove
družine prebivajo tudi drugod na Goriškem in v Furlaniji, se bo Romoli sestal s predsednikom deželne vlade Renzom Tondom in z župani ostalih občin, ki bi jih selitev brigade prizadela. »To bi bila škoda za vso deželo,« opozarja župan.
Goriško vznemirjenje in Romolije-vo angažiranje je v oktobru povzročil načelnik generalštaba italijanske vojske, general Claudio Graziano, ki je dejal, da izbiro sedeža brigade pogojujejo storitve, ki jih lahko nudi kraj, dalje kakovost infrastrukture, manjši stroški in večja privlačnost za osebje. Potrdil je še, da bi goriško brigado lahko selili v Bologno, kjer ima vojska prazno kasarno.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 9. novembra 2012
13
VRH - Dobitnica nagrade Trgovinske zbornice
Sara Devetak zgled ženskega podjetništva
Saro Devetak smo še do nedavnega srečevali v Ulici Garibaldi sredi Gorice, na tržnici zveze neposrednih pridelovalcev Coldiretti. Pod pokrito stojnico nasproti vhoda v Verdijevo gledališče nas je vsakič pritegnil velik dvojezičen napis »Kmetija Devetak Sara - Iz našega vrta na Krasu do vaših miz«. Sarina miza je bila obložena predvsem z marmeladami, ki jih je s pomočjo moža Pavla in razširjene družine De-vetakovih pridelovala na Vrhu. Njene marmelade in še marsikaj, kar 29-letna Sara pridela na svoji kmetiji, pa bi zaman iskali drugje, kakor če bi imeli Devetakovi edinstven in neponovljiv talent proizvajanja in ovrednotenja izvirnih kraških okusov. Ni seveda naključje, da zaradi le-teh daleč naokrog slovi lokanda Sarinih staršev Ga-brielle in Avguština Devetaka. Sarino delo je bilo včeraj deležno javnega priznanja. V dvorani De Bassa v Gorici je bila ena izmed štirih letošnjih dobitnic nagrade za žensko podjetništvo »Magicamente im-prenditrice«, ki jo tretje leto zapored podeljujeta goriška Trgovinska zbornica in njen odbor za žensko podjetništvo v sodelovanju s pokrajinsko upravo. Po dobro uro dolgih nagovorih in pred občinstvom s številnimi ženskimi obrazi je vrhovski podjetnici izročila nagrado goriška občinska odbornica za gospodarstvo Arianna Bellan. Občutek je bil, da je bil aplavz za Saro še posebno topel, zaradi njenih mladih let, predvsem pa zaradi njene, med mlajšimi osebami neobičajne izbire kmetijskega poklica, ki mu odpira nove razsežnosti s podjetniško žilico. Nov podvig, ki ga pripravlja, je odprtje Hiše okusov, predvidoma v marcu, približno ob istem času, ko bo dala na svet svojega drugega otroka.
»Vse se je začelo pred približno desetimi leti, ko mi je oče predlagal, da bi prevzela kmetijo nonota Renata. Tedaj sem imela zase drugačne načrte, končala sem
univerzitetni študij jezikov, v željah sem imela zaposlitev v Strasbourgu ... Sklenila sem, da poskusim. Začetki niso bili enostavni, a vztrajnost je pri nas doma. V kuhinji gostilne je marmelade že pripravljala in kuhala mama, pri čemer je preizkušala nove okuse, tako da mi pot, na katero sem stopila, ni bila tuja. Spodbujal me je tudi mož Pavel, ki je ravno tako imel na Vrhu kmetijo. Danes imamo dvanajst hektarov zemlje, večinoma poraslih z gozdom, le en hektar je namenjen sadju in zelenjavi. S Pavlom, ki je v preteklosti že bil čebelar, sva sklenila, da vzameva še panje in se lotiva čebelarjenja in pridelovanja medu,« nam je včeraj povedala Sara Devetak. Delo njenih pridnih rok sladokusci cenijo. S pomočjo moža in domačih - »brez podpore družine ne bi ničesar zmogla,« večkrat poudari - prideluje sadne in zelenjavne marmelade, med (akacijevega, lipovega in cvetličnega), nektarje, sirupe, paradižnikovo mezgo in zelenjavno mezgo »Vila Korošec«, letos prvič tudi grenčice, zelenjavo vlaga v kis, načrtuje pa še proizvodnjo likerjev in žganja s sadjem in travicami.
»Ne uporabljamo konzervansov ne kemičnih škropil. Naša kmetija je biološka, čeprav nimamo še uradne certifikacije. Kar zmoremo, pridelamo s svojimi rokami, čeprav smo mehanizirani. Iščemo kvaliteto, ne pa industrijske produkcije,« poudarja vrhovska podjetnica in dodaja, da se ljudje ne morejo načuditi njenim zelenjavnim sladkim marmeladam, na primer iz kumar, repe in cimeta. Letos so na njeni kmetiji pripravili okrog tisoč kozarcev marmelade in medu, glavna prodajna točka je gostilna staršev, v kateri Sara še naprej dela, glas o njenih dobrotah pa se širi in povpraševanje narašča, tako da bo kmalu polno zasedena z delom na svoji kmetiji. Stavba Hiše okusov je dokončana, njeno gradnjo je omogočil tudi nepovratni prispevek Ev-
Sara Devetak prejema priznanje iz rok odbornice Arianne Bellan
bumbaca
ropske unije, v njej pa je opremljena kuhinja - danes uporablja mamino, toda samo ob torkih in četrtkih, ko je gostilna zaprta -, poleg tega prodajni prostor, urad kmetije, skladišče, velika klet iz kamna. Uradno jo bodo odprli čez nekaj mesecev. Sara obenem napoveduje, da bodo posadili nova sadna drevesa, da bo prišel čas za za-
poslitev sodelavcev, da načrtujejo nove investicije ... V njeni pripovedi je zaznati predvsem željo po neprestanem izboljševanju dela, po bogatenju ponudbe, po neprestanem iskanju novih okusov in njihovih kombinacij, narejenih izključno iz sadežev kraške zemlje. Včerajšnja nagrada Trgovinske zbornice je zato šla v prave roke. (ide)
GORICA - Občina
Guglielma bodo širili
Prost brezžični dostop do intemeta
Goriško brezžično internetno omrežje s prostim dostopom z mestnih ulic in trgov se širi. Občinski odbor župana Ettoreja Romolija je namreč včeraj sprejel sklep, s katerim bo deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino zaprosil za prispevek, ki bo upravi omogočil, da bo brezplačno wi-fi povezavo Guglielmo razširila tudi na druge predele mesta. Med temi, so sporočili z urada za stike z javnostmi občine Gorica, so Trg Ca-vour pred kvesturo, t.i. bela dvorana goriškega županstva, Korzo Verdi (od Ljudskega vrta do Ulice Santa Chiara) in del Raštela, ki ni še krit.
Med tem se število uporabnikov brezplačne internetne povezave neprestano viša. Februarja je bilo registriranih uporabnikov okrog 1.700, danes pa jih je 4.110. Skupno so bili na internet povezani 69.035 ur, od junija 2011, ko je občina aktivirala to storitev, pa je bilo povezav 63.996. Med občinami dežele Furlanije-Julijske krajine je Gorica tista, ki je z brezžično internet-no povezavo pokrila največji odstotek mestnega središča: najprej je wi-fi omrežje delovalo v ulicah Garibaldi in Maz-zini, na Travniku in na območju okrog županstva, od februarja pa tudi na delu korzov, v Raštelu, v Ulici Oberdan, Nunski ulici, mali dvorani Verdijevega gledališča in mladinskem centru Punto giovani v Ulici Vittorio Veneto.
Uprava namerava to storitev s časom zagotoviti v celem mestnem centru, najprej pa naj bi bili na vrsti Trg Ca-vour, bela dvorana goriškega županstva, Korzo Verdi (od ljudskega vrta do Ulice Santa Chiara), zadnji del Raštela, Ulica Puccini, Trg Sv. Antona, ljudski vrt, spominski park, trg pred železniško postajo in Gosposka ulica. (Ale)
GORICA - S celovečercem Italian Movies
Igralka Anita Kravos na rimskem festivalu
Goričanka Anita Kravos na posnetku iz filma, s katerim nastopa na za beneško Mostro drugim najbolj prestižnim filmskim festivalom v Italiji
Po rdeči preprogi mednarodnega filmskega festivala v Rimu, ki se začenja danes, se bo ponovno sprehajala tudi goriška zvezda. V prvencu režiserja Mat-tea Pellegrinija Italian movies, ki bo tekmoval v izboru »Prospettive Italia«, namreč nastopa tudi Anita Kravos, 38-letna igralka, ki je otroštvo preživela v So-vodnjah in je po mami Slovenka. Kravosova, ki se rimskega festivala ne udeležuje prvič (leta 2009 je za svojo vlogo v filmu »Alza la testa« prejela tudi nagrado L.A.R.A.), ima v Pellegrinovi komediji vlogo Slovenke Charlotte. Ob njej nastopajo Aleksei Guskov (»Il concerto«), Eriq Ebouaney, Filippo Timi, Melanie Gerren, Michele Venitucci, Neil D'Souza, Tiziana Catalano in Harvey Virdi. Film bodo javnosti predstavili v ponedeljek, 12. novembra, ob 21.30 v dvorani Petrassi, pred zaključkom festivala pa bo na ogled še 13. in 15. novembra.
GORICA - Včeraj
Srčna kap ga je zadela sredi parka
Služba 118 je včeraj rešila življenje moškemu, ki ga je v Ljudskem vrtu sredi Gorice zadela srčna kap. Slabost ga je obšla okrog 12. ure v bližini igral za otroke. Moški je zgrmel na tla: k sreči ga je opazilo nekaj obiskovalcev parka, ki so poklicali reševalce. Zdravniško osebje je nesrečneža oživljalo okrog 20 minut, naposled je njegovo srce le začelo ponovno biti. Razburljivi prizor je spremljala množica ljudi, prišli so tudi karabinjer-ji. Da ne bi pretresli zlasti otrok v bližini, so oživljanje prikrili očem s pomočjo rjuhe. Z rešilnim vozilom so nato moškega prepeljali na Katinaro, kjer so ga sprejeli na koronarnem oddelku.
TRŽIČ - Po srhljivem odkritju
Potapljači so zaman iskali človeške kosti
V kanalu Valentinis v bližini termoelektrarne podjetja A2A v Tržiču so potapljači včeraj iskali morebitne dodatne posmrtne ostanke, potem ko so v minulem tednu med čiščenjem bazenov tamkajšnjega obrata našli na dnu črno vrečo za odpadke s človeškimi kostmi. Pomoč potapljačev iz Trsta je zahtevala tržiška luška kapitanija, a so zaman iskali, saj je bila voda v kanalu zaradi blata kalna - prihajala je iz kanala De Dottori - in vidljivost nična. Bil je le poskus, da bi pojasnili srhljivo zagonetko, ki ostaja brez rešitve. Utrjuje se zato sum, da je vrečo prinesla plima, saj so bazeni termoelektrarne povezani s kanalom Valentinis.
Na delu v kanalu Valentinis k.b.
SPDG - Po potresu v Bazilikati in Kalabriji
»Materialna škoda je velika, volja po obnovi pa še večja«
Pred kratkim je potres prizadel široko območje med Bazilikato in Kalabrijo v Italiji, kjer se razprostira narodni park Pollino z gorami, visokimi tudi nad 2000 metri. Dogodek z italijanskega juga je povzročil zaskrbljenost tudi med člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice (SPDG). Ob koncu junija in na začetku julija letos je namreč večja skupina goriških planincev obiskala tamkajšnje kraje in se tam mudila teden dni. Baza, od koder so se odpravljali na vsakodnevne oglede bližnje okolice in na vzpone na vrhove Pollina, je bilo mestece Rotonda v Bazilikati. Nastanjeni so bili v gostoljubnem hotelu Miramonti tik nad naseljem, ki se je pred kratkim znašlo malo-dane v samem epicentru potresa.
Nekateri člani goriškega planinskega društva so se zato z nemalo vznemirjenja telefonsko povezali z upravo hotela, da bi se seznanili s stanjem v Rotondi. Dobili so odgovor, da sicer hotel ni utrpel poškodb, tresenje zemlje pa je povzročilo veliko strahu na širšem območju. Hotelsko osebje je tudi povedalo, da je nekaj škode nastalo na starejših stavbah v mestu, ki jo bo potrebno še oceniti, resne težave pa da je povzročalo slabo vreme z neurji.
Nekoliko slabše jo je odneslo bližnje kalabrijsko mesto Mormanno, ki so ga izletniki iz Gorice tudi obiskali in občudovali njegove zanimivosti. Tam živi Luigi Perrone, funkcionar parka Pollino, ki je vse dni obiska vodil Goričane na ogledih Bazilikate
in Kalabrije ter na pohodih v hribe. Tudi njega so člani SPDG poiskali po telefonu. Pojasnil je, da jo je Mormanno kar hudo skupil, saj gre za staro mesto, kjer so hiše skoraj nakopičene ena nad drugo. Tresenje zemlje je močno poškodovalo katedralo v mestu in nekatere zgodovinske objekte. Siloviti nalivi, ki so sledili potresu, so stanje samo še poslabšali. »Glavno je, da smo živi,« je goriškim znancem dejal Luigi Perrone in pristavil: »Materialna škoda je velika, volja po obnovi pa še večja.«
»Želimo jim seveda, da bi obnova potekala uspešno, kajti tako gostoljubnih ljudi, kakršne smo srečevali na območju Pollina, ne najdeš na vsakem koraku,« so povedali pri SPDG. (vip)
14
Četrtek, 8. novembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
GORIŠKA BRDA - Obnovljeno Šmartno privablja z bogatenjem ponudbe
Dvojezične turistične table, vendar slovensko-angleške
Prihodnje leto načrtujejo preureditev muzeja Briška hiša - Jutri se začenja martinovanje
Krst vina po starem, izdelovanje martincev in tarcentov oziroma šperoncev, značilnih za briške šege ob Martinovem, vodeni ogledi Šmartnega, vinske degu-stacije, polenta iz več kot sto let starega kotla, kulinarična delavnica ... To je le nekaj poudarkov letošnjega Martinovanja, dvodnevne etnološko-enološke prireditve, ki jo konec tedna prirejajo v Šmartnem v Goriških Brdih. Obiskovalci si bodo lahko tudi ogledali pred kratkim obnovljeno vasico - obnova je veljala 1,1 milijona evrov -in tudi čisto svežo novost: označevalne dvojezične, slovensko-angleške zgodovinsko in turistično informativne table.
Šmartno se šteje za eno najpomembnejših turističnih znamenitosti v zahodni Sloveniji: zaradi edinstvene lege - gre za mediteransko utrdbo na griču - in izjemne kulturno zgodovinske vrednosti, vas je bila namreč razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Rušilni potres leta 1976 je prvotno strukturo vasi popolnoma izbrisal. Po letih sanacij in načrtne obnove se je vas znova približala podobi utrjenega taborskega naselja, ki je v 15. in 17. stoletju zaradi nemirne bene-čansko-habsburške meje iz varnostnih razlogov dobilo obzidje in stolpe.
Kot so prepričani v briškem Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport (TKMŠ), sta prav revitalizirana arhitekturna in zgodovinska dediščina postavili temelje velikemu turističnemu potencialu vasi. Da bi ta postala za obiskovalce še privlačnejša, prirejajo razne kulturne prireditve, ki se vse bolj uveljavljajo: Brda in vino, Smart fest, Martinovanje, Praznik češenj, Šmartno, pravljična vas . Obiskovalce radi sprejmejo v hiši kulture, kjer so na voljo razstave, koncerti, delavnice in druge prireditve, pa v etnološkem muzeju Briška hiša in v zasebni galeriji Širok. Dodatno turistično ponudbo zagotavlja-
Šmartno in informacijska tabla ob vhodu v vas
foto k.m.
AJDOVŠČINA
Pipistrelov Virus za letalsko šolo
Ultralahko letalo je prvič naročilo slovensko letalsko podjetje
Ajdovska družba Pipistrel - ki svoje proizvodne hale na so-vodenjskih Rojah ne bo gradila pred začetkom novega leta - svoja letala prodaja večinoma v tujini, tokrat pa so izdelali Virus 912 za slovensko podjetje Lipican Aer iz Sečovelj. Dvosedežno letalo bodo uporabljali predvsem za potrebe letalske šole, delno pa tudi za panoramske in taksi polete, ki predstavljajo pomemben del njegove dejavnosti.
Ultralahko letalo Virus 912 je za svoje potrebe prvič naročilo slovensko letalsko podjetje, kar v času vsesplošne gospodarske krize in črnogledih napovedi pomeni, da za inovativna podjetja praktično ni ovir pri iskanju in realizaciji novih poslovnih priložnosti. Letalo Virus 912 je leta 2008 po izbiri ameriške vesoljske agencije Nasa osvojilo laskavi naslov najboljšega majhnega letala. Premer kril znaša 12 metrov, kar letalu ob primernih vremenskih pogojih omogoča tudi jadranje. Zaradi svojih tehničnih lastnosti in predvsem aerodinamičnih karakteristik ima zelo dobro razmerje med porabljenim gorivom in doseženo hitrostjo. Letalo odlikujejo tudi enostavno upravljanje, najnovejše tehnologije, vrhunski materiali in samoreševalni sistem, ki v primeru težje tehnične okvare reši letalo skupaj s posadko. Pipistrel je do zdaj na vseh kontinentih prodal že preko 300 letal Virus 912.
Glavna dejavnost sečoveljskega podjetja Lipican Aer je letalska šola, kjer izkušeni inštruktorji izvajajo usposabljanja kandidatov za različne tipe letal. Slušatelji po uspešno opravljenem šolanju tako lahko pridobijo licenco za mala športna letala, pa tudi licenco za komercialne in prometne pilote.
Državna cesta zaprta
Zaradi nujnih vzdrževalnih del bodo danes ob 8. uri zaprli odsek državne ceste št. 55. Nadvoz, ki pelje iz Gorice proti štandreškemu krožišču, bodo ponovno odprli jutri ob 20. uri. V ponedeljek, 12. novembra, bodo zaprli drugi del viadukta, ki ne bo prevozen do 16. novembra
Manjšinske književnosti
Univerza v Novi Gorici, Slovensko društvo za primerjalno književnost in Slovik prirejajo danes ob 9.30 v Tumovi dvorani KB centra v Gorici mednarodno konferenco na temo perspektiv manjšinskih književnosti. Vabljeni plenarni predavateljici sta Marija Pirjevec Paternu z Univerze v Trstu in Katia Pizzi z Univerze v Londonu, sodelovali bodo še priznani predavatelji iz Slovenije in tujine. (km)
Most za povezovanje
S konstitutivno sejo so v Novi Gorici ustanovili nacionalni odbor Most za povezovanje med ustvarjalci in uporabniki družboslovnega znanja, ki bo deloval pod okriljem Unesca. Gostoval bo na novogoriški fakulteti za uporabne družbene študije, njegov prvi predsednik pa bo Matej Makarovič, ki je tudi dekan omenjene fakultete.
O Doberdobskem jezeru
Na sedežu društva ANMI v Ulici San Francesco 44 v v Tržiču bo drevi ob 18. uri srečanje o Doberdobskem jezeru in zgodovinskih dogodkih na tem delu Krasa; govoril bo Alfio Scarpa.
Maša za umrle policiste
V cerkvi Sv. Jožefa v Ulici Brigata Pavia v Gorici bo jutri ob 10. uri maša v spomin na umrle in padle policiste. Prireja jo združenje policistov v sodelovanju s kvesturo.
jo gostinci in ponudniki prenočišč: Hiša Marica, Hiša Danica, gostišče Turn, okrepčevalnica Pr'kaminu, v izgradnji je še hotel San Martin, ki naj bi prve goste sprejel aprila. Tam bo še 60 postelj, konferenčna dvorana, restavracija in vinoteka. »Sicer pa imamo sedaj v Brdih okoli 450 turističnih postelj,« pojasnjuje Erika Mari-nič Kovačič iz briškega Turistično informacijskega centra. Prihodnje leto je predvidena preureditev muzeja Briška hiša, ki bo dobila nov izgled in nove vsebine ter tehnične posodobitve.
Zadnja pridobitev Šmartnega so omenjene turistično-informacijske table. »Projekt je znašal 23.000 evrov in bo obogatil in nadgradil turistično ponudbo Brd,« je prepričana direktorica briškega zavoda TKMŠ Ariana B. Suhadolnik. Tabel je osem, glavna stoji ob vhodu v vas, preostale so razporejene v notranjosti. Obiskovalci se bodo lahko kar brez spremstva vodnikov sami sprehodili skozi Šmartno in se seznanili z glavnimi znamenitostmi. Da so te le dvojezične, slo-vensko-angleške, je »kriv« pravilnik, ki ga je izdalo slovensko ministrstvo za kulturo. Ta namreč natančno predpisuje, kakšne naj bodo table v kulturnem naselju. »Smo pa prav zato, ker imamo veliko gostov iz Avstrije in Italije, izdali tudi zloženko v štirih jezikovnih različicah, slovenščini, angleščini, italijanščini in nemščini,« dodaja Kovačič Mariničeva.
Skorajšnje Martinovanje je torej prva priložnost za ogled prenovljene vasice in za samostojen ali pa tokrat tudi voden ogled Šmartnega. Slovesno odprtje Martinovanja bo jutri ob 14. uri, podrobnejši spored pa je objavljen na spletu.
Katja Munih
GORICA - Borc San Roc o furlanskem izročilu v mestu
»Orazions« tudi slovenske
Iz vsebine izstopa opis navad in tehnik pri košnji in spravljanju sena na območju pod Panovcem za potrebe furlanskih in slovenskih domačij v Podturnu
V 24. številki zbornika Borc San Roc, ki je pravkar izšla, se prvič pojavlja tudi slovenščina. Predstavili so ga v sredo pod večer na pobudo Centra za ohranjanje in ovrednotenje ljudskega izročila v goriškem Podturnu, v dvorani ob cerkvi sv. Roka. Predsednik Marco Lutman je v pozdravu več kot osemdesetim udeležencem povedal, da gre očitno za utečeno pobudo, ki traja skoraj četrt stoletja in v okviru katere izide vsako leto zgodovinsko kulturna publikacija.
Letošnja številka utrjuje in potrjuje kakovost in izvirnost objavljenega gradiva, ki ga je zbrala in uredila novinarka Erika Jazbar, sedaj že s petletno izkušnjo pri tej publicistični pobudi. Med predstavitvijo je dejala, da je spoštovala predvideni obseg 96 strani, a gradiva je bilo precej več. Furlanščina je prisotna v celoti le v enem članku, sicer pa v zelo kratkih povzetkih na začetku vseh ostalih. Prvič od nastanka revije je simbolno prisotna tudi slovenščina, in sicer v prevodu članka Paola Viole »Orazions«, za kar je poskrbel Bruno Bensa iz Nove Gorice.
Letos je objavljenih štirinajst zapisov prav tolikih piscev, vsebine preostalega pisanja pa nimajo le trenutne velja-
ve, zato bodo objavljene v prihodnje. Celotno delo sloni na prostovoljnem pristopu, zato se nujni izdatki omejujejo na oblikovanje, prelom strani in tisk, kar je strokovno opravila tiskarna Grafica Go-riziana; prispevek za tiskarske postavke je dala Zadružna kreditna banka Fara-Koprivno. O vsebinah je posebej govoril Claudio Cressati, v mandatu goriškega župana Vittoria Brancatija odbornik za kulturo in profesor na Videmski univerzi. Dejal je, da se je revija uveljavila na kulturnem in raziskovalnem področju z demografskimi, narodopisnimi, jezikoslovnimi, okoljskimi in drugimi vsebinami. Letos se niz prispevkov začne z opisom nekdanjih navad, tehnik in pristopov pri košnji in spravljanju sena na območju pod Panovcem, od koder so furlanske in slovenske domačije v Podtur-nu pridobivale krmo za živino. Opis je zelo natančen in s kopico sedaj po sili razmer opustelih izrazov.
Pietro Merlo je bil dobrotnik, ki je poskrbel leta 1886 za namestitev konice vrh zvonika v Podturnu. O tem in vseh podrobnostih zvemo v drugem članku. Sledi dokumentarno pričevanje o Sveti gori in o vračanju podobe Ma-
tere božje v tamkajšnjo cerkev leta 1922. Kaj vemo o parku z dodatkom zelenjavnega vrta okrog Malega semenišča? Skorajda nič. Revija nas o tem pouči na šestih straneh vključno z bogato bibliografijo. Sledi kratka predstavitev knjige o samem Malem semenišču, ki je bila objavljena na osnovi raziskav fakultete za arhitekturo Tržaške univerze s sedežem v Gorici; o tej knjigi smo podrobno poročali ob njeni predstavitvi letos spomladi.
Zaključilo se je urejevanje Lantie-rijevega arhiva. O opravljenem delu in deloma o vsebini beremo v posebnem članku, kjer so objavljene tudi fotokopije seznama z dvainpetdesetimi postavkami, kar seveda ne pomeni, da gre zgolj za prav toliko listin, temveč pogosto za mape z več dokumenti. Arhitekt »Laš-zak« (s to obliko priimka je bil krščen v Tolminu njegov oče Peter, ki se je kasneje priselil v Podturn) je preveč pomemben za krajevno skupnost, saj mu je tam posvečena tudi ulica, da bi ga ponovno ne srečali tudi v tej zadnji številki revije. Objavljena je podrobna študija s priloženimi kar enajstimi izvirnimi načrti njegove vile nad Rafutom.
Enrico Rocca in Maria Cavazzuti sta dve izstopajoči krajevni osebnosti, ki se ju ta številka spominja in ovrednoti v okviru niza predstavitev, ki jih beležimo tudi v prejšnjih izidih. V potrditev povedanega najdemo v reviji še nekaj osebnosti: Pier Adolfo Tirindelli je bil glasbenik, sicer ne Goričan, a je v našem mestu komponiral; Giacomo Antonelli in Giulio Dreossi pa sta bila železniška inženirja na tem zapletenem območju, kjer je na prehodu iz 19. v 20. stoletje bilo dejavnih kar sedem različnih železniških družb.
Poleg Malega semenišča je na začetku prejšnjega stoletja bila najpomembnejša stavba na območju Podtur-na umobolnica. Dogradili so jo pred stoletjem, leta 1911, in jo poimenovali po cesarju Francu Jožefu. V njej je bilo prostora za 350 pacientov v petih različnih oddelkih. Poleg tega je umobolnica imela več kot deset sob za osamitev in prostore za obolele z nalezljivimi boleznimi.
Zadnji prispevek tokratnega zbornika je posvečen podelitvi nagrade San Rocco za leto 2012. Dodelili so jo Srednjeevropskim kulturnim srečanjem; ustanovi predseduje v zadnjih dveh letih Marco Plesnicar. (ar)
Na predstavitvi Erika Jazbar in Claudio Cressati (desno),
občinstvo (levo)
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 9. novembra 2012
15
NOVA GORICA - Vroče v gledališču
Odslovljena
Borut Bašin in Nevenka Razdevšek Žbona se bosta pritožila
Vodja odnosov z javnostjo v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Nova Gorica in računovodkinja gledališča, Borut Bašin in Nevenka Razdevšek Žbona, sta v torek oziroma v ponedeljek prejela izredni odpovedi delovnega razmerja zaradi suma kaznivega dejanja.
»Odpoved mi je vročil detektiv,« je povedal Bašin, ki se namerava tako kot Razdevšek Žbonova v zakonsko določenem roku osmih dni pritožiti na svet zavoda. Razlogov za iz-
redno odpoved Bašin ni komentiral, »ker postopek še poteka«.
Kot smo že pisali, je postopek za izredno odpoved po dolžnosti sprožil direktor novogoriškega gledališča Jožko Čuk. Ta je pred dnevi pojasnil, da je do postopkov za izredno odpoved delovnega razmerja prišlo zaradi suma kaznivega dejanja, in sicer za sum vstopa nepooblaščenih oseb v dokumentacijo, zaradi katerega mora zastopnik zavoda sprožiti postopek in to je tudi storil. (km)
Novogoriško gledališče
GORICA - V centru Bratuž
Dobrodelni koncert z nabirko za gradnjo družinskega doma
»With a little help from our friends« je naslov dobrodelnega koncerta, ki ga prireja Lions Club Gorizia Host. Na sporedu bo nocoj z začetkom ob 20.45 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V sodelovanju s centrom Bratuž in z njegovo predsednico Franko Žgavec bodo organizatorji nabirali prispevke za nedobičkonosno organizacijo prostovoljnega dela Il Focolare, ki bo gradila družinski dom za otroke in mladostnike, ki so dani v rejništvo.
V dvorani centra Bratuž bo drevi nastopil glasbeni ansambel Prognosi riservata - Soul Machine LIVE, ki ga sestavljajo zdravniki in bolničarji tržiške bolnišnice. Dobrodelni večer je odprt javnosti, nastopajoče bo predstavil Giuliano Almerigogna.
SOVODNJE - Ob Martinu
Grb vaškega društva, razstava fotografij in dramska uprizoritev
V okviru Martinovih praznovanj bodo nocoj ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah predstavili novi grb vaškega kulturnega društva. Predstavljeni bosta tudi fotografska razstava in dramska uprizoritev društvenega delovanja od njegove ponovne ustanovitve do danes.
Tradicionalno sovodenjsko martinovanje bo potekalo v nedeljo dopoldne. Začelo se bo ob 11. uri, takoj po maši, z nastopom otroškega pevskega zbora kulturnega društva Sovodnje. Sledil bo blagoslov kmečkih pridelkov in strojev, na tržnici pa bodo krajani ponujali umetniške in okrasne izdelke ter domače jedi. Novost letošnjega praznovanja bo obisk »Martinove furnge«, ki ga prireja turistično društvo iz občine Šempeter-Vrtojba.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
Q Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.15 »007 Skyfall«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 21.45 »Hotel Transylvania«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Amour«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Paranorman«
(Filmski vrtiljak). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »007 Skyfall«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Ar-go«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.15 - 22.00 »Hotel Transylvania«.
Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Red Lights«.
Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ve-nuto al mondo«.
-A Gledališče
v Tržiču (Ul. 1. Maggio 84) ob petkih in sobotah med 16. in 17. uro in eno uro pred predstavo.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 10. novembra, ob 20.30 »Del Don Giovanni« (Francesco Facciolli), nastopa gledališka skupina Il Teatro dei Picari iz Macerate; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 9. novembra, ob 20.45 koncert pianista Francesca Piemon-tesija. 14. novembra ob 20.45 iz niza »ContrAzioni« nastopa Marta Cus-cuna z gledališkim projektom, ki ga je sama napisala »La semplicita ingan-nata - Satira per attrice e pupazze sul lusso d'esser donne«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 10. novembra ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Vrančič »Zvezdica Za-spanka in razbojnik Ceferin«; ob 10.30 in 16.00 »Kaj se je krtek naučil« (Kim Komljanec). 11. novembra ob 17. uri »Cvetje hvaležno odklanjamo« (Norman Barrash, Carroll Moore), gostovanje prosvetnega društva Štan-drež; informacije na blagaj-na.sng@siol.net, tel. 003865-3352247.
ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 10. novembra, ob 16.30 »Il pinguino senza frac«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
~M Koncerti
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v
Gorici prireja v petek, 14. decembra, obisk Ljubljanske Opere in ogled baletne predstave Petra Iliča Čajkovske-ga Hrestač - Božična zgodba. Začetek prireditve ob 19.30. Prevoz v Ljubljano z avtobusom, odhod iz Gorice ob 17.30. Prodaja vstopnic že poteka po tel. 0481-531445 ali na kcl.bratuz@libero.it.
AMATERSKA GLEDALIŠKA REVIJA v tržaškem narečju »L'armonia a Mon-falcone« v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču ob 16. uri: v nedeljo, 11. novembra, »piu sorzi che trapole« (Giuliano Zannier), nastopa gledališka skupina Amici di San Giovanni; predprodaja vstopnic pri krožku ACLI Giovanni XXIII - San Nicolo
fí Razstave
V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI
na Trgu Cavour v Tržiču bo danes, 9. novembra, ob 18. uri odprtje razstave umetniških grafik z naslovom »Arte grafica in Friuli Venezia Giulia, Ca-rinzia, Slovenia«; na ogled bodo grafike preko tridesetih priznanih umetnikov iz zbirke ustanove Centro Friu-lano Arti plastiche.
ZGODOVINSKO RAZISKOVALNA SKUPINA ISONZO (Gruppo di ricer-ca storica Isonzo) prireja v v bivši konjušnici palače Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici odprtje razstave »L'illusione dell'acciaio. Soldati, elmi, scudi e corazze sul
zbori s tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Revija je posvečena glasbeniku, kulturnemu delavcu in duhovniku Mirku Fileju ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti.
9 Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI
obvešča, da bodo volitve v zavodski svet za triletje 2012-15 v nedeljo, 11. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 12. novembra, od 8. do 13.30. Starši, ki imajo otroke na več stopnjah (vrtec, osnovna šola in srednja šola) volijo na sedežu šole svojega najmlajšega otroka. Za otroške vrtce so volilni sedeži na bližnji osnovni šoli in sicer: za vrtec Ringara-ja (Ul. Brolo) in za vrtec Sonček (Ul. Max Fabiani) na osnovni šoli O. Župančič v Ul. Brolo; za vrtec Pika Nogavička v Štandrežu na osnovni šoli F. Erjavec v Štandrežu; za vrtec Pikapolonica v Pevmi na osnovni šoli J. Abram v Pevmi; za vrtec Kekec v Šte-verjanu na osnovni šoli A. Gradnik v Števerjanu; za vrtec Mavrica v Bra-čanu na osnovni šoli L. Zorzut v Bra-čanu. Za srednjo šolo Trinko v Gorici na srednji šoli v Ul. Grabizio 38, kjer voli tudi vse učno in neučno osebje.
M Izleti
fronte dell'Isonzo 1915-1917« danes, 9. novembra, ob 17.30. Predstavili bodo tudi knjigo, ki jo je izdalo združenje Isonzo »Gli elmi austro-ungarici nella Grande Guerra« Pierpaola Co-ciannija; razstava bo na ogled bo do 9. decembra od torka do nedelje 10.00-13.00, 14.00-19.00; vstop prost.
JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: v nedeljo, 11. novembra, ob 11. uri v palači Attems Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici bo Saša Quinzi vodil ogled Pinakoteke in razstave Raou-la Cenisija, sledil bo aperitiv.
RAZSTAVA SLIKARKE JANINE COTIČ iz Sovodenj bo na ogled v dvorani kulturnega društva Skala v Gabrijah v nedeljo, 11. novembra, od 16. do 18. ure.
V	MODRA'S GALERIJI na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu je na ogled razstava Klavdija Palčiča z naslovom »Ikaria«; do 11. novembra ob delavnikih 17.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-12.00.
FOTOKLUB SKUPINA75 se s skupinsko razstavo predstavlja v likovni galeriji Rotunda Slovenskega narodnega gledališča na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici; na ogled bo do 20. novembra od ponedeljka do petka 8.00-19.00, ob sobotah 8.00-13.00, ob nedeljah zaprto.
V	GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled likovna razstava z naslovom »Hrvoje Marko Peruzovic -Arbor Vitae«; do 7. decembra po urniku Katoliške knjigarne.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vincenza).
SPDG vabi na izlet v neznano v nedeljo, 25. novembra, skupne hoje bo okrog 4 ure; informacije in prijave po tel. 0481-882079 (Vlado).
Ü] Obvestila
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: danes, 9. novembra, ob 20.45 bo koncert kvinteta Barutti; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it.
»N'COJ JE PA ENA LEPA NOČ« je naslov celovečernega koncerta vokalne skupine Chorus '97 iz Mirna ob 15-letnici delovanja, ki bo v soboto, 10. novembra, ob 19. uri v Gnidovčevem domu v Mirenskem gradu. Sodeloval bo godalni kvartet Podokničarji.
ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 10. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju 13 v Gorici nastopa pianist Marco Grieco; vstop prost.
CECILIJANKA - 54. revija goriških pevskih zborov bo potekala v soboto, 24. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo tudi
HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle; informacije po tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com
HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), ivanasolc@gmail.com.
KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it).
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je tehnični urad na razpolago za katero koli pojasnilo in pomoč v zvezi s poplavo, ki je prizadela občinsko ozemlje. Vsakdo, ki je utrpel škodo, lahko predloži na županstvu seznam škode z navedbo točnega kraja in vrste poškodb s prvo okvirno navedbo obsega gmotne škode.
PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«.
TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; v Štandrežu (Dom Andreja Budala) ob sobotah 15.00-16.15; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah 14.30-15.30. Informacije: 349-3887180 (Gabrijel).
KD SOVODNJE obvešča vse občane, da bo v soboto, 10. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo, naj ga prinese v nedeljo zjutraj h kulturnemu domu v Sovod-njah pred 10. uro.
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ TER ŽEPZ IZ RONK vabijo v nedeljo, 11. novembra, na martinovanje v Bardu-Lusevera.
TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah 14.0016.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah 16.00-18.00; na Proseku (Kulturni dom) 15.00-16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah 17.00-18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; 17. novembra v Štandrežu (Dom Andreja Budala) 15.00-16.15 in na Vrhu (KD Danica) 14.30-15.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoni-ku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič.
15 Prireditve
PD RUPA-PEČ prireja danes, 9. novembra, ob 19. uri v društvenih prostorih v Rupi večer s predvajanjem slik in podoživljanjem lepih spominov z izleta po Turčiji.
ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 10. novembra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677.
GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA prireja niz pobud za izbiro višješolske študijske smeri: v ponedeljek, 12. novembra, ob 17. uri bo v avditoriju slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini v Gorici predavanje predstavnikov deželnega centra za usmerjanje.
TRADICIONALNI KULTURNI KRAŠKI VEČER prirejajo v Lokandi Devetak na Vrhu v sredo, 14. novembra, ob 20. uri. Večer bodo kulturno obogatile misli, poezije in kratke zgodbe o Krasu, ki jih je izbral in pripravil poznavalec Krasa Peter Černic; informacije po tel. 0481-882488, in-fo@devetak.com.
KD OTON ŽUPANČIČ IN ZTT v sodelovanju z ZSKD vabita na predstavitev knjige »Misliti s telesom« (Tolja in Speciani) v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri v prostorih doma Andreja Bu-dala v Štandrežu.
ZDRUŽENJE FORUM CULTURA prireja srečanji na temo urbanistike na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, Gosposka ulica (Ul. Carducci) 2 v Gorici: v četrtek, 15. novembra, ob 17.30 »Besede, besede, besede - Gorica in Nova Gorica, mesti 20. stoletja« in v sredo, 28. novembra, ob 17.30 »Nora Ideja. Gorica in Nova Gorice, mesto drugega tisočletja«; več na forumgorizia.blogspot.com.
KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it ter po tel. 040360072 (prisarna v Trstu).
0 Mali oglasi
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica ali varuška za otroke in starejše osebe na Goriškem; tel. 328-2076389.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Domenico Crisci iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče.
1 6 Petek, 9. novembra 2012
APrimorski
r	dnevnik

WIGGINS PRESTAL NESREČO
LONDON - Kolesar Bradley Wiggins, ki je letos postal prvi Britanec z zmago na dirki po Franciji, je dan po nesreči v Lancashiru, ko je med kolesarjenjem trčil z avtomobilom in si polomil nekaj reber ter dobil modric in prask, že zapustil bolnišnico.«Poškodbe niso resne, tako da pričakujemo, da bo Bradley kmalu popolnoma okreval,» pravijo pri Britančevem moštvu Sky. Wiggins je sicer uspešno sezono nadgradil na olimpijskih igrah v Londonu, kjer je osvojil zlato v vožnji na čas. Na Otoku pričakujejo, da bo konec leta dobil tudi viteški naziv.
FEDERER PRVI POLFINALIST MASTERSA V LONDONU
LONDON - Švicarski teniški igralec Roger Federer se je predčasno uvrstil v polfinale zaključnega turnirja najboljše osmerice v Londonu, potem ko je v prvem dvoboju skupine B premagal Španca Davida Fer-rerja s 6:4 in 7:6 (5). Švicarski igralec, številka 2 na svetu, ni igral najbolje, vendar je Ferrer nasprotnik, ki mu leži, saj ga je doslej vedno premagal, tokrat že štirinajstič. Pred polfinalom se bo moral Federer pomeriti še z Del Potrom.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
V SOCIJU PRVIČ BREZPLAČNI INTERNET ZA NOVINARJE
SOČI - Prireditelji zimskih olimpijskih iger, kijih bo leta 2014 gostil ruski Soči, so se odločili, da bodo imeli novinarji, ki bodo pokrivali dogodek, prvič v zgodovini iger na voljo zastonj brezžično povezavo z internetom na vseh prizoriščih iger. Združenje AIPS seje trudilo skleniti podoben dogovor tudi s predsednikom organizacijskega odbora minulih poletnih iger v Londonu, a se Sebastian Coe ni želel odpovedati precej velikemu zaslužku organizatorjev na ta račun.
NOGOMET - Maribor pričakovano, Udinese pa nepričakovano izgubil
V znamenju nemoči
Tottenham - Maribor 3:1 (1:1)
Strelci: Defoe v 22., Beric (M) v 40., Defoe v 49. in Defoe v 77. min.
Tottenham: Lloris, Verthongen, Naughton, Dawson, Walker, Huddlesto-ne, Lennon (od 90. Falque), Bale (od 86. Mason), Carroll, Adebayor, Defoe (od 82. Dempsey).
Maribor: Handanovic, Mejač, Raj-čevic, Arghus, Filipovic, Milec, Ibraimi, Cvijanovic (od 69. Mezga), Mertelj (od 88. Dodlek), Tavares (od 76. Komazec), Beric.
Mariborski nogometaši so v britansko prestolnico potovali s točko prednosti pred slovitim Tottenhamom. Po dobrih igrah v evropski ligi so si tudi pred več deset tisoč navijači londonske ekipe ter tudi zelo spodobno 800-glavo navijaško mariborsko zasedbo obetali ugoden razplet.
A kakovost ekip oziroma posameznikov je tokrat vendarle prišla do izraza. Angleški prvoligaš je s praktično vsemi razpoložljivimi silami prehitel Štajerce, bil celo tekmo boljši tekmec, kljub temu pa izbranci Darka Milaniča še zdaleč niso pustili tako slabega vtisa, da bi bili vijolični navijači pred zadnjima obračunoma s Panathinaikosom v gosteh in z Laziem doma brez upanja.
Lazio - Panathinaikos 3:0 (2:0)
Strelci: Kozak v 22. in 40., Floccari v 59. min.
Udinese - Young Boys 2:3 (0:1)
Strelci: Bobadilla (Y) v 27., Di Natale (U) v 47., Farnerud (Y) v 65. , Nuz-zolo (Y) v 73. Fabbrini (U) v 83. minuti.
Udinese: Brkic; Coda, Danilo, Domizzi; Basta, Pereyra (od 63. Faraoni), Willians (od 53. Fabbrini), Lazzari, Armero; Ranegie; Di Natale.
Young Boys: Wolfli; Sutter, Nef, Ve-skovac, Raimondi; Zverotic; Zarate (od 81. Gonzalez), Schneuwly (od 74. Dou-bai), Farnerud, Nuzzolo; Bobadilla (od 88.Frey).
VIDEM - Udinese je z novim porazom proti Švicarjem popolnoma izničil pomen zmage v Liverpoolu in si je zdaj do skrajnosti otežil pot v naslednjo fazo. Trener Guidolin je od vsega začetka zaupal veteranu Di Nataleju, vendar tudi to ni bilo dovolj za uspeh. »Toto« je v prvem polčasu zadel prečko, hkrati pa zastreljal enajstmetrovko, medtem ko je za Young Boys zadel Argentinec Bobadilla, avtor treh zadetkov na prvi tekmi v Bernu. Di Natale je v začetku drugega dela, ki ga je Udinese začel bolj odločno, izenačil, vendar so nato gostje dvakrat zatresli mrežo zelo negotovega Brkica, Udinese je vmes zapravil priložnost za izenačenje s Fabbrinijem, isti igralec pa je znižal zaostanek, ko je bilo žal že prepozno.
»Igralcem nimam kaj očitati. Srčno so se borili, poraz pa je nezaslužen. Oni so v 15 dneh odigrali le še eno tekmo, mi pa tri,« je povedal trener Udineseja Guidolin, ki pa je priznal, da je zdaj položaj moštva v evropskem pokalu zelo kritičen.
Napoli - Dnjepr 4:2 (1:1)
Strelci: Cavani v 7., Federtski (D) v 33., Zozulya (D) v 53., Cavani v 77., 88. in 92. min.
Partizan - Inter 1:3 (0:0)
Strelci: Palacio v 51. in 75., Guarin v 87. in Tomič v 90. min.
Nogometaš Maribora Robert Berič se je takole veselil zadetka, ki ga je na stadionu White Hart Lane stadium v Londonu dosegel po veliki napaki Tottenhamove obrambe in njenega vratarja
ansa
Nočna mora
I Raul Bobadilla je ime, ki si ga bodo igralci in navijači Udi-neseje še dolgo zapomnili. Argentinski napadalec švicarskega moštva Young Boys (letos je dosegel že 12 golov) je v dveh tekmah zabil videmskemu moštvu kar štiri gole in je najbolj zaslužen za uspeh svojih barv na stadionu Friu-li v Vidmu. Bobadilla (25 let) je konkreten napadalec: fizično je zelo močen, žogo obvlada z obema nogama in ima dober pregled nad igro. Po kakovosti zagotovo prekaša povprečje svojega moštva, ki je Udineseju dalo lekcijo, čeprav v svojih vrstah nima drugih zvezd.
SKUPINA AAnži - Liverpool 1:0,		
Udinese - Young Boys 2:3		
Anzi 4 2 1	1	4:2 7
Liverpool 4 2 0	2	8:7 6
Young Boys 4 2 0	2	9:10 6
Udinese 4 1 1	2	7:9 4
PRIHODNJI KROG (22.11.)	Anži -	Udinese,
Liverpool - Young Boys		
		
Skupina H	Nefti	- Rubin
Kazan 0:1, Partizan - Inter 1:3		
Inter 4 3 1	0	9:4 10
Rubin 4 3 1	0	6:2 10
Nefti 4 0 1	S	1:5 1
Partizan 4 0 1	S	1:6 1
PRIHODNJI KROG (22.11.):	Rubin	Kazan -
Inter, Nefti - Partizan		
Skupina F Aik - PSV Eindhoven
1:0, Napoli - Dnjepr 4:2
Dnjepr 4 S	0 1	10:7	9
Napoli 4 2	0 2	9:8	6
Eindhoven 4 1	1	2	4:4	4
Aik 4 1	1	2	4:8	4
PRIHODNJI KROG (22.11.) Eindhoven -Dnjepr, Aik - Napoli
Skupina J Lazio - Panathinaikos
3:0, Tottenham - Maribor 3:1
Lazio	4 2 2	0	5:1	8
Tottenham 4 1 3	0	5:3	6
Maribor	4 1 1	2	5:5	4
Panathinaikos 4 0 2	2	2:8	2
PRIHODNJI KROG (22.11.) Panathinaikos -Maribor, Lazio - Tottenham
ALPSKO SMUČANJE
Tino Maze čaka v Leviju hud mraz
LEVI - Tina Maze je bila v minuli zimi svetovnega pokala alpskih smučark tretja slalomistka sveta, po uvodni veleslalom-ski zmagi v tej zimi pa jo jutri čaka druga tekma, tokrat v slalomu v finskem Leviju. Ma-zejeva je od začetka tedna že na Finskem, kjer je imela nekaj dela z izbiro smučarskega čevlja, odločila pa se je za lansko opremo.
«V zadnjem obdobju sem testirala opremo in res pravega občutka nisem dobila. Zato sem si vzela en dan časa za testiranje smučarskega čevlja. Toda za tekmo je napovedana temperatura -20 stopinj Celzija, sedaj pa je tri pod lediščem in pri tem ne moreš imeti enakih občutkov. Sem pa optimistka, da bom s starimi čevlji v petek dobila prave informacije na treningu in šla na tekmo z drugačnimi občutki, kot jih imam po včerajšnjem treningu,» je pojasnila Mazejeva.
«V slalomu imam enake smuči kot v lanski sezoni, nove in daljše se namreč na poletnih treningih v Ushuaii niso najbolje obnesle. Imeli smo tudi slabše slalomske pogoje za treninge, zato imamo nekaj zamude pri vadbi. Toda zadnji treningi na Finskem so bili odlični, podlaga zelo dobra in mislim, da bom po petkovem treningu pripravljena za sobotni nastop. Slalom je svetla točka zadnjih let in sem se trudila, da bo tako tudi naprej. Specialistke imajo malo več treningov v nogah, zato mislim, da bo konkurenca ostrejša kot na uvodni veleslalomski tekmi,» je dodala Mazejeva.
KOPITAR - Slovenska hokejska reprezentanca je v tekmi 1. kroga turnirja evropskega izziva v Ljubljani premagala Italijo s 4:0 (1:0, 2:0, 1:0). Zaradi prekinitve v ligi NHL je tokrat v postavi Slovenije igral tudi največji zvezdnik slovenskega hokeja Anže Kopitar.
Od danes sejma SK Devin in SK Brdina
Ljubitelji smučanja, ki morajo nabaviti opremo, a ne želijo seči pregloboko v žep, imajo lepo priložnost, da sklenejo ta konec tedna dobro kupčijo pri dveh naših društvih. Kot vedno: največ je otroške opreme.
SK DEVIN - Sejem poteka v dvorani Gostilne-Picerije Bita v Križu. Na voljo je več kot 500 parov tekmovalnih in rekreacijskih smučk za alpsko in turno smučanje ter za tekače. Še več je smučarskih čevljev, zelo dosti je tudi ščitnikov, seveda pa tudi oblačil. »Opremo so prinašali tudi iz Furlanije in Slovenije, prestaro pa smo zavrnili,« je povedala Nadja Kralj. Prodaja se bo začela danes med 15.30 in 19.30, jutri, v nedeljo in v ponedeljek pa bo sejem odprt med 10 in 19.30, prevzem neprodane opreme pa bo prihodnji torek od 10. do 19.30.
SK BRDINA Sejem openskega kluba bo trajal do nedelje. Tudi pri Brdini so zadovoljni z zbranim materialom, saj imajo na voljo dosti smuči, čevljev, čelad in kombinezonov. Danes bo sejem potekal med 18. in 21. uro; jutri od 16. do 21. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki bodo nudili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Informacije dobite tudi na spletni strani www.skbrdina.org
ODBOJKA
Under 18 ženske: Zalet Barich po dveh krogih že sam na vrhu
Po dveh krogih je v tržaškem prvenstvu mladink sam na vrhu lestvice Zalet Barich. Varovanke Martina Maverja so namreč v gosteh v okrnjeni postavi premagale Omo. Dva seta so igrale zelo dobro, v tretjem pa je Oma poostrila servis in našo ekipo presenetila. Četrti niz je bil bolj izenačen, a so vendarle prevladale naše odbojkarice. Pohvalo zaslužijo borbena Gridellijeva, ki je bila z 22 točkami tudi top scorerka srečanja, in mlada Vitezova. Že danes zvečer pa čaka zaletovke dvoboj z drugouvrščenim Co-sellijem, ki je tokrat moral prepustiti točko Zaletu ZKB. Pozzova in soigralke so v drugem krogu pokazale velik napredek v igri (s takim nastopom bi v prvem krogu gotovo zmagale), na koncu pa so domačinke prevladale zaradi bolj učinkovitega začetnega udarca. Servis v skoku nasprotnic je namreč sprejemalkam Zaleta ZKB povzročal precej težav, kar se je poznalo tudi v tie-breaku. Z manj nihajočo igro pa bi lahko zaletovke tudi presenetile enega izmed glavnih favoritov za naslov prvaka.
Izidi: Coselli - Zalet ZKB 3:2 (25:14, 17:25, 25:11, 18:25, 15:3), Oma - Zalet Barich 1:3 (16:25, 16:25, 25:21, 19:25), Eurovolleyscho-ol - S. Sergio 3:1.
UNDER16 ŽENSKE
Na Tržaškem so na derbiju Zaletovih ekip po pričakovanjih slavile "plave', ki pa s svojim nastopom niso izpolnile pričakovanj trenerja Petejana, ki je po srečanju povedal, da ni zadovoljen s pristopom svojih varovank. »Na tak način ne bomo dosegli nič ne kot ekipa ne posamezno, ne glede na nasprotnika je vedno treba igrati resno in zbrano,« je poudaril Petejan. Tudi trenerka Gantarjeva ni bila zadovoljna z igro svoje ekipe. "Zelene" zaletovke so namreč naredile preveč napak, zgrešile pa so predvsem preveč servisov.
Na Goriškem je morala okrnjena Olympia priznati premoč združene ekipe Est Volley, ki predvaja že veliko bolj dovršeno igro. Naše odbojka-rice so se borile, malo grešile in bile v drugem setu zelo blizu delne zmage.
Izidi: Brunner - Coselli 3:1; Zalet zelene - Zalet plave 0:3 (18:25, 12:25, 18:25); Est Volley - Olympia 3:0 (25:10, 25:23, 25:7). (T.G.)
ŠPORT
Petek, 9. novembra 2012 17
PK BOR: ELIA PELIZON S TEHNIČNIM IZIDOM MITINGA
Med desetimi plavalci Plavalnega kluba Bor, ki so v nedeljo nastopili na mitingu v kraju San Vito al Tagliamento (25-metrski bazen), je Elia Pelizon (na sliki) zmagal na 100 m prsno in zaradi izida 1:17,58 prejel tudi posebno nagrado za najboljši tehnični dosežek v kategoriji začetnikov A. Obenem je perspektivni Elia dosegel 3. mesto na 100 hrbtno (1:19.22), na tej razdalji pa se je v popoldanski finale uvrstil tudi Peter Furlan in zasedel 7. mesto (1:25.50). Zelo blizu uvrstitvi v finale je bla na 100 m prosto med začetnicami tudi Gaia Gregori. Za PK Bor so nastopili še Špela Križ-mančič, Jernej Vidali, Gaja Krizmancic, Valentina Pettiros-so, Sanja Samez, Veronika Sosič in Vera Blasina.
LISA RIDOLFI ZASEDA NA SVETOVNI LESTVICI 322. MESTO
Mednarodna namiznoteniška zveza ITTF je objavila najnovejšo svetovno jakostno lestvico. Na njej zasedaj Nabrežinka Lisa Ridolfi, sicer državna reprezentantka in igralka milanskega Sandonateseja, 322. mesto, kar je mesto boljše kot na prejšnji lestvici. Od Italijank je najvišje uvrščena Tan Monfardini na 85, mestu, pred Ridolfijevo pa je še Ni-koleta Štefanova na 111. mestu.
Rezultati naših ekip v realnem času
Dobiš jih na www.primorski.eu ¡¡S
ali tudi preko twitterja
primorski_sport
fl
NAGRADA ŠPORT IN ŠOLA - ZSŠDI in banki nagradili najuspešnejše višješolce
Dobri dijaki in športniki
Seznam
NAGRAJENCEV
MILA BOSCHI - znanstveni licej S. Gregorčič, učni uspeh: 8,92, namizni tenis pri U.S. Azzurra MARTINA BUDIN - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 8,6, karate pri Shinkai Clubu LINDA CAPELLINI - znanstveni licej F. Prešeren, UČNI USPEH: 8, športno ritmična gimnastika pri AŠZ Bor MITJA CERNICH - poklicni zavod za industrijo in obrt J. Stefan, učni uspeh: 80/100, rokomet pri Pallamano Trieste
JANA CROSELLI - družboslovni licej S. Gregorčič, učni uspeh: 8,63, košarka pri AIBI Fogliano
NIKO DANEV - tehnični zavod Ž. Zois, učni uspeh: 8,1, košarka pri društvih AŠZ Jadran in ŠD Kontovel
ANDRAŽ DE LU ISA - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 8,7, orientacijski tek pri ASZ Gaja
DANIEL HLEDE - znanstveni licej S. Gregorčič, UČNI USPEH: 8,50, odbojka pri AŠZ Olympia KATARINA JAZBEC - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 8, umetnostno kotalkanje pri AŠD Polet ALBERT KERPAN - poklicni zavod za industrijo in obrt J. Stefan, učni uspeh: 87/100, nogomet pri ŠD Vesna
METKA KUK - pedagoški in družboslovni licej A.M. Slomšek, učni uspeh: 8,4, umetnostno kotalkanje pri AŠD Polet
CRISTINA LEGHISSA - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 9,3, nogomet pri A.S.D. Sistiana Duino Aurisina IVAN MANIACCO - klasični licej P. Trubar, UČNI USPEH: 8,75, ragbi pri RFC Udine MARTINA MILIČ - poklicni zavod za industrijo in obrt J. Štefan, učni uspeh: 92/100, windsurf pri JK Čupa
KATJA PAHOR - znanstveni licej S. Gregorčič, učni uspeh: 9, umetnostno kotalkanje pri AKŠD Vipava
KRISTINA PAHOR - znanstveni licej S. Gregorčič, učni uspeh: 9,64, atletika pri AK Gorica
TADEJ PAHOR - klasični licej P. Trubar, učni uspeh: 8,92, atletika pri AK Gorica URŠKA PETAROS - klasični licej F. Prešeren,učni uspeh: 8,3, šah pri Sahovski akademiji - Accademia degli scacchi MATEJA PETEJAN - znanstveni licej S. Gregorčič, učni uspeh: 9,75, odbojka pri PAV Udine
NIKA PREGARC - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 9, košarka pri A.S.D. Libertas T RUBEN SCLAUZERO - klasični licej P. Trubar, učni uspeh: 9, nogomet pri ASD Pro Gorizia TADJAN ŠKERL - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 85/100, košarka pri društvih AŠZ Jadran in ŠD Kontovel
JERNEJ TERPIN - znanstveni licej S. Gregorčič, učni uspeh: 8,64, odbojka pri AŠZ Olympia IGOR VALIČ - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 9,3, baseball pri Junior Alpina LENARD ZOBEC - pedagoški in družboslovni licej A.M. Slomšek, učni uspeh: 8, košarka pri AŠD Breg
Knjiga in žoga, šola in šport. Binom je neločljiv. Sinočnji nagrajenci so dokazali, da so lahko uspešni dijaki tudi uspešni športniki ter nasprotno. 12 dijakinj in 13 dijakov, 16 s Tržaškega, 9 pa z Goriškega, je v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke (ZKB) na Opčinah prejelo nagrado Šport in šola, ki jo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) podeljuje skupaj z bančnima zavodoma ZKB in Zadružno banko Doberdob Sovodnje. Letošnji nagrajenci so potrdili, da je športno udejstvovanje višješolske mladine zelo pestro in raznoliko. Tradicionalni panožni športi niso več prevladujoči. Med nagrajenci je sicer največ košarkarjev (5). Sledijo jim odbojkarji, kotalkarice in nogometaši (po 3), atletika (2), drugi pa se ukvarjajo z orientacijskim tekom, namiznim tenisom, karatejem, ritmično gimnastiko, rokometom, rag-bijem, baseballom, šahom in jadranjem.
Pred podeljevanjem je predsednik ZSŠDI Jure Kufersin spomnil dijake in dijakinje, da so od prve izvedbe (leta 1991, po-
Zlata knjiga, poseg Tjaše Gruden in popolnejši profili nagrajencev v formatu pdf na naši
spletni strani www.primorski.eu
Nagrajenci s predsednikom ZSŠDI Juretom Kufersinom, predsednikom Zadružne banke Doberdob Sovodnje Dariom Pericem in podpredsednikom Zadružne kraške banke Adrianom Kovačičem
kroma
budnik je takrat bil profesor Franko Drassich) podelili že 624 nagrad (484 tržaškim, 140 pa goriškim dijakom).
Častni govornik je bila letos novinarka Tjaša Gruden, nekdanja športnica in dijakinja, ena izmed 18 dijakov-športnikov, ki so nagrado prejeli petkrat zapored. »Številni so na žalost še vedno prepričani, da je šport dejavnost, pri kateri se mladi seveda zabavajo, je pa obenem moteči element, ki se mu morajo odpovedati, ko so v šoli bolj obremenjeni in so na vrsti spraševanja ali pisne naloge,« je razmišljala Grudnova in dodala: »Predpogoj za uspeh je zadostna motivacija oziroma želja, da nekaj dosežeš. In zato imajo športniki še drugo prednost, in sicer to, da so po naravi ambiciozni. Če nisi ambiciozen, če si ne zastavljaš ciljev, če se prehitro zadovoljiš, ne moreš uspeti. Ne v športu, ne v šoli, ne drugod.« Govornica je organizatorjem na koncu predlagala »popravek« pravilniku: »Kriterij za uspešnost v šoli, srednja ocena osem, je neoporečen. Športni rezultat, še posebej v ekipnih panogah, je težje definirati, saj uspehi niso odvisni le od posameznika. Mogoče bi lahko na kak način ovrednotili prisotnost in količino treningov.«
Poleg denarnega prispevka obeh bančnih zavodov, ki sta ju predstavljala podpredsednik ZKB Adriano Kovačič in predsednik ZBDS Dario Peric, so nagrajenci prejeli v dar tudi umetniško delo slikarke Vesne Benedetič. (jng)
NOGOMET
Primorje že jutri doma ob 15.30
Proseško Primorje bo tekmo 10. kroga 2. amaterske lige igralo že jutri ob 15.30. V nedeljo bo na Proseku namreč martinovanje. Rdeče-rumeni bodo na domači Rouni gostili San Canzian, ki ima 12 točk na lestvici. Varovanci trenerja Davideja Ravalica bodo skušali prekiniti negativno serijo dveh zaporednih porazov. Predvsem pa morajo popraviti slab vtis, ki so ga zapustili na nedeljski tekmi v Mošu. V sredo bodo na proseški Rouni igrali še zaostalo tekmo, derbi med Primorjem in Zarjo. Tekma bo ob 20.30.
UKREPI - Športni sodnik deželne nogometne zveze je po nedeljskih izključitvah s prepovedjo igranja za en krog diskvalificiral Jara Martinija (Vesna) in Erika Pauletiča (Primorje).
SELEKCIJE - Diego Borelli (Vesna) in Thomas Beltrame (Juventina) se bosta prihodnji teden udeležila treninga deželne reprezentance mladincev v Palaz-zolu dello Stella.
POLETA V HORJULU - Hokejisti na rolerjih openskega Poleta bodo v okviru druge slovenske hokejske inline lige nocoj ob 19.15 igrali v Horjulu proti Postojni. Polet U20, ki igra v 3. slovenski ligi, bo danes ob 20.30, prav tako v Horjulu, igral proti ekipi Pank Kura D.T.
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA obvešča, da so na razpolago mesta za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Dodatne informacije ob priliki sejma rabljene smučarske opreme (do 11. novembra) v Domu Brdina na Opčinah, Proseška ul.109. Tel. št.: 347-5292058. SK DEVIN prireja tridnevni Openday v Innichenu v Pustriški dolini od 8. do 10. decembra 2012. Vpisovanje do 15. novembra. Za informacije : info@skdevin.it, ali 340 2232538.
KOŠARKA - Dom in Sokol začenjata z nastopi v promocijski ligi na Tržaškem in Goriškem
Najmanj play-off
Konec tedna se bo na Goriškem in Tržaškem začela košarkarska promocijska liga. Letošnji prvenstvi med sabo ne bosta povezani, kot je veljalo v preteklosti. Ob koncu rednega dela bodo štiri najboljše ekipe iz vsake skupine odigrale play-off, zmagovalec pa bo direktno napredoval v deželno D-ligo.
Na Tržaškem: Sokol s »super« močno ekipo
Pri Sokolu bodo imeli letos zelo močno ekipo, saj se je lanski že dobri garnituri pridružilo letos več igralcev, ki so že nastopali v višjih ligah. V prvi vrsti sta to dolgoletni kapetan Bora Radenske Niko Što-kelj in center Brega Giancarlo Visciano, ki sta še lani igrala v deželni C-ligi. A to še ni vse. K Sokolu se je vrnil tudi Pavel Križman, Jan Umek in Marko Hmeljak pa bosta letos, kot kaže, spet na razpolago »full-time«, za Sokol pa bodo igrali tudi veteran Dario Tommasini (brat ex jadranovca Lucia) ter izkušena Edi Tapacino in Andrea Hrova-tin. Potrjeni trener Lazarevski (med poletjem je zavrnil kar nekaj ponudb) ima na voljo res veliko število kvalitetnih igralcev in bo moral vsak teden izbirati koga uvrstiti na tekmo. Težko je tudi zanikati, da se Sokol predstavlja letos kot resen kandidat za vrnitev v D-ligo, v kateri je nazadnje igral v sezoni 2006/2007. Prava preizkušnja bo že jutrišnje gostovanje v Miljah pri Inter-
Zoran Lazarevski (trener Sokola)
kroma
muggii (Pacco, 20.15), ki velja morda celo za najresnejšega tekmeca. Domače tekme bo Sokol tudi letos odigral ob petkih ob 21.15 v nabrežinski občinski telovadnici, v katero želijo kot v starih časih spet privabiti čim več navijačev.
Ekipe: Libertas A, Libertas B, Bar-colana, CUS Trieste, Intermuggia - Sokol, Virtus, 69ers, Skyscrapers
Na Goriškem: za Dom tudi 2,11 metra visoki center!
V Kulturni dom prihaja jutri mestni tekmec Dinamo, prva od devetih ekip, ki nastopajo v goriški skupini. Pri Domu so ekipo prenovili že na začetku prejšnje sezone, tako da je jedro moštva ostalo skoraj nespremenjeno. Ekipo sta med poletjem zapustila Luca Dellisanti, ki nadaljuje univerzitetni študij v Londonu in Matevž Čo-tar, ki je zapustil vlogo namestnika kape-tana, da bi ekipi pomagal kot pomožni trener. Domovci pa so se tudi okrepili, saj so se ekipi pridružili izkušeni Fabio Kos, vi-
Jan Zavrtanik (trener Doma)
kroma
soki Jernej Susič (211cm), ostrostrelec Gregor Zagorc ter bivša odbojkarja Luka Terčič in David Sanzin. Kos, Susič in Za-gorc predstavljajo za celotno moštvo veliko pridobitev, saj njihova in Cejeva izkušenost odločilno vpliva na kakovost treningov ter pripomore k rasti mlajših soigralcev. Zelo mlado ekipo (povprečna starost 24 let) bodo namreč dopoljnevali trije mladi igralci, ki nastopajo tudi v kategoriji U17 in U19. Prvi trener bo Jan Zavrtanik, drugi pa, tako kot lani, Eriberto Dellisanti. Kot smo že omenili, pomagal jima bo Matevž Čotar, ki bo vodil tudi statistiko ekipe. S trdimi treningi in kvalitetnim delom so pri Domu prepričani, da lahko letos izboljšajo lanski rezultat, ko sem ji je playoff izmuznil v končnici prvenstva. Domače tekme bo Dom igral ob sobotah ob 18.30 v Kulturnem domu. (av)
Ekipe: Dom, Dinamo, Polisportiva Isontina, Athletismo, Libertas Villesse, GO4Basket, TNTBasketGO, Pallacane-stro Bisiaca, Olimpia Gorizia.
MOŠKA D-LIGA - Danes obn 21.00 v Laipaccu pri Vidmu: Colors - Kontovel
Dom			
David Abrami	184	1994	play
Luca Antonello	187	1996	bek/krilo
Alberto Bogaro	187	1995	krilo/center
David Cej	190	1978	krilo
Daniele Collenzini	180	1990	bek
Emanuele Fabrissin	188	1974	krilo/center
Erik Graziani	189	1990	center
Fabio Kos	190	1969	center
Jannis Parascho	188	199	center
Stefano Peteani	175	1996	play/bek
David Sanzin	191	1987	krilo
Jernej Susič	211	1981	center
Luka Terčič	176	1991	bek
Marco Ventin	183	1994	bek
Albert Voncina	180	1990	play
Gregor Zagorc	180	1982	bek
Gabrijel Zavadlav	183	1990	bek/krilo
Matej Zavadlav	186	1994	bek/krilo
Trener: Jan Zavrtanik; pomočnika Eriberto			
Dellisanti in Matevž Čotar			
			
Sokol			
Gregor Budin	1984	188	krilo
Denis Doljak	1982	198	center
Matej Guštin	1986	186	center
Marko Hmeljak	1974	190	krilo
Andrea Hrovatin	1980	184	branilec
Mitja Jevnikar	1984	187	branilec
Pavel Križman	1976	187	krilo
Erik Piccini	1983	180	play
Ivan Semolič	1991	182	branilec
Niko Sossi	1991	177	play
Niko Štokelj	1982	189	branilec
Edi Tapacino	1974	191	branilec
Dario Tomasini	1971	192	krilo
Jan Umek	1978	187	branilec
Giancarlo Visciano	1976	200	center
Alex Vitez	1989	192	branilec
Trener: Zoran Lazarevski; spremljevalec: Marko Golemac
ontecchi
150	Petek, 9. novembra 2012	KULTURA	/
Št. 6 (1)
Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Karin, Katerina, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna.
Vinjete: Carolina
sum@primorski.eu
Miramarska džungla
Med deževnimi novembrskimi dnevi si vsakdo zaželi lepega sprehoda. Z dežnikom in gumijastimi škornji smo se odpravili v enega izmed najlepših tržaških sprehajališč - Miramarski park, seveda. Biser na morju, ki krasi tržaški zaliv od druge polovice 19. stoletja, je od nekdaj znan po svoji lepoti in urejenosti.
Ali pa ne. Ze ob vhodu nam izreka dobrodošlico ogromna luža, ki se nahaja pod lokom, katerega omet je vidno okru-šen. Na cesti, ki vodi do grada, lahko na desni opazimo zaprta železna vrata, ki jih krasi rdeče-beli trak. Legende pravijo, da je ponorela Šarlota tekala po stopnicah parka, ko je izvedela za moževo smrt. Ta in druga stopnišča pa so zdaj zaprta, saj če bi dandanes Maksimilijanova žena tekala po njih, bi se zagotovo spotaknila. Tudi sama cesta je prijetno raznobarvna, viden rezultat mnogih popravil je asfaltni »patchwork«.
Pred gradom, na robu parka, nas napisi opozarjajo, naj ne hodimo po gredicah. Če bi slučajno kdo bil uporniško naravnan in bi hotel kršiti pravilo, bi mu bilo to itak onemogočeno, saj gredic preprosto ni. V takem trenutku otožnosti si človek želi tolažbe ob pogledu na elegantne labode, zato te pot kar sama pelje proti »Labodjemu jezeru«. Ampak presenečenje: namesto jezera kraljuje napis
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Pravkar sem končal svoj zmagovalni govor. Dolg je približno 1118 besed, toda sem prepričan, da ga bom še spremenil pred koncem, saj ga nisem še dal prebrati svoji družini in sodelavcem.«,
Mitt Romney, nekaj ur pred ponovno izvolitvijo Obameza predsednika ZDA
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»ITALSPURGHI ECOLOGIA«, ki je tam že od poletja. Rezultati prenovitvenih del pa niso še vidni. Enako velja za labode, ki se pravzaprav gotovo počutijo boljše, kjerkoli se nahajajo, saj je domače jezero izginilo. Prav tako krapi - praprapravnuki krapov, ki sta jih hranila Maksimilijan in Šarlota - so odšli v lepše kraje. Tudi tukaj smo torej doživeli razočaranje.
Spomin iz otroških let na barvane metulje in frfotajoče kolibrije, ki si jih je marsikdo ogledal na šolski ekskurziji, bo kar ostal vezan na brezskrbna leta otroštva, saj pod napisom »Parco tropicale -Benvenuti Welcome Wilkommen« stojijo že dve leti le zaprta zarjavela vrata. Kolibriji so bili po lanskem požaru premeščeni v videmsko pokrajino.
Zadnje upanje predstavlja pogled na urejene živobarvne gredice ob Castellet-tu, katerih simetrija in urejenost sta očarali oko in dušo že več generacijam obiskovalcev parka. Ob stezi sicer opazimo prepoln smetnjak, vendar zaupamo, da se bo upanje na lepši razgled izpolnilo. V resnici se člani habsburške družine gotovo obračajo v grobu, saj so ljubljene rastline shirale pod pekočim poletnim
soncem. Simetrija ostaja, toda manjka zelenje: rezultat je vse manj kot očarljiv. Tu se človek še najbolj zave, da je nekaj resnično narobe. Ze prav, da so pov zročile okvare na ceveh namakalnega sistema veliko težav, vendar v šestih mesecih je bilo veliko besed in manj akcije. Edini ukrep, ki je bil sprejet in konkretno izveden, je predlog, da bi se zmanjšala osvetlitev gradu v nočnih urah. Tako je simbol našega mesta večino noči v temi - upajmo, da to ni metafora za usodo parka.
Grad in park kljub vsemu še obiskuje veliko število turistov. Niti slabo vreme in mraz ne preprečita turistom iz Italije in tujine, da bi obiskali tako znamenitost. Ko smo vprašali avstrijskega turista za mnenje o parku, je izjavil, da mu je ta zelo všeč, ker je tako neurejen in spominja na džunglo - njemu namreč niso všeč klasični, elegantni parki. Gospa iz Tu-rina pa je bila prepričana, da je tako stanje normalno med zimskimi meseci, ko obnavljajo park, da bi bil lepši spomladi in poleti. Presunilo jo je, ko je izvedela, da je park tak že vrsto mesecev. Tržaški obiskovalci pa so priznali, da je obisk Mira-mara stvar navade in da vztrajajo pri tem, čeprav jih ob pogledu na propadajoč park stisne pri srcu.
Upanje na lepši Miramar pa še obstaja: v teku je projekt FAI (Fondo per l' Ambiente Italiano) »I luoghi del cuore«, katerega cilj je prenova in ohranitev pomembnih zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Vsakdo lahko voli za svoj najljubši objekt in s tem omogoči, da bi ta bil izbran za prenovo. Miramarski park je trenutno na drugem mestu, kar pomeni: če
bo dovolj denarja, bo v sklopu projekta obnovljen. Mi pa bi radi, da bi bil naš park na prvem mestu in bi mu bila zagotovljena
povrnitev
Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ...
Najhitreje prodana žepna knjiga vseh časov
Trilogija Petdeset odtenkov sive je prevzela več kot 100 milijonov ljudi, napovedan je celo film. Pisateljica Erike Leonard James, skoraj petdesetletna Britanka, je v njej bralcem zaupala svoje fantazije in tako postala znana na vseh petih kontinentih. Njene knjige so bile letos poleti najbolj brana literatura in so si priborile mesto v vseh izložbah knjigarn. Premagala je prejšnje mega-bestsellerje kot so Harry Potter, Da Vincijeva šifra in Somrak.
Kaj pa je tako zanimivega v njenih knjigah? Ne gre za leposlovni presežek in niti ne za kvalitetno branje: angleščina ni dobra in besedni zaklad je omejen. Vendar je bralcev vedno več. Enostavno: v zgodbi se prepletajo taki elementi in dogodki, o katerih večina žensk sanjari. Mlada in naivna Ana sreča in se v kratkem tudi zaljubi v bogatega in uspešnega Christiana Greya, ki o ljubezni ne pozna niti drobtinice. Ko pa spozna mlado ljubitelji-
co britanske literature se naenkrat hoče spremeniti in z vsemi močmi poskusiti pozabiti na svojo preteklost. Njuna zveza je strastno ljubezensko razmerje, v katerem Ana spozna samo sebe, svoje želje in pa tudi temačne skrivnosti, ki jih njen ljubimec skriva pred svetom. Govor je o poletih s privatnim helikopterjem, potovanjih z jahto, luksuznih avtih, dragocenih oblekah, ogromnih vilah, večerjah v najboljših restavracijah - stvareh, o katerih lahko danes večina ljudi samo sanja.
Zanimivo pa je, da nas ta ljubezensko-eroti-čna zgodba spominja na uspešnico Somrak pisateljice Stephanie Meyer. Od te se razlikuje po imenih junakov in po pomanjkanju vampirjev ter volkodlakov, konstelacija junakov pa je dokaj podobna tisti iz »Somraka«. Anastasia Steele in Christian Grey sta torej odrasli različici Belle in Edwarda. Ed-wardove nadnaravne vampirske sposobnosti pa so
nadomeščene s privlačnim milijarderjem, ki ima veliko prostega časa in še več izkušenj ter fizičnega poželenja. Zanimivo je tudi, da se je po zaslugi tega best-sellerja, veliko ljudi začelo ponovno zanimati za klasično glasbo. Avtorica je namreč v trilogiji večkrat omenila dela nekaterih klasičnih kompozicij, kot je na primer »Spem in alium«, delo renesančnega skladatelja Thomasa Tallisa. Never-
nekdanjega sijaja. Prvič letos lahko državljani katerekoli države sveta volijo in pri tem pomagajo našemu parku, zato pozivamo vse naše bralce, naj to storijo. Do 30. novembra obiščite spletno mesto www.iluoghidel-cuore.it in izberite Miramarski park!
Srp in kladivo
Ta teden smo želeli na naši strani posebno omeniti dežel-svetnika Igorja Kocijančiča, ker v optimističnem duhu ostaja zvest svojemu komunističnemu poslanstvu in koreninam. Z (ne)spodbudnimi besedami je vedno pripravljen stati ob strani uslužbencem slovenskih ustanov v Italiji, ki so že dalj časa v kriznem stanju. Zaradi tega in zaradi njegovega konstruktivnega pogleda na možnost velike skupne protestne manifestacije, ki bi širšo javnost opozorila na situacijo naše manjšine, mu poklanjamo vir-tualna srp in kladivo. »V obdobju, ko si protesti sledijo kot na tekočem traku vsepovsod po državi, bi neka demonstracija Slovencev v Italiji bila samo še ena od stoterih v seznamu nerešenih vprašanj.« Cui prodest, torej?
jetno: skladba se je v izvedbi zbora »The Tallis Scholars« uvrstila na sedmo mesto britanske lestvice klasične glasbe. Bralci, ki so knjigo prebrali, so namreč na iTunes to renesančno kompozicijo kupili in ji omogočili, da se je prebila med prvih deset.
Vsi pa ne gledajo tako pozitivno na delo Jamesove: zasledili smo ostre izjave medijske zvezde Luciane Littiz-zetto, ki je na programu »Che tempo che fa« komentirala, da je v teh knjigah vsega preveč in da postane ta absurdni svet želja vsake ženske, ki sanjari o luksuznem življenju ter o moškemu kot je Christian Grey. Pravi namreč: »Večina moških sedi na kavču in kot meduze nepremično bulji v televizor, medtem ko je daljinec že skoraj postal anatomski podaljšek njihove roke.« In ...kaj pravijo ženske o tem? Verjetno se večina strinja z izjavo »Luciani-ne« in se zato rajši poda sanjskemu svetu Christiana Greya.
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 9. novembra 2012
19
Rai Uno
Rai Due
21.05 Film: I Mercenari - The Expendables (akc., ZDA, '10, i. S. Stallone)
22.50 Dnevnik 23.05 Aktualno: L'ultima parola
^ Rai Tre
ker Texas Ranger 21.1C Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sottile) 23.SS I bellissimi di R4
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2012:
OPZ Zvonček 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju
21.05 Iz arhiva: The original Klezmer ensemble - koncert, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1

6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Show: Tale e quale show (v. C. Conti) 23.25 Aktualno: Tv7
7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: La signora del West 9.30 Rubrika: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik
HannimL
LUCTER
i.j OlUGlMI ra i KjtÄLl:
C.CC Film: Hannibal Lecter - Le origini del male (horor, VB, '07)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Odd.: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: I Cesaroni 5 23.45 Rotocalco: Supercinema
O Italia 1
6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.05 Risanka: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: Fringe 15.45 Nan.: Smallville 16.30 Nan.: Merlin 17.25 Nan.: Tutto in famiglia 17.50 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - Miami 22.00 Nan.: Person of Interest 23.55 L'Italia che funziona 0.10 Nan.: Human target
La 7
6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dok.: Amore criminale 23.10 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni in deželni dnevnik
u Rete 4
6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Film: Quella spor-ca dozzina (dram., VB/Irska, '67) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Wal-
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Show: Crozza nel paese delle me-raviglie
22.2C Italialand remixata 22.SS Presi-denziali americane - Doc 23.SS Aktualno: Omnibus notte
^ Tele 4
7.00 8.30, 13.30 Deželni dnevnik 7.35 16.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 12.00 Dok.: Piccola grande Italia 12.30 Dok.: I col-li Berici 13.00 Italia Economia e Prometeo 13.10 Rubrika: Gioielli nascosti 13.55 23.30 20 minuti... 14.15 Itinerari nascosti 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30
Dnevnik 20.00 23.50 Antiche ville del Friu-li Venezia Giulia 20.10 Rotocalco Adnkro-nos 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Ho salvato l'America (muzikal) 22.30 Aktualno: Musa Tv 22.45 Occhio Azzurro 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 0.00 Film: Marcellino pane e vino (dram., Šp., '55)
(t Slovenija 1
6.10 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 10.25 Lutk. nan.: Bisergora 10.40 Odd.: Profesor Pustolovec 10.55 Odd.: Firbcologi 11.20 Nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum: Objekti želje - o politikah oblikovanja prostora (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.40 Dok. odd.: Nanga Parbat: Gola gora 14.30 Slovesna obeležitev odločitve o slovenski samostojnosti, prenos iz Poljč 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.05 Odd. za mlade: Razred zase 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Volitve 2012 - Sklepno soočenje 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub: Velike družine
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.40 Dobro jutro (pon.) 14.25 Osmi dan (pon.) 15.00 Iz-vir(n)i 15.20 Dok. serija: Istra skozi čas 16.00 Rad igram nogomet 16.25 Nogomet: Evropska liga, povzetki 17.25 Hokej na ledu: Mednarodni tunir, Slovenija : Francija, prenos iz Ljubljane 20.00 Dok. odd.: Pri amiših 21.00 Film: Paralaksa (politični triler, ZDA, '74) 22.40 Film: Prisluškovanje (triler, ZDA, '74)
(t Slovenija 3
6.0019.55, 23.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 12.30 Evropski premislek 7.30 20.00 Aktualno 8.00 12.30 Poročila 8.10 21.30 Žarišče 8.25 19.25 Beseda volilcev 9.00 Redna seja Odbora za zadeve Evropske unije, prenos 12.40 Politik, to sem jaz! 13.30 Prvi dnevnik 13.55 SVS Izbor 15.30 17.25 Poročila 17.45 19.30, 21.45 Kornika 19.00 Dnevnik 20.15 Tedenski pregled
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Back Stage Live 15.20 Film: Rebus 17.10 Avtomobilizem 17.25 23.40 Športna odd. 18.00 Univerza 18.20 Bu-kvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Effe's Inferno - Peklenski izbor 21.15 La belle epoque - Živa vročica 22.20 Iz arhiva po vaših željah 23.10 Potopisi 0.25 Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 Naredi sam! 18.00 Žo-garija - Finale 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Most med temo in svetlobo 21.00 Energetska samopomoč 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, vi-deostrani
pop Pop TV
6.55 Risane in otr. Serije 8.00 18.00 Nan.: Larina izbira 8.50 Misli zdravo 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.50 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.50 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Petrovi stilski nasveti 17.00 24UR - popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Nekaj novega (kom., ZDA, '06) 22.00 24UR - zvečer 23.00 Eurojackpot 23.25 Nan.: Na terapiji 0.00 Film: Prave barve (dram., ZDA, '91)
A Kanal A
7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.05 Nan.: Štveilke 10.00 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.00 Nan.: VIP 13.55 Nan.: Frasier 14.25 Film: Dežela svobode (dram., ZDA, '06) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 17.05 Nan.: Številke 18.00 19.45 Svet, Novice 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York
20.00 Film: Kiss kiss, bang bang (akc., ZDA, '05, i. R. Downey Jr.) 21.55 Film: Vražji Nicky (kom., ZDA, '00, i. A. Sandler) 23.40 Film: Frost (kom., ZDA, '08)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan
-	Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 11.15 Korak za korakom - vzgojna posvetovalnica s klinično pedagoginjo Francesco Simoni; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič - 11. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113
-	nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro ju-
tro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.05 Hokej, mednarodni hokejski turnir, Slovenija : Francija; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Košarka, evroliga, Union Olim-pija : Real Madrid; 22.00 Novice; 22.45 Nova elektronika.
SLOVENIJA 3
6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
152	Petek, 9. novembra 2012
KULTURA	/
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan
SÜS sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona
Anticiklon nad Severno Afriko se razteza do Alp in zago- Nad južno Evropo in severnim Sredozemljem je območje tavlja stabilnost do sobote. V nedeljo bodo pred fronto visokega zračnega tlaka. V višinah doteka k nam nekoliko dotekali južni tokovi, ki bodo dosegli tudi našo deželo. toplejši in razmeroma suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.41
Dolžina dneva 9.45
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 1.22 in zatone ob 13.57
A
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden.

MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.49 najnižje -39 cm, ob 7.09 najvišje 49 cm, ob 13.39
najnižje -39 cm, ob 19.37 najvišje 28 cm. Jutri: ob 1.22 najnižje -40 cm, ob 7.36 najvišje 56 cm, ob 14.09 najnižje -50 cm, ob 20.15 najvišje 32 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m ..........12 2000 m............4
1000 m............9 2500 m............0
1500 m............7 2864 m...........-1
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 2.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
O
gradec
3/13
m. sobota
O 3/12
^NAPOVED ZA DANES'
Po vsej deželi bo jasno vreme. Ponoči in ob jutranjih urah se bo pojavila megla na planoti. Ob obali se bo lahko rahlo pooblačilo.	Pretežno jasno bo, občasno bo na nebu le nekaj koprena-ste oblačnosti. Popoldne bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se lahko jutri pojavi tudi ob morju. J
	
grAdec
0/12

celovec
O 1/12
tolmeč o
1/14
trbiž o
0/10
o 1/6
kranjska g.

o
tržič
4/10
videm o
3/16 o pordenon
4/15
čedad o
4/15
O
kranj
o 1/10
s. gradec
celje 2/12 O
maribor
O 4/12
ptuj
O
m. sobota
O 3/12
K
gorica o
6/16
o n. gorica
4/12
trst (
11/16
portorož o
3/16
.	re!
O
ljubljana
2/12
postojna
O 2/10
kočevje
n. mesto 3/13 O .___
zagreb 2/13 O
_ o
črnomelj
reka 3/14
pazin o
(NAPOVED ZAJUTRI
Nebo bo povečini oblačno, pojavil se bo rahel dež z možnostjo razjasnitve. Pozno zvečer bo deževalo v Predal-pah in na zahodu. Megla bo na planotah ponoči in zjutraj.
V	soboto se bo na zahodu postopno pooblačilo, proti večeru bo tam že rahlo deževalo. Drugod bo še deloma jasno, krepil se bo jugozahodni veter.
V	noči na nedeljo se bo dež na zahodu okrepil in v nedeljo razširil nad vso Slovenijo. Pihal bo južni veter, ob morju jugo.
poreč
^TrStjjPMnaifsttjtucrjeTjrn sindikati
Sara Devetak zgled ženskega podjetništva
/
13
Miramarska džungla
GGSTIŠCE TEIRK
Ribje in mesne specialitete ter Jedi s ta rtu f (
šepet
ulice
Montecchi
/M8
B<H COfci - Owiöarn CMürffcíJwnjSdü
Tel: +3AB-S-ÉÍ3-ÍS-ÍS agíT¡íí*_tUi*OS>í¡<il.nH
Primorski
Kakovosten skok
evropskih sindikatov
Aljoša Gašperlin
V mnogih evropskih državah bodo sredi prihodnjega tedna demonstracije in splošne stavke proti evropskim varčevalnim politikam in državnim vladam, ki se tako krčevito držijo diktatov iz Bruslja. Protestniki bodo zahtevali zasuk v prizadevanjih za izhod iz hude gospodarske krize, ker golo varčevanje ne omogoča rasti, prej nasprotno. Breme krize pa prenašajo vselej eni in isti, se pravi odvisni delavci in upokojenci ter še predvsem mladi rodovi.
Demonstracije in stavke bodo skupaj priredili sindikati posameznih držav pod okriljem Evropske konfederacije sindikatov. To bo po izbruhu krize tudi prvič, ko bodo sindikati nastopili enotno proti Bruslju z zahtevo po pravcatem preobratu. Pod vprašanjem niso namreč le ekonomske politike Evropske unije in evropskih vlad, temveč sama podlaga, na kateri slonijo t.i. protikrizni ukrepi.
Sindikati so naposled poskrbeli za kakovosten skok in zdaj enoglasno zahtevajo konec politike, ki samo iz-praznjuje žepe ljudi. Suverene državne vlade, evropski parlament in Evropska komisija odgovarjajo samo Evropski centralni banki in bonitetnim hišam. To se mora zdaj prenehati, pravijo sindikati, ker ta politika ne spodbuja gospodarskega razvoja in razcveta evropskih držav.
Težko je pričakovati, da bo združenim sindikatom prihodnji teden uspelo spremeniti evropsko politiko, ali vsaj delno italijansko in slovensko. Pa vendar bo to pomembno opozorilo Bruslju (in še marsikomu), da evropski delavci niso osamljeni. Nasprotno, sodelovanje med njihovimi sindikalnimi predstavniki se še krepi in vse daje slutiti, da bo prihodnji teden šele začetek...
DOMAČIJA HALfR OL IM j t
DomaČe nvo HaleCl
Restavracija soue (n atartmaii kleina term qlimíaükm}
ter
;; ípa^i
L 1Pt V IMA NOCI
I íftíA»
UST

OLIM IE C J7!í HKH-JÍI IHM k (KUKii/UJi.tliLLt- liHK)
llllu'iJ llllkv-Sfl- SI
www. i lAir.R-sr.ti
dnevnik
PETEK, 9. NOVEMBRA 2012
Št. 264 (20.587) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
RIM - Protest pokrajin proti vladi zaradi krčenja finančnih sredstev
Se bodo v šolah greli s petjem državne himne?
SSG - Danes
Začetek z Vajami za tesnobo
TRST - Slovensko stalno gledališče bo danes odprlo novo sezono z lastno produkcijo Vaje za tesnobo, ki je nastala na besedilo Vinka Moderndorferja, ki je lani dobilo Grumovo nagrado za najboljše novo dramsko besedilo. Gre za sodobni kritični tekst, ki govori o težkem trenutku, ki ga danes živimo, kot je na predstavitvi povedal mladi režiser predstave Jaka Andrej Vojevec. Poleg tega pa gre tudi za praizvedbo, katere je še posebej vesel avtor besedila, katerega na SSG vežejo lepi spomini.
Sicer pa bo slavnostna premiera ob 110-letnici Dramatičnega društva prihodnji petek.
Na 10. strani
RIM - Medtem ko je italijanski senat včeraj uzakonil poučevanje italijanske himne v šolah, se je zaostril konflikt med Združenjem italijanskih pokrajin in vlado. Novi predsednik združenja Antonio Saitta je napovedal, da bodo pokrajine proti vladnim proračunskim krčenjem vložile priziv na Deželno upravno sodišče. Dejal je, da sklepa o 500 milijonih klestenja za tekoče in 1,2 milijarde za prihodnje leto nista sprejemljiva. To pomeni, da bodo pokrajinske uprave v kratkem sklenile ugasniti ogrevanje na šolah in posledično podaljšati počitnice za dijake. Svoje stališče je predsednik združenja pokrajin sporočil ministru za gospodarstvo Vittoriu Grilliju.
Na 11. strani
LJUBLJANA - Državni zbor
NA OPČINAH
Šport in šola
OPČINE - Uspešni športniki in dijaki tržaških in goriških slovenskih višjih srednjih šol so včeraj v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah prejeli nagrado Šport in šola, ki jo je ZSŠDI v sodelovanju z bančnima zavodoma Zadružno kraško banko in Zadružno banko Doberdob Sovodnje letos podelila že dvaindvajsetič. Nagrado je letos prejelo 25 dijakov (štirje več kot lani), šestnajst dijakov in dijakinj s Tržaškega ter devet dijakov in dijakinj z Goriškega.
Komisija za rešitev težav Slovencev v Italiji
LJUBLJANA - V državnem zboru je Komisija za Slovence po svetu in v zamejstvu razpravljala tudi o težavah Slovencev v Italiji in se
zavzela, naj premier Janša skuša z italijanskim kolegom Montijem najti ustrezno rešitev.
Na 3. strani
Občina Trst: priziv proti načrtu Gas Natural
Na 2. strani
Evropski sindikati proti varčevalnim ukrepom
Na 5. strani
Pri Štramarju srnjak vdrl v stanovanje
Na 5. strani
Enogastronomski večer Okusov Krasa
Na 8. strani
V Tržiču tatvine brez konca
Na 12. strani
Potapljači zaman iskali človeške kosti
Na 13. strani

* 'T
, ji
mi^m ti é/ *
ODPRTA OBZORJA ORIZZONTI APERTI
UMETNOST 20. STOLETJA MED ITALIJO IN SLOVENIJO ARTE DEL '900 TRA ITALIA E SLOVENIA
ČEDAD, CERKEV SANTA MARIA DEI BATTUTI 9. 11. - 2. 12. 2012
ODPRTJE RAZSTAVE V PETEK 9. 11. 2012, OB 18.00
Informacije:
KD Ivan Trinko
Tel. +39 0432 731 386
kdivantrinko@libero.it
FIL - SPORT
5E.ŽA.NA - Ctltl rtu PclAftt A i
Tel: +3B6 5 7300 800
i itn r s
lotlpn vutilvi, rwfiti ■ hrno-u i IkiYUül
I'll VIES
Imidin F [rin.p UtVi(AtalfeHtt
SAVINJA
SOI ARIJ1 MASA/I
«nfUN t * 38Í a1 413 i V; 39 Imiklidka St, Seiara
2 AGENCIJI V TRSTU: ^Si • U
AG.1 Ulica Giulia, 25/A SSSHEES
AG.2 Ulica Dell'lstria, 17 www.studio18karati.net
2
Petek, 9. novembra 2012
ALPE-JADRAN
/
trst - Zaradi nevarnosti terminala družbe Gas Natural
Priziv Občine Trst proti uplinjevalniku
TRST - Občina Trst noče uplinjevalnika družbe Gas Natural pri Žavljah. Občinski odbor je odobril sklep o prizivu na deželno sodišče Lacija proti načrtu o gradnji plinskega terminala. To pot je svojčas že ubrala miljska občina. Tržaška bo k svojemu prizivu priložila tudi dokument miljske občine.
Tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni je poudaril, da predstavlja uplinjevalnik veliko nevarnost, tako za naseljeno območje Žavelj kot tudi za zaščiteno območje Mi-ramarskega morskega parka in za evropsko zaščiteno območje Krasa, po katerem naj bi speljali cevovod za dobavo električne energije uplinjevalniku. Poleg tega ni zanemarljivo dejstvo, da regulacijski načrt na tistem območju ne predvideva take strukture, kot je uplinjevalnik.
Tehnična skupina je medtem ocenila, da uplinjevalnik »naj bi ne bil nevaren.«
O plinskem terminalu bodo krajevne uprave razpravljale prihodnji teden. V ponedeljek bi moral pokrajinski svet izreči svoje mnenje o strukturi (doslej je bilo mnenje vedno negativno). Nato se bo sestala servisna konferenca, pri kateri sodelujejo vse krajevne uprave. Razpravljala bo o tako imenovanem integriranem okoljskem pooblastilu. Izreči bi se morala o stopnji varnosti plinskega terminala. V tem pogledu je pričakovati spor z deželno upravo. Slednja naj bi namreč podpirala načrt družbe Gas Natural, medtem ko mu tržaška občina in tržaška pokrajina nasprotujeta.
Dokončno besedo o morebitni gradnji plinskega terminala bo vsekakor pripadala rimski vladi.
Načrt plinskega terminala družbe Gas Natural
SLOVENIJA - Pogovor Turka, Janše, Pahorja, Zvera in pobudnikov referendumov
Na sestanku pri Turku dogovor o nadaljevanju pogovorov za preprečitev obeh referendumov
LJUBLJANA - Na sestanku predsednika republike Danila Türka, premiera Janeza Janše, preostalih dveh predsedniških kandidatov ter pobudnikov obeh referendumov so se dogovorili, da bodo v naslednjih dneh naredili vse, kar je mogoče, da bi se referendumom izognili.
Naslednji krog posvetovanj bo opravljen že v ponedeljek, je po sestanku povedal Türk, ko se bodo po besedah Türka tako najprej sestali na delovni ravni, nato pa še na sestanku s predsednikom vlade. Po potrebi bo na slednjem sodeloval tudi Türk sam. Slednji je včerajšnji sestanek ocenil kot dober. "Imam določeno upanje, da bi na ta način lahko dosegli napredek," je dejal. O končni obliki dogovora po besedah Türka še ni mogoče govoriti, "delamo pa na tem, da se ponovno vzpostavi zaupanje in da bi nadaljevali s pogovori s ciljem, da se najdejo rešitve, ki bi nas peljale naprej in referenduma ne bi bilo".
Premier Janša pa je ocenil, da je bilo na sestanku izkazano nekaj dobre vo-
DaniloTurk
lje za to, da se odpravijo blokade, ki grozijo dvema ključnima protikriznima ukrepoma. "Upam, da bo dobra volja ostala in se bo izkazala tudi na omenjenih usklajevalnih sestankih," je dejal.
Janez Janša
Na sestanku so poleg Janše, Turka in preostalih dveh predsedniških kandidatov - Boruta Pahorja in Milana Zve-ra - sodelovali še predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic, predsednik
Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije Tomaž Ku-mer in sekretarka omenjenega sindikata Sonja Kos. Pozitivna Slovenija zahteva referendum o zakonu o državnem hol-dingu, omenjeni sindikat pa o zakonu o sanaciji bančnega sistema.
Predstavnikov SD na sestanku ni bilo, jih je pa vlada po besedah Janše pripravljena vključiti v nadaljnja pogajanja. Premier ob tem poudarja, da časa za dogovor ni "neomejeno veliko", je pa časa za tiste, ki "so pripravljeni delati za blaginjo države, vseeno dovolj". Janša je ob tem poudaril, da so nekateri predlogi sindikata in opozicije pri obeh zakonih sprejemljivi, denimo predlog, da pri nadzoru pri obeh in-štitucijah sodelujejo predstavniki socialnih partnerjev in opozicije. "Ni se pa možno še dve leti pogovarjati o tem, ali ta način sanacije ali drugi oziroma ali takšen način upravljanja državnega premoženja ali ne, ker je za to zastavica že padla," je dejal. (STA)
Skromna udeležba na predčasnih volitvah
LJUBLJANA - Na predčasnem glasovanju za letošnje predsedniške volitve, ki se je končalo včeraj ob 17. uri, je po do zdaj zbranih podatkih volilo 1,36 odstotka volilnih upravičencev, so sporočili z Državne volilne komisije (DVK). Izpadli so le podatki o predčasnih volitvah v Piranu. Omenjenega 1,36 odstotka po podatkih DVK predstavlja 23.230 volivcev. Predčasno glasovanje je potekalo tri dni. V torek se ga je udeležilo več kot 5000 volivcev, do srede pa je svoj glas oddalo 14.655 volivcev. Na lanskoletnih parlamentarnih volitvah je denimo predčasno glasovalo skupno 31.335 volivk in volivcev, in sicer prvi dan 6645, drugi dan 11.135, tretji dan pa 13.555 volivcev. Včeraj se je iztekel tudi rok, do katerega je bilo mogoče zahtevati nekatere posebne oblike glasovanja - volivci, ki želijo glasovati zunaj kraja stalnega prebivališča, bodo to lahko v nedeljo storili na posebnih voliščih.
Nadaljuje se sojenje v zadevi Balkanski bojevnik
LJUBLJANA - Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar je v sredo zvečer ljubljanskemu okrožnemu sodišču posredovala spremenjeno obtožnico v zadevi Balkanski bojevnik. Sodišče je ravno v torek izločilo del dokazov in nekaterim obtoženim odpravilo pripor - Draganu Tošicu, Jakobu Remškarju, Petru Khermayer-ju, Mirzetu Lucevicu, Draganu Belj-kašu in Boštjanu Kopčiču. Robertu Šabiču in Bemajliju Mandjuki je odpravilo hišni pripor, tako da status pri-pornikov ohranjajo štirje obdolženi. Žgajnarjeva je v včerajšnji predstavitvi modificirane obtožnice pojasnila, da gre za kozmetične popravke, z izjemo dejanj, ki se jih očita obtoženemu Anesu Selmanu, ki ostaja v priporu oz. hišnemu priporu. Tožilka v spremenjeni obtožnici navaja, da je Selman Italijanu Francescu Petrelli-ju prodal okoli450 kg kokaina v skupni vrednosti 16,2 milijona evrov. Tožilka izhaja iz izpovedi Petrellija, ki se je skesal in danes sodeluje s pravosodnimi organi.
Poteza tožilstva je, pričakovano, naletela na dokaj oster odziv obrambe. Zmotilo jih je predvsem to, da je tožilstvo spremembo vložilo tik pred koncem postopka in ravno po tem, ko je sodišče izločilo del dokaznega gradiva. Prepričani so, da bi lahko tožilstvo modifikacijo lahko posredovalo že prej, po Petrellijevem zaslišanju. Selmanov zagovornik Dejan Markovic je med drugim predlagal izločitev italijanske dokumentacije, saj dvomi v zakonitost Petrellijeve aretacije, vodenja preiskave in dogovora o Petrellijevem sodelovanju z organi pregona.
okolje - Prevoz radioaktivnih jedrskih odpadkov iz Avstrije in Italije preko Kopra in Trsta v ZDA
Ladja Sea Bird na poti v ZDA
KOPER, TRST - Slovenijo je minulo noč prepotovala pošiljka izrabljenega jedrskega goriva iz Avstrije, so sporočili iz republiške uprave za jedrsko varnost. Tovor, v katerem je bila poleg izrabljenega goriva tudi manjša količina plutonija, je ponoči pripotoval v Luko Koper, kjer so ga preložili na ladjo Sea Bird. Ta je malo po šesti uri zjutraj zapustila slovenske vode in zaplula proti Trstu, kjer so nanjo naložili še en radioaktivni tovor.
Pošiljka z Dunaja je slovensko mejo prestopila ob polnoči na mejnem prehodu Šentilj, kjer so jo temeljito pregledali izvedenci za radiološko varnost iz Instituta Jožef Stefan. Ti so opravili tudi potrebne radiološke meritve. Tovor je pod nadzorom slovenske policije prepotoval Slovenijo in v zgodnjih jutranjih urah prispel v Luko Koper. V zabojniku, ki je tehtal dobrih 23 ton, so bili izrabljeni gorivni elementi s skupno maso okoli 15 kilogramov urana, v drugem vsebniku z 225 kilogrami pa se je prevažal Pu-Be
vir sevanja, so pojasnili z uprave za jedrsko varnost. Oba zabojnika so okrog 3.30 ure zjutraj preložili na ladjo, ki je nato zapustila slovenske vode in od-plula v Trst.
Dunaj. Glavni slovenski organizator prevoza je bilo podjetje NJK IMP iz Kopra. Pri organizaciji prevoza sta že več mesecev pred njim sodelovali republiški upravi za jedrsko varnost in varstvo pred sevanji, pa tudi ministrstvo za notranje zadeve, policija, carinska uprava, ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Luka Koper in Inštitut Jožef Stefan.
Celoten prevoz od Dunaja do končne destinacije v ZDA koordinirata ameriško ministrstvo za energijo in avstrijski državni organi, izvajajo pa ga podjetja EDLOW International in Nuclear Cargo. Vse stroške so krili tuji izvajalci prevoza, so še pojasnili z uprave za jedrsko varnost. Slovenija je zaradi svoje geografske lege po mnenju uprave pomembna tranzitna država za takšne pošiljke. V mednarodnih strokovnih krogih si je v minulih letih pridobila ugled kot kredibilna država, ki zna zagotavljati jedrsko varnost svojih objektov, pa tudi varnost tovrstnih pošiljk.
Z izvedbo tokratnega tranzita je Slovenija po mnenju uprave "dala še en
prispevek k obsežni mednarodni kampanji za zbiranje in odvoz goriva z visoko obogatenim uranom iz raziskovalnih reaktorjev k njihovim dobaviteljem". Temeljni namen kampanje je dolgoročno znižati možnost uporabe takega materiala za izdelavo jedrskega orožja. V prihodnjih letih po navedbah uprave ni pričakovati podobnih pošiljk, saj so iz večine tovrstnih reaktorjev v sosednjih državah že odpeljali visoko obogateni uran.
»Tržaški« radioaktivni tovor je v tržaško pristanišče prispel iz kraja Avogadro di Saluggia (Vercelli) okrog 5. ure zjutraj, ob 9.30 pa je ladja Sea Bird že usmerila krmilo proti Charle-stonu v ZDA. Zabojnike z uranovimi palicami so pripeljali z dvema tovornjakoma, ki so ju spremljala vozila prometne policije in gasilcev, v sodelovanju s Pristaniško kapitanijo pa so poskrbeli tudi za ustrezne varnostne ukrepe. Točna ura transporta je bila strogo varovana skrivnost, da ne bi med potjo prišlo do kakšnih problemov.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 9. novembra 2012
3
književnost
ljubljana - Komisija DZ za Slovence po svetu in na tujem o težavah Slovencev v Italiji
»Premier Janša naj skuša s kolegom	¡¡¡^jj
Montijem najti primerno rešitev«	Leone
^^	^^	Ml ll/l ■ ■ 091 ^fc
Komisija je o tem razpravljala po pismu predsednika SKGZ Pavšiča predsedniku komisije Pukšiču	di Muggia
LJUBLJANA - V slovenskem državnem zboru (DZ) se je včeraj sestala komisija DZ za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu. Čeprav je bila prvotno sklicana zato, da razpravljajo o potovanjih delegacij komisije k rojakom na tuje in precejšnjim omejitvam teh potovanj, pa je bil dober del seje namenjen težavam Slovencem v Italiji in iskanju možnih rešitev za finančno krizo, ki ogroža delovanje mnogih slovenskih organizacij v Italiji.
Razlog, da se je o tem govorilo, je bilo pismo predsednika Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča predsedniku komisije Francu Pukši-ču, v katerem je Pavšič Pukšiča seznanil z velikimi težavami, s katerimi se spopada manjšina zaradi krčenja in velikih zamud pri izplačevanju finančnih prispevkov, ki jih Italija namenja za delovanje manjšinskih organizacij in ustanov. V pismu je predsednik SKGZ tudi predlagal, da skušajo skupaj najti način, kako bi lahko manjšini pri tem pomagala Slovenija. Predsednik komisije je to zadevo uvrstil na dnevni red zasedanja, na katerem je Pavšič prisotnim podrobno pojasnil vse probleme, ki tarejo Slovence v Italiji. Predlagal pa je tudi, da se v Sloveniji okrepi akcija in da se v odnosih z Italijo na najvišji ravni opozori na te težave.
V razpravi so poslanci podprli ta predlog podprli, poslanec Marjan Bevk pa je konkretno predlagal, naj se v akcijo vključi predvsem premier Janez Janša, ki naj italijanskega kolega Maria Mon-tija opozori na ta problem ob robu enega od srečanj, ki redno potekajo na evropski ravni. Sklenili so tudi, da se predstavniki komisije v najkrajšem možnem času odpravijo na obisk k Slovencev v Italiji in se konkretno spoznavajo z razmerami, v katerih danes delujejo slovenske organizacije in ustanove.
Kot omenjeno pa je bila seja namenjena tudi težavam zaradi omejitev potovanj delegacij komisije k rojakom na tujem. Vprašanje potovanj v tujino je sprožil za jeseni načrtovani obisk tričlanske delegacije komisije pod vodstvom njenega predsednika Pukšiča v Južni Ameriki. Delegacija naj bi odpotovala v Argentino, Čile, Brazilijo in Urugvaj. Po prvotnih načrtih naj bi potovanje stalo okoli 25.000 evrov, Pukšič pa je včeraj ponovil, da bi lahko bili ti stroški po njegovih podatkih bistveno nižji od te številke, okoli 9000 evrov ali celo manj, če bi potovali iz Benetk. »Naše delo je povezovanje in pospeševanje stikov z roja-
Rudi Pavšič
kroma
Franc Pukšič
arhiv
ki zunaj meja,« je poudaril Pukšič. Omenil je tudi pismo Zedinjene Slovenije iz Argentine, ki so jo po njegovih besedah začudile navedbe o turizmu in prikrita mržnja do Slovencev zunaj meja.
Sodelujoči v razpravi so se strinjali s Pukšičem, da potovanja delegacij v tujino predstavljajo enega bistvenih elementov komisije. Med njimi je bil tudi poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Goncz, ki je ocenil, da je treba s Slovenci zunaj meja gojiti tudi neposredne stike, zato bi morala ta komisija zaradi svoje narave imeti drugačen položaj znotraj DZ glede službenih poti.
Potovanja delegacij komisije so podprli tudi predstavniki slovenske manjšine v Italiji in Avstriji, ki so sodelovali na seji. »Če ta komisija nima možnosti stika s Slovenci po svetu, potem nima smisla, da sploh obstaja,« je bil oster Rudi Pavšič.
Več članov komisije pa je bilo kritičnih do Pukšičevih izjav za medije v zvezi s potovanjem v Južno Ameriko, v katerih je bil predsednik komisije po njihovem mnenju večkrat žaljiv do drugih članov DZ in je s tem vrgel slabo luč na celo institucijo. Pukšič je očitke zavrnil. Člani komisije so bili kritični tudi do ravnanja predsednika DZ Gregorja Viran-ta v zvezi s potovanjem v Južno Ameriko. Virant kot običajno ni bil vabljen na današnjo sejo komisije.
Mirko Brulc (SD) pa je predlagal, da bi denar, ki ni bil porabljen za obisk v Južni Ameriki, namenili za učiteljici za Slovence v Porabju ali za reševanje Primorskega dnevnika. Goncz se z njim ni strinjal in je menil, da taka preusmeritev sredstev ne bi rešila problema Primor-
skega dnevnika, temveč bi morali to vprašanje reševati sistemsko.
Sejo komisije pa je zaznamoval tudi zaplet zaradi Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ki na sejo ni bi-
la vabljena. Pukšič je kot razlog za to navedel, da SKS ni krovna organizacija slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, omenil pa je tudi finančni škandal v zvezi s SKS pred leti. Komisija je nato zavrnila predlog, da bi SKS v prihodnje vabili na seje komisije. Pukšič pa je dejal, da bodo o omenjenih finančnih nepravilnostih ter o udeležbi SKS na sejah razpravljali na eni izmed naslednjih sej.
Na dejstvo, da SKS ni bil vabljen na sejo, je včeraj v sporočilu za javnost opozoril predsednik SKS Bernard Sadovnik. Kot je zapisal, DZ oz. pristojna komisija ne upošteva SKS in ima pristranski odnos do narodne skupnosti kot samostojnega subjekta, kar ne odgovarja demokratičnemu načelu. Dodal je, da se to dogaja v času, ko je premier Janez Janša znova upošteval vse tri krovne organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem (ob SKS še Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev) ter njene predsednike skupaj s predsednikom stranke Enotna lista imenoval v svet vlade.
MILJE - Miljska občina in tržaška Ljudska univerza sta v sodelovanju z Italijansko unijo z Reke in podporo Pokrajine Trst letos razpisali 52. literarni natečaj Leone di Muggia za promocijo književnosti in kulture med širšo javnostjo.
Tudi tokrat se je natečaja udeležilo veliko književnikov (že priznanih in hkrati amaterjev) iz različnih držav italijanskega škornja, pa tudi članov italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Med pesniki si je zmago zagotovil Fabio Franzin (Motta di Livenza), za njim pa Alessandro Canzian (Fanna) in Valerio Agliotti (Serravalle Sesia), med proznimi prispevki pa je bil po mnenju žirije najboljši tisti Marie Cristine Di Dio (Calascibetta), za njo pa sta se uvrstili Alessia Franco (Crotone) in Laura Marchig (Reka).
celovec - Univerza Alpe Jadran
Častni doktorat Maji Haderlap
Podelitve še enega uglednega priznanja koroški pisateljici se je udeležil tudi avstrijski predsednik Fischer
Maja Haderlap z avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem (levo) in novim rektorjem celovške univerze Alpe Jadran Oliverjem Vitouchem
rim - Proti so bili le senatorji Severne lige
Uzakonjeno poučevanje italijanske himne v šolah
RIM - Italijanski senat je včeraj uzakonil poučevanje državne himne na vseh šolah, v Aosti, na Južnem Tirolskem in v Furlaniji-Julijski krajini pa bodo krajevne oblasti odločale o himnah na šolah francoske, nemške, ladinske in slovenske narodne skupnosti. Proti zakonu so glasovali le senatorji Severne lige, nekateri od njih so iz protesta zapustili senatno skupščino. Poslanska zbornica je ta zakon odobrila že junija letos. Senat pa je s sprejemom tega zakona včeraj ustanovil tudi dan državne enotnosti, ustave, himne in zastave (Giornata dell'Unita nazionale, della Costi-tuzione, dell'inno e della bandiera), ki bo vsako leto 17. marca v spomin na dan, ko je bila leta 1861 v Turinu proglašena združitev Italije.
»Pouk« himne se bo začel že v tem šolskem letu, zakon pa je že naletel na izredno kritično oceno predsednika državnega združenja ravnateljev italijanskih šol Girgio
Rembado, ki sicer nima nič proti vsebini zakona kot takega, ne strinja pa se z metodo. »To, da se parlament ukvarja z vsebino poučevanje je anahronistično, zgrešeno in spada v 19. stoletje. Poslanska zbornica in senata nimata pristojnosti, da določata, česa se je treba učiti v šoli, k večjemu lahko predlagata strateške smernice,« je poudaril Rem-bado in dodal, da nima nič proti, da se dijaki naučijo Ma-melijevo himno in da ohranjajo spomin na združitev Italije, »vendar pa zato ni potreben državni zakon«.
Kot rečeno pa ostaja še nejasno, kako bo poučevanje himne potekalo na šolah, kjer pouk v jezikih manjšin. Težko si je predstavljati prevode himne v te jezike, med katerimi je v FJK tudi slovenščina. Počakati bo torej treba na odločitev deželnih oblasti. Takrat se bo tudi zvedelo, če bodo na primer na šolah s slovenskim učnim jezikom ob italijanski poučevali tudi slovensko himno.
CELOVEC - Koroška Slovenka Maja Haderlap, dobitnica prestižne Bachmannove nagrade leta 2011, ki jo je dobila za svoj roman prvenec »Angel pozabe«, je v teh dneh v Celovcu prejela še eno visoko priznanje: v prisotnosti avstrijskega zveznega predsednika Heinza Fischerja ji je celovška univerza Alpe Jadran podelila častni doktorat.
Senat celovške univerze je podelitev častnega naziva utemeljil z ugotovitvijo, da gre pri avtorici za osebnost, ki izstopa s svojim angažmajem proti predsodkom, proti poskusom političnega vplivanja in proti pozabi.
»Pravičnost je stalnica v njenem literarnem ustvarjanju - tako kot je tudi univerza v svoji dejavnosti in svojem bitju zavezana pravičnosti,« je še poudarjeno v utemeljitvi za podelitev visokega naziva.
Maja Haderlap je ob podelitvi častnega doktorata univerze Alpe Jadran dejala, da je »zelo vesela« ter da se počuti kot pripadnica te univer-
ze, pa čeprav nima na njej nobene službene zadolžitve. »Brez univerze kot duhovnega kraja bi le težko zdržala v Celovcu,« je poudarila v svojem zahvalnem govoru. Ob tem je tudi kritično osvetlila Koroško in jo označila kot »politično poprej zastrupljeno deželo«.
Avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer je dejal, da je »ponosen, vesel in srečen, da je osebnost s takšno biografijo in s takšnimi izkušnjami, a tudi s takšnimi intelektualnimi in pisateljskimi sposobnostmi, imela in ima še naprej moč in pogum za soočanje s problemi, ki se odigravajo v podzavesti«. Maja Haderlap pa je s svojim romanom zavzela jasno stališče do polpretekle avstrijske zgodovine in z njim postavila tudi jasne znake, je še dejal avstrijski predsednik.
Pisateljica Maja Haderlap je šele tretja ženska v skoraj 40-letni zgodovini univerze Alpe Jadran v Celovcu, kateri je bil podeljen častni doktorat.
za abonente reda F
za abonente le!a c	P»Pelii s seboj prijatelja ali sorodnika -m
za abonente reda T	^^^	in uveljavi 25% popust	J
za abonente reda A	^	na Oba abonmaja!!
za abonente reda K in prostega reda
Blagajna Slovenskega stalnega gledališča-ul.Petronio, 4 - od ponedeljka do petka 10.00-15.00/ v torek in četrtek tudi 18.00-20.00 tel. 040 362542 /brezplačna: 80021430 Kraji in urniki dodatnih prodajnih točk na www.teaterssg.com
f I: * CT >i
a /
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMAJSKA KAMPANJA ZA SEZONO 2012/2013 SE IZTEKA, POHITITE!
4
Petek, 9. novembra 2012
JB—Trst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
OBČINA TRST - Tržaški župan predstavil predloge delodajalcem in sindikatom
Cosolini: Strateški pakt za razvoj gospodarstva
Tržaški župan Roberto Cosolini je predlagal strateški pakt med občinsko upravo ter delodajalskimi in sindikalnimi organizacijami, ki bo osnova za razvoj tržaškega gospodarstva in spodbujanje zaposlovanja. Na tej podlagi naj bi se začelo mesto razvijati na več področjih, od pristaniških do turističnih dejavnosti, namen pobude pa je vsekakor razvoj celotnega ozemlja.
Cosolini je predlog iznesel v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer je včeraj popoldne ponovno zasedalo t.i. gospodarsko omizje. Tega je ustanovila tržaška občinska uprava, pri njem pa sodelujejo poleg javnih upraviteljev predstavniki stanovskih združenj in sindikalnih organizacij. Od zadnjega srečanja je minilo še kar precej časa, saj so zadnjič zasedali v začetku leta. Kot smo že poročali, je namreč to omizje nastalo decembra lani, na njem pa naj bi občinska uprava takrat predstavila »strateški gospodarski načrt«. Na pobudo pokrajinskih sindikatov Cgil, Cisl in Uil je tako prišlo do ponovnega srečanja,
Gospodarsko omizje je zasedalo v dvorani tržaškega občinskega sveta
kroma
ki je bilo osredotočeno še predvsem na hudo gospodarsko krizo, ki je prizadela Trst v zadnjih mesecih.
Zasedanje je priredil župan Coso-lini v sodelovanju z občinskim odbornikom za gospodarski razvoj Fabiom Ome-
SINDIKAT - Poziv Deželi FJK glede usode zaposlenih
Sertubi: nujna zaščita delavcev prek izredne dopolnilne blagajne
Tiskovna konferenca panožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil je bila na Borznem trgu
kroma
rom. Zupan je v bistvu predlagal ustanovitev strateškega omizja, katerega smoter bo izdelava načrta za preporod tržaškega gospodarstva. Cosolini je tudi nakazal nekatere smernice, ki sicer zadevajo že znane panoge. Poseben poudarek je namenil razvoju pristaniških dejavnosti in seveda starega pristanišča, od koder je potrebno (vsaj delno) premakniti prostoca-rinsko cono in s tem omogočiti nove naložbe za njegov ponovni razcvet. Dalje je nujno spodbujati turistični razvoj in takoj začeti razvijati druga strateška območja. Med te je Cosolini uvrstil dosedanje sejmišče, območje pri sv. Andreju in pristaniški del škedenjske železarne. Kar zadeva sejmišče in sv. Andrej pa je napovedal, da se namerava lotiti del še pred dokončnim sprejetjem novega prostorskega načrta. Nenazadnje je župan spet poudaril, da bo skušal v prvih šestih mesecih prihodnjega leta objaviti razpise za javna dela v vrednosti 21,8 milijona evrov.
Zupanov predlog je v celoti podprl predsednik tržaške Confindustrie Sergio Razeto, po mnenju katerega je treba pomagati še posebej tistim malim podjetjem, ki so danes v velikih težavah in ki se morajo združevati, drugače ne bodo konkurenčna. Sindikati pa so vzeli Cosolinijev predlog na znanje in se bodo o njem izrekli v prihodnjih dneh.
A.G.
ICGEB
Več kot
6 milijonov dolarjev visok prispevek
Fundacija Billa in Melinde Gates je posredovala tržaškemu Mednarodnemu centru za genetsko inženirstvo in biotehnologije (ICGEB) prispevek v višini več kot 6 milijonov dolarjev za izvedbo načrta o normiranju biotehnoloških kmetijskih pridelkov v afriških državah južno od Sahare. Načrt bo izvedlo osebje enote za biološko varnost centra ICGEB na sedežih v Trstu in Capetownu v Južnoafriški republiki, njegov cilj pa je razvoj učinkovitih razvojnih sistemov za nadzor nad varnostjo gensko spremenjenih organizmov.
Direktor oddelka za mednarodne odnose centra ICGEB Decio Ripandelli je pojasnil, da bo v ta namen razpisanih 20 štipendij za sodelovanje na dveletni specializaciji, ki so jo nalašč za ta načrt pripravile nekatere prestižne mednarodne univerze. Nadalje bo omogočena izmenjava izkušenj in pristojnosti med vladnimi uradi držav, ki imajo že velike izkušnje na področju normiranja gensko spremenjenih organizmov (na primer kanada in Avstralija) in afriškimi državami z območja pod Saharo. Nadalje bodo priredili teoretske in praktične izpopolnjevalne tečaje, namenjene znanstvenikom in vladnim predstavnikom, ki se ukvarjajo z gensko spremenjenimi organizmi.
Ripandelli je poudaril, da si je center ICGEB vedno prizadeval za promocijo varne rabe biotehnologij, sedanji projekt dopolnjuje delo, ki a center žeo-pravlja na področju tako imenovane biovarnosti.
Z novim prispevkom se je dejansko podvojil prispevek, ki ga je Fundacija Billa in Melinde Gates nakazala centru ICGEB leta 2008, je spomnil generalni direktor centra Francisco Baralle. Pomeni, da nam fundacija zaupa, je ocenil Baralle.
Konec novembra bo ostalo skoraj 150 delavcev podjetja Sertubi na cesti. Družba Jindal Saw Italia, ki ima v najemu podjetje bo namreč zaprla tovarno cevi in se osredotočila na komercialno dejavnost. V Trstu bodo barvali cevi, ki jih skupina Jindal proizvaja v Indiji, in jih nato prodajali z znamko Sertubi. Za to bo dovolj 60 delavcev od danes skupaj 208 zaposlenih.
Toda 30. novembra bo tudi konec dopolnilne blagajne, na osnovi katere je 180 delavcev v zadnjem letu rotacijsko prejemalo 700 evrov mesečno. Zato je za delavce, ki bodo ostali bred delovnega mesta, nujna uvedba izredne dopolnilne blagajne.
To so zahtevali pokrajinski tajniki sindikatov kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil Stefano Borini, Umberto Sal-vaneschi in Franco Palman včeraj popoldne na tiskovni konferenci na Borznem trgu, kjer so delavci Sertubija skoraj dva meseca opozarjali na pereč položaj tovarne. Potrebni sta vsaj dve leti izredne dopolnilne blagajne, so poudarili, v tem obdobju pa bodo morale javne institucije, deželna in italijanska vlada, tržaška Confindustria, pa tudi skupina Jindal in lastnica Sertubija družba Duferco poskrbeti za ponovno zaposlitev delavcev, ki bodo ostali brez službe.
Družba Duferco je bila lani pripravljena odšteti šest milijonov evrov za zaprtje tovarne Sertubi, je spomnil Borini. Če že noče nameniti tega denarja za proizvodno preusmeritev tovarne, naj bo ta denar vsaj začasna uteha za delavce, ki so ostali brez delovnega mesta.
Sindikati so tudi poudarili pomembno vlogo italijanske vlade, ki mora spodbujati povpraševanje po ceveh oziroma pripraviti načrt za obnovo vodovodnega omrežja. Vodovodi so namreč v glavnem v rokah javne uprave. Rim mora tudi povedati, ali jih namerava obnoviti s cevmi iz litega železa ali drugega materiala, kot je npr. polivinilklorid (PVC). Če ne bo dovolj povpraševanja, bodo namreč pod vprašajem tudi delovna mesta 60 uslužbencev, ki bodo ostali v Sertubiju v okviru komercialne dejavnosti, ker ne bo za družbo Jindal več nobenega razloga, da ostane v Trstu.
A.G.
STAVKA - Trd protest delavcev podjetij Luci costruzioni in Coop 3
Štiri mesece brez plače
Dela za obnovo bivše vojaške bolnišnice v Ul. Rossetti in gradnjo univerzitetnega kampusa so se ustavila
Dela za obnovo bivše vojaške bolnišnice v Ul. Rossetti so se včeraj dopoldne ustavila. V poslopju nekdanje bolnišnice, ki je že precej let opuščeno, naj bi v prihodnosti nastal nov sodoben univerzitetni kampus. V ta namen je stavbo prevzela tržaška univerza, ki je začela gradbeni postopek za prestrukturiranje dotrajane strukture.
Včeraj pa se je zataknilo. Delavci podjetij Luci costruzioni in Coop 3, ki izvajajo dela, so se namreč odločili za stavko, ker že štiri meseca ne prejemajo plač. Zaradi tega so tudi demonstrirali pred vhodom v nekdanjo bolnišnico, kjer so razobesili transparent in seznanjali občane z razlogi za protest. Vodstvo tržaške univerze je vsekakor izjavilo, da je že izplačalo podjetjem ves denar za doslej opravljena dela, očitno pa te denar ni še prišel do žepov delavcev.
Delavci so demonstrirali pred vhodom v bivšo vojaško bolnišnico
kroma
/
TRST
Petek, 9. novembra 2012
5
MEDREGIJSKI SINDIKAT - Ostra obsodba varčevalnih politik v Evropi
Demonstracije proti varčevalnim politikam
Evropska unija je danes preveč osredotočena na varčevanje in je marsikdo pozabil na njene temelje. Evropa sloni namreč na ljudeh oziroma na narodih in pravicah, toda pravice so danes teptane, še predvsem delavske. Zato so nujni ukrepi, ker je »drugačna« Evropa mogoča. To bo Evropa, ki bo ponovno slonela na ljudeh in v kateri bodo v ospredju pravice in delo, ker bo samo tako mogoč ponovni gospodarski razvoj. Varčevanje namreč ne spodbuja rasti, nastanek novih delovnih mest pa lahko vendar predstavlja vzmet za izhod iz ekonomske krize.
To je prišlo do izraza na seminarju na temo Gospodarska kriza: odgovor sindikatov, ki je bil včeraj dopoldne v dvorani Tessitori. Zasedanje je priredil Medre-gijski sindikalni sveta Furlanija-Julijska krajina-Slovenija (MSS) v luči evropskega dneva za protest proti varčevalnim ukrepom na vseh ravneh, od Evropske komisije do vlad posameznih držav. Demonstracije in stavke bodo v nekaterih državah v sredo, 14. novembra (v Španiji, v Grčiji in na Portugalskem bo celodnevna splošna stavka, medtem ko bo v Italiji 4-urna splošna stavka v organizaciji sindikata Cgil in bo med drugim demonstracija tudi v Trstu), in v drugih v soboto, 17. novembra. V tem okviru bo tudi demonstracija na Kongresnemu trgu v Ljubljani, ki jo bosta priredili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Ukrepi slovenske vlade po besedah sindikatov v imenu izhoda iz krize poglabljajo gospodarsko in socialno krizo, uničujejo delovna mesta ter rušijo temelje socialne in sploh demokratične države. Dialog z vlado je nemogoč, medtem pa se veča razkorak med revnimi in bogatimi.
Seminar je uvedel in povezoval predsednik MSS Roberto Treu, na njem pa so primerjali ekonomske politike, ki jih izvajajo v Evropski komisiji, v Italiji, v Sloveniji in na Madžarskem. Te politike zaznamuje domala povsod izrazito varčevanje in seganje v žepe šibkejših, so poudarili. Zato so nujne spremembe, ker bo Evropa drugače prešla iz hude gospodarske stagnacije v recesijo, kakršne še ni bilo videti.
O tem in še marsičem drugem so na seminarju govorili tajnik Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) Luca Visenti-ni, predsednik Zsss Dušan Semolič, tajnik deželnega sindikata FJK Cgil Franco Belci, mednarodni tajnik madžarske sindikalne zveze MSZOSZ Gyorgy Karoly in predsednik KS90 Peter Majcen. Srečanje je po razpravi zaključil vodja urada za Evropo sindikata Cgil Fausto Durante.
A.G.
Seminar Medregijskega sindikalnega sveta FJK-Slovenija je bil v dvorani Tessitori
kroma
SESLJAN - V torek na podvečer na prehodu za pešce
Avto zbil Antka Terčona
Zdravstveno stanje znanega družbeno-političnega in športnega delavca je zelo resno
Antek Trečon, znani in priznani devinsko-nabrežinski družbenopolitični in športni delavec, se od torka zvečer bori za življenje na oddelku za oživljanje bolnišnice na Katinari. V torek na podvečer ga je v Sesljanu na prehodu za pešce zbil avtomobil.
Torek je bil za 73-letnega Ter-čona vsesplošno žalosten dan. Popoldne je sedel za računalnik in napisal ganljiv spomin na preminulega dolgoletnega velikega prijatelja Ser-gia Grudna. Takoj potem se je z ženo podal z avtomobilom v središče Sesljana, da bi prijateljevi vdovi izrekel sožalje. Tudi Terčon stanuje v Sesljanu. Naključje je hotelo, da se je poslužil avtomobila. Parkiral ga je na parkirišču ob restavraciji Belvedere. Tjakaj se je vračal po obisku pri prijateljevi vdovi.
Bilo je okrog 18. ure. Mrak je že legel, deževalo je, ko sta Antek Ter-čon in njegova soproga pri baru Inter na prehodu za pešce prečkala cesto, da bi prispela do parkiranega av-
tomobila na nasprotni strani. Terčon je hodil spredaj, kaka dva do tri metre pred ženo. Ko bi prečkala cesto skupaj, bi avtomobil po vsej verjetnosti zbil oba.
Vozilo je prihajalo iz Devina v smeri proti Obalni cesti. Privozilo je izza blagega ovinka in se pred pre-
hodom za pešce ni ustavilo. Zakaj, to bo ugotovila policijska preiskava.
Antek Trečon je bil že skoraj prečkal cesto, ko se je avtomobil zaletel vanj. Zadel ga je s prednjim desnim bokom. Udarec je bil močan: pešca je vrglo za kakih petnajst metrov stran, čez rob ceste in pločnik v drog tamkajšnjega smerokaza. Tam je obležal.
Sledil je preplah soproge, klic na pomoč, prihod rešilca prve pomoči in prevoz v bolnišnico. Že zdravnik prve pomoči je ugotovil, da je zdravstveno stanje Antka Terčona zelo resno, kar so izvidi v bolnišnici na Katinari le potrdili. Večkratni predsednik Sokola si je v nesreči zlomil nekaj reber, verjetno ob udarcu v drog ob cesti. Eno od reber mu je preluknjalo pljuča. Dobil pa je tudi udarec v glavo.
V katinarski bolnišnici so ga sprejeli na oddelek za oživljanje. Njegovo zdravstveno stanje je resno. Zdravniki so si pridržali prognozo.
M.K.
Šolniki z liceja Prešeren solidarni z uslužbenci slovenskih ustanov
Profesorski zbor Znanstvenega in klasičnega liceja »France Prešeren« je na svoji zadnji seji vzel na znanje zaskrbljujoče stanje, v katerem se nahajajo naše slovenske zamejske ustanove in organizacije zaradi krčenja državnih sredstev. Ker so vse slovenske ustanove in organizacije vitalnega pomena tudi za našo šolsko dejavnost, zbrani profesorji in profesorice ter ravnateljica izražamo vso solidarnost in podporo zaposlenim v omenjenih ustanovah in organizacijah. Solidarnostni izjavi se pridružuje tudi pomožno neučno osebje.
Aperitiv za Vendolo
V	okviru primarnih volitev v levi sredini vabi odbor Trst za Nichija Vendolo drevi ob 18.30 v prostore v Ul. Martiri della Liberta' 18 na glasbeni predvolilni aperitiv.
Vloga občinskih uprav
V	hotelu Greif Maria Theresia bo drevi ob 18.30 srečanje posvečeno vlogi in delovanju občinskih uprav skozi čas. Na pobudo tržaškega Lions Cluba se bodo o tem pogovarjali nekdanji devin-sko-nabrežinski župan Giorgio Ret, tržaški župan Roberto Co-solini in sežanski kolega Davorin Terčon, podpredsednik deželnega ANCI Nerio Belfanti in odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai.
Bo Trst gostil državni shod mornarjev?
Tudi naše mesto si prizadeva, da bi lahko leta 2014 gostilo vsedržavni shod italijanskih mornarjev, ki bo zaživel ravno ob 60-letnici združenja Italiji in stoletnici začetka prve svetovne vojne. Kandidatura je že na poti v Rim.
Cernigoi na čelu desničarskega Ugl
Matteo Cernigoi je nasledil Vladimira Simonovica na čelu deželnega tajništva desničarsko usmerjenega sindikata Ugl. Nov tajnik si bo prizadeval, da bo sindikat še naprej v oporo in pomoč občanom vseh starosti, predvsem v tem hudem kriznem obdobju.
ŠTRAMAR - Včeraj v Ulici Flavia
Večji srnjak »vdrl« v stanovanje
PROMETNA NESREČA - Včeraj okrog 13. ure
Motor trčil v tovornjak
Motorist ima zlomljeno golenico - Potek nesreče so ugotavljali agenti prometne policije
Okoljska policija tržaške pokrajine je včeraj dopoldne pri Štramarju reševala srnjaka v stanovanju. Nekoliko smešno se sliši, vendar zgodba je resnična. Kaže, da je vidno preplašena žival vdrla v neko stanovanje v Ul. Falvia, ravno ko je njegov lastnik odpiral vhod-
na vrata. Pred zaprepadenim moškim je skoraj 30 kilogramska žival z že razvitimi rogovi švignila v notranjost stanovanja, da bi našla zavetišče. Moški je poklical gasilce, ki so na pomoč poklicali še okoljske policiste. Srnjaka so rešili in mu povrnili svobodo nekje pri Orehu.
Meritve na kraju nesreče so opravili agenti prometne policije
kroma
Včeraj je okrog 13. ure na tržaškem nabrežju, na križišču med ulicama Cavour in Valdirivo prišlo do prometne nesreče. Pri prometni policiji, ki je opravila potrebne meritve na kraju nesreče, nam včeraj sicer niso hoteli zaupati poteka dogodka, v katerega sta bila vpletena motor in to-
vornjak. Dejansko ne vemo, kdo od dveh ni spoštoval rdeče luči na semaforju, lahko pa zabeležimo, da je bil v trku hujše ranjen motorist, ki so ga z reševalcem odpeljali v ka-tinarsko bolnišnico. Tam so ga takoj operirali, saj je utrpel zlom golenice.
158	Petek, 9. novembra 2012
KULTURA	/
POKRAJINA TRST - Z Zvezo industrijcev
Dogovor za učinkovito energetsko varčevanje
Priprava eksperimentalnega načrta, pri katerem bodo sodelovale tudi šole
Energetsko varčevanje postaja vse bolj imperativ modernega časa. Tega se zavedata tudi pokrajinska uprava in združenje tržaških industrijcev. Njuna predsednika Maria Teresa Bas-sa Poropat in Sergio Razeto sta včeraj podpisala protokol o soglasju za promocijo racionalne porabe energetskih virov v šolskih poslopjih. »Nameravamo znižati energetsko porabo, in sicer z uporabo novih tehnologij in z novimi prijemi,« je poudarila Bassa Poropat. Razeto je spomnil, da predstavlja energetska učinkovitost eno od temeljnih predpostavk za uspešnost podjetij. V Italiji se, žal, podjetjem na tem področju ne piše nič dobrega, saj je cena energije za kakih 30 odstotkov višja od evropskega povprečja. Tržaška podjetja tudi na področju energije občutijo konkurenco podjetij iz Slovenije in Avstrije.
Pokrajina in zveza industrijcev bosta skupaj izpeljali eksperimentalni načrt za nadzor nad energetsko porabo. Obenem bosta posegli na šolah, da bi z vzgojnimi prijemi podkrepili energetsko varčevanje. Podpisnika protokola o soglasju sta se odločila, da bodo pilotske aktivnosti potekale na šolskih zavodih, pri teh dejavnostih pa bodo soudeleženi tudi dijaki. Šole bodo
Sergio Razeto in Maria Teresa Bassa Poropat
imele od tega načrta vsekakor korist: kar jim bo uspelo prihraniti na področju energetske porabe, bodo lahko investirali za šolske dejavnosti. Tako bo energetska vzgoja dala svoj doprinos k boljšemu delovanju šole.
Včeraj danes
PODPIS - Za boljše delovanje služb
Pokrajina: konvencija z zdravstvenim podjetjem
Na sedežu tržaške pokrajine sta predsednica Maria Teresa Bas-sa Poropat in generalni direktor zdravstvenega podjetja Fabio Sa-mani podpisala konvencijo, ki je namenjena upravljanju posegov zdravstvenih enot na pokrajinskem ozemlju. Pokrajinska uprava bo v bistvu posredovala zdravstvenemu podjetju vse podatke, vključene v program WEBGIS, tako bodo lahko zdravniki hitre pomoči, pa tudi uradi davčne medicine, zlahka našli naslove koristnikov zdravniških služb. S tem jim bo predvsem v nekaterih predelih podeželja olajšano
iskanje. Uradi zdravstvenega podjetja bodo obenem odslej razpolagali še s številnimi drugimi podatki, ki zadevajo naslove v vseh občinah, regulacijske načrte vseh šestih občin, nepremičnine, ki so last pokrajine, dovoljenja, ki jih je izdala pokrajinska uprava za upravljanje odpadkov, za izpuste v zrak, za vodno omrežje, nadalje tudi omrežje javnih prevozov.
Tega sistema se sedaj poslužujejo občine Trst, Zgonik in Re-pentabor, medtem ko bodo podobne akte v kratkem odobrili tudi občini Milje in Devin-Nabrežina.
Danes, PETEK, 9. novembra 2012
TEODOR
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 9.45 - Luna vzide ob 1.22 in zatone ob 13.57
Jutri, SOBOTA, 10. novembra 2012
ANDREJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,3 stopinje C, zračni tlak 1025,7 mb ustaljen, vlaga 53-odstotna, veter 2 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje C.
[I] Lekarne
OBČINA TRST - Podjetniku ob 90-letnici
Priznanje Rovisu
Župan Cosolini mu je predal priznanje zaslužnega meščana
Do sobote, 10. novembra 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 - 040 367967.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Primo Rovis, znani tržaški podjetnik s kavo in dobrotnik je prejel včeraj priznanje zaslužnega meščana tržaške občine. V dvorani mestne skupščine mu ga je predal tržaški Župan Roberto Cosolini, ki je v nagovoru izpostavil velike podjetniške sposobnosti nagrajenca in njegovo neutrudno do-
brodelno delovanje v korist mestu in njegovim ljudem.
Za Rovisa je bila to nekakšna življenjska nagrada ob njegovi devetdesetletnici. V svojem posegu je poudaril pomen pristanišča za Trst in podčrtal potrebo po delovanju v prid ostarelim in šibkim.
Mt Kino
AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.20
»007 Skyfall«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Paris - Manhattan«.
CINECITY - 15.00 »I gladiatori di Roma«; 16.30, 18.30 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 19.10 »Viva l'Italia«; 16.30, 21.40 »Le belve«; 16.00, 18.50, 20.40, 21.40 »007 Sky-fall«; 16.30, 19.50, 22.10 »Red lights«; 16.30, 19.00, 21.30 »Argo«; 16.15, 19.00, 21.45 »Venuto al mondo«; 16.10, 18.10, 20.10 »Hotel Transylvania«; 22.05 »Hotel Transylvania 3D«.
FELLINI - 16.45, 20.15 »Il matrimonio che vorrei«; 18.30, 22.00 »Io e te«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Amour«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.05, 22.25 »Asterix in Obelix v Britaniji 3D«; 18.30, 20.40, 22.50 »Hiša na koncu ulice«; 16.05, 18.05 »Hotel Transilvanija 3D«; 16.10 »Lucija«; 17.00, 19.00, 21.05, 23.00 »Paranormalno 4«; 17.00, 19.00, 21.00, 23.05 »Poročni video«; 15.50, 18.10 »Prava Nota«; 20.30 »Skyfall«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Hotel Transylvania«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Viva l'Italia«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red lights«; Dvorana 4: 18.30, 22.10 »Code name: Geroni-mo«; 17.20, 19.45, 22.10 »007 Skyfall«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »007 Skyfall«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Argo«; Dvorana 3: 17.30, 20.15, 22.00 »Hotel Transylvania«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Red lights«; 22.00 »Skyfall - 007«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Venuto al mondo«.
M Izleti
SKD Barkovlje
Ul. Bonafata 6
s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete
otvarja danes petek, 9. novembra, ob 20. uri razstavo
Med oblaki in zemljo
Razstavljata Matjaž Hmeljakin Deziderij Švara
Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambrce - Max Zuliani klavir, Martin Poljšak klarinet, Vanja Zuliani violina Vabljeni!
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v soboto, 10. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka).
AŠD SK BRDINA obvešča, da so na razpolago mesta za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di So-pra. Dodatne informacije ob priliki sejma rabljene smučarske opreme do 11. novembra v Domu Brdina na Op-činah, Proseška ul. 109. Tel. št.: 3475292058.
ZSKD obvešča prijavljene za avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič v Ljubljani, da bodo v nedeljo, 11. novembra, vstopali na avtobus po sledečih urnikih: ob 15.30 v Domju pri ZKB-ju, ob 15.45 na trgu Oberdan na parkirišču in ob 16.00 na openskem krožišču nasproti restavracije Diana. Prijavljene prosimo, naj bodo na mestu vstopa 10 minut prej.
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH sporoča, da bo odhod avtobusa za članski izlet na Dolenjsko v soboto, 17. novembra, ob 7. uri na avtobusni postaji pred picerijo na Dunajski cesti. Zbirališče ob 6.45. Prosimo za točnost.
POHOD PO RAPALSKI MEJI Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije - podružnica Kras vabi na pohod po poteh Rapalske meje v nedeljo, 18. novembra. Zbor udeležencev ob 9. uri na stari avtobusni postaji v Sežani, od koder se gre z osebnimi avtomobili do
Črne njive nad Ilirsko Bistrico. Ob 10. uri odhod na 12 km dolg pohod po poti nekdanje Rapalske meje z ogledom nekaterih znamenitosti (bun-kerji/kaverne, potrebna je svetilka). Zaključek pohoda v popoldanskem času. Vodja pohoda in informacije: Ludvik Husu, tel. +386-041-350713.
OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet v nedeljo, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Goja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 3479322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa).
KRU.T sporoča, da so na razpolago še zadnja dodatna mesta za 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovinsko-arhitekturnimi zanimivostmi. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na izlet v London od 8. do 11. decembra. Prijave in informacije na tel. št. 00386-31372632 (Metka).
Loterija
8. novembra 2012
Bari	36	66	53	3	77
Cagliari	16	69	82	46	71
Firence	55	88	25	9	60
Genova	23	12	2	73	69
Milan	76	53	18	46	26
Neapelj	1	23	13	24	60
Palermo	76	48	38	41	90
Rim	65	31	43	22	26
Turin	73	45	87	53	20
Benetke	71	19	85	56	40
Nazionale	31	63	56	21	29
Super Enalotto Št. 134
9 31 39 44 72	81 jolly67
Nagradni sklad	1.915.232,47 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 20.125.063,81 €
2 dobitnika s 5+1 točkami	191.523,25 €
11 dobitnikov s 5 točkami	26.116,81 €
968 dobitnikov s 4 točkami	299,52 €
35.014 dobitnikov s 3 točkami	16,48 €
Superstar	16
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
3 dobitniki s 4 točkami	29.952,00 €
151 dobitnikov s 3 točkami	1.648,00 €
2.379 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.399 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
33.670 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Petek, 9. novembra 2012
7
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Vinko Móderndorfer
I VAJE ZA TESNOBO
IGRA O DANAŠNJIH DNEH
s pokroviteljstvom Pot^MK
režija: Jaka Andrej Vojevec DANES - 9. novembra ob 20.30 - red F
V	soboto, 10. novembra ob 20.30 - red B
V	nedeljo, 11. novembra ob 16.00 - red C avtobusni prevoz Iz Sežane, Milj In Sesljana
V	četrtek, 15. novembra ob 20.30 - red T
V petek, 16. novembra ob 20.30 slavnostna PREMIERA (red A) ob 110-letnici Dramatičnega društva v Trstu
V	soboto, 17. novembra ob 19.00 - red K
(z varstvom otrok)
vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi
Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 In eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssa.com
¿j Čestitke
Danes na Proseku ALAN BLASON praznuje 3. rojstni dan. Da bi vedno bil tako nasmejan in veliko veselega igranja s prijatelji v vrtcu mu želijo mama, tata, brat Erik, nono Renato in nona Miranda ter vsi, ki ga imajo radi.
Dragi PAČI, vse vse najboljše ti želiva za tvoj rojstni dan. Danja in De-
9 Šolske vesti
DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI MAJA,
Repen 130, obveščajo, da vpisovanje še vedno poteka. Lahko nas obiščete od ponedeljka do petka, od 7.30 do 16.00. Informacije na tel. št.: 040-327522, www.asilonidomaja.it.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta še do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com.
M Osmice
□ Obvestila
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040229326.
OSMICO je v kleti v Boljuncu odprl Zoran Parovel. Tel. št.: 346-7590953.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147.
PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
V SOŠČEVI HIŠI na Proseku ima odprto osmico Godbeno društvo Prosek.
HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle v sodelovanju z jezikovno šolo Businessfirst. Informacije na tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com.
QIGONG - tečaj kitajske telovadbe: ob torkih od 19.00 do 20.15 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini; ob četrtkih od 18.30 do 19.45 v domu KD Briščiki. Informacije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet).
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. Danes, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org.
KMEČKA ZVEZA vabi na »Martinova-nje 2012« na Proseku. Danes, 9. no-
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm
vabi
>, J, novembra, ob 17,30 t Narodni dom v Mi
na večer, posvečen pisatelju
Milanu Lipovcu ob stoti obletnici njegovega rojstva
| Na srečanju bodo o avtorju spregovorili | pisatelj Boris Pahor, publicist in pisatelj Jože Horvat in časnikar Marko Tavčar.
I Moderirala bo profesorica Olga Lupine.
vembra, ob 18.30 v prostorih Društvene gostilne na Proseku okrogla miza na temo »Ponovna uporaba teritorija in obnavljanje kmetovanja«. V nedeljo, 11. novembra, od 9. ure dalje kmetijska tržnica »Okusi Sv. Martina« na trgu Kržada. Petnajst kmetij bo ponujalo tipične kmetijske pridelke.
KRD DOM BRIŠČIKI organizira tečaj »Fitoterapija - zdravilna zelišča in njihova uporaba«, vodi Martina Malalan. Tečaj se bo odvijal: danes, 9. novembra, 17.30-19.30; 16. novembra, 17.3019.30 in 24. novembra 9.00-13.00. Za vpis in informacije: Alenka 040-327053 ali 348-9876308.
SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-picerije v Križu od danes, 9., do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (danes 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 3358416657 ali 335-8180449.
ŠD KONTOVEL vabi na Martinovanje pri Špini na Proseku danes, 9. novembra (v večernih urah), v soboto, 10. in nedeljo, 11. novembra.
KD IVAN GRBEC vabi v svoje prostore, Škedenjska ul. 124, v soboto, 10. novembra, ob 19. uri na odprtje razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-43)«. Razstavo prirejajo: KD Ivan Grbec, OŠ I. Grbca - M. G. Stepančič, Dom Jakob Ukmar, Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca, Krožek Falisca. Sodelovali bodo mag. Metka Gombač, dr. Boris M. Gombač, dr. Dario Mattiussi, učenci OŠ I. Grbca - M. G. Stepančič in ZPZ Ivan Grbec.
SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR -ZNOVA nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in torto). Tečaj se bo vršil 10. novembra, od 9. do 14. v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: Olga 040-211997 in Silva 0039-328361723.
SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor ter Zadruga La Quercia, organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, v soboto, 10. novembra, od 15. do 18. ure delavnici: Škatle v decoupage tehniki (naj prinesejo škatlo za čevlje) v Briščikih št. 77 - občina Zgonik, v prostorih Krd Doma Briščiki, ter Kreativni strešniki v Naselju Sv. Mavra št. 124, v Sesljanu.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSE-KU vabi na praznik sv. Martina k slovesni evharistiji v župnijski cerkvi; so-maševanje vodi upokojeni škof msgr. Evgen Ravignani. V nedeljo, 11. novembra, ob 16. uri.
MLADINSKI KROŽEK DOLINA IN ŽUPNIJA IZ DOLINE vabita na praznovanje sv. Martina v nedeljo, 11. novembra. Ob 15. uri bo slovesna sv. maša v cerkvici sv. Martina na Brcih s posvetitvijo novih zvonov. Sledi tradicionalno Martinovanje v prostorih Mladinskega krožka z nastopom malih kitaristov iz Brega in MoPZ Valentin Vodnik iz Doline. Toplo vabljeni.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 11. novembra, ob 10.30 odhod avtobusov iz Padrič za nastop v Cankarjevem domu.
KRU.T vabi na drugo srečanje iz sklopa Zdravje je naša odločitev v ponedeljek, 12. novembra, ob 18. uri na sedežu krožka. Predavala bo Marija Merljak, inženir živilske tehnologije. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
BIOTERAPIJA v Bazovici - srečanja bodo v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) 13., 14.,in 15. novembra, od
17.00 do 19.00. Za info 040-226386, (328-9563272) - Magda.
KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na drugi sestanek, ki bo v sredo, 13. novembra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo predstavitev tečaja Naravni obrazni lifting in Tao/vaje v torek, 13. novembra, ob 18. uri na sedežu Sklada, Proseška ul. 131- Opčine. Informacije na tel. št.: 340-9116828 (Maša), masha.pre-garc@gmail.com.
DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE
(izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov) - vodi Barbara Lo-kar, v soboto, 17. novembra, 9.00-15.00 pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Prijave sprejemamo do 14. novembra (število mest je omejeno). Dodatne informacije: Sklad Mitja Čuk 040-212289, aromathic@gmail.com.
AD FORMANDUM prireja tečaje: »Slovenščina (A1, A2, B1) in angleščina (A1, A2, B1, B2)« - s poznavanjem jezikov postaneš državljan sveta, koledar objavljen na www.adformandum.org; »Osnove uporabe računalnika« za vse, ki želijo dobiti v kratkem času pregled in osnovna znanja za vsakdanjo rabo računalnika, programov za urejanje besedil ter elektronskih preglednic, internet, elektronska pošta - 30 ur, potekal bo ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.15 na sedežu Ad formanduma v Trstu, začetek 15. novembra. Informacije in prijave: Ad formandum (Ul. Gin-nastica 72, Trst), tel. 040-566360, ts@adformandum.org.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE: »Angleščina« osnovna stopnja A1, 30 ur, potekal bo ob sredah in petkih od 14.30 do 16.00, začetek: 16. novembra; »Družbena omrežja in komunikacija«, 20 ur, potekal bo ob četrtkih od 17.30 do 19.00. Začetek: 15. novembra. Informacije in prijave: Ad formandum (Ul. Ginnastica 72, Trst), tel. 040566360, ts@adformandum.org.
OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje razstavljalcev, ki bi se želeli udeležiti božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Boljuncu). Obrazci so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it.
KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni.
30-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v soboto, 24. novembra, na večerjo v gostilno na Pesku. Vpisnine na tel.: 3496524136 (Jure), 349-4480666 (Monika) ali v kiosku časopisov pri Andreju v Boljuncu, najkasneje do srede, 21. novembra.
40-LETNIKI vabljeni na večerjo z glasbo v gostilni v Križu (bivši Ljudski dom) v petek, 23. novembra, ob 20. uri. Prijave na tel. št.: 347-3696503 (Barbara), 339-4359868 (Kati), 3493595560 (Roberta).
TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Op-činah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandre-žu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič.
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni
dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it.
PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske pro-svete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00.
H Prireditve
BOLJUNEC, DRUŠTVENI BAR NA GORICI, v organizaciji SKD F. Prešeren, razstavlja svoje fotografije Boris Sosič. Otvoritev razstave z naslovom: »Poj-dem tja v daljne gore...« bo danes, 9. novembra, ob 20. uri ob spremljavi harmonikaša Egona Tavčarja.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete otvarja danes, 9. novembra, razstavo »Med oblaki in zemljo«. Razstavljata Matjaž Hmeljak in Deziderij Švara. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambrce - Max Zuliani klavir, Martin Poljšak klarinet, Vanja Zuliani violina. Začetek ob 20. uri Vabljeni.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi danes, 9. novembra, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu na večer, posvečen pisatelju Milanu Lipovcu ob stoti obletnici njegovega rojstva. Na srečanju bodo o avtorju spregovorili pisatelj Boris Pahor, publicist in pisatelj Jože Horvat in časnikar Marko Tavčar.
V	LJUDSKEM DOMU PRI SV. SERGIJU bo danes, 9. novembra, ob 19. uri večer posvečen obletnici oktobrske revolucije. Govoril bo deželni tajnik SIK Stojan Spetič.
V	MARIJANIŠČU NA OPČINAH bo imel dr. Jože Bajzek danes, 9. novembra, ob 20. uri drugo predavanje »Dobri družinski odnosi« (problematika medgeneracijskih odnosov) z razgovorom iz sklopa sedmih predavanj, ki potekajo mesečno, o družini in vzgoji. Vabljeni vsi starši doraščajočih otrok, še posebno pa otroci v šolskem obdobju.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSE-
KU ob 375-letnici cerkve sv. Martina prireja koncert mladih učenk in učencev flavte, harmonike, klavirja in violine Glasbene matice »Z glasbo v jesen«. Vljudno vabljeni v soboto, 10. novembra, ob 19.30 v cerkev na Proseku.
MI SMO TU - IERI OGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: v nedeljo, 11. novembra, ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani (vstopnice razprodane); 18. novembra ob 18. uri SNG v Novi Gorici (vstopnice razprodane); 25. novembra ob 18. uri ŠKC v Zgoniku (vstop prost).
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na veselo Martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 19.30. V društvenih prostorih v Ricmanjih vam bomo postregli z martinovim menijem, žlahtno kapljico domačih proizvajalcev in glasbo v živo. Rok prijave zapade v nedeljo, 11. novembra. Za informacije in prijavo pokličite med 18. in 20. uro na 3478984500.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. novembra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na srečanje s profesorjem, pisateljem in diplomatom Andrejem Capudrom ob njegovi sedemdesetletnici. Začetek ob 20.30.
FOTOVIDEOTRST80 vabi prijatelje na otvoritev razstave članov TRST80 na Okusih Krasa v torek, 13. novembra, Alenka Petaros »Kuk in Lipnik« ob 18.30 Opčine-Pub Liverpool.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v sredo, 14. novembra, na predstavitev Peterlinovega zbornika, ki ga je ob 100-letnici rojstva Jožeta Peterlina uredil Marij Maver. Predstavil ga
bo časnikar Sergij Pahor v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 20. uri.
METODA EFT - SKD F. Prešeren vabi v četrtek, 15. novembra, ob 20. uri na predstavitev metode EFT za doseganje čustvene svobode v društvenih prostorih v občinskem gledališču v Bo-ljuncu. Predava Barbara Zetko.
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Chri-stianom Elio, Ervinom Hladnikom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\selje-ni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Ma-gazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu.
TFS STU LEDI »Čez tri gore, čez tri dole«: v občinskem gledališču F. Prešerna v Boljuncu v soboto, 17. novembra, ob 20. uri večer ljudskih pesmi. Sodelujejo MoPZ Kraški dom Repentabor, ZVS Lanišče, MePZ Chei di Guart iz Ovara in ZPS Stu ledi; v nedeljo, 18. novembra, ob 17. uri plesni večer v sodelovanju FS Torbarji Postojna, ansambel Klapa iz Brega, FS Lis Primulis di Giampis iz Vidma in TFS Stu ledi. Vstop prost. Vljudno vabljeni.
OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Nabrežina. Urnik: pon-pet 9.00-12.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.00-12.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800002291, urp@comune.duino-aurisi-na.ts.it.
V	BAMBIČEVI GALERIJI je v okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem do 23. novembra na ogled razstava koroške slikarke Mire Blažej. Odprto od ponedeljka do petka, 10.0012.00 in 16.00-18.00, Opčine, Proseška 131-133.
0 Mali oglasi
KUPIM domač rdeč česen majhne stroke. Tel. št.: 040-8320135.
PODARIM trosedežni divan izdelan iz temno rjavega žameta, širina 200, globina 80 in višina 70 cm. Tel. št.: 3484462664.
PODARIMO dve simpatični mladi mucki, belo in črnobelo. Tel. št. 040229386 (ob večernih urah).
PRODAJAM negradbeno zemljišče na Katinari s pogledom na Lonjer, 1.600 kv. metrov, idealno za skladišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-9728374.
PRODAM skuter yamaha cignus 125 kubikov, 3.200 prevoženih km, vedno v garaži, kot nov. Tel. št.: 040-214412.
PRODAM agregat za motor bmw R1150 po ugodni ceni. Tel. št.: 380-5180355.
PRODAM fiat panda young 900, letnik 2000, 93.500 prevoženih kilometrov, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 335-6045771.
STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277.
V	PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče. Tel. 335-6322701.
ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., primerno za sečnjo drv in pašo, tik ob gozdni cesti, 800m od Zgonika prodam po 1,60 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674.
Prispevki
Ob 15. obletnici smrti dragega moža Karla Miliča daruje žena Zofka 50,00 evrov za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Emila Čuka daruje družina Boris Pertot 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na sošolca Vojkota Milkovi-ča daruje Marina Babič 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
9.11.2006	9.11.2012
Edi Kalc
Neizmerna je za teboj praznina. Vsi tvoji
Padriče, 9. novembra 2012
8
Petek, 9. novembra 2012
KULTURA
/
prosek - Martinov večer v znamenju Okusov Krasa
S smehom začinjene kraške specialitete
Enogastronomski večer so pripravili SDGZ, zahodnokraški rajonski svet in Mladinski krožek Prosek-Kontovel
V Kulturnem domu na Proseku je sinoči vela radoživost. Tretji enogastronomski večer v okviru pobude Okusi Krasa v priredbi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v sodelovanju z rajonskim svetom za zahodni Kras in Mladinskim krožkom Prosek -Kontovel sta uvedla smeh in dobra volja. Zanju sta s hudomušnostjo poskrbeli Tatjana Turco in Valentina Strain alias čistilki Rita in Helena, ki sta zaposleni pri avstrijskem podjetju Putzen-frau. Med »friganjem« sta marsikatero debelo povedali na račun »cuprnc«, Romunk, ki kradejo našim ženskam delo, predvsem pa moške, poglobile so se v seks in lov partnerja po internetu. Onidve pa ostajata zvesti tradiciji: moškega bosta raje zasnubili z omamnim kozarcem vina v nedeljo na Martinova-nju na Proseku.
Po pozdravu predsednika rajonskega sveta Roberta Cataruzze in predsednika trgovinske sekcije SDGZ Ervina Mezgeca, ki je orisal pobudo Okusov Krasa, je predsednica gostinske sekcije SDGZ Paola Živic predstavila kolege gostince, ki so za goste pripravili nekaj okusnih dobrot. Društvena gostilna Kontovel je postregla s fanclji z dušo, gostilna Bita iz Križa s pohanimi sardoni, El Fornel iz Trsta z ječmenovo rižoto z ribami, gostilna Gruden iz Šempolaja s pohanimi zajcem, piščancem in puranom, gostilna Guštin iz Zgonika s tira-misujem iz kostanja in krompirjevo pito s šopeto ter gostilna Sardoč iz Preč-nika s sladico z jabolki. Proseška bar Luksa in pekarna Bukavec pa sta pripravila sladoled z refoškom in Prose-karjem oziroma kruh z ajdo, orehi in
polnozrnato moko, štrukelj s hruškami in grozdjem ter »martinčke«.
Fabrizio Polojaz je ponudil skodelico svoje kave Primoaroma, ki jo pražijo na Proseški postaji, za kozarček pristne kapljice pa so poskrbeli društvena gostilna Kontovel, društvena gostilna Prosek, Konzorcij vina DOC Kras in kmetija Edi Kante. Penino kmetije Kante - Prosekar proizvajajo po izvornem postopku, ki so ga proseški vinogradniki uporabljali stoletja in o katerem je pisal tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske. (sas)
Dobrote so s pogrnjenih miz kar kmalu izginile; na fotografiji desno čistilki Rita in Helena
kroma
fundacija crt - Predstavili so ga ob 20-letnici ustanove
Katalog likovne zbirke
Z njim želijo ovrednotiti izjemno bogato zbirko del lokalnih umetnikov 19. in 20. stoletja
V nabito polni dvorani muzeja Revoltella so predsinoči predstavili katalog likovnih del v lasti Fundacije tržaške hranilnice CRT, ki je izšel ob 20-letnici ustanove. Predstavila ga je Vania Gransinich, kustosinja muzeja sodobne umetnosti iz Vidma, ob njej pa so sodelovali še predstavnik Fundacije CRT Renzo Piccini, avtor kataloga Matteo Gardonio in profesor zgodovine umetnosti na Tržaški univerzi Giuseppe Pavanello.
Poudarili so pomen likovne kolekcije, ki jo je Tržaška hranilnica začela oblikovati že v prvih letih prejšnjega stoletja z odkupom približno 1.200 del v glavnem domačih umetnikov, ki so ustvarjali v 19. in nato v 20. stoletju. Namen je bil ne le ta, da bi opremili svoje pisarne, temveč so s tem želeli tudi promovirati umetnike. Zbirka obsega slike, skulpture, risbe in grafike in je bržkone najbogatejša zasebna likovna zbirka v Trstu. Zbirko so nato dopolnjevali. Leta 2005 so odkupili 410 umetnin zbirke banke UniCredito Italiano in leta 2008 še 12 slik zbirke Umetnost in industrija -Stock. V zadnjih letih so prevzeli še posamezne slike umetnikov, kot so Tullio Crali, Lojze Špacal, Edgardo Sambo, Marcello Mascherini in drugi.
Vse to in še marsikaj je temeljito opisano v katalogu, s pomočjo katerega želijo ovrednotiti kar čedno umetniško zapuščino.
V	Barkovljah razstava Matjaža Hmeljaka
in Deziderija Svare
V	SKD Barkovlje bodo drevi odprli razstavo likovnih del, ki so nastala pod čopičem dveh tržaških umetnikov. V društvenih prostorih bosta razstavljala Matjaž Hmeljak in Dezi-derij Švara, njun opus pa bo na ogled do 21. novembra. Uveljavljena in cenjena umetnika, ki sta v svoji dolgi ustvarjalni karieri pripravila že celo vrsto samostojnih razstav, se bosta udeležila drevišnje uradne otvoritve, ki se bo začela ob 20. uri. Večer bo popestrila tudi glasbena kulisa, za katero bodo poskrbeli gojenci Glasbene kambrce, za spremljavo pa bodo poskrbeli Max Zuliani na klavirju, Martin Poljšak na klarinetu in Vanja Zuliani na violini.
Od jutri naprej pa bo razstava odprta za širšo javnost. Dela naših likovnikov si bo mogoče ogledati med vikendom, in sicer med 10. in 13. uro, med tednom pa bo razstava odprta vsak dan med 16. in 19. uro. (sč)
Razstava Megi Pepeu
Sinoči so v Občinski umetniški dvorani na Velikem trgu 4 odprli razstavo umetnice Megi Pepeu Skromni poklon Tomasu Transtromerju, dobitniku Nobelove nagrade za književnost leta 2011. Razstavo si bo mogoče ogledati do 28. novembra, in sicer od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Zdravstveni dnevi na katinarski bolnišnici
Danes in jutri bo Trst gostil 66. tržaške medicinske dneve. V veliki dvorani katinarske bolnišnice se bo ob 9. uri začelo dvodnevno zasedanje posvečeno zdravstvu med sedanjostjo in prihodnostjo, s posebnim poudarkom na organizacijski, izobraževalni, diagnostični in terapevtski ravni.
V	osrčju Hezbolaha
V	mednarodni knjigarni La Fenice (Ul. Battisti 6) bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo Nel cuore di Hezbollah Alija Mansoura in Emanue-leja Bossija, ki predstavlja libanonsko politično in paravojaško organizacijo.
Pomen spominov
V	centru za izobraževanje za starše Family garden na Opčinah (Ul. delle Peonie 3) bo drevi ob 20.30 srečanje posvečeno razvoju in rasti samega sebe, pravzaprav pomenu spominov. Udeležbo na večeru je potrebno predhodno najaviti na telefonsko številko 339/2723168.
zskd - V nedeljo
Avtobus za ljubljanski nastop TPPZ
V sklopu jubilejnih koncertov Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič je Zveza slovenskih kulturnih društev organizirala avtobusni prevoz na koncert Mi smo tu - leri oggi sempre, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Udeležence, ki so rezervirali mesto na avtobusu in vstopnico spominjamo na vozni red avtobusa. Odhodi so predvideni ob 15.30 od Domja (pri ZKB), ob 15.45 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 16. uri z Opčin (parkirišče na krožišču). Udeležence prosimo, naj pravočasno počakajo na določenem mestu vstopa. Obenem bi radi opozorili, da je povratek predviden po končanem koncertu v večernih urah, ni pa predvidenega nobenega postanka v Ljubljani ali po poti, zato pozivamo udeležence, naj se temu primerno opremijo oz. organizirajo. Na svidenje v nedeljo!
jamarstvo - Štiridnevno srečanje pri Frnetu ponuja številne zanimivosti
Podzemni svet se predstavlja
Kraške jame so naravni a tudi še premalo izkoriščen turistični zaklad - Za obiskovalce simulacija spusta v jamo
V mestnem parku pri Frnetu se je včeraj začelo štiridnevno srečanje o jamarstvu, turizmu in naravnem okolju, ki ponuja obiskovalcem tudi možnost doživljanja izkušenj in občutkov, kakršne bi izkusili ob spustu v pravo kraško jamo. V notranjih prostorih Ferdinan-dea si sledijo strokovna srečanja in projekcije 3D o jamarskem raziskovanju in tehniki, v parku pa se lahko obiskovalci preizkusijo v plezanju po jamarski vrvi in v plazenju po ozkih podzemskih rovih - to s pomočjo naprave Anaconda, ki ponuja simulacijo rovov in različno težavnih prehodov, s kakršnimi se srečujejo jamarji v podzemlju.
Eden od namenov prireditve je namreč ta, da bi k jamarskemu udejstvo-vanju pritegnili zlasti mlade. V tem pogledu bo zanimivo tudi jutrišnje tekmovanje v plezanju po jamarski vrvi, kjer bodo jamarji morali preplezati 50-me-trov višinske razlike.
Srečanje Jame na Krasu - zaklad, ki ga gre ovrednoti prireja Tržaška ja-
marska zveza. Včerajšnjega odprtja se je udeležila tudi deželna odbornica za turizem Federica Seganti. Poudarila je, da so kraške jame edinstven naravni pojav,
ki bi ga bilo treba bolje ovrednotiti tudi v turistične namene, saj danes z izjemo Briške jame druge skoraj niso dostopne razen jamarjem. Na srečanju so
se zato pogovarjali o čezmejni promociji, skupaj z upravitelji Škocjanskih in drugih jam v Sloveniji. Pri tem pa je treba vsekakor biti pozorni in spoštljivi do okolja, je opozoril ravnatelj Tržaškega naravoslovnega muzeja Sergio Dolce. Bolj kot množični turizem naj bi torej prišel v poštev okoljsko osveščeni in šolski turizem z vodenimi ekskurzijami in programi, ki naj bi obiskovalca približali ne samo jamarstvu temveč tudi k odkrivanju vseh naravnih lepot v neposredni okolici mesta.
V šotoru pri Ferdinandeu so te dni na voljo gradivo in informacije o delovanju devetih jamarskih društev tržaške pokrajine - med temi dveh slovenskih, Grmade iz Mavhinj in Jamarskega odseka SPDT ter turistična ponudba upraviteljev jam, krajinskih parkov, turističnih kmetij ipd. Skupno je prisotnih 43 združenj, ustanov in podjetij.
Jamarska prireditev se nadaljuje še danes in jutri, v nedeljo pa bodo vodeni ogledi nekaterih jam na Krasu.
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 9. novembra 2012
9
ŽARIŠČE
Zamrznjeni
1 v*
volčiči?
Ivo Jevnikar
Primorski dnevnik je v nedeljo objavil dve kar natrpani strani poročil, podatkov in slik o poletnih taborih, ki jih je julija in avgusta izpeljala Slovenska zamejska skavtska organizacija. Kot je znano, so tabori "višek skavtskega življenja", kot se je rad izražal tržaški starešina prof. Ivan Theuersc-huh. To seveda velja tudi za tabornike, vendar te vrstice namenjam organizaciji, v kateri sem tudi sam zrasel, in okolju, iz katerega črpa svoje člane in ideale.
Iz objavljenih podatkov izhaja, da so imeli tržaški in goriški skavti in skavtinje poleti skupno osem taborov za pripadnike svojih treh starostnih vej, ki obsegajo najmlajše (volčiče in volkuljice), srednje stare (izvidnike in vodnice) ter najstarejše člane (roverje in popotnice oz. novince te starostne veje). Najmlajši in srednje stari so vsi taborili v Sloveniji, kar ima svoj pomen pri narodnostni vzgoji, ki je ob krščanskih vrednotah in poudarjanju čuta do bližnjega eden izmed stebrov skavtske vzgoje. Trije potovalni tabori najstarejših pa so bili tudi pustolovski in duhovno ter družbeno angažirani, saj so udeležence vodili tja do Doline Susa, brzic Krke, na Velebit in dalmatinsko obalo.
Vseh udeležencev skavtskih poletnih taborov je bilo letos 274,
od tega 69 voditeljev in pomočnikov, torej mladih v najboljših letih, ki del svojega prostega časa posvetijo mlajšim, da bi jim posredovali to, česar so bili svojčas sami deležni in kar so ocenili kot dragocen napotek za življenje.
Če je tabor "višek skavtskega življenja", pa to pomeni, da je pred temi poletnimi dejavnostmi celoletno delo v manjših skupinah na tedenskih sestankih, izletih, podvigih, kot tudi na širših srečanjih, kar spet terja veliko prostovoljnega dela in časa.
Za mlade v glavnem velja, da so nekateri vsestransko, pretirano zasedeni z dejavnostmi in obveznostmi, večina pa se na vse skupaj enostavno požvižga. Med drugim se je zelo povečalo število mladih, ki ne študirajo ali delajo v domačem kraju. Ob vsej dobri volji je očitno laže najti pomočnike za krajše, koncentrirane pobude kot pa za redno tedensko obveznost. Poleg tega so v vsaki mladinski organizaciji občasna krizna obdobja.
Kljub temu me je kar streslo, ko sem zvedel, da v obeh pokrajinah hudo primanjkuje "rednih" voditeljev skavtskih skupin in da so v eni celo sklenili, da za eno leto "zamrznejo" celotno delovanje veje volčičev in volkuljic. No, pozneje sem slišal, da se iščejo
vsaj začasne rešitve, da se že včlanjenim otrokom in njihovim družinam prihrani tako razočaranje ter še naprej ponujajo bogate vzgojne vsebine tudi novim na-debudnežem, vendar zaenkrat krizni trenutek ni mimo.
Najraje bi bil napisal prispevek za Žarišče z naslovom Manj delavnic, operet, festivalov in ša-ger ter več volčičev in volkuljic! Vendar bi me lahko kdo napačno razumel, da podcenjujem velikodušno, uspešno in potrebno delo na prosvetnem, kulturnem, rekreacijskem področju. Tudi bi lahko prejel običajni odgovor na kritike, pa naj bodo dobronamerne, kolikor hočete: "Kaj pa ti? Naredi ti, če znaš!"
Zato bi rad le povabil k razmišljanju o tem, kako dragoceno je delo z mladimi, zlasti tisto, ki jim predlaga tudi temeljne vrednote. Kako dragoceno je delo tistih, ki se mu posvečajo. Javno mnenje bi jim moralo to zavest krepkeje izkazovati.
Ko se v hudi finančni stiski manjšinskih ustanov in organizacij slišijo pozivi k oblikovanju boljših strategij in jasnih prioritet, ravno tako velja poziv k razmisleku o lestvici dejavnosti in posegov, ki odigravajo svojo vlogo pri rasti posameznikov in skupnosti.
pisma uredništvu
Je res?
MU
Nadaljevanko o Pomorskem klubu Sirena sem brala sproti, si jo tudi izrezovala iz Primorskega dnevnika in prav tako nedavno poročilo, da je izšla pripoved Ivane Suhadolc tudi knjižno (PD, 8.11.2012.). Ko je pred časom ležal izrezek na mizi, me je obiskal tržaški znanec, s pogledom spre-letel naslov in rekel bolj potrto kot ironično: To je tisti naš slavni klub, kjer bolj redko slišiš slovensko besedo, vse čeblja po tržaško (da ne bo pomote: v triestin-ščini!), tudi Slovenci med sabo, ko ne bi bilo sploh treba. Vprašala sem nato Viktorijo, dobro znanko iz Rojana, in ta mi je gornjo izjavo potrdila: Na žalost je tako. Le redkokdo daje prednost slovenščini ali našemu narečju.
Ko pa je prišel na obisk italijanski literat iz Trsta, pikolovska kot sem in neverni Tomaž, sem ga vprašala, če pozna pomorski klub Sirena. Odgovor: Come no! I lo conosi tuti! Ti no? (Kajpak, saj ga poznajo vsi! Ti ne?) Na mojo trditev, da gre za slovenski klub, je vzkliknil: No sta me dir. Mai sentido una sola parola slovena! Tutti i parla solo triestin. (Kaj mi praviš! Nikoli nisem slišal ene same slovenske besede. Vsi govorijo tržaško.) Dime, sem ga norčavo vprašala, no te ga senti' una sola parola o no te la volevi sentir? (Povej mi, nisi slišal ene same besede ali je nisi hotel slišati? Nakar je eksplodiral: Ma varda ti con che diavolo go strento amicizia. Inveze de no crederme, va piuttosto a doman-
dar ai muli che frequenta le vo-stre scole in che lingua i parla fra de lori co i xe per strada. Te ri-spondo mi - perfin perplesso! -: in triestin, ma quel nostro, no vo-stro, no farte ilusioni.Va' a informarte, fia mia, se te vol saver! (Glej, glej s kakšnim hudičem prijateljujem, namesto da mi ne verjameš, stopi vprašat mulce, ki hodijo v vaše šole, kakšen jezik govorijo med sabo, ko so na cesti. Ti bom odgovoril jaz, in celo zaprepaden: tržaščino, tisto našo, ne vašo, ne delaj si iluzij! Pojdi in se informiraj, draga moja, če hočeš kaj zvedet.)
No, evo me tu z vprašanjem, ker se mi zdi nasvet resnično dober.
Draga Martina (Kafol) in gospa Ivana Suhadolc, ki sta se nedavno nadvse prijetno in sproščeno pomenkovali na kavi v Tržaški kavarni, je res?
Stalni in občasni slovenski obiskovalci Sirene z osebjem kluba vred, je res?
Mulci, ki hodite v slovenske šole tja do liceja v Trstu, je res?
Ali vas pomanjkljivo in napačno obveščeni samo ... opravljajo in klevetajo?
Sprašuje nekdo, ki bi rad vedel. Da bi si delal še naprej iluzije ali da se jih ne bi delal več.
Jolka Milic
TA TEDEN [ Q|||| Q jj | PRED 100 LETI
- "-j ■ ■ irml*.■ :■-■"! niz- :l ■ i i.±i:
Edinost ponovno opozarja Dunaj na potrebo bo slovenski šoli v Trstu. »Zopet moramo naglašati, da nismo proti temu, da dobe Italijani, česar potrebujejo, da se tudi italijanske fakultete ne bojimo, ali le pod pogojem, da tudi mi dobimo potrebne šole. Ali pri nas v Avstriji je že tako, da se za vsako vprašanje uprizarjajo kravje kupčije in za vsako stvar, ki jo hoče vlada izvesti, ponuja na to ali ono stran - odkupnino. Za izvedenje vsacega svojega načrta nastopa vlada kakor kak krošnjar: in vsaka stranka, ki je pripravljena glasovati za vlado, dobiva kaj, če že ne druzega, pa vsaj kako cesarjevo ročno pismo, ki si je more dati v okvir. Mi pa ne zahtevamo nikakih pisem, ampak šolo naj nam dajo! Če že res ne gre drugače moramo tudi mi izrabljati dane razmere, pa bilo tudi kravje kupčije. Če je že tako, da za vsako stvar, ki smo jo mi dobili, morajo dobiti Nemci še več, potem je zapoved zdravega egoizma in pametne kritike, da tudi mi zahtevamo, ko so drugi kaj dobili. Ni to nikak šovinizem, če zahtevamo, da se odkupi tudi nas. Take kravje kupčije so sicer škandal, ali, ko je že tako, si tudi mi ne znamo drugače pomagati. In tako se postavljamo na stališče: če dobite Italijani vsučilišče, dobiti jo moramo tudi mi!
Sklepali smo že resolucije, apelirali na vlado in na poslance, ne da bi bilo kaj pomagalo. Če hočemo kaj izsiliti, moramo nastopati takorekoč s kolci in nastavljati ministerskemu predsedniku revolver na vrat. In ponavljam in verujte mi: meni ne ugaja ta način boja; poniževalno je to za državo, za poslance in tudi za narod sam, da se mora šele tako boriti za stvari, ki bi mu jih morala vlada celo ponujati. Ali vlada hoče, da nastopamo proti njej z revolverji. A morda se ne motim, ako menim, da bi bilo vladi celo ljubo, da bi se mi pregrešili proti zakonu, ker bi dobila s tem pretekst, da bi mogla govoriti: Takim ljudem vendar ne morem nič dati, saj so barbari, ki ne spadajo na svetlo solnce, ampak v ječe. Te usluge pa mi ne napravimo ne vladi, ne Nemcem, ne Italijanom!"
TA teden $ P RIHORSKI, _D H EV HI K pred 50 leti
Pred petdesetimi leti je na nogometni svetovni sceni kraljeval brazilski šampion Pele, po mnenju nekaterih, najboljši nogometaš vseh časov. V teku njegove uspešne nogometne kariere je večkrat bil govor o selitvi »črnega bisera« iz Brazilije v kak evropski klub, a kot vemo, do tega ni nikoli prišlo.
V	teh dneh so te govorice zrasle v pravo nogometno afero. V Braziliji veliko medijev celo trdi, da je selitev »črnega bisera« nepojmljiva, saj je ta del »narodnega premoženja«. »Brazilski časopisi nimajo samo dovolj dela in problemov z volilno kampanjo. Njihov glavni problem je sedaj varstvo nad Pe-lejem, bolje znanim kot „črni biser", katerega bi številni klubi radi, s pomočjo težkih milijonov, privabili iz domovine na tuja nogometna igrišča. Baje v Braziliji kar mrgoli predstavnikov raznih klubov. Tem posvečajo domači časopisi precej prostora, še posebno, ker je funkcionar nogometnega kluba Santos označil tuje emisarje kot „prave pohujševalce mladine".
V	nogometnih krogih Sao Paula se je izvedelo, da bo imela odslej policija novo nalogo: obvarovati nogometnega kralja Peleja pred nadležnost-jo tujih predstavnikov, ki se poslužujejo vseh mogočih trikov, da bi „črne-ga biserja" ujeli v mrežo.
Ravno te dni, tako se je izvedelo iz Sao Paula, je neka oseba, ki se je predstavila za emisarja milanskega Interja, ponudila Peleju bajno vsoto (govori se celo preko milijardo lir)! In to pod pogojem, da zapusti Brazilijo in pride igrat v Italijo, Pelejev klub Santos bi v tem primeru spravil v že bogato blagajno milijon dolarjev ali približno šestodvajset milijonov lir!
Pojav teh predstavnikov na brazilskem nogometnem trgu je sprožil velik val ogorčenja in pritožb. Tisk je šel tako daleč, da dobesedno piše: „Pele in Garrincha sta del brazilskega narodnega premoženja. Tega se morajo tujci zavedati in razumeti!«
mladinska knjiga - Obsega 650 strani
Predstavili nov Veliki atlas Slovenije z vrsto novosti
Pri založbi Mladinska knjiga je izšel Veliki atlas Slovenije. Po besedah urednika Tineta Logarja je pri njegovi pripravi sodelovalo več piscev in institucij, kot kdajkoli doslej. Atlas prinaša vrsto vsebinskih novosti, pa tudi nekaj novosti, s katerimi se pri založbi spogledujejo z novimi tehnologijami, kot so QR kode.
Atlas vsebuje posodobljene in prenovljene topografske karte v merilu 1:50.000, ki Slovenijo v razrezu prikazujejo na 218 listih. Poleg tega je v njem 45 tematskih kart, ki prikazujejo fizično-geo-grafske dejavnike in družbeno-geografske procese Slovenije. Poleg številnih geografskih prikazov je, kot je na včerajšnji predstavitvi izpostavil Logar, v atlasu prvič osvetljena okoljevarstvena in naravovarstvena problematika Slovenije. Kot še posebej dragoceno vsebino pa je Logar izpostavil sporočilo o trajnostnem razvoju Slovenije, ki ga atlas vsebuje.
V njem je predstavljena tudi najpomembnejša naravna in kulturna dediščina ter kulturnozgodovinska podoba nekaterih slovenskih mest in krajev, ki jih dopolnjujejo fotografije krajev in 65 mestnih načrtov.
Atlas zajema še kartografski prikaz sedanje upravno-teritorialne delitve Slovenije s kratkimi opisi slovenskih občin, ki so jim dodani občinski grbi. V besedi in sliki je predstavljena geografska in etnološka podoba slovenskih pokrajin tudi z vidika turizma, v posebnem poglavju pa so z grafikoni in tabelami prikazani sodobni socialno-ekonomski kazalci razvoja Slovenije. Obsega 650 strani, za večjo preglednost pa je opremljen s kazalkami, ki ob opisih krajev, najpomembnejših naravnih in kulturnih znamenitosti ter ob fotografijah vodijo bralca h konkretnemu topografskemu listu oziroma mestnemu načrtu. Vsebuje tudi več kot 80 vrhunskih fotografij po izboru Arneta Hodaliča. Kot je pojasnil Logar, so k sodelovanju povabili vrhunske slovenske fotografe, ki so prispevali več kot 20.000 slik.
Avtorji besedil so Janez Bogataj, Andrej Kmetec, Anton Komat, Matjaž Kos, Darij Krajčič, Darko Ogrin, Dušan Plut in Irma Potočnik Slavič. Atlas je uredila Vla-sta Mlakar. (STA)
S®
w v.
ljubljana - V Mestnem muzeju
Fotografska razstava podob Palestine
V sklopu Kulturne ambasade Palestine so včeraj v Mestnem muzeju Ljubljana odprli razstavo Tu ostanemo. Ta želi prek fotografij, ki prikazujejo življenje v Palestini pred in po letu 1948, odpreti prostor za palestinsko zgodbo, ki je iz političnih razlogov pogosto ne slišimo. Kot je za STA povedala Barbara Vodopivec iz društva Humanitas, ne gre za celosten in analitični zgodovinski prikaz kot tudi ne za natančen oris dogajanja danes. "Razstava tvori mozaik preteklih in sodobnih podob, ki dajejo vtis in širijo naše razumevanje ter obzorje. Njihov namen je podati vzvod, da raziskujemo dalje, da stremimo k temu, da bi bolje videli in razumeli." Fotografije na razstavi so prispevali Jure Eržen, Arne Hodalič, Meta Krese, Matej Leskovšek, Matej Povše, Miha Sagadin in Matic Zorman. Posnetki izpred leta 1948 pa so del fotografskega arhiva, ki
ga je podedoval fotograf Eric Matson.
Ker se v javnosti in medijih vse prevečkrat izpostavlja izraelsko plat zgodovine Bližnjega vzhoda, se to interpretacijo tudi jemlje kot neko objektivno zgodbo. "A ko začnemo raziskovati, ugotovimo, da je ta zgodba močno politično obarvana in ne upošteva palestinske strani. Z razstavo bi radi Slovence spodbudili, da začnejo raziskovati," je dodala Vodopivčeva.
V prihodnjih dneh se bodo v okviru Kulturne ambasade Palestine zvrstili še drugi dogodki. Med drugim bo Mestni muzej Ljubljana prihodnji teden gostil večer palestinske poezije in glasbe. V Slovenski kinoteki pa bo 22. novembra projekcija filma Pot v apartheid, ki ji bo sledila razprava z italijanskim dopisnikom iz Jeruzalema Michelejem Giorgiom in slovenskim novinarjem Er-vinom Hladnikom Milharčičem.
10
Petek, 9. novembra 2012
KULTURA
/
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Predstavitev uvodne produkcije
Moderndorferjeve Vaje za tesnobo predvsem kritika današnje družbe
To ni čas za realne tesnobe, ki bremenijo vsakdan Slovenskega stalnega gledališča, ampak za Vaje za tesnobo -sodobni kritični tekst enega najbolj relevantnih slovenskih ustvarjalcev Vinka Moderndorferja.
Nekako tako je na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je Slovensko stalno gledališče predstavilo prvo produkcijo v novi sezoni, dejala predsednica upravnega sveta Maja Lapornik. Časi, ki jih doživljamo, so tudi za upravitelje SSG zelo tesnobni: kot ostale kulturne ustanove Slovencev v Italiji je namreč tudi gledališče žrtev zamude pri izplačevanju državnih prispevkov, prizadelo pa jih je tudi »krčenje statutarnega prispevka dežele Furlanije Julijske krajine«. Ampak nova premiera je predvsem praznik, zato naj bo aplavz namenjen ustvarjalcem in ustanovi, ki letos slavi sto deseto obletnico delovanja, je zaključila predsednica, ki ni želela dodatno pojasnjevati finančne krize SSG.
Kakšen bo aplavz bo znano nocoj, ko bodo Vaje za tesnobo prvič zaživele na odru tržaškega Kulturnega doma, medtem ko bo slavnostna premiera ob 110-letnici Dramatičnega društva na sporedu v petek, 16. novembra. Umetniška vodja Diana Koloini je posebno vesela, da bodo sezono začeli s krstno uprizoritvijo slovenskega besedila, ki se resno sooča s problemi svojega časa. Vinko Moderndorfer je za Vaje za tesnobo kot znano lani prejel Grumovo nagrado za najboljše besedilo leta; v tisti žiriji, ki je odločala o nagradi, je bila tudi Diana Koloini, ki nikakor ni pričakovala, da bo leto kasneje ravno s to predstavo začela svojo prvo sezono na čelu SSG.
Tržaške praizvedbe je posebno vesel filmski in gledališki režiser, dramatik, pisatelj, pesnik Vinko Moderndorfer, ki ga na SSG vežejo lepi gledališki spomini. Tu je v preteklosti na primer režiral Cankarjeve Romantične duše in Strind-bergerjevo Gospodično Julijo; kot pravi, je v Trstu imel srečo, predstave so mu uspele ...»kar se ne zgodi vedno«. V teatru tudi danes, kljub temu, da je ansambel neprimerno manjši kot »ob koncu socializma«, čuti fino vzdušje, Trst pa se mu še naprej zdi krasno mesto.
Vaje za tesnobo je Moderndorfer pisal pod vplivom prizadetosti, so posledica empatije, ker ni navdušen nad tem, kar se dogaja po svetu. Glavna funkcija gledališča je po njegovem mnenju ta, da je kritično: od režiserja Jake Andreja Vojevca, ki je že uspešno režiral nje-
govo komedijo Nežka se moži, pričakuje neizprosno, kritično predstavo (pogovor z režiserjem objavljamo posebej).
Vaje za tesnobo po mnenju dra-maturginje Nike Leskovšek odsevajo stanje družbe, razpad socialne države; z režiserjem sta zvesto sledila tekstu, končni produkt pa je rezultat kolektivnega dela, pri katerem so lepo sodelovali tudi igralci.
V vajah za tesnobo bodo »trenirali« člani ansambla SSG Romeo Greben-šek, Lara Komar, Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Primož Forte in Tjaša Hrovat ter gosta Tina Gunzek in Franko Korošec. Ponovitve bodo na sporedu danes (red F), jutri (B), v nedeljo (C) in četrtek (T), v petek, 16. novembra, bo kot omenjeno slavnostna premiera ob 110-letnici (red A), dan kasneje pa še red K, ki predvideva tudi varstvo otrok. 19. novembra bodo Vaje zaživele tudi na odru Bratuževega centra v Gorici. Vse predstave so opremljene z italijanskimi podnapisi, uprizoritev pa je nastala s podporo fundacije CRTrieste. (pd)
Utrinek z včerajšnje predstavitve
kroma
NAŠ POGOVOR - Vaje za tesnobo režira 34-letni Jaka Andrej Vojevec
»To ni fiktivna zgodba ...«
Protagonisti so ljudje s spodnjega in zgornjega roba družbe - Za AGRFT se je določil po diplomi na »filofaksu«
Videli bomo, ali bo tudi druga re-
Jaka Andrej Vojevec je 34-letni režiser iz Slovenj Gradca. Na akademijo AGRFT se je vpisal potem, ko je na ljubljanski filozofski fakulteti zaključil študij angleščine in primerjalne književnosti. Ljubezen do gledališča se je rodila ravno med študijem primerjalne književnosti, »ko smo imeli zastonj vstop v ljubljansko Dramo in smo skupinsko hodili na predstave. Na filofak-su sem začel tudi sodelovati z neko študentsko skupino, ko sem diplomiral pa sem rekel, grem probat, če me vzamejo. In so me pač vzeli.«
Vojevec je režiral že v različnih slovenskih gledališčih, med drugim tudi v tisti Drami, v kateri se je vse začelo. Lani aprila je tu imel premiero komedije Vinka Moderndorferja Nežka se moži. »Po mojem je to ena njegovih najboljših komedij, komorna predstava za tri igralce. Imel sem sijajno zasedbo, Nina Valič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, predstava je dobila nagrado na celjskih dnevih komedije in se še igra, je taka uspešnica.«
žija Moderndorferjevega teksta tako uspešna. Vaje za tesnobo ni komedija, »po tematiki je nedvomno bolj primerna trenutku, ki ga živimo, ampak žal se ljudje odzivajo na krizo na ta način, da želijo več smeha in bolj cenene zabave. Bomo videli. Danes na nek način manjkajo predstave, ki ponudijo gledalcem ravno to, kar hočejo, nekaj na videz lahkotnega, ampak tudi skozi to posredujejo neko sporočilo. Danes manjka to, kar je bil kabaret v Nemčiji med obema svetovnima vojnama.«
Junaki Vaj za tesnobo so ljudje z obrobja, tako s spodnjega kot z zgornjega roba. »Ta zgornji rob postaja vedno bolj zgornji in prevzema v roke vse vzvode oblasti, moči, posesti. Spodnji je še na nek način neviden, večina, vsaj zase lahko rečem, ga pozna le iz statistike, kot procente, ki živijo pod pragom revščine. Ampak ta spodnji rob se nezadržno številčno, količinsko širi proti centru, proti temu, kar je bil srednji sloj. Ti liki so ljudje, ki se mo-
Jaka Andrej Vojevec
kroma
rajo res boriti za preživetje: od starajoče se prostitutke, ki ima dva otroka in jih preživlja tako, da se prodaja za zelo majhne
denarje, do delavca, ki ima bolno hčerko in mora delati fizično službo, ki mu ne odgovarja. Do snažilke, ki jo odpustijo in so potem doma vsi brezposelni ... in posledično je potem tu še domače nasilje.
Na drugi strani pa je mladi povz-petniški ekonomist, ki preko trupel gradi bogastvo, njegova punca, s katero imata napol prevarantsko navezo. In stari veteran, ki ima vse v svojih rokah, ki je lastnik tovarne, okoli katere se te zgodbe vrstijo.«
Na predstavitvi ste dejali, da ste skušali v njej združiti dva različna svetova.
»Nočem predstave, ki je taka, da se gledalec usede in pridejo neki fiktivni liki, ki so v kostumih in scenografiji nekega drugega sveta. Skušal sem pokazati, da je to seveda gledališče, tega ne skrivamo, igralci se preoblačijo na odru, ker imajo po dve vlogi, scenografija je fundus, je realna, ni pa realistična. Ravno na ta način upam, da ju bom povezal: to ni fiktivna zgodba, ampak je med nami, vsak od nas jo lahko doživi.« (pd)
SLIKARSTVO - Po Ljubljani in Trstu od danes v cerkvi S. Maria dei Battuti
Odprta obzorja še v Čedadu
Za simbol razstave v Čedadu so organizatorji izbrali sliko Paola Petriciga
nm
V čedajski cerkvi S. Maria dei Battuti bodo danes ob 18. uri odprli slikarsko razstavo Odprta obzorja, ki jo prirejata KD Ivan Trinko in Občina Čedad v sodelovanju s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, KB1909, Zvezo slovenskih kulturnih društev, Inštitutom za slovensko kulturo in Beneško galerijo. Gre za ožji izbor del priznanih slovenskih umetnikov, ki so bila spomladi že na ogled v Trstu.
Razstavo so pripravili na podlagi del iz zbirke družbe KB1909, ki je že pred časom prevzela vlogo pozornega in občutljivega mecena in si prizadeva za ohranjanje in ovrednotenje del lokalnih umetnikov. Tem umetninam se je pridružilo približno trideset del, ki so bila nekoč v lasti Tržaške kreditne banke, nato pa jih je prevzela Banca Monte dei Paschi di Siena in jih je zdaj za nedoločen čas predala družbi KB1909. Gre za dela slovenskih umetnikov, ki so večinoma delovali na območju med Gorico in Trstom, v skupnem geopolitičnem prostoru, ki se je v času habsburške monarhije imenoval Avstrijsko primor-je, po koncu druge svetovne vojne pa je bil dokončno razdeljen med Slovenijo in Italijo.
Razstava se začne z likovnimi deli umetnikov, rojenih v zadnjih desetletjih 19. stoletja, ki so ustvarjali predvsem v prvi polovici 20. stoletja. V to skupino sodijo portretist Avgust Bucik, akvarelista Cvetko Ščuka
in Avgusta Šantel ml., samouk in avtor vedut Silvester Godina ter marinist Albert Sirk. Sledijo umetniki, rojeni na prelomu prejšnjega stoletja, ki so se izoblikovali v času med dvema vojnama pod vplivom številnih evropskih umetniških gibanj in so ustvarjali predvsem v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni. K tem se prištevajo nekateri umetniki, ki so znani in cenjeni tudi izven našega prostora: Veno Pilon, Luigi Spazzapan, Ivan Čargo, Avgust Černigoj, Tone Kralj, Riko Debenjak, Milko Bambič, Lojze Spacal, Anton Zoran Mušič.
Razstavljene so tudi umetnine slikarjev, kot so Jože Cesar, Rudolf Saksida, Bogdan Grom, Robert Hla-vaty, Avrelij Lukežič.
Razstava v Čedadu pa se zaključuje z deli Paola Petriciga in Hijacinta Jusse, predstavnikov mlajših slikarjev, ki so se izoblikovali v duhu umetniških gibanj druge polovice 20. stoletja.
Za simbol razstave v Čedadu so organizatorji izbrali sliko Paola Petriciga, ki se je rodil v teh dolinah in je bil poznavalec lokalne zgodovine, publicist, slikar in ilustrator, ki je neutrudno organiziral in promoviral kulturne dogodke ter s svojo umetnostjo odločilno pripomogel h kulturnemu preporodu Beneške Slovenije.
Razstava bo odprta do 2. decembra, od torka do petka od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 18. ure. (NM)
/
ITALIJA, SVET
Petek, 9. novembra 2012 1 1
RIM - UPI se bo zaradi krčenj financ pritožilo na DUS
Združenje pokrajin ostro proti vladi
»
V šolah bo manj ogrevanja in več počitnic za dijake
«
RIM - Medtem ko je italijanski senat včeraj uzakonil poučevanje italijanske himne v šolah, se je zaostril konflikt med Združenjem italijanskih pokrajin in vlado. Novi predsednik združenja Antonio Saitta je napovedal, da bodo pokrajine proti vladnim proračunskim krčenjem vložile pri-ziv na Deželno upravno sodišče. Dejal je, da sklepa o 500 milijonih kle-stenja za tekoče in 1,2 milijarde za prihodnje leto nista sprejemljiva. To pomeni, da bodo pokrajinske uprave v kratkem sklenile ugasniti ogrevanje na šolah in posledično podaljšati počitnice za dijake.
Svoje stališče je predsednik združenja pokrajin sporočil ministru za gospodarstvo Vittoriu Grilliju, na srečanju, ki se ga je udeležil tudi komisar Enrico Bondi, zadolžen za varčevalni paket vladnih ukrepov. Mi-
nister je Saitti odgovoril, da krčenj sredstev za pokrajine v letu 2012 ni mogoče revidirati. Vlada je v tem smislu sprejela obvezo in morebitne spremembe bo mogoče sprejeti šele v letu 2013 v okviru zakona o stabilnosti.
Novega predsednika združenja pokrajin je kritično nagovoril tudi minister za javno upravo Filippo Patroni Griffi, ki je Saitto pozval k »primernejšemu obnašanju, glede na institucijo, ki jo predstavlja.« Saitta mu ni ostal dolžan in je napovedal skupno akcijo pokrajinskih upraviteljev proti državnim organom. Poudaril je, da Združenje pokrajin ni ekonomski lobi, temveč gre za izvoljeni organ države ki mora biti deležen spoštovanja.
Saitta je napovedal ukrepe pokrajin, v primeru da jim država ne bo
prisluhnila. »Ljudem bomo dali razumeti, kako jim vladni varčevalni ukrepi jemljejo njihove pravice. To bomo šole zapirali predčasno, ker ne bo denarja za ogrevanje razredov«. Saitta je povedal, da pokrajinske uprave upravljajo 5179 šolskih poslopij, v katerih je 117.348 razredov z dvema milijonoma 600 tisoč dijaki. »Vladi smo obrazložili, da s takimi rezi ne posegamo v odvečne stroške, temveč brišemo vse skupaj. Z zimo pred vrati ne bomo zmogli čiščenja snega na cestah, nimamo denarja za redno vzdrževanje šol ne za izredne posege, ki zadevajo varnost. Nadalje ne vemo, kako bomo plačevali položnice za luč, vodo, plin in telefon. Zaradi tega bomo ob Božiču prisiljeni predčasno zapreti šole«, je našteval Saitta in požel aplavz prisotnih predsednikov pokrajinskih uprav.
RIM - Spopad v vodstvu Ljudstva svobode
Berlusconi in Alfano vedno bolj vsak na svojem bregu
RIM - V vrstah Ljudstva svobode že dolgo vre, včeraj pa so se odnosi zaostrili tudi med Silviom Berlusco-nijem in generalnim sekretarjem stranke Angelinom Alfanom. Nakda-nji premier je sodeloval na sestanku predsedstva stranke in postavil v dvom primarne volitve, rekoč, da je v takem položaju potrebna figura, kot je bil Barlusconi leta 1994.
Ob tej izjavi je Alfano takoj odgovoril, da ni pripravljen »biti lider ničesar«. Na koncu se je bivši premier potegnil nazaj in dejal, naj mu povedo, kaj mu je storiti.
Berlusconi je govoril o tem, da je v okviru stranke potrebna velika revolucija, vse da je treba spremeniti, da se pridobijo spet volivci desnice. Stranka po njegovem potrebuje nove obraze in nove protagoniste, medtem ko bodo ta »provincialna srečanja« (nanašal se je na primarne volitve) samo odkrivala notranja nasprotja stranke, tista, ki so povzročila odmik volivcev. Potem je Berlusconi po pričevanjih udeležencev srečanja govoril o volilnih sondažah, ki jih je osebno naročil. Iz teh sondaž pa ne izhaja
Silvio Berlusconi in Angelino Alfano
nič dobrega, je povedal nekdanji premier.
Izrečene besede so prisotni razumeli kot obtožnico sedanjemu vodstvu stranke s sekretarjem Angelinom Alfanom na čelu, bodisi kar zadeva njegovo angažiranost za primarne volitve kot njegove sposobnosti nasploh. Alfano je dokaj jezno odgovoril, da noče biti »zadolžen za nič«, »nismo pripovedaovalci vicev, zato je tre-
ansa
ba sprejeti konkretne sklepe«, je dejal sekretar stranke. Dodal je, da ima Berlusconi v marsičem prav, a nedo-ločnost ubija stranko, ki je brez vsakršne verodostojnosti. Poudaril je, da sprejema izziv primarnih volitev, saj nekega Berlusconija iz leta 1994 ni na spregled.
Potem naj bi Barlusconi ubral pot nazaj in povedal, da se je le izka-šljal, da bi izrazil svoje dvome.
PEKING - Kongres KP Kitajske
Hu Jintao: Treba je
v* - • - • |	••
počistiti s korupcijo v lastnih vrstah
Hu Jintao po kongresu ne bo več generalni sekretar Komunistične
partije Kitajske
ansa
PEKING - V Pekingu se je včeraj začel kongres kitajske komunistične partije, na katerem bodo delegati izvolili novo vodstvo, ki bo najštevilčnejšo državo vodilo naslednjih deset let. Predsednik in generalni sekretar partije Hu Jintao je v uvodnem govoru, ki ga je prenašala državna televizija, orisal dosežke partije od zadnjega kongresa leta 2007.»Premagali smo številne težave in nevarnosti ter dosegli nov uspeh v izgradnji sodobne in uspešne družbe,« je v Veliki dvorani ljudstva na Trgu nebeškega miru poudaril Hu Jintao, ki se bo na kongresu poslovil od položaja generalnega sekretarja partije. Hu je opozoril, da partiji grozi propad, če ne bo počistila s korupcijo v lastnih vrstah. »Če nam ne bo uspelo rešiti tega vprašanja, bi bilo lahko to usodno za partijo in bi lahko celo povzročilo propad partije in države,« je dejal Hu pred zbranimi 2270 delegati.
Hu je napovedal bolj samozavesten nastop drugega največjega gospodarstva na svetu. Kitajska mora po njegovih besedah postati »pomorska sila«, ki bo odločno zaščitila svoje interese. »Še naprej si moramo aktivno prizadevati za izvedbo reform politične strukture in razširiti ljudsko demokracijo,« je poudaril Hu in dodal, da mora partija zagotoviti »enakost vseh pred zakonom«.
Za analitike je bil njegov poziv k reformam nenavadno odločen, vendar dvomijo, da bo prinesel dejanske spremembe. »Težko je rešiti vprašanje korupcije, ker je postala endemičen problem. Vsi to počnejo, vse glavne politične družine, zato je to skoraj misija nemogoče,« meni Willy Lam z univerze v Hongkongu.
Huja bo najprej na čelu partije, nato pa še na položaju predsednika države nasledil Xi Jinping, ki ga čakajo težki časi, saj se kitajsko gospodarstvo ohlaja, partijo pa pretresajo škandali. Škandal okoli nekoč vplivnega politika Bo Xilaija, ki je bil nedavno izključen iz partije, zdaj pa ga čaka sojenje, je razkril delitve v kitajskem vodstvu in zakulisne boje za najvišje položaje.
Kongres, ki poteka ob strogih varnostnih ukrepih, bo trajal do 14. novembra, ko se bo delegatom predstavilo novo vodstvo. Partijska elita se je očitno uspela dogovoriti o sestavi najpomembnejšega organa partije - stalnega komiteja politbiroja. Komite bo vodil 59-letni Xi, ki je bil v preteklosti vodja nekaterih gospodarsko dinamičnih in reformno usmerjenih območij na Kitajskem. Toda tudi najboljši poznavalci razmer na Kitajskem pravijo, da se le malo ve o bodočem voditelju in o tem, kako se bo lotil številnih izzivov, ki čakajo Kitajsko tako doma kot v tujini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V okolici Velike dvorane ljudstva na Tiananmenu, kjer poteka kongres, veljajo strogi varnostni ukrepi. Novinar AFP je bil priča, kako so pripadniki varnostnih sil odvedli starejši ženski, ki sta poskušali predstaviti svojo peticijo. Na postaji podzemne železnice blizu trga so varnostni organi obkolili skupino protestnikov, ki so jih odpeljali z avtobusom. (STA)
VČERAJ
Predsednik Emilije Errani oproščen obtožb
Vasco Errani
ansa
BOLONJA - Predsednik deželne uprave Emilije-Romagne Vasco Errani je bil včeraj na sodišču popolnoma oproščen obtožb, po katerih naj bi bil kriv zavajanja in izkoriščanja položaja. Šlo je za financiranje milijona evrov, ki ga je dežela dodelila zadrugi, ki jo je v tistem obdobju vodil njegov brat Giovanni. Errani je ob razsodbi izrazil svoje zadovoljstvo, ker se je uveljavila resnica, za katero si je dolgo prizadeval.
FRANKFURT - Po napovedi predsednika ECB Maria Draghija
Kmalu bo uvedena druga
generacija evrskih bankovcev
FRANKFURT - Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je včeraj sporočil, da bodo ECB in nacionalne centralne banke območja evra postopno uvedle drugo generacijo evrskih bankovcev. Imenovala se bo serija Evropa, saj bo imela na vodnem znaku in hologramu portret Evrope, lika iz grške mitologije. Najprej bo maja 2013 uveden nov bankovec za pet evrov. Druga generacija evrskih bankovcev sledi novim dognanjem, ki jih je tehnologija izdelave bankovcev dosegla od uvedbe prve serije evrskih bankovcev pred skoraj 12 leti.
Zaščitni elementi na novih bankovcih so izboljšani, zato naj bi bili bankovci še varnejši. Draghi je včeraj predstavil le nove zaščitne elemente, in sicer portretni vodni znak, večdelni hologram in smaragdno zeleno številko.
Celotna nova podoba novega bankovca za pet evrov bo predstavljena 10. januarja prihodnje leto, banke pa jih bodo na okencih in bankomatih v obtok začele dajati maja prihodnje leto. Bankovci bodo sicer še vedno imeli oblikovno podobo iz prve serije ter enake prevladujoče barve, vendar bo-
ZLATO
(999,99 %%) za kg
43.729,41€	+398,66
■	SOD NAFTE
U-	(159 litrov)
107,10 $	+0,26
■	EVRO
1,2736 $	-0,10
do zaradi izboljšanih zaščitnih elementov nekoliko spremenjeni in jih bo mogoče hitro ločiti od prve serije.
Novi bankovci bodo imeli iste apoene kot njihovi predhodniki, torej za pet, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov, uvedeni pa bodo po naraščajočem vrsten redu. Novemu bankovcu za pet evrov bo tako sledil novi bankovec za deset evrov. Prva serija evrskih bankovcev bo sprva v obtoku vzporedno z no-
vimi bankovci, vendar pa se jo bo postopoma umikalo in bo sčasoma prenehala veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Ta datum bo po zagotovilih ECB objavljen daleč vnaprej.
Kljub temu pa bodo bankovci prve serije vedno obdržali svojo vrednost in jih bo v nacionalnih centralnih bankah mogoče neomejeno dolgo zamenjati za bankovce druge serije. (STA)
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
8. novembra 2012		
valute	evro (povprečni tečaj) 8.11 7.11	
ameriški dolar	1,2736	1,2746
japonski jen	101,74	102,11
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,423	25,395
danska krona	7,4591	7,4594
britanski funt	0,79655	0,79480
madžarski forint	284,57	282,10
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6960	0,6963
poljski zlot	4,1645	4,1131
romunski lev	4,5203	4,5163
švedska krona	8,5105	8,5547
švicarski frank	1,2058	1,2065
norveška krona	7,3020	7,3195
hrvaška kuna	7,5375	7,5375
ruski rubel	40,1530	40,0973
turška lira	2,2730	2,2713
avstralski dolar	1,2230	1,2228
braziljski real	2,5918	2,5911
kanadski dolar	1,2690	1,2662
kitajski juan	7,9698	7,9770
indijska rupija	69,2390	69,1020
južnoafriški rand	11,0940	11,0253
/	TRST	Petek, 9. novembra 2012	164
O w
APrimorski
r	dnevnik
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
SOVODNJE - Širitev obrtne cone se bo začela spomladi
Krajani že prejemajo odloke o razlastitvah
Prihodnji teden bodo objavili razpis za izbiro izvajalca, januarja bodo izbrali najboljšo ponudbo
Prihodnji teden bo občina Sovodnje objavila razpis za izbiro gradbenega podjetja, ki bo izvedlo drugi sklop del za širitev obrtne cone na Malnišču. Dela, ki jih je načrtovala že prejšnja občinska uprava, se bodo predvidoma začela v prvi polovici prihodnjega leta, trajala pa bodo nekaj mesecev: ko bodo delavci in bagri zapustili gradbišče, bo površina sovodenjske obrtne cone v bistvu podvojena.
Zasebniki, ki so lastniki zemljišč, na katera se bo razširilo območje obrtne cone, so v teh dneh že začeli prejemati odloke o razlastitvi. Razlaščencev, so povedali na tehničnem uradu občine, je 62, nekateri izmed njih pa so že pristali na ponujeno odškodnino. Občinski odbor je prvega avgusta odobril poročilo o vrednosti omenjenih zemljišč, ki jo je pripravil občinski tehnični urad; le-ta je ocenil, da so parcele, ki jih je treba razlastiti - v glavnem gre za kmetijska zemljišča -, skupno vredne 472.142,32 evra. Tudi to vsoto bo občina Sovodnje krila s prispevkom, ki ga je za širitev obrtne cone dobila od Trgovinske zbornice, ki ji je iz Goriškega sklada pred leti dodelila 2.011.134 evrov. Do prve polovice januarja bodo razlaščencem izplačali prvi obrok, do konca marca pa še preostali del denarja, ki jim pripada. Posest nad zemljišči bo občina prevzela 10. decembra, nakar se bo lahko nadaljeval tudi prvi sklop del, v okviru katerega bodo speljali plinsko napeljavo od Malnišča do tovarne Kemika. Le-ta je startal že decembra, zaradi zapletov z izdajo dovoljenj s strani družbe italijanskih železnic in razlastitvenega postopka pa so morali dela zamrzniti.
Podjetja, ki se bodo potegovala za širitev obrtne cone, se bodo na razpis lahko prijavila do 21. decembra, kuverte s ponudbami pa bodo odprli januarja. Do dokončnega imenovanja izvajalca bo predvidoma prišlo spomladi, nakar bodo odprli gradbišče. V okviru drugega sklopa del, ki naj bi bil dokončan v nekaj mesecih in torej v teku prihodnjega leta, bodo poskrbeli za napeljavo vode in elektrike, ki bosta služili podjetjem, ki se bodo v obrtno cono vselila, za ureditev notranjih cestnih povezav in parkirišč ter za gradnjo nove ceste, ki bo obrtno cono povezovala s Štradalto. Izklicna cena za izvedbo drugega sklopa del bo približno 813.033 evrov.
Zamisel za širitev obrtne cone se je porodila že pred leti, ko je bilo učinke sedanje gospodarske krize težko predvidevati, sovodenjski upravitelji pa menijo, da je naložba še vedno smiselna in pomembna, saj bo lahko prispevala k ustvarjanju ugodnejših pogojev za bodoči razvoj. Na vprašanje, ali se zemljišča bodoče obrtne cone nahajajo na poplavnem območju, kar bi v prihodnosti utegnilo oškodovati tam naseljena podjetja, so na tehničnem uradu odgovorili, da ne. (Ale)
GABRJE - Po obnovi vaškega vodnjaka
V lepotni poseg na trgu sodi tudi nova javna razsvetljava
Sovodenjska občina želi dodatno ovrednotiti Trg Neodvisnosti v Gabrjah, kjer je oktobra v okviru evropskega projekta »Living fountains - Oživljanje vodnjakov in kalov v čezmejnem območju« na novo zgradila vaški vodnjak. Zdaj je na vrsti obnova javne razsvetljave, ki bo - seveda ob večji varnosti za voznike in pešce - vtisnila gabrskemu vaškemu središču, ki je za domačine tudi kraj srečevanja in druženja, lepši in prijetnejši videz. Namesto dosedanje, viseče javne razsvetljave, ki ni ravno najboljša, bodo na Trgu Neodvisnosti namestili svetila, ki bodo zagotavljala boljšo vidljivost. Imela pa bodo tudi dekorativno funkcijo: občina se je namreč odločila za pravo urbano opremo, kakršno najdemo v urejenih zgodovinskih središčih mest in vasi. V minulih dneh je podjetje, ki ga je občina imenovala za izvajalca, poskrbelo za izkop, v kratkem pa bo namestilo še drogove. Trg Svobode bo razsvetljevalo osem svetil, v katere je občina vključno z deli vložila 20.000 evrov. Prižgali jih bodo že v prihodnjih tednih. K lepšemu videzu trga bodo pripomogla tudi obnovitvena dela, ki jih gabrsko kulturno društvo Skala načrtuje na svojem sedežu. Društvo namerava najprej zamenjati okna in vrata, kar je nujno potrebno; če bo imelo na razpolago dovolj denarja, bo obnovilo tudi pod ter pobelilo pročelje in notranje stene kulturnega doma. (Ale)
Obnovljeni vodnjak sredi gabrskega trga, kjer bo nova tudi javna razsvetljava
bumbaca
TRŽIČ - Ovadbe zoper neznance
Tatvine brez konca
V roku ene ure so neznanci okradli tri stanovanja v Ulici Ariosto - Kraje tudi v Ronkah
Tatvinam na tržiških domovih ni še videti konca. V roku ene same ure v sredo popoldne so neznanci okradli kar tri stanovanja v Ulici Ariosto. Metoda je vedno ista: v hiše vlomijo skozi okna ali vrata, z naglico pregledajo prostore, poberejo zlato, denar in dragotine ter z enako naglico odidejo, okradenim pa ne preostaja drugega, kakor da obvestijo varnostne sile in vložijo ovadbo zoper neznance. Kot rečeno, serijo treh tatvin so tokrat zabe-
ležili v Ulici Ariosto, v novem stanovanjskem kompleksu v tržiški četrti Aris - San Polo, v sredo med 17.30 in 18.30. Tatovi so v akcijo stopili ob prvem mraku. Izkoristili so odsotnost hišnih gospodarjev zaradi dela ali zaradi opravkov. Vlomili so v eno stanovanje in v dve vrstni hiši, od koder so odnesli denar in zlatnino. Nihče ni nič opazil, krajo so ugotovili šele gospodarji, ki so po vrnitvi domov odkrili premetane prostore. Na kraj so priklica-
li karabinjerje, ki so opravili obredne meritve. Zbrali so ovadbe in uvedli preiskave zoper neznance, ki glede na modus operandi - tako ugibajo na karabinjerskem poveljstvu - bi lahko bili nomadi. Kara-binjerji so tudi preverili, če so morebiti kradli še drugod v tržiški ulici, vendar niso ugotovili drugih kraj. Kradli pa so v Ronkah, in sicer v petek zvečer v Selcah: tudi v tem primeru so v bliskovitih tatinskih akcijah pograbili dragotine in denar.
SOVODNJE
Tri občine in en sam tajnik
Kaj imajo Sovodnje skupnega z Bardom in Tipano? Prisotnost slovenske narodne skupnosti je seveda pravilen odgovor, a ni izčrpen, saj bodo v kratkem tri občine imele tudi skupno tajniško službo, kar jim bo omogočilo, da si bodo delile stroške za zaposlitev funkcionarja, ki ima ključno vlogo pri dobrem delovanju občinske strukture. Besedilo sporazuma za skupno vodenje tajniške službe je sovodenjski občinski svet sprejel na zadnjem zasedanju, stopil pa bo v veljavo, ko bosta dogovor sprejeli še beneški občini. Tajnik bo Sergio Comelli, ki sovodenjsko stvarnost že dobro pozna. »Naša uprava je že nekaj časa iskala drugo občino, ki bi si bila pripravljena deliti stroške za tajniško službo. Na Goriškem je nismo našli, nato pa smo prišli v stik z Bardom in Tipano, s katerima smo se dogovorili,« je povedala sovo-denjska županja Alenka Florenin, ki meni, da bo lahko sodelovanje na tem področju tudi vir izmenjave informacij in izkušenj z dvema beneškima občinama.
Ob odobritvi sporazuma je bila na dnevnem redu ponedeljkove seje občinskega sveta v Sovodnjah tudi odobritev osnutka sporazuma med goriško pokrajino in občinami o upravljanju prispevkov, ki jih dežela FJK deli na podlagi 3. člena deželnega zakona št. 30/2007. Prispevke je dežela namenjala občinam, ki so dosegale najboljše rezultate na področju ločenega zbiranja odpadkov, pokrajina Gorica pa je letos predlagala, naj se občine prispevkom odpovejo in denar namenijo skupni informativni kampanji, s katero bi občane bolje informirali in spodbudili k vestnemu sortiranju. »Sovodenjski občini bi za leti 2010-2011 pripadalo 2.500 evrov, kar bi v času suhih krav rade volje porabili za potrebe teritorija, po drugi strani pa se nam zdi, da je tudi informiranje občanov in zvišanje odstotka ločenih odpadkov pomembno. Zato smo sklenili, da predlog pokrajine sprejmemo,« je povedala Floreninova. Dogovor so podprli svetniki večine in Slovenske skupnosti, predstavnika skupine Skupaj za Sovodnje pa z njim nista soglašala. Načelnik Walter De-vetak, ki je bil v svojem posegu do dogovora zelo kritičen, je glasoval proti, Ljubica Bu-tkovič pa se je vzdržala.
Občinski svet je dalje odobril nov predlog odškodnine za občinska zemljišča, ki so bila razlaščena v okviru gradnje avtoceste Vileš-Gorica. Osnutek, ki ga je sovo-denjski občinski svet sprejel v prejšnjih mesecih, so morali spremeniti, saj so naposled ugotovili, da je družba Autovie Venete dodelila občini odstotek odškodnine, ki je v resnici pripadal družbi Alpe. Prisotni so-vodenjski občinski svetniki so na predlog županje tudi izrazili solidarnost uslužbencem slovenskih ustanov, ki doživljajo hudo finančno stisko. (Ale)
GORICA - Župan skuša preprečiti izselitev brigade
Odhod petstotih družin bi bil težak udarec za lokalno gospodarstvo
Kasarna Guella, sedež konjeniške brigade na Battistijevem trgu
bumbaca
Župan Ettore Romoli je prejel zagotovilo predsednika senatne komisije za obrambo Valeria Carrare, da bodo vzeli v poštev vse možne rešitve, ki bi omogočile obstanek sedeža konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli v Gorici. Romoli se je v sredo srečal v Rimu s senatorjem Carraro, ki mu je pred časom poslal vrsto informacij o težkih gospodarskih in obenem socialnih posledicah morebitnega odhoda brigade. »Gre za petsto družin, večina katerih ima bivališče v goriški pokrajini,« opozarja župan: »Te družine so tudi čustveno navezane na krajevno prebivalstvo, zaradi česar bi izselitev povzročila težave pripadnikom brigade in nji-
hovim svojcem, ki so si uredili življenje v Gorici in v drugih občinah pokrajine.«
Po vrnitvi iz Rima je Romoli pojasnil, da je senator Carrara zagotovil svojo razpoložljivost pri iskanju alternativnih rešitev, ravno tako tudi ostali parlamentarci, ki jim je posredoval razloge za goriško zaskrbljenost. »Izpostavil sem, da potrebo po krčenju stroškov v vseh sektorjih, ki jo zagovarja Montijeva vlada, je treba presojati skozi filter zdrave pameti in realnih možnosti, zato da iz tega -paradoksalno - ne nastane huda gospodarska škoda za krajevno okolje, kar bi onemogočilo zaželene učinke takšne izbire.« Ker pripadniki brigade in njihove
družine prebivajo tudi drugod na Goriškem in v Furlaniji, se bo Romoli sestal s predsednikom deželne vlade Renzom Tondom in z župani ostalih občin, ki bi jih selitev brigade prizadela. »To bi bila škoda za vso deželo,« opozarja župan.
Goriško vznemirjenje in Romolije-vo angažiranje je v oktobru povzročil načelnik generalštaba italijanske vojske, general Claudio Graziano, ki je dejal, da izbiro sedeža brigade pogojujejo storitve, ki jih lahko nudi kraj, dalje kakovost infrastrukture, manjši stroški in večja privlačnost za osebje. Potrdil je še, da bi goriško brigado lahko selili v Bologno, kjer ima vojska prazno kasarno.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 9. novembra 2012
13
VRH - Dobitnica nagrade Trgovinske zbornice
Sara Devetak zgled ženskega podjetništva
Saro Devetak smo še do nedavnega srečevali v Ulici Garibaldi sredi Gorice, na tržnici zveze neposrednih pridelovalcev Coldiretti. Pod pokrito stojnico nasproti vhoda v Verdijevo gledališče nas je vsakič pritegnil velik dvojezičen napis »Kmetija Devetak Sara - Iz našega vrta na Krasu do vaših miz«. Sarina miza je bila obložena predvsem z marmeladami, ki jih je s pomočjo moža Pavla in razširjene družine De-vetakovih pridelovala na Vrhu. Njene marmelade in še marsikaj, kar 29-letna Sara pridela na svoji kmetiji, pa bi zaman iskali drugje, kakor če bi imeli Devetakovi edinstven in neponovljiv talent proizvajanja in ovrednotenja izvirnih kraških okusov. Ni seveda naključje, da zaradi le-teh daleč naokrog slovi lokanda Sarinih staršev Ga-brielle in Avguština Devetaka. Sarino delo je bilo včeraj deležno javnega priznanja. V dvorani De Bassa v Gorici je bila ena izmed štirih letošnjih dobitnic nagrade za žensko podjetništvo »Magicamente im-prenditrice«, ki jo tretje leto zapored podeljujeta goriška Trgovinska zbornica in njen odbor za žensko podjetništvo v sodelovanju s pokrajinsko upravo. Po dobro uro dolgih nagovorih in pred občinstvom s številnimi ženskimi obrazi je vrhovski podjetnici izročila nagrado goriška občinska odbornica za gospodarstvo Arianna Bellan. Občutek je bil, da je bil aplavz za Saro še posebno topel, zaradi njenih mladih let, predvsem pa zaradi njene, med mlajšimi osebami neobičajne izbire kmetijskega poklica, ki mu odpira nove razsežnosti s podjetniško žilico. Nov podvig, ki ga pripravlja, je odprtje Hiše okusov, predvidoma v marcu, približno ob istem času, ko bo dala na svet svojega drugega otroka.
»Vse se je začelo pred približno desetimi leti, ko mi je oče predlagal, da bi prevzela kmetijo nonota Renata. Tedaj sem imela zase drugačne načrte, končala sem
univerzitetni študij jezikov, v željah sem imela zaposlitev v Strasbourgu ... Sklenila sem, da poskusim. Začetki niso bili enostavni, a vztrajnost je pri nas doma. V kuhinji gostilne je marmelade že pripravljala in kuhala mama, pri čemer je preizkušala nove okuse, tako da mi pot, na katero sem stopila, ni bila tuja. Spodbujal me je tudi mož Pavel, ki je ravno tako imel na Vrhu kmetijo. Danes imamo dvanajst hektarov zemlje, večinoma poraslih z gozdom, le en hektar je namenjen sadju in zelenjavi. S Pavlom, ki je v preteklosti že bil čebelar, sva sklenila, da vzameva še panje in se lotiva čebelarjenja in pridelovanja medu,« nam je včeraj povedala Sara Devetak. Delo njenih pridnih rok sladokusci cenijo. S pomočjo moža in domačih - »brez podpore družine ne bi ničesar zmogla,« večkrat poudari - prideluje sadne in zelenjavne marmelade, med (akacijevega, lipovega in cvetličnega), nektarje, sirupe, paradižnikovo mezgo in zelenjavno mezgo »Vila Korošec«, letos prvič tudi grenčice, zelenjavo vlaga v kis, načrtuje pa še proizvodnjo likerjev in žganja s sadjem in travicami.
»Ne uporabljamo konzervansov ne kemičnih škropil. Naša kmetija je biološka, čeprav nimamo še uradne certifikacije. Kar zmoremo, pridelamo s svojimi rokami, čeprav smo mehanizirani. Iščemo kvaliteto, ne pa industrijske produkcije,« poudarja vrhovska podjetnica in dodaja, da se ljudje ne morejo načuditi njenim zelenjavnim sladkim marmeladam, na primer iz kumar, repe in cimeta. Letos so na njeni kmetiji pripravili okrog tisoč kozarcev marmelade in medu, glavna prodajna točka je gostilna staršev, v kateri Sara še naprej dela, glas o njenih dobrotah pa se širi in povpraševanje narašča, tako da bo kmalu polno zasedena z delom na svoji kmetiji. Stavba Hiše okusov je dokončana, njeno gradnjo je omogočil tudi nepovratni prispevek Ev-
Sara Devetak prejema priznanje iz rok odbornice Arianne Bellan
bumbaca
ropske unije, v njej pa je opremljena kuhinja - danes uporablja mamino, toda samo ob torkih in četrtkih, ko je gostilna zaprta -, poleg tega prodajni prostor, urad kmetije, skladišče, velika klet iz kamna. Uradno jo bodo odprli čez nekaj mesecev. Sara obenem napoveduje, da bodo posadili nova sadna drevesa, da bo prišel čas za za-
poslitev sodelavcev, da načrtujejo nove investicije ... V njeni pripovedi je zaznati predvsem željo po neprestanem izboljševanju dela, po bogatenju ponudbe, po neprestanem iskanju novih okusov in njihovih kombinacij, narejenih izključno iz sadežev kraške zemlje. Včerajšnja nagrada Trgovinske zbornice je zato šla v prave roke. (ide)
GORICA - Občina
Guglielma bodo širili
Prost brezžični dostop do intemeta
Goriško brezžično internetno omrežje s prostim dostopom z mestnih ulic in trgov se širi. Občinski odbor župana Ettoreja Romolija je namreč včeraj sprejel sklep, s katerim bo deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino zaprosil za prispevek, ki bo upravi omogočil, da bo brezplačno wi-fi povezavo Guglielmo razširila tudi na druge predele mesta. Med temi, so sporočili z urada za stike z javnostmi občine Gorica, so Trg Ca-vour pred kvesturo, t.i. bela dvorana goriškega županstva, Korzo Verdi (od Ljudskega vrta do Ulice Santa Chiara) in del Raštela, ki ni še krit.
Med tem se število uporabnikov brezplačne internetne povezave neprestano viša. Februarja je bilo registriranih uporabnikov okrog 1.700, danes pa jih je 4.110. Skupno so bili na internet povezani 69.035 ur, od junija 2011, ko je občina aktivirala to storitev, pa je bilo povezav 63.996. Med občinami dežele Furlanije-Julijske krajine je Gorica tista, ki je z brezžično internet-no povezavo pokrila največji odstotek mestnega središča: najprej je wi-fi omrežje delovalo v ulicah Garibaldi in Maz-zini, na Travniku in na območju okrog županstva, od februarja pa tudi na delu korzov, v Raštelu, v Ulici Oberdan, Nunski ulici, mali dvorani Verdijevega gledališča in mladinskem centru Punto giovani v Ulici Vittorio Veneto.
Uprava namerava to storitev s časom zagotoviti v celem mestnem centru, najprej pa naj bi bili na vrsti Trg Ca-vour, bela dvorana goriškega županstva, Korzo Verdi (od ljudskega vrta do Ulice Santa Chiara), zadnji del Raštela, Ulica Puccini, Trg Sv. Antona, ljudski vrt, spominski park, trg pred železniško postajo in Gosposka ulica. (Ale)
GORICA - S celovečercem Italian Movies
Igralka Anita Kravos na rimskem festivalu
Goričanka Anita Kravos na posnetku iz filma, s katerim nastopa na za beneško Mostro drugim najbolj prestižnim filmskim festivalom v Italiji
Po rdeči preprogi mednarodnega filmskega festivala v Rimu, ki se začenja danes, se bo ponovno sprehajala tudi goriška zvezda. V prvencu režiserja Mat-tea Pellegrinija Italian movies, ki bo tekmoval v izboru »Prospettive Italia«, namreč nastopa tudi Anita Kravos, 38-letna igralka, ki je otroštvo preživela v So-vodnjah in je po mami Slovenka. Kravosova, ki se rimskega festivala ne udeležuje prvič (leta 2009 je za svojo vlogo v filmu »Alza la testa« prejela tudi nagrado L.A.R.A.), ima v Pellegrinovi komediji vlogo Slovenke Charlotte. Ob njej nastopajo Aleksei Guskov (»Il concerto«), Eriq Ebouaney, Filippo Timi, Melanie Gerren, Michele Venitucci, Neil D'Souza, Tiziana Catalano in Harvey Virdi. Film bodo javnosti predstavili v ponedeljek, 12. novembra, ob 21.30 v dvorani Petrassi, pred zaključkom festivala pa bo na ogled še 13. in 15. novembra.
GORICA - Včeraj
Srčna kap ga je zadela sredi parka
Služba 118 je včeraj rešila življenje moškemu, ki ga je v Ljudskem vrtu sredi Gorice zadela srčna kap. Slabost ga je obšla okrog 12. ure v bližini igral za otroke. Moški je zgrmel na tla: k sreči ga je opazilo nekaj obiskovalcev parka, ki so poklicali reševalce. Zdravniško osebje je nesrečneža oživljalo okrog 20 minut, naposled je njegovo srce le začelo ponovno biti. Razburljivi prizor je spremljala množica ljudi, prišli so tudi karabinjer-ji. Da ne bi pretresli zlasti otrok v bližini, so oživljanje prikrili očem s pomočjo rjuhe. Z rešilnim vozilom so nato moškega prepeljali na Katinaro, kjer so ga sprejeli na koronarnem oddelku.
TRŽIČ - Po srhljivem odkritju
Potapljači so zaman iskali človeške kosti
V kanalu Valentinis v bližini termoelektrarne podjetja A2A v Tržiču so potapljači včeraj iskali morebitne dodatne posmrtne ostanke, potem ko so v minulem tednu med čiščenjem bazenov tamkajšnjega obrata našli na dnu črno vrečo za odpadke s človeškimi kostmi. Pomoč potapljačev iz Trsta je zahtevala tržiška luška kapitanija, a so zaman iskali, saj je bila voda v kanalu zaradi blata kalna - prihajala je iz kanala De Dottori - in vidljivost nična. Bil je le poskus, da bi pojasnili srhljivo zagonetko, ki ostaja brez rešitve. Utrjuje se zato sum, da je vrečo prinesla plima, saj so bazeni termoelektrarne povezani s kanalom Valentinis.
Na delu v kanalu Valentinis k.b.
SPDG - Po potresu v Bazilikati in Kalabriji
»Materialna škoda je velika, volja po obnovi pa še večja«
Pred kratkim je potres prizadel široko območje med Bazilikato in Kalabrijo v Italiji, kjer se razprostira narodni park Pollino z gorami, visokimi tudi nad 2000 metri. Dogodek z italijanskega juga je povzročil zaskrbljenost tudi med člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice (SPDG). Ob koncu junija in na začetku julija letos je namreč večja skupina goriških planincev obiskala tamkajšnje kraje in se tam mudila teden dni. Baza, od koder so se odpravljali na vsakodnevne oglede bližnje okolice in na vzpone na vrhove Pollina, je bilo mestece Rotonda v Bazilikati. Nastanjeni so bili v gostoljubnem hotelu Miramonti tik nad naseljem, ki se je pred kratkim znašlo malo-dane v samem epicentru potresa.
Nekateri člani goriškega planinskega društva so se zato z nemalo vznemirjenja telefonsko povezali z upravo hotela, da bi se seznanili s stanjem v Rotondi. Dobili so odgovor, da sicer hotel ni utrpel poškodb, tresenje zemlje pa je povzročilo veliko strahu na širšem območju. Hotelsko osebje je tudi povedalo, da je nekaj škode nastalo na starejših stavbah v mestu, ki jo bo potrebno še oceniti, resne težave pa da je povzročalo slabo vreme z neurji.
Nekoliko slabše jo je odneslo bližnje kalabrijsko mesto Mormanno, ki so ga izletniki iz Gorice tudi obiskali in občudovali njegove zanimivosti. Tam živi Luigi Perrone, funkcionar parka Pollino, ki je vse dni obiska vodil Goričane na ogledih Bazilikate
in Kalabrije ter na pohodih v hribe. Tudi njega so člani SPDG poiskali po telefonu. Pojasnil je, da jo je Mormanno kar hudo skupil, saj gre za staro mesto, kjer so hiše skoraj nakopičene ena nad drugo. Tresenje zemlje je močno poškodovalo katedralo v mestu in nekatere zgodovinske objekte. Siloviti nalivi, ki so sledili potresu, so stanje samo še poslabšali. »Glavno je, da smo živi,« je goriškim znancem dejal Luigi Perrone in pristavil: »Materialna škoda je velika, volja po obnovi pa še večja.«
»Želimo jim seveda, da bi obnova potekala uspešno, kajti tako gostoljubnih ljudi, kakršne smo srečevali na območju Pollina, ne najdeš na vsakem koraku,« so povedali pri SPDG. (vip)
14
Četrtek, 8. novembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
GORIŠKA BRDA - Obnovljeno Šmartno privablja z bogatenjem ponudbe
Dvojezične turistične table, vendar slovensko-angleške
Prihodnje leto načrtujejo preureditev muzeja Briška hiša - Jutri se začenja martinovanje
Krst vina po starem, izdelovanje martincev in tarcentov oziroma šperoncev, značilnih za briške šege ob Martinovem, vodeni ogledi Šmartnega, vinske degu-stacije, polenta iz več kot sto let starega kotla, kulinarična delavnica ... To je le nekaj poudarkov letošnjega Martinovanja, dvodnevne etnološko-enološke prireditve, ki jo konec tedna prirejajo v Šmartnem v Goriških Brdih. Obiskovalci si bodo lahko tudi ogledali pred kratkim obnovljeno vasico - obnova je veljala 1,1 milijona evrov -in tudi čisto svežo novost: označevalne dvojezične, slovensko-angleške zgodovinsko in turistično informativne table.
Šmartno se šteje za eno najpomembnejših turističnih znamenitosti v zahodni Sloveniji: zaradi edinstvene lege - gre za mediteransko utrdbo na griču - in izjemne kulturno zgodovinske vrednosti, vas je bila namreč razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Rušilni potres leta 1976 je prvotno strukturo vasi popolnoma izbrisal. Po letih sanacij in načrtne obnove se je vas znova približala podobi utrjenega taborskega naselja, ki je v 15. in 17. stoletju zaradi nemirne bene-čansko-habsburške meje iz varnostnih razlogov dobilo obzidje in stolpe.
Kot so prepričani v briškem Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport (TKMŠ), sta prav revitalizirana arhitekturna in zgodovinska dediščina postavili temelje velikemu turističnemu potencialu vasi. Da bi ta postala za obiskovalce še privlačnejša, prirejajo razne kulturne prireditve, ki se vse bolj uveljavljajo: Brda in vino, Smart fest, Martinovanje, Praznik češenj, Šmartno, pravljična vas . Obiskovalce radi sprejmejo v hiši kulture, kjer so na voljo razstave, koncerti, delavnice in druge prireditve, pa v etnološkem muzeju Briška hiša in v zasebni galeriji Širok. Dodatno turistično ponudbo zagotavlja-
Šmartno in informacijska tabla ob vhodu v vas
foto k.m.
AJDOVŠČINA
Pipistrelov Virus za letalsko šolo
Ultralahko letalo je prvič naročilo slovensko letalsko podjetje
Ajdovska družba Pipistrel - ki svoje proizvodne hale na so-vodenjskih Rojah ne bo gradila pred začetkom novega leta - svoja letala prodaja večinoma v tujini, tokrat pa so izdelali Virus 912 za slovensko podjetje Lipican Aer iz Sečovelj. Dvosedežno letalo bodo uporabljali predvsem za potrebe letalske šole, delno pa tudi za panoramske in taksi polete, ki predstavljajo pomemben del njegove dejavnosti.
Ultralahko letalo Virus 912 je za svoje potrebe prvič naročilo slovensko letalsko podjetje, kar v času vsesplošne gospodarske krize in črnogledih napovedi pomeni, da za inovativna podjetja praktično ni ovir pri iskanju in realizaciji novih poslovnih priložnosti. Letalo Virus 912 je leta 2008 po izbiri ameriške vesoljske agencije Nasa osvojilo laskavi naslov najboljšega majhnega letala. Premer kril znaša 12 metrov, kar letalu ob primernih vremenskih pogojih omogoča tudi jadranje. Zaradi svojih tehničnih lastnosti in predvsem aerodinamičnih karakteristik ima zelo dobro razmerje med porabljenim gorivom in doseženo hitrostjo. Letalo odlikujejo tudi enostavno upravljanje, najnovejše tehnologije, vrhunski materiali in samoreševalni sistem, ki v primeru težje tehnične okvare reši letalo skupaj s posadko. Pipistrel je do zdaj na vseh kontinentih prodal že preko 300 letal Virus 912.
Glavna dejavnost sečoveljskega podjetja Lipican Aer je letalska šola, kjer izkušeni inštruktorji izvajajo usposabljanja kandidatov za različne tipe letal. Slušatelji po uspešno opravljenem šolanju tako lahko pridobijo licenco za mala športna letala, pa tudi licenco za komercialne in prometne pilote.
Državna cesta zaprta
Zaradi nujnih vzdrževalnih del bodo danes ob 8. uri zaprli odsek državne ceste št. 55. Nadvoz, ki pelje iz Gorice proti štandreškemu krožišču, bodo ponovno odprli jutri ob 20. uri. V ponedeljek, 12. novembra, bodo zaprli drugi del viadukta, ki ne bo prevozen do 16. novembra
Manjšinske književnosti
Univerza v Novi Gorici, Slovensko društvo za primerjalno književnost in Slovik prirejajo danes ob 9.30 v Tumovi dvorani KB centra v Gorici mednarodno konferenco na temo perspektiv manjšinskih književnosti. Vabljeni plenarni predavateljici sta Marija Pirjevec Paternu z Univerze v Trstu in Katia Pizzi z Univerze v Londonu, sodelovali bodo še priznani predavatelji iz Slovenije in tujine. (km)
Most za povezovanje
S konstitutivno sejo so v Novi Gorici ustanovili nacionalni odbor Most za povezovanje med ustvarjalci in uporabniki družboslovnega znanja, ki bo deloval pod okriljem Unesca. Gostoval bo na novogoriški fakulteti za uporabne družbene študije, njegov prvi predsednik pa bo Matej Makarovič, ki je tudi dekan omenjene fakultete.
O Doberdobskem jezeru
Na sedežu društva ANMI v Ulici San Francesco 44 v v Tržiču bo drevi ob 18. uri srečanje o Doberdobskem jezeru in zgodovinskih dogodkih na tem delu Krasa; govoril bo Alfio Scarpa.
Maša za umrle policiste
V cerkvi Sv. Jožefa v Ulici Brigata Pavia v Gorici bo jutri ob 10. uri maša v spomin na umrle in padle policiste. Prireja jo združenje policistov v sodelovanju s kvesturo.
jo gostinci in ponudniki prenočišč: Hiša Marica, Hiša Danica, gostišče Turn, okrepčevalnica Pr'kaminu, v izgradnji je še hotel San Martin, ki naj bi prve goste sprejel aprila. Tam bo še 60 postelj, konferenčna dvorana, restavracija in vinoteka. »Sicer pa imamo sedaj v Brdih okoli 450 turističnih postelj,« pojasnjuje Erika Mari-nič Kovačič iz briškega Turistično informacijskega centra. Prihodnje leto je predvidena preureditev muzeja Briška hiša, ki bo dobila nov izgled in nove vsebine ter tehnične posodobitve.
Zadnja pridobitev Šmartnega so omenjene turistično-informacijske table. »Projekt je znašal 23.000 evrov in bo obogatil in nadgradil turistično ponudbo Brd,« je prepričana direktorica briškega zavoda TKMŠ Ariana B. Suhadolnik. Tabel je osem, glavna stoji ob vhodu v vas, preostale so razporejene v notranjosti. Obiskovalci se bodo lahko kar brez spremstva vodnikov sami sprehodili skozi Šmartno in se seznanili z glavnimi znamenitostmi. Da so te le dvojezične, slo-vensko-angleške, je »kriv« pravilnik, ki ga je izdalo slovensko ministrstvo za kulturo. Ta namreč natančno predpisuje, kakšne naj bodo table v kulturnem naselju. »Smo pa prav zato, ker imamo veliko gostov iz Avstrije in Italije, izdali tudi zloženko v štirih jezikovnih različicah, slovenščini, angleščini, italijanščini in nemščini,« dodaja Kovačič Mariničeva.
Skorajšnje Martinovanje je torej prva priložnost za ogled prenovljene vasice in za samostojen ali pa tokrat tudi voden ogled Šmartnega. Slovesno odprtje Martinovanja bo jutri ob 14. uri, podrobnejši spored pa je objavljen na spletu.
Katja Munih
GORICA - Borc San Roc o furlanskem izročilu v mestu
»Orazions« tudi slovenske
Iz vsebine izstopa opis navad in tehnik pri košnji in spravljanju sena na območju pod Panovcem za potrebe furlanskih in slovenskih domačij v Podturnu
V 24. številki zbornika Borc San Roc, ki je pravkar izšla, se prvič pojavlja tudi slovenščina. Predstavili so ga v sredo pod večer na pobudo Centra za ohranjanje in ovrednotenje ljudskega izročila v goriškem Podturnu, v dvorani ob cerkvi sv. Roka. Predsednik Marco Lutman je v pozdravu več kot osemdesetim udeležencem povedal, da gre očitno za utečeno pobudo, ki traja skoraj četrt stoletja in v okviru katere izide vsako leto zgodovinsko kulturna publikacija.
Letošnja številka utrjuje in potrjuje kakovost in izvirnost objavljenega gradiva, ki ga je zbrala in uredila novinarka Erika Jazbar, sedaj že s petletno izkušnjo pri tej publicistični pobudi. Med predstavitvijo je dejala, da je spoštovala predvideni obseg 96 strani, a gradiva je bilo precej več. Furlanščina je prisotna v celoti le v enem članku, sicer pa v zelo kratkih povzetkih na začetku vseh ostalih. Prvič od nastanka revije je simbolno prisotna tudi slovenščina, in sicer v prevodu članka Paola Viole »Orazions«, za kar je poskrbel Bruno Bensa iz Nove Gorice.
Letos je objavljenih štirinajst zapisov prav tolikih piscev, vsebine preostalega pisanja pa nimajo le trenutne velja-
ve, zato bodo objavljene v prihodnje. Celotno delo sloni na prostovoljnem pristopu, zato se nujni izdatki omejujejo na oblikovanje, prelom strani in tisk, kar je strokovno opravila tiskarna Grafica Go-riziana; prispevek za tiskarske postavke je dala Zadružna kreditna banka Fara-Koprivno. O vsebinah je posebej govoril Claudio Cressati, v mandatu goriškega župana Vittoria Brancatija odbornik za kulturo in profesor na Videmski univerzi. Dejal je, da se je revija uveljavila na kulturnem in raziskovalnem področju z demografskimi, narodopisnimi, jezikoslovnimi, okoljskimi in drugimi vsebinami. Letos se niz prispevkov začne z opisom nekdanjih navad, tehnik in pristopov pri košnji in spravljanju sena na območju pod Panovcem, od koder so furlanske in slovenske domačije v Podtur-nu pridobivale krmo za živino. Opis je zelo natančen in s kopico sedaj po sili razmer opustelih izrazov.
Pietro Merlo je bil dobrotnik, ki je poskrbel leta 1886 za namestitev konice vrh zvonika v Podturnu. O tem in vseh podrobnostih zvemo v drugem članku. Sledi dokumentarno pričevanje o Sveti gori in o vračanju podobe Ma-
tere božje v tamkajšnjo cerkev leta 1922. Kaj vemo o parku z dodatkom zelenjavnega vrta okrog Malega semenišča? Skorajda nič. Revija nas o tem pouči na šestih straneh vključno z bogato bibliografijo. Sledi kratka predstavitev knjige o samem Malem semenišču, ki je bila objavljena na osnovi raziskav fakultete za arhitekturo Tržaške univerze s sedežem v Gorici; o tej knjigi smo podrobno poročali ob njeni predstavitvi letos spomladi.
Zaključilo se je urejevanje Lantie-rijevega arhiva. O opravljenem delu in deloma o vsebini beremo v posebnem članku, kjer so objavljene tudi fotokopije seznama z dvainpetdesetimi postavkami, kar seveda ne pomeni, da gre zgolj za prav toliko listin, temveč pogosto za mape z več dokumenti. Arhitekt »Laš-zak« (s to obliko priimka je bil krščen v Tolminu njegov oče Peter, ki se je kasneje priselil v Podturn) je preveč pomemben za krajevno skupnost, saj mu je tam posvečena tudi ulica, da bi ga ponovno ne srečali tudi v tej zadnji številki revije. Objavljena je podrobna študija s priloženimi kar enajstimi izvirnimi načrti njegove vile nad Rafutom.
Enrico Rocca in Maria Cavazzuti sta dve izstopajoči krajevni osebnosti, ki se ju ta številka spominja in ovrednoti v okviru niza predstavitev, ki jih beležimo tudi v prejšnjih izidih. V potrditev povedanega najdemo v reviji še nekaj osebnosti: Pier Adolfo Tirindelli je bil glasbenik, sicer ne Goričan, a je v našem mestu komponiral; Giacomo Antonelli in Giulio Dreossi pa sta bila železniška inženirja na tem zapletenem območju, kjer je na prehodu iz 19. v 20. stoletje bilo dejavnih kar sedem različnih železniških družb.
Poleg Malega semenišča je na začetku prejšnjega stoletja bila najpomembnejša stavba na območju Podtur-na umobolnica. Dogradili so jo pred stoletjem, leta 1911, in jo poimenovali po cesarju Francu Jožefu. V njej je bilo prostora za 350 pacientov v petih različnih oddelkih. Poleg tega je umobolnica imela več kot deset sob za osamitev in prostore za obolele z nalezljivimi boleznimi.
Zadnji prispevek tokratnega zbornika je posvečen podelitvi nagrade San Rocco za leto 2012. Dodelili so jo Srednjeevropskim kulturnim srečanjem; ustanovi predseduje v zadnjih dveh letih Marco Plesnicar. (ar)
Na predstavitvi Erika Jazbar in Claudio Cressati (desno),
občinstvo (levo)
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 9. novembra 2012
15
NOVA GORICA - Vroče v gledališču
Odslovljena
Borut Bašin in Nevenka Razdevšek Žbona se bosta pritožila
Vodja odnosov z javnostjo v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Nova Gorica in računovodkinja gledališča, Borut Bašin in Nevenka Razdevšek Žbona, sta v torek oziroma v ponedeljek prejela izredni odpovedi delovnega razmerja zaradi suma kaznivega dejanja.
»Odpoved mi je vročil detektiv,« je povedal Bašin, ki se namerava tako kot Razdevšek Žbonova v zakonsko določenem roku osmih dni pritožiti na svet zavoda. Razlogov za iz-
redno odpoved Bašin ni komentiral, »ker postopek še poteka«.
Kot smo že pisali, je postopek za izredno odpoved po dolžnosti sprožil direktor novogoriškega gledališča Jožko Čuk. Ta je pred dnevi pojasnil, da je do postopkov za izredno odpoved delovnega razmerja prišlo zaradi suma kaznivega dejanja, in sicer za sum vstopa nepooblaščenih oseb v dokumentacijo, zaradi katerega mora zastopnik zavoda sprožiti postopek in to je tudi storil. (km)
Novogoriško gledališče
GORICA - V centru Bratuž
Dobrodelni koncert z nabirko za gradnjo družinskega doma
»With a little help from our friends« je naslov dobrodelnega koncerta, ki ga prireja Lions Club Gorizia Host. Na sporedu bo nocoj z začetkom ob 20.45 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V sodelovanju s centrom Bratuž in z njegovo predsednico Franko Žgavec bodo organizatorji nabirali prispevke za nedobičkonosno organizacijo prostovoljnega dela Il Focolare, ki bo gradila družinski dom za otroke in mladostnike, ki so dani v rejništvo.
V dvorani centra Bratuž bo drevi nastopil glasbeni ansambel Prognosi riservata - Soul Machine LIVE, ki ga sestavljajo zdravniki in bolničarji tržiške bolnišnice. Dobrodelni večer je odprt javnosti, nastopajoče bo predstavil Giuliano Almerigogna.
SOVODNJE - Ob Martinu
Grb vaškega društva, razstava fotografij in dramska uprizoritev
V okviru Martinovih praznovanj bodo nocoj ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah predstavili novi grb vaškega kulturnega društva. Predstavljeni bosta tudi fotografska razstava in dramska uprizoritev društvenega delovanja od njegove ponovne ustanovitve do danes.
Tradicionalno sovodenjsko martinovanje bo potekalo v nedeljo dopoldne. Začelo se bo ob 11. uri, takoj po maši, z nastopom otroškega pevskega zbora kulturnega društva Sovodnje. Sledil bo blagoslov kmečkih pridelkov in strojev, na tržnici pa bodo krajani ponujali umetniške in okrasne izdelke ter domače jedi. Novost letošnjega praznovanja bo obisk »Martinove furnge«, ki ga prireja turistično društvo iz občine Šempeter-Vrtojba.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
Q Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.15 »007 Skyfall«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 21.45 »Hotel Transylvania«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Amour«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Paranorman«
(Filmski vrtiljak). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »007 Skyfall«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Ar-go«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.15 - 22.00 »Hotel Transylvania«.
Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Red Lights«.
Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ve-nuto al mondo«.
-A Gledališče
v Tržiču (Ul. 1. Maggio 84) ob petkih in sobotah med 16. in 17. uro in eno uro pred predstavo.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 10. novembra, ob 20.30 »Del Don Giovanni« (Francesco Facciolli), nastopa gledališka skupina Il Teatro dei Picari iz Macerate; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 9. novembra, ob 20.45 koncert pianista Francesca Piemon-tesija. 14. novembra ob 20.45 iz niza »ContrAzioni« nastopa Marta Cus-cuna z gledališkim projektom, ki ga je sama napisala »La semplicita ingan-nata - Satira per attrice e pupazze sul lusso d'esser donne«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 10. novembra ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Vrančič »Zvezdica Za-spanka in razbojnik Ceferin«; ob 10.30 in 16.00 »Kaj se je krtek naučil« (Kim Komljanec). 11. novembra ob 17. uri »Cvetje hvaležno odklanjamo« (Norman Barrash, Carroll Moore), gostovanje prosvetnega društva Štan-drež; informacije na blagaj-na.sng@siol.net, tel. 003865-3352247.
ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 10. novembra, ob 16.30 »Il pinguino senza frac«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
~M Koncerti
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v
Gorici prireja v petek, 14. decembra, obisk Ljubljanske Opere in ogled baletne predstave Petra Iliča Čajkovske-ga Hrestač - Božična zgodba. Začetek prireditve ob 19.30. Prevoz v Ljubljano z avtobusom, odhod iz Gorice ob 17.30. Prodaja vstopnic že poteka po tel. 0481-531445 ali na kcl.bratuz@libero.it.
AMATERSKA GLEDALIŠKA REVIJA v tržaškem narečju »L'armonia a Mon-falcone« v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču ob 16. uri: v nedeljo, 11. novembra, »piu sorzi che trapole« (Giuliano Zannier), nastopa gledališka skupina Amici di San Giovanni; predprodaja vstopnic pri krožku ACLI Giovanni XXIII - San Nicolo
fí Razstave
V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI
na Trgu Cavour v Tržiču bo danes, 9. novembra, ob 18. uri odprtje razstave umetniških grafik z naslovom »Arte grafica in Friuli Venezia Giulia, Ca-rinzia, Slovenia«; na ogled bodo grafike preko tridesetih priznanih umetnikov iz zbirke ustanove Centro Friu-lano Arti plastiche.
ZGODOVINSKO RAZISKOVALNA SKUPINA ISONZO (Gruppo di ricer-ca storica Isonzo) prireja v v bivši konjušnici palače Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici odprtje razstave »L'illusione dell'acciaio. Soldati, elmi, scudi e corazze sul
zbori s tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Revija je posvečena glasbeniku, kulturnemu delavcu in duhovniku Mirku Fileju ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti.
9 Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI
obvešča, da bodo volitve v zavodski svet za triletje 2012-15 v nedeljo, 11. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 12. novembra, od 8. do 13.30. Starši, ki imajo otroke na več stopnjah (vrtec, osnovna šola in srednja šola) volijo na sedežu šole svojega najmlajšega otroka. Za otroške vrtce so volilni sedeži na bližnji osnovni šoli in sicer: za vrtec Ringara-ja (Ul. Brolo) in za vrtec Sonček (Ul. Max Fabiani) na osnovni šoli O. Župančič v Ul. Brolo; za vrtec Pika Nogavička v Štandrežu na osnovni šoli F. Erjavec v Štandrežu; za vrtec Pikapolonica v Pevmi na osnovni šoli J. Abram v Pevmi; za vrtec Kekec v Šte-verjanu na osnovni šoli A. Gradnik v Števerjanu; za vrtec Mavrica v Bra-čanu na osnovni šoli L. Zorzut v Bra-čanu. Za srednjo šolo Trinko v Gorici na srednji šoli v Ul. Grabizio 38, kjer voli tudi vse učno in neučno osebje.
M Izleti
fronte dell'Isonzo 1915-1917« danes, 9. novembra, ob 17.30. Predstavili bodo tudi knjigo, ki jo je izdalo združenje Isonzo »Gli elmi austro-ungarici nella Grande Guerra« Pierpaola Co-ciannija; razstava bo na ogled bo do 9. decembra od torka do nedelje 10.00-13.00, 14.00-19.00; vstop prost.
JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: v nedeljo, 11. novembra, ob 11. uri v palači Attems Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici bo Saša Quinzi vodil ogled Pinakoteke in razstave Raou-la Cenisija, sledil bo aperitiv.
RAZSTAVA SLIKARKE JANINE COTIČ iz Sovodenj bo na ogled v dvorani kulturnega društva Skala v Gabrijah v nedeljo, 11. novembra, od 16. do 18. ure.
V	MODRA'S GALERIJI na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu je na ogled razstava Klavdija Palčiča z naslovom »Ikaria«; do 11. novembra ob delavnikih 17.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-12.00.
FOTOKLUB SKUPINA75 se s skupinsko razstavo predstavlja v likovni galeriji Rotunda Slovenskega narodnega gledališča na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici; na ogled bo do 20. novembra od ponedeljka do petka 8.00-19.00, ob sobotah 8.00-13.00, ob nedeljah zaprto.
V	GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled likovna razstava z naslovom »Hrvoje Marko Peruzovic -Arbor Vitae«; do 7. decembra po urniku Katoliške knjigarne.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vincenza).
SPDG vabi na izlet v neznano v nedeljo, 25. novembra, skupne hoje bo okrog 4 ure; informacije in prijave po tel. 0481-882079 (Vlado).
Ü] Obvestila
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: danes, 9. novembra, ob 20.45 bo koncert kvinteta Barutti; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it.
»N'COJ JE PA ENA LEPA NOČ« je naslov celovečernega koncerta vokalne skupine Chorus '97 iz Mirna ob 15-letnici delovanja, ki bo v soboto, 10. novembra, ob 19. uri v Gnidovčevem domu v Mirenskem gradu. Sodeloval bo godalni kvartet Podokničarji.
ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 10. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju 13 v Gorici nastopa pianist Marco Grieco; vstop prost.
CECILIJANKA - 54. revija goriških pevskih zborov bo potekala v soboto, 24. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo tudi
HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle; informacije po tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com
HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), ivanasolc@gmail.com.
KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it).
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je tehnični urad na razpolago za katero koli pojasnilo in pomoč v zvezi s poplavo, ki je prizadela občinsko ozemlje. Vsakdo, ki je utrpel škodo, lahko predloži na županstvu seznam škode z navedbo točnega kraja in vrste poškodb s prvo okvirno navedbo obsega gmotne škode.
PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«.
TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; v Štandrežu (Dom Andreja Budala) ob sobotah 15.00-16.15; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah 14.30-15.30. Informacije: 349-3887180 (Gabrijel).
KD SOVODNJE obvešča vse občane, da bo v soboto, 10. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo, naj ga prinese v nedeljo zjutraj h kulturnemu domu v Sovod-njah pred 10. uro.
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ TER ŽEPZ IZ RONK vabijo v nedeljo, 11. novembra, na martinovanje v Bardu-Lusevera.
TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah 14.0016.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah 16.00-18.00; na Proseku (Kulturni dom) 15.00-16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah 17.00-18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; 17. novembra v Štandrežu (Dom Andreja Budala) 15.00-16.15 in na Vrhu (KD Danica) 14.30-15.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoni-ku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič.
15 Prireditve
PD RUPA-PEČ prireja danes, 9. novembra, ob 19. uri v društvenih prostorih v Rupi večer s predvajanjem slik in podoživljanjem lepih spominov z izleta po Turčiji.
ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 10. novembra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677.
GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA prireja niz pobud za izbiro višješolske študijske smeri: v ponedeljek, 12. novembra, ob 17. uri bo v avditoriju slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini v Gorici predavanje predstavnikov deželnega centra za usmerjanje.
TRADICIONALNI KULTURNI KRAŠKI VEČER prirejajo v Lokandi Devetak na Vrhu v sredo, 14. novembra, ob 20. uri. Večer bodo kulturno obogatile misli, poezije in kratke zgodbe o Krasu, ki jih je izbral in pripravil poznavalec Krasa Peter Černic; informacije po tel. 0481-882488, in-fo@devetak.com.
KD OTON ŽUPANČIČ IN ZTT v sodelovanju z ZSKD vabita na predstavitev knjige »Misliti s telesom« (Tolja in Speciani) v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri v prostorih doma Andreja Bu-dala v Štandrežu.
ZDRUŽENJE FORUM CULTURA prireja srečanji na temo urbanistike na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, Gosposka ulica (Ul. Carducci) 2 v Gorici: v četrtek, 15. novembra, ob 17.30 »Besede, besede, besede - Gorica in Nova Gorica, mesti 20. stoletja« in v sredo, 28. novembra, ob 17.30 »Nora Ideja. Gorica in Nova Gorice, mesto drugega tisočletja«; več na forumgorizia.blogspot.com.
KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it ter po tel. 040360072 (prisarna v Trstu).
0 Mali oglasi
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica ali varuška za otroke in starejše osebe na Goriškem; tel. 328-2076389.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Domenico Crisci iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče.
/	TRST	Petek, 9. novembra 2012	168
APrimorski
r	dnevnik

WIGGINS PRESTAL NESREČO
LONDON - Kolesar Bradley Wiggins, ki je letos postal prvi Britanec z zmago na dirki po Franciji, je dan po nesreči v Lancashiru, ko je med kolesarjenjem trčil z avtomobilom in si polomil nekaj reber ter dobil modric in prask, že zapustil bolnišnico.«Poškodbe niso resne, tako da pričakujemo, da bo Bradley kmalu popolnoma okreval,» pravijo pri Britančevem moštvu Sky. Wiggins je sicer uspešno sezono nadgradil na olimpijskih igrah v Londonu, kjer je osvojil zlato v vožnji na čas. Na Otoku pričakujejo, da bo konec leta dobil tudi viteški naziv.
FEDERER PRVI POLFINALIST MASTERSA V LONDONU
LONDON - Švicarski teniški igralec Roger Federer se je predčasno uvrstil v polfinale zaključnega turnirja najboljše osmerice v Londonu, potem ko je v prvem dvoboju skupine B premagal Španca Davida Fer-rerja s 6:4 in 7:6 (5). Švicarski igralec, številka 2 na svetu, ni igral najbolje, vendar je Ferrer nasprotnik, ki mu leži, saj ga je doslej vedno premagal, tokrat že štirinajstič. Pred polfinalom se bo moral Federer pomeriti še z Del Potrom.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
V SOCIJU PRVIČ BREZPLAČNI INTERNET ZA NOVINARJE
SOČI - Prireditelji zimskih olimpijskih iger, kijih bo leta 2014 gostil ruski Soči, so se odločili, da bodo imeli novinarji, ki bodo pokrivali dogodek, prvič v zgodovini iger na voljo zastonj brezžično povezavo z internetom na vseh prizoriščih iger. Združenje AIPS seje trudilo skleniti podoben dogovor tudi s predsednikom organizacijskega odbora minulih poletnih iger v Londonu, a se Sebastian Coe ni želel odpovedati precej velikemu zaslužku organizatorjev na ta račun.
NOGOMET - Maribor pričakovano, Udinese pa nepričakovano izgubil
V znamenju nemoči
Tottenham - Maribor 3:1 (1:1)
Strelci: Defoe v 22., Beric (M) v 40., Defoe v 49. in Defoe v 77. min.
Tottenham: Lloris, Verthongen, Naughton, Dawson, Walker, Huddlesto-ne, Lennon (od 90. Falque), Bale (od 86. Mason), Carroll, Adebayor, Defoe (od 82. Dempsey).
Maribor: Handanovic, Mejač, Raj-čevic, Arghus, Filipovic, Milec, Ibraimi, Cvijanovic (od 69. Mezga), Mertelj (od 88. Dodlek), Tavares (od 76. Komazec), Beric.
Mariborski nogometaši so v britansko prestolnico potovali s točko prednosti pred slovitim Tottenhamom. Po dobrih igrah v evropski ligi so si tudi pred več deset tisoč navijači londonske ekipe ter tudi zelo spodobno 800-glavo navijaško mariborsko zasedbo obetali ugoden razplet.
A kakovost ekip oziroma posameznikov je tokrat vendarle prišla do izraza. Angleški prvoligaš je s praktično vsemi razpoložljivimi silami prehitel Štajerce, bil celo tekmo boljši tekmec, kljub temu pa izbranci Darka Milaniča še zdaleč niso pustili tako slabega vtisa, da bi bili vijolični navijači pred zadnjima obračunoma s Panathinaikosom v gosteh in z Laziem doma brez upanja.
Lazio - Panathinaikos 3:0 (2:0)
Strelci: Kozak v 22. in 40., Floccari v 59. min.
Udinese - Young Boys 2:3 (0:1)
Strelci: Bobadilla (Y) v 27., Di Natale (U) v 47., Farnerud (Y) v 65. , Nuz-zolo (Y) v 73. Fabbrini (U) v 83. minuti.
Udinese: Brkic; Coda, Danilo, Domizzi; Basta, Pereyra (od 63. Faraoni), Willians (od 53. Fabbrini), Lazzari, Armero; Ranegie; Di Natale.
Young Boys: Wolfli; Sutter, Nef, Ve-skovac, Raimondi; Zverotic; Zarate (od 81. Gonzalez), Schneuwly (od 74. Dou-bai), Farnerud, Nuzzolo; Bobadilla (od 88.Frey).
VIDEM - Udinese je z novim porazom proti Švicarjem popolnoma izničil pomen zmage v Liverpoolu in si je zdaj do skrajnosti otežil pot v naslednjo fazo. Trener Guidolin je od vsega začetka zaupal veteranu Di Nataleju, vendar tudi to ni bilo dovolj za uspeh. »Toto« je v prvem polčasu zadel prečko, hkrati pa zastreljal enajstmetrovko, medtem ko je za Young Boys zadel Argentinec Bobadilla, avtor treh zadetkov na prvi tekmi v Bernu. Di Natale je v začetku drugega dela, ki ga je Udinese začel bolj odločno, izenačil, vendar so nato gostje dvakrat zatresli mrežo zelo negotovega Brkica, Udinese je vmes zapravil priložnost za izenačenje s Fabbrinijem, isti igralec pa je znižal zaostanek, ko je bilo žal že prepozno.
»Igralcem nimam kaj očitati. Srčno so se borili, poraz pa je nezaslužen. Oni so v 15 dneh odigrali le še eno tekmo, mi pa tri,« je povedal trener Udineseja Guidolin, ki pa je priznal, da je zdaj položaj moštva v evropskem pokalu zelo kritičen.
Napoli - Dnjepr 4:2 (1:1)
Strelci: Cavani v 7., Federtski (D) v 33., Zozulya (D) v 53., Cavani v 77., 88. in 92. min.
Partizan - Inter 1:3 (0:0)
Strelci: Palacio v 51. in 75., Guarin v 87. in Tomič v 90. min.
Nogometaš Maribora Robert Beric se je takole veselil zadetka, ki ga je na stadionu White Hart Lane stadium v Londonu dosegel po veliki napaki Tottenhamove obrambe in njenega vratarja
ansa
Nočna mora
I Raul Bobadilla je ime, ki si ga bodo igralci in navijači Udi-neseje še dolgo zapomnili. Argentinski napadalec švicarskega moštva Young Boys (letos je dosegel že 12 golov) je v dveh tekmah zabil videmskemu moštvu kar štiri gole in je najbolj zaslužen za uspeh svojih barv na stadionu Friu-li v Vidmu. Bobadilla (25 let) je konkreten napadalec: fizično je zelo močen, žogo obvlada z obema nogama in ima dober pregled nad igro. Po kakovosti zagotovo prekaša povprečje svojega moštva, ki je Udineseju dalo lekcijo, čeprav v svojih vrstah nima drugih zvezd.
SKUPINA AAnži - Liverpool 1:0,		
Udinese - Young Boys 2:3		
Anzi 4 2 1	1	4:2 7
Liverpool 4 2 0	2	8:7 6
Young Boys 4 2 0	2	9:10 6
Udinese 4 1 1	2	7:9 4
PRIHODNJI KROG (22.11.)	Anži -	Udinese,
Liverpool - Young Boys		
		
Skupina H	Nefti	- Rubin
Kazan 0:1, Partizan - Inter 1:3		
Inter 4 3 1	0	9:4 10
Rubin 4 3 1	0	6:2 10
Nefti 4 0 1	S	1:5 1
Partizan 4 0 1	S	1:6 1
PRIHODNJI KROG (22.11.):	Rubin	Kazan -
Inter, Nefti - Partizan		
Skupina F Aik - PSV Eindhoven
1:0, Napoli - Dnjepr 4:2
Dnjepr 4 S	0 1	10:7	9
Napoli 4 2	0 2	9:8	6
Eindhoven 4 1	1	2	4:4	4
Aik 4 1	1	2	4:8	4
PRIHODNJI KROG (22.11.) Eindhoven -Dnjepr, Aik - Napoli
Skupina J Lazio - Panathinaikos
3:0, Tottenham - Maribor 3:1
Lazio	4 2 2	0	5:1	8
Tottenham 4 1 3	0	5:3	6
Maribor	4 1 1	2	5:5	4
Panathinaikos 4 0 2	2	2:8	2
PRIHODNJI KROG (22.11.) Panathinaikos -Maribor, Lazio - Tottenham
ALPSKO SMUČANJE
Tino Maze čaka v Leviju hud mraz
LEVI - Tina Maze je bila v minuli zimi svetovnega pokala alpskih smučark tretja slalomistka sveta, po uvodni veleslalom-ski zmagi v tej zimi pa jo jutri čaka druga tekma, tokrat v slalomu v finskem Leviju. Ma-zejeva je od začetka tedna že na Finskem, kjer je imela nekaj dela z izbiro smučarskega čevlja, odločila pa se je za lansko opremo.
«V zadnjem obdobju sem testirala opremo in res pravega občutka nisem dobila. Zato sem si vzela en dan časa za testiranje smučarskega čevlja. Toda za tekmo je napovedana temperatura -20 stopinj Celzija, sedaj pa je tri pod lediščem in pri tem ne moreš imeti enakih občutkov. Sem pa optimistka, da bom s starimi čevlji v petek dobila prave informacije na treningu in šla na tekmo z drugačnimi občutki, kot jih imam po včerajšnjem treningu,» je pojasnila Mazejeva.
«V slalomu imam enake smuči kot v lanski sezoni, nove in daljše se namreč na poletnih treningih v Ushuaii niso najbolje obnesle. Imeli smo tudi slabše slalomske pogoje za treninge, zato imamo nekaj zamude pri vadbi. Toda zadnji treningi na Finskem so bili odlični, podlaga zelo dobra in mislim, da bom po petkovem treningu pripravljena za sobotni nastop. Slalom je svetla točka zadnjih let in sem se trudila, da bo tako tudi naprej. Specialistke imajo malo več treningov v nogah, zato mislim, da bo konkurenca ostrejša kot na uvodni veleslalomski tekmi,» je dodala Mazejeva.
KOPITAR - Slovenska hokejska reprezentanca je v tekmi 1. kroga turnirja evropskega izziva v Ljubljani premagala Italijo s 4:0 (1:0, 2:0, 1:0). Zaradi prekinitve v ligi NHL je tokrat v postavi Slovenije igral tudi največji zvezdnik slovenskega hokeja Anže Kopitar.
Od danes sejma SK Devin in SK Brdina
Ljubitelji smučanja, ki morajo nabaviti opremo, a ne želijo seči pregloboko v žep, imajo lepo priložnost, da sklenejo ta konec tedna dobro kupčijo pri dveh naših društvih. Kot vedno: največ je otroške opreme.
SK DEVIN - Sejem poteka v dvorani Gostilne-Picerije Bita v Križu. Na voljo je več kot 500 parov tekmovalnih in rekreacijskih smučk za alpsko in turno smučanje ter za tekače. Še več je smučarskih čevljev, zelo dosti je tudi ščitnikov, seveda pa tudi oblačil. »Opremo so prinašali tudi iz Furlanije in Slovenije, prestaro pa smo zavrnili,« je povedala Nadja Kralj. Prodaja se bo začela danes med 15.30 in 19.30, jutri, v nedeljo in v ponedeljek pa bo sejem odprt med 10 in 19.30, prevzem neprodane opreme pa bo prihodnji torek od 10. do 19.30.
SK BRDINA Sejem openskega kluba bo trajal do nedelje. Tudi pri Brdini so zadovoljni z zbranim materialom, saj imajo na voljo dosti smuči, čevljev, čelad in kombinezonov. Danes bo sejem potekal med 18. in 21. uro; jutri od 16. do 21. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki bodo nudili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Informacije dobite tudi na spletni strani www.skbrdina.org
ODBOJKA
Under 18 ženske: Zalet Barich po dveh krogih že sam na vrhu
Po dveh krogih je v tržaškem prvenstvu mladink sam na vrhu lestvice Zalet Barich. Varovanke Martina Maverja so namreč v gosteh v okrnjeni postavi premagale Omo. Dva seta so igrale zelo dobro, v tretjem pa je Oma poostrila servis in našo ekipo presenetila. Četrti niz je bil bolj izenačen, a so vendarle prevladale naše odbojkarice. Pohvalo zaslužijo borbena Gridellijeva, ki je bila z 22 točkami tudi top scorerka srečanja, in mlada Vitezova. Že danes zvečer pa čaka zaletovke dvoboj z drugouvrščenim Co-sellijem, ki je tokrat moral prepustiti točko Zaletu ZKB. Pozzova in soigralke so v drugem krogu pokazale velik napredek v igri (s takim nastopom bi v prvem krogu gotovo zmagale), na koncu pa so domačinke prevladale zaradi bolj učinkovitega začetnega udarca. Servis v skoku nasprotnic je namreč sprejemalkam Zaleta ZKB povzročal precej težav, kar se je poznalo tudi v tie-breaku. Z manj nihajočo igro pa bi lahko zaletovke tudi presenetile enega izmed glavnih favoritov za naslov prvaka.
Izidi: Coselli - Zalet ZKB 3:2 (25:14, 17:25, 25:11, 18:25, 15:3), Oma - Zalet Barich 1:3 (16:25, 16:25, 25:21, 19:25), Eurovolleyscho-ol - S. Sergio 3:1.
UNDER16 ŽENSKE
Na Tržaškem so na derbiju Zaletovih ekip po pričakovanjih slavile "plave', ki pa s svojim nastopom niso izpolnile pričakovanj trenerja Petejana, ki je po srečanju povedal, da ni zadovoljen s pristopom svojih varovank. »Na tak način ne bomo dosegli nič ne kot ekipa ne posamezno, ne glede na nasprotnika je vedno treba igrati resno in zbrano,« je poudaril Petejan. Tudi trenerka Gantarjeva ni bila zadovoljna z igro svoje ekipe. "Zelene" zaletovke so namreč naredile preveč napak, zgrešile pa so predvsem preveč servisov.
Na Goriškem je morala okrnjena Olympia priznati premoč združene ekipe Est Volley, ki predvaja že veliko bolj dovršeno igro. Naše odbojka-rice so se borile, malo grešile in bile v drugem setu zelo blizu delne zmage.
Izidi: Brunner - Coselli 3:1; Zalet zelene - Zalet plave 0:3 (18:25, 12:25, 18:25); Est Volley - Olympia 3:0 (25:10, 25:23, 25:7). (T.G.)
ŠPORT
Petek, 9. novembra 2012 17
PK BOR: ELIA PELIZON S TEHNIČNIM IZIDOM MITINGA
Med desetimi plavalci Plavalnega kluba Bor, ki so v nedeljo nastopili na mitingu v kraju San Vito al Tagliamento (25-metrski bazen), je Elia Pelizon (na sliki) zmagal na 100 m prsno in zaradi izida 1:17,58 prejel tudi posebno nagrado za najboljši tehnični dosežek v kategoriji začetnikov A. Obenem je perspektivni Elia dosegel 3. mesto na 100 hrbtno (1:19.22), na tej razdalji pa se je v popoldanski finale uvrstil tudi Peter Furlan in zasedel 7. mesto (1:25.50). Zelo blizu uvrstitvi v finale je bla na 100 m prosto med začetnicami tudi Gaia Gregori. Za PK Bor so nastopili še Špela Križ-mančič, Jernej Vidali, Gaja Krizmancic, Valentina Pettiros-so, Sanja Samez, Veronika Sosič in Vera Blasina.
LISA RIDOLFI ZASEDA NA SVETOVNI LESTVICI 322. MESTO
Mednarodna namiznoteniška zveza ITTF je objavila najnovejšo svetovno jakostno lestvico. Na njej zasedaj Nabrežinka Lisa Ridolfi, sicer državna reprezentantka in igralka milanskega Sandonateseja, 322. mesto, kar je mesto boljše kot na prejšnji lestvici. Od Italijank je najvišje uvrščena Tan Monfardini na 85, mestu, pred Ridolfijevo pa je še Ni-koleta Štefanova na 111. mestu.
Rezultati naših ekip v realnem času
Dobiš jih na www.primorski.eu ¡¡S
ali tudi preko twitterja
primorski_sport
fl
NAGRADA ŠPORT IN ŠOLA - ZSŠDI in banki nagradili najuspešnejše višješolce
Dobri dijaki in športniki
Seznam
NAGRAJENCEV
MILA BOSCHI - znanstveni licej S. Gregorčič, učni uspeh: 8,92, namizni tenis pri U.S. Azzurra MARTINA BUDIN - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 8,6, karate pri Shinkai Clubu LINDA CAPELLINI - znanstveni licej F. Prešeren, UČNI USPEH: 8, športno ritmična gimnastika pri AŠZ Bor MITJA CERNICH - poklicni zavod za industrijo in obrt J. Stefan, učni uspeh: 80/100, rokomet pri Pallamano Trieste
JANA CROSELLI - družboslovni licej S. Gregorčič, učni uspeh: 8,63, košarka pri AIBI Fogliano
NIKO DANEV - tehnični zavod Ž. Zois, učni uspeh: 8,1, košarka pri društvih AŠZ Jadran in ŠD Kontovel
ANDRAŽ DE LU ISA - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 8,7, orientacijski tek pri ASZ Gaja
DANIEL HLEDE - znanstveni licej S. Gregorčič, UČNI USPEH: 8,50, odbojka pri AŠZ Olympia KATARINA JAZBEC - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 8, umetnostno kotalkanje pri AŠD Polet ALBERT KERPAN - poklicni zavod za industrijo in obrt J. Stefan, učni uspeh: 87/100, nogomet pri ŠD Vesna
METKA KUK - pedagoški in družboslovni licej A.M. Slomšek, učni uspeh: 8,4, umetnostno kotalkanje pri AŠD Polet
CRISTINA LEGHISSA - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 9,3, nogomet pri A.S.D. Sistiana Duino Aurisina IVAN MANIACCO - klasični licej P. Trubar, UČNI USPEH: 8,75, ragbi pri RFC Udine MARTINA MILIČ - poklicni zavod za industrijo in obrt J. Štefan, učni uspeh: 92/100, windsurf pri JK Čupa
KATJA PAHOR - znanstveni licej S. Gregorčič, učni uspeh: 9, umetnostno kotalkanje pri AKŠD Vipava
KRISTINA PAHOR - znanstveni licej S. Gregorčič, učni uspeh: 9,64, atletika pri AK Gorica
TADEJ PAHOR - klasični licej P. Trubar, učni uspeh: 8,92, atletika pri AK Gorica URŠKA PETAROS - klasični licej F. Prešeren,učni uspeh: 8,3, šah pri Sahovski akademiji - Accademia degli scacchi MATEJA PETEJAN - znanstveni licej S. Gregorčič, učni uspeh: 9,75, odbojka pri PAV Udine
NIKA PREGARC - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 9, košarka pri A.S.D. Libertas T RUBEN SCLAUZERO - klasični licej P. Trubar, učni uspeh: 9, nogomet pri ASD Pro Gorizia TADJAN ŠKERL - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 85/100, košarka pri društvih AŠZ Jadran in ŠD Kontovel
JERNEJ TERPIN - znanstveni licej S. Gregorčič, učni uspeh: 8,64, odbojka pri AŠZ Olympia IGOR VALIČ - znanstveni licej F. Prešeren, učni uspeh: 9,3, baseball pri Junior Alpina LENARD ZOBEC - pedagoški in družboslovni licej A.M. Slomšek, učni uspeh: 8, košarka pri AŠD Breg
Knjiga in žoga, šola in šport. Binom je neločljiv. Sinočnji nagrajenci so dokazali, da so lahko uspešni dijaki tudi uspešni športniki ter nasprotno. 12 dijakinj in 13 dijakov, 16 s Tržaškega, 9 pa z Goriškega, je v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke (ZKB) na Opčinah prejelo nagrado Šport in šola, ki jo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) podeljuje skupaj z bančnima zavodoma ZKB in Zadružno banko Doberdob Sovodnje. Letošnji nagrajenci so potrdili, da je športno udejstvovanje višješolske mladine zelo pestro in raznoliko. Tradicionalni panožni športi niso več prevladujoči. Med nagrajenci je sicer največ košarkarjev (5). Sledijo jim odbojkarji, kotalkarice in nogometaši (po 3), atletika (2), drugi pa se ukvarjajo z orientacijskim tekom, namiznim tenisom, karatejem, ritmično gimnastiko, rokometom, rag-bijem, baseballom, šahom in jadranjem.
Pred podeljevanjem je predsednik ZSŠDI Jure Kufersin spomnil dijake in dijakinje, da so od prve izvedbe (leta 1991, po-
Zlata knjiga, poseg Tjaše Gruden in popolnejši profili nagrajencev v formatu pdf na naši
spletni strani www.primorski.eu
Nagrajenci s predsednikom ZSŠDI Juretom Kufersinom, predsednikom Zadružne banke Doberdob Sovodnje Dariom Pericem in podpredsednikom Zadružne kraške banke Adrianom Kovačičem
kroma
budnik je takrat bil profesor Franko Drassich) podelili že 624 nagrad (484 tržaškim, 140 pa goriškim dijakom).
Častni govornik je bila letos novinarka Tjaša Gruden, nekdanja športnica in dijakinja, ena izmed 18 dijakov-športnikov, ki so nagrado prejeli petkrat zapored. »Številni so na žalost še vedno prepričani, da je šport dejavnost, pri kateri se mladi seveda zabavajo, je pa obenem moteči element, ki se mu morajo odpovedati, ko so v šoli bolj obremenjeni in so na vrsti spraševanja ali pisne naloge,« je razmišljala Grudnova in dodala: »Predpogoj za uspeh je zadostna motivacija oziroma želja, da nekaj dosežeš. In zato imajo športniki še drugo prednost, in sicer to, da so po naravi ambiciozni. Če nisi ambiciozen, če si ne zastavljaš ciljev, če se prehitro zadovoljiš, ne moreš uspeti. Ne v športu, ne v šoli, ne drugod.« Govornica je organizatorjem na koncu predlagala »popravek« pravilniku: »Kriterij za uspešnost v šoli, srednja ocena osem, je neoporečen. Športni rezultat, še posebej v ekipnih panogah, je težje definirati, saj uspehi niso odvisni le od posameznika. Mogoče bi lahko na kak način ovrednotili prisotnost in količino treningov.«
Poleg denarnega prispevka obeh bančnih zavodov, ki sta ju predstavljala podpredsednik ZKB Adriano Kovačič in predsednik ZBDS Dario Peric, so nagrajenci prejeli v dar tudi umetniško delo slikarke Vesne Benedetič. (jng)
NOGOMET
Primorje že jutri doma ob 15.30
Proseško Primorje bo tekmo 10. kroga 2. amaterske lige igralo že jutri ob 15.30. V nedeljo bo na Proseku namreč martinovanje. Rdeče-rumeni bodo na domači Rouni gostili San Canzian, ki ima 12 točk na lestvici. Varovanci trenerja Davideja Ravalica bodo skušali prekiniti negativno serijo dveh zaporednih porazov. Predvsem pa morajo popraviti slab vtis, ki so ga zapustili na nedeljski tekmi v Mošu. V sredo bodo na proseški Rouni igrali še zaostalo tekmo, derbi med Primorjem in Zarjo. Tekma bo ob 20.30.
UKREPI - Športni sodnik deželne nogometne zveze je po nedeljskih izključitvah s prepovedjo igranja za en krog diskvalificiral Jara Martinija (Vesna) in Erika Pauletiča (Primorje).
SELEKCIJE - Diego Borelli (Vesna) in Thomas Beltrame (Juventina) se bosta prihodnji teden udeležila treninga deželne reprezentance mladincev v Palaz-zolu dello Stella.
POLETA V HORJULU - Hokejisti na rolerjih openskega Poleta bodo v okviru druge slovenske hokejske inline lige nocoj ob 19.15 igrali v Horjulu proti Postojni. Polet U20, ki igra v 3. slovenski ligi, bo danes ob 20.30, prav tako v Horjulu, igral proti ekipi Pank Kura D.T.
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA obvešča, da so na razpolago mesta za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Dodatne informacije ob priliki sejma rabljene smučarske opreme (do 11. novembra) v Domu Brdina na Opčinah, Proseška ul.109. Tel. št.: 347-5292058. SK DEVIN prireja tridnevni Openday v Innichenu v Pustriški dolini od 8. do 10. decembra 2012. Vpisovanje do 15. novembra. Za informacije : info@skdevin.it, ali 340 2232538.
KOŠARKA - Dom in Sokol začenjata z nastopi v promocijski ligi na Tržaškem in Goriškem
Najmanj play-off
Konec tedna se bo na Goriškem in Tržaškem začela košarkarska promocijska liga. Letošnji prvenstvi med sabo ne bosta povezani, kot je veljalo v preteklosti. Ob koncu rednega dela bodo štiri najboljše ekipe iz vsake skupine odigrale play-off, zmagovalec pa bo direktno napredoval v deželno D-ligo.
Na Tržaškem: Sokol s »super« močno ekipo
Pri Sokolu bodo imeli letos zelo močno ekipo, saj se je lanski že dobri garnituri pridružilo letos več igralcev, ki so že nastopali v višjih ligah. V prvi vrsti sta to dolgoletni kapetan Bora Radenske Niko Što-kelj in center Brega Giancarlo Visciano, ki sta še lani igrala v deželni C-ligi. A to še ni vse. K Sokolu se je vrnil tudi Pavel Križman, Jan Umek in Marko Hmeljak pa bosta letos, kot kaže, spet na razpolago »full-time«, za Sokol pa bodo igrali tudi veteran Dario Tommasini (brat ex jadranovca Lucia) ter izkušena Edi Tapacino in Andrea Hrova-tin. Potrjeni trener Lazarevski (med poletjem je zavrnil kar nekaj ponudb) ima na voljo res veliko število kvalitetnih igralcev in bo moral vsak teden izbirati koga uvrstiti na tekmo. Težko je tudi zanikati, da se Sokol predstavlja letos kot resen kandidat za vrnitev v D-ligo, v kateri je nazadnje igral v sezoni 2006/2007. Prava preizkušnja bo že jutrišnje gostovanje v Miljah pri Inter-
Zoran Lazarevski (trener Sokola)
kroma
muggii (Pacco, 20.15), ki velja morda celo za najresnejšega tekmeca. Domače tekme bo Sokol tudi letos odigral ob petkih ob 21.15 v nabrežinski občinski telovadnici, v katero želijo kot v starih časih spet privabiti čim več navijačev.
Ekipe: Libertas A, Libertas B, Bar-colana, CUS Trieste, Intermuggia - Sokol, Virtus, 69ers, Skyscrapers
Na Goriškem: za Dom tudi 2,11 metra visoki center!
V Kulturni dom prihaja jutri mestni tekmec Dinamo, prva od devetih ekip, ki nastopajo v goriški skupini. Pri Domu so ekipo prenovili že na začetku prejšnje sezone, tako da je jedro moštva ostalo skoraj nespremenjeno. Ekipo sta med poletjem zapustila Luca Dellisanti, ki nadaljuje univerzitetni študij v Londonu in Matevž Čo-tar, ki je zapustil vlogo namestnika kape-tana, da bi ekipi pomagal kot pomožni trener. Domovci pa so se tudi okrepili, saj so se ekipi pridružili izkušeni Fabio Kos, vi-
Jan Zavrtanik (trener Doma)
kroma
soki Jernej Susič (211cm), ostrostrelec Gregor Zagorc ter bivša odbojkarja Luka Terčič in David Sanzin. Kos, Susič in Za-gorc predstavljajo za celotno moštvo veliko pridobitev, saj njihova in Cejeva izkušenost odločilno vpliva na kakovost treningov ter pripomore k rasti mlajših soigralcev. Zelo mlado ekipo (povprečna starost 24 let) bodo namreč dopoljnevali trije mladi igralci, ki nastopajo tudi v kategoriji U17 in U19. Prvi trener bo Jan Zavrtanik, drugi pa, tako kot lani, Eriberto Dellisanti. Kot smo že omenili, pomagal jima bo Matevž Čotar, ki bo vodil tudi statistiko ekipe. S trdimi treningi in kvalitetnim delom so pri Domu prepričani, da lahko letos izboljšajo lanski rezultat, ko sem ji je playoff izmuznil v končnici prvenstva. Domače tekme bo Dom igral ob sobotah ob 18.30 v Kulturnem domu. (av)
Ekipe: Dom, Dinamo, Polisportiva Isontina, Athletismo, Libertas Villesse, GO4Basket, TNTBasketGO, Pallacane-stro Bisiaca, Olimpia Gorizia.
MOŠKA D-LIGA - Danes obn 21.00 v Laipaccu pri Vidmu: Colors - Kontovel
Dom			
David Abrami	184	1994	play
Luca Antonello	187	1996	bek/krilo
Alberto Bogaro	187	1995	krilo/center
David Cej	190	1978	krilo
Daniele Collenzini	180	1990	bek
Emanuele Fabrissin	188	1974	krilo/center
Erik Graziani	189	1990	center
Fabio Kos	190	1969	center
Jannis Parascho	188	199	center
Stefano Peteani	175	1996	play/bek
David Sanzin	191	1987	krilo
Jernej Susič	211	1981	center
Luka Terčič	176	1991	bek
Marco Ventin	183	1994	bek
Albert Voncina	180	1990	play
Gregor Zagorc	180	1982	bek
Gabrijel Zavadlav	183	1990	bek/krilo
Matej Zavadlav	186	1994	bek/krilo
Trener: Jan Zavrtanik; pomočnika Eriberto			
Dellisanti in Matevž Čotar			
			
Sokol			
Gregor Budin	1984	188	krilo
Denis Doljak	1982	198	center
Matej Guštin	1986	186	center
Marko Hmeljak	1974	190	krilo
Andrea Hrovatin	1980	184	branilec
Mitja Jevnikar	1984	187	branilec
Pavel Križman	1976	187	krilo
Erik Piccini	1983	180	play
Ivan Semolič	1991	182	branilec
Niko Sossi	1991	177	play
Niko Štokelj	1982	189	branilec
Edi Tapacino	1974	191	branilec
Dario Tomasini	1971	192	krilo
Jan Umek	1978	187	branilec
Giancarlo Visciano	1976	200	center
Alex Vitez	1989	192	branilec
Trener: Zoran Lazarevski; spremljevalec: Marko Golemac
ontecchi
/	TRST	Petek, 9. novembra 2012	170
Št. 6 (1)
Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Karin, Katerina, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna.
Vinjete: Carolina
sum@primorski.eu
Miramarska džungla
Med deževnimi novembrskimi dnevi si vsakdo zaželi lepega sprehoda. Z dežnikom in gumijastimi škornji smo se odpravili v enega izmed najlepših tržaških sprehajališč - Miramarski park, seveda. Biser na morju, ki krasi tržaški zaliv od druge polovice 19. stoletja, je od nekdaj znan po svoji lepoti in urejenosti.
Ali pa ne. Že ob vhodu nam izreka dobrodošlico ogromna luža, ki se nahaja pod lokom, katerega omet je vidno okru-šen. Na cesti, ki vodi do grada, lahko na desni opazimo zaprta železna vrata, ki jih krasi rdeče-beli trak. Legende pravijo, da je ponorela Šarlota tekala po stopnicah parka, ko je izvedela za moževo smrt. Ta in druga stopnišča pa so zdaj zaprta, saj če bi dandanes Maksimilijanova žena tekala po njih, bi se zagotovo spotaknila. Tudi sama cesta je prijetno raznobarvna, viden rezultat mnogih popravil je asfaltni »patchwork«.
Pred gradom, na robu parka, nas napisi opozarjajo, naj ne hodimo po gredicah. Če bi slučajno kdo bil uporniško naravnan in bi hotel kršiti pravilo, bi mu bilo to itak onemogočeno, saj gredic preprosto ni. V takem trenutku otožnosti si človek želi tolažbe ob pogledu na elegantne labode, zato te pot kar sama pelje proti »Labodjemu jezeru«. Ampak presenečenje: namesto jezera kraljuje napis
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Pravkar sem končal svoj zmagovalni govor. Dolg je približno 1118 besed, toda sem prepričan, da ga bom še spremenil pred koncem, saj ga nisem še dal prebrati svoji družini in sodelavcem.«,
Mitt Romney, nekaj ur pred ponovno izvolitvijo Obameza predsednika ZDA
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»ITALSPURGHI ECOLOGIA«, ki je tam že od poletja. Rezultati prenovitvenih del pa niso še vidni. Enako velja za labode, ki se pravzaprav gotovo počutijo boljše, kjerkoli se nahajajo, saj je domače jezero izginilo. Prav tako krapi - praprapravnuki krapov, ki sta jih hranila Maksimilijan in Šarlota - so odšli v lepše kraje. Tudi tukaj smo torej doživeli razočaranje.
Spomin iz otroških let na barvane metulje in frfotajoče kolibrije, ki si jih je marsikdo ogledal na šolski ekskurziji, bo kar ostal vezan na brezskrbna leta otroštva, saj pod napisom »Parco tropicale -Benvenuti Welcome Wilkommen« stojijo že dve leti le zaprta zarjavela vrata. Kolibriji so bili po lanskem požaru premeščeni v videmsko pokrajino.
Zadnje upanje predstavlja pogled na urejene živobarvne gredice ob Castellet-tu, katerih simetrija in urejenost sta očarali oko in dušo že več generacijam obiskovalcev parka. Ob stezi sicer opazimo prepoln smetnjak, vendar zaupamo, da se bo upanje na lepši razgled izpolnilo. V resnici se člani habsburške družine gotovo obračajo v grobu, saj so ljubljene rastline shirale pod pekočim poletnim
soncem. Simetrija ostaja, toda manjka zelenje: rezultat je vse manj kot očarljiv. Tu se človek še najbolj zave, da je nekaj resnično narobe. Že prav, da so pov zročile okvare na ceveh namakalnega sistema veliko težav, vendar v šestih mesecih je bilo veliko besed in manj akcije. Edini ukrep, ki je bil sprejet in konkretno izveden, je predlog, da bi se zmanjšala osvetlitev gradu v nočnih urah. Tako je simbol našega mesta večino noči v temi - upajmo, da to ni metafora za usodo parka.
Grad in park kljub vsemu še obiskuje veliko število turistov. Niti slabo vreme in mraz ne preprečita turistom iz Italije in tujine, da bi obiskali tako znamenitost. Ko smo vprašali avstrijskega turista za mnenje o parku, je izjavil, da mu je ta zelo všeč, ker je tako neurejen in spominja na džunglo - njemu namreč niso všeč klasični, elegantni parki. Gospa iz Tu-rina pa je bila prepričana, da je tako stanje normalno med zimskimi meseci, ko obnavljajo park, da bi bil lepši spomladi in poleti. Presunilo jo je, ko je izvedela, da je park tak že vrsto mesecev. Tržaški obiskovalci pa so priznali, da je obisk Mira-mara stvar navade in da vztrajajo pri tem, čeprav jih ob pogledu na propadajoč park stisne pri srcu.
Upanje na lepši Miramar pa še obstaja: v teku je projekt FAI (Fondo per l' Ambiente Italiano) »I luoghi del cuore«, katerega cilj je prenova in ohranitev pomembnih zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Vsakdo lahko voli za svoj najljubši objekt in s tem omogoči, da bi ta bil izbran za prenovo. Miramarski park je trenutno na drugem mestu, kar pomeni: če
bo dovolj denarja, bo v sklopu projekta obnovljen. Mi pa bi radi, da bi bil naš park na prvem mestu in bi mu bila zagotovljena
povrnitev
Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ...
Najhitreje prodana žepna knjiga vseh časov
Trilogija Petdeset odtenkov sive je prevzela več kot 100 milijonov ljudi, napovedan je celo film. Pisateljica Erike Leonard James, skoraj petdesetletna Britanka, je v njej bralcem zaupala svoje fantazije in tako postala znana na vseh petih kontinentih. Njene knjige so bile letos poleti najbolj brana literatura in so si priborile mesto v vseh izložbah knjigarn. Premagala je prejšnje mega-bestsellerje kot so Harry Potter, Da Vincijeva šifra in Somrak.
Kaj pa je tako zanimivega v njenih knjigah? Ne gre za leposlovni presežek in niti ne za kvalitetno branje: angleščina ni dobra in besedni zaklad je omejen. Vendar je bralcev vedno več. Enostavno: v zgodbi se prepletajo taki elementi in dogodki, o katerih večina žensk sanjari. Mlada in naivna Ana sreča in se v kratkem tudi zaljubi v bogatega in uspešnega Christiana Greya, ki o ljubezni ne pozna niti drobtinice. Ko pa spozna mlado ljubitelji-
co britanske literature se naenkrat hoče spremeniti in z vsemi močmi poskusiti pozabiti na svojo preteklost. Njuna zveza je strastno ljubezensko razmerje, v katerem Ana spozna samo sebe, svoje želje in pa tudi temačne skrivnosti, ki jih njen ljubimec skriva pred svetom. Govor je o poletih s privatnim helikopterjem, potovanjih z jahto, luksuznih avtih, dragocenih oblekah, ogromnih vilah, večerjah v najboljših restavracijah - stvareh, o katerih lahko danes večina ljudi samo sanja.
Zanimivo pa je, da nas ta ljubezensko-eroti-čna zgodba spominja na uspešnico Somrak pisateljice Stephanie Meyer. Od te se razlikuje po imenih junakov in po pomanjkanju vampirjev ter volkodlakov, konstelacija junakov pa je dokaj podobna tisti iz »Somraka«. Anastasia Steele in Christian Grey sta torej odrasli različici Belle in Edwarda. Ed-wardove nadnaravne vampirske sposobnosti pa so
nadomeščene s privlačnim milijarderjem, ki ima veliko prostega časa in še več izkušenj ter fizičnega poželenja. Zanimivo je tudi, da se je po zaslugi tega best-sellerja, veliko ljudi začelo ponovno zanimati za klasično glasbo. Avtorica je namreč v trilogiji večkrat omenila dela nekaterih klasičnih kompozicij, kot je na primer »Spem in alium«, delo renesančnega skladatelja Thomasa Tallisa. Never-
nekdanjega sijaja. Prvič letos lahko državljani katerekoli države sveta volijo in pri tem pomagajo našemu parku, zato pozivamo vse naše bralce, naj to storijo. Do 30. novembra obiščite spletno mesto www.iluoghidel-cuore.it in izberite Miramarski park!
Srp in kladivo
Ta teden smo želeli na naši strani posebno omeniti dežel-svetnika Igorja Kocijančiča, ker v optimističnem duhu ostaja zvest svojemu komunističnemu poslanstvu in koreninam. Z (ne)spodbudnimi besedami je vedno pripravljen stati ob strani uslužbencem slovenskih ustanov v Italiji, ki so že dalj časa v kriznem stanju. Zaradi tega in zaradi njegovega konstruktivnega pogleda na možnost velike skupne protestne manifestacije, ki bi širšo javnost opozorila na situacijo naše manjšine, mu poklanjamo vir-tualna srp in kladivo. »V obdobju, ko si protesti sledijo kot na tekočem traku vsepovsod po državi, bi neka demonstracija Slovencev v Italiji bila samo še ena od stoterih v seznamu nerešenih vprašanj.« Cui prodest, torej?
jetno: skladba se je v izvedbi zbora »The Tallis Scholars« uvrstila na sedmo mesto britanske lestvice klasične glasbe. Bralci, ki so knjigo prebrali, so namreč na iTunes to renesančno kompozicijo kupili in ji omogočili, da se je prebila med prvih deset.
Vsi pa ne gledajo tako pozitivno na delo Jamesove: zasledili smo ostre izjave medijske zvezde Luciane Littiz-zetto, ki je na programu »Che tempo che fa« komentirala, da je v teh knjigah vsega preveč in da postane ta absurdni svet želja vsake ženske, ki sanjari o luksuznem življenju ter o moškemu kot je Christian Grey. Pravi namreč: »Večina moških sedi na kavču in kot meduze nepremično bulji v televizor, medtem ko je daljinec že skoraj postal anatomski podaljšek njihove roke.« In ...kaj pravijo ženske o tem? Verjetno se večina strinja z izjavo »Luciani-ne« in se zato rajši poda sanjskemu svetu Christiana Greya.
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 9. novembra 2012
19
Rai Uno
Rai Due
21.05 Film: I Mercenari - The Expendables (akc., ZDA, '10, i. S. Stallone)
22.50 Dnevnik 23.05 Aktualno: L'ultima parola
^ Rai Tre
ker Texas Ranger 21.1C Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sottile) 23.SS I bellissimi di R4
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2012:
OPZ Zvonček 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju
21.05 Iz arhiva: The original Klezmer ensemble - koncert, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1

6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Show: Tale e quale show (v. C. Conti) 23.25 Aktualno: Tv7
7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: La signora del West 9.30 Rubrika: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik
HannimL
LUCTER
i.j OlUGlMI ra i KjtÄLl:
C.CC Film: Hannibal Lecter - Le origini del male (horor, VB, '07)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Odd.: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: I Cesaroni 5 23.45 Rotocalco: Supercinema
O Italia 1
6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.05 Risanka: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: Fringe 15.45 Nan.: Smallville 16.30 Nan.: Merlin 17.25 Nan.: Tutto in famiglia 17.50 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - Miami 22.00 Nan.: Person of Interest 23.55 L'Italia che funziona 0.10 Nan.: Human target
La 7
6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dok.: Amore criminale 23.10 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni in deželni dnevnik
u Rete 4
6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Film: Quella spor-ca dozzina (dram., VB/Irska, '67) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Wal-
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Show: Crozza nel paese delle me-raviglie
22.2C Italialand remixata 22.SS Presi-denziali americane - Doc 23.SS Aktualno: Omnibus notte
^ Tele 4
7.00 8.30, 13.30 Deželni dnevnik 7.35 16.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 12.00 Dok.: Piccola grande Italia 12.30 Dok.: I col-li Berici 13.00 Italia Economia e Prometeo 13.10 Rubrika: Gioielli nascosti 13.55 23.30 20 minuti... 14.15 Itinerari nascosti 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30
Dnevnik 20.00 23.50 Antiche ville del Friu-li Venezia Giulia 20.10 Rotocalco Adnkro-nos 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Ho salvato l'America (muzikal) 22.30 Aktualno: Musa Tv 22.45 Occhio Azzurro 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 0.00 Film: Marcellino pane e vino (dram., Šp., '55)
(t Slovenija 1
6.10 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 10.25 Lutk. nan.: Bisergora 10.40 Odd.: Profesor Pustolovec 10.55 Odd.: Firbcologi 11.20 Nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum: Objekti želje - o politikah oblikovanja prostora (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.40 Dok. odd.: Nanga Parbat: Gola gora 14.30 Slovesna obeležitev odločitve o slovenski samostojnosti, prenos iz Poljč 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.05 Odd. za mlade: Razred zase 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Volitve 2012 - Sklepno soočenje 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub: Velike družine
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.40 Dobro jutro (pon.) 14.25 Osmi dan (pon.) 15.00 Iz-vir(n)i 15.20 Dok. serija: Istra skozi čas 16.00 Rad igram nogomet 16.25 Nogomet: Evropska liga, povzetki 17.25 Hokej na ledu: Mednarodni tunir, Slovenija : Francija, prenos iz Ljubljane 20.00 Dok. odd.: Pri amiših 21.00 Film: Paralaksa (politični triler, ZDA, '74) 22.40 Film: Prisluškovanje (triler, ZDA, '74)
(t Slovenija 3
6.0019.55, 23.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 12.30 Evropski premislek 7.30 20.00 Aktualno 8.00 12.30 Poročila 8.10 21.30 Žarišče 8.25 19.25 Beseda volilcev 9.00 Redna seja Odbora za zadeve Evropske unije, prenos 12.40 Politik, to sem jaz! 13.30 Prvi dnevnik 13.55 SVS Izbor 15.30 17.25 Poročila 17.45 19.30, 21.45 Kornika 19.00 Dnevnik 20.15 Tedenski pregled
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Back Stage Live 15.20 Film: Rebus 17.10 Avtomobilizem 17.25 23.40 Športna odd. 18.00 Univerza 18.20 Bu-kvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Effe's Inferno - Peklenski izbor 21.15 La belle epoque - Živa vročica 22.20 Iz arhiva po vaših željah 23.10 Potopisi 0.25 Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 Naredi sam! 18.00 Žo-garija - Finale 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Most med temo in svetlobo 21.00 Energetska samopomoč 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, vi-deostrani
pop Pop TV
6.55 Risane in otr. Serije 8.00 18.00 Nan.: Larina izbira 8.50 Misli zdravo 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.50 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.50 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Petrovi stilski nasveti 17.00 24UR - popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Nekaj novega (kom., ZDA, '06) 22.00 24UR - zvečer 23.00 Eurojackpot 23.25 Nan.: Na terapiji 0.00 Film: Prave barve (dram., ZDA, '91)
A Kanal A
7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.05 Nan.: Štveilke 10.00 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.00 Nan.: VIP 13.55 Nan.: Frasier 14.25 Film: Dežela svobode (dram., ZDA, '06) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 17.05 Nan.: Številke 18.00 19.45 Svet, Novice 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York
20.00 Film: Kiss kiss, bang bang (akc., ZDA, '05, i. R. Downey Jr.) 21.55 Film: Vražji Nicky (kom., ZDA, '00, i. A. Sandler) 23.40 Film: Frost (kom., ZDA, '08)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan
-	Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 11.15 Korak za korakom - vzgojna posvetovalnica s klinično pedagoginjo Francesco Simoni; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič - 11. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113
-	nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro ju-
tro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.05 Hokej, mednarodni hokejski turnir, Slovenija : Francija; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Košarka, evroliga, Union Olim-pija : Real Madrid; 22.00 Novice; 22.45 Nova elektronika.
SLOVENIJA 3
6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Petek, 9. novembra 2012
VREME
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan
SÜS sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona
Anticiklon nad Severno Afriko se razteza do Alp in zago- Nad južno Evropo in severnim Sredozemljem je območje tavlja stabilnost do sobote. V nedeljo bodo pred fronto visokega zračnega tlaka. V višinah doteka k nam nekoliko dotekali južni tokovi, ki bodo dosegli tudi našo deželo. toplejši in razmeroma suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.41
Dolžina dneva 9.45
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 1.22 in zatone ob 13.57
A
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden.

MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.49 najnižje -39 cm, ob 7.09 najvišje 49 cm, ob 13.39
najnižje -39 cm, ob 19.37 najvišje 28 cm. Jutri: ob 1.22 najnižje -40 cm, ob 7.36 najvišje 56 cm, ob 14.09 najnižje -50 cm, ob 20.15 najvišje 32 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m ..........12 2000 m............4
1000 m............9 2500 m............0
1500 m............7 2864 m...........-1
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 2.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
O
gradec
3/13
m. sobota
O 3/12
^NAPOVED ZA DANES'
Po vsej deželi bo jasno vreme. Ponoči in ob jutranjih urah se bo pojavila megla na planoti. Ob obali se bo lahko rahlo pooblačilo.	Pretežno jasno bo, občasno bo na nebu le nekaj koprena-ste oblačnosti. Popoldne bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se lahko jutri pojavi tudi ob morju. J
	
grAdec
0/12

celovec
O 1/12
tolmeč o
1/14
trbiž o
0/10
o 1/6
kranjska g.

o
tržič
4/10
videm o
3/16 o pordenon
4/15
čedad o
4/15
O
kranj
o 1/10
s. gradec
celje 2/12 O
maribor
O 4/12
ptuj
O
m. sobota
O 3/12
K
gorica o
6/16
o n. gorica
4/12
trst (
11/16
portorož o
3/16
.	re!
O
ljubljana
2/12
postojna
O 2/10
kočevje
n. mesto 3/13 O .___
zagreb 2/13 O
_ o
črnomelj
reka 3/14
pazin o
(NAPOVED ZAJUTRI
Nebo bo povečini oblačno, pojavil se bo rahel dež z možnostjo razjasnitve. Pozno zvečer bo deževalo v Predal-pah in na zahodu. Megla bo na planotah ponoči in zjutraj.
V	soboto se bo na zahodu postopno pooblačilo, proti večeru bo tam že rahlo deževalo. Drugod bo še deloma jasno, krepil se bo jugozahodni veter.
V	noči na nedeljo se bo dež na zahodu okrepil in v nedeljo razširil nad vso Slovenijo. Pihal bo južni veter, ob morju jugo.
poreč