V Ljubljani, ponedeljek 24. junija 1940 Začetek pogajanj za premirje med Francijo in Italijo Francoski pooblaščenci so po podpisu premirja z Nemčijo danes iz Compiegnea prileteli v Rim na posvete z Italijani Italijanski pogoji so bili nocoj izročeni francoskim pooblaščencem Rim, 23. junija, o. Francoski pooblaščenci pogajanja o premirju so prispeli danes ob 15 s tremi nemškimi letali na rimsko letališče Littorio. Iz prvega letala, ki sta ga spremljala dva italijanska aeroplana, so ob 14.50 na rimskem letališču izstopili trije francoski častniki. V drugem letalu, ki je prispelo ob 14.55 so bili tudi francoski častniki, s tretjim, ki je pristalo ob 15, pa se je pripeljal višji francoski častnik in veleposlanik Noel. Zastopstvo francoskih pooblaščencev je sestavljeno iz šestih častnikov, veleposlanika Noela in več.^ga števila tajnikov in tajnic. Francoske pooblaščence sta sprejela na letališču dva visoka častnika iz italijanskega vojnega ministrstva in dva uradnika zunanjega ministrstva, ki zdaj nosita orožje. Po pozdravih so se francoski pooblaščenci odpeljali z avtomobili v neko vilo, kjer so se čez eno uro začela pogajanja za premirje z Italijo. Domnevajo, da bodo pogajanja za premirje z Italijo trajala dva do tri dni. Rim, 23. junija, o. United Press poroča: Italijanska vlada javlja, da so bili italijanski pogoji za premirje s Francijo izročeni francoskim pooblaščencem ob 18.32 danes. Rim, 23. junija, o. Uradno poročilo o pogajanjih za premirje med Francijo in Italijo pravi: V nekem kraju blizu Rima so danes italijanski pooblaščenci izročili francoskim pooblaščencem pogoje za premirje. Italijo so zastopali grof Ciano, general Badoglio, admiral Cavagnari, general Pricolo ter general Roatta, Francijo pa general Huntzinger, poslanik Noe), general Pariqot, admiral Leluc ter general Bergeret. Bordeaux, 23. junija, o. Iz francoskih vladnih krogov poročajo, da pričakujejo, da bo vlada dobila italijanske pogoje za premirje še nocoj. Vlada je pripravljena sniti se na sejo takoj, ko bi prispelo prvo obvestilo iz Rima. Bordeaux, 23. junija, o. Kancler Hitler je mar-Salu Petainu poslal osebno sporočilo, da nemška vojska ne bo zasedla Bordeauxa, tudi če bi med pogajanji la premirje z Italijo prodrla do mesta. Glavni stan nemške vojske, 23. junija DNB: Včeraj 22. junija ob 18.50 nemškega letnega časa je bilo podpirano v Compiognskein gozdu premirje med Nemčijo in Francijo. Z nemške strani je zapisnik podpisal Hitlerjev pooblaščenec šef vrhovnega poveljstva nemške vojske, general Keitel, s francoske strani pa kot pooblaščenec francoske vlade general Huntzinger. S tem podpisom pa še ni zvezana ustavitev nemških sovražnosti. Sovražnosti se bodo ustavile šest ur potem, ko bo italijanska vlada sporočila nemškemu vrhovnemu poveljstvu, da je sklenjeno premirje med Francijo in Italijo. O vsebini pogojev za premirje pa še ni mogoče sporočiti nobenih podrobnosti. Pred podpisom premirja je spregovoril francoski general Huntzinger, ki je dejal: »Od svoje vlade, ki me je poklicala po telefonu, sem dobil zapoved, da podpišem dogovor o premirju. Preden to storim, bi rad dal naslednjo osebno izjavo: Prisiljena po izidu bojev, da nstavi nadaljne vojskovanje, po katerem se je znašla na strani svojih zaveznikov, je Francija pripravljena sprejeti težke pogoje tega premirja. Francija ima pravico pričakovati, na bo pri nadaljnih pogajanjih prevladoval duh, s katerim se bodo poživile skupne življenjske koristi med sosednjima velikima narodoma, ki želita živeti in delati v miru. Za njim je govoril nemški general Keitel, ki je potrdil, da je dobil obvestilo, da je francosko zastopstvo pooblaščeno podpisati premirje. V zvezi s tem se je general Keitel omejil edino na to, da je častno za zmagovalca prav tako izkazati čast premagancu. Nato se je začel podpis dogovora o premirju. Prvi je podpisal listino o premirju francoski general Huntzinger, za njim pa nemški general Keitel. Takoj nato so člani obeh zastopstev vstali in izkazali čast Francozom in Nemcem, ki so padli v vojni. Po končanem obredu so člani francoskega zastopstva odpotovali v Italijo. Angleški podatki o nemških in italijanskih pogojih za premirje Nemčija naj bi zasedla pol Francije ter vsa atlantsko obal, Italijani pa sredozemsko obrežje Franclje London, 23 jun. o. »United Press« poroča: V angleških uradnih krogih je bilo moči dobiti o pogojih, ki sta jih Nemčija in Italija postavili Franciji za premirje, naslednje podatke: Nemčija bo začasno zasedla vso francosko zahodno obalo ter vse ozemlje severno od črte Ženeva—Tours, to je približno polovico Francije. — Stroške za zasedbo bo morala nositi Francija. Vsa Francoski imperij se bo vojskoval dalje! Izjave posameznih francoskih kolonij in poveljnikov London, 23. junija. Reuter: Na uradnem mestu v Londonu izjavljajo danes, da podpis premirja od strani francoske vlade pomeni konec odpora francoske oborožene sile v evropski Franciji. V francoskih kolonialnih posestvih pa se opažajo znamenja, po katerih se more sklepati, da tam prevladuje odločnejši duh. Vrhovni poveljnik francoske vojske v Siriji general Mittelhauser je izjavil, da je pripravljen s svojo vojsko nadaljevati vojskovanje. V Indokini je izjavil generalni' gu- verner slično. V Tunisu je generalni rezident prav tako odločen nadaljevati boj. V Maroku, Senega-liji, Kamerunu in Džibutiju hočejo civilne in vojaške oblasti nadaljevati z odporom. Britanska vlada je pripravljena na potrebne finančne žrtve, ki bi dovolile francoskim kolonijalnim posestvom izvesti njihovo vlogo. Velika Britanija ravna v tem oziru po izjavi britanskega ministrskega predsednika, ki je poudaril, da se je treba boriti za Francijo tudi iz njenih kolonijalnih posestev. Nemško poročilo o prodiranju v Franciji Glavni slan nemške vojske, 23. junija. Vrhovno poveljstvo poroča: Bitka v Alzaciji in Loreni se je končala 22. junija z vdajo obkoljenih francoskih oddelkov. Po srditih bojih so naše čete ter naši odločni in odlični poveljniki spet izvojevali veliko zmago največjega pomena. Nad 500.000 ujetnikov, s poveljniki tretje, pete in osme francoske armade in z večjim številom drugih generalov ter ogromen plen v orožju in vojnem materialu vseh vrst, je padel v naše roke. Najmočnejša utrdba v obrambnem pasu okoli Strasbourga, utrdba Mutzig na vzhodnem pobočju Vogezov, je bila včeraj zavzeta. Zdaj dajejo odpor samo še nekateri odseki Maginotjevih utrdb v spodnji Alzaciji in Loreni ter posamezni oddelki v Vogezih. Ta odpor bo v kratkem zlomljen. Na obali Atlantskega oceana so naši motorizirani oddelki prispeli vse'do področja okoli pristanišča La Rochelle. Vojno pristanišče St. Nazaire je zavzeto. Med velikim plenom je tudi mnogo tankov, ki so jih pripravljali, da jih nalože na ladje. V dolini Rodana so naše čete pri prodiranju iz Lyona proti jugu zavzele nove kraje. V bližini utrdb v Savojskih alpah, jugozahodno od Ženeve, so nemške čete izsilile prehod čez reko Rodan. Pri ogledniških poletih nad francosko obalo so naši letalci med St. Nazairom in Girondo potopili pet tovornih ladij s skupno tonažo 30.000 ton, eno 10.000 tonsko prevozno ladjo in eno pomožno bojno ladjo. Prav tako so bili izvedeni 22. junija napadi predvsem na sovražna letališča severno od Bordeauxa. Pri teh bojih je bilo na letališču v Rochefortu uničenih 10 sovražnih letal z vžigal-nimi bombami, 20 francoskih letal pa je uničil ogenj iz strojnic pri večkratnih napadih s kopnega. En hangar so bombe razrušile. Izgube sovražnega letalstva znašajo 22. junija 49 letal, od katerih jih je bilo šest sestreljenih pri spopadih v zraku, vsa ostala pa so bila uničena na tleh. Štiri nemška letala so izginila. Ena nemška podmornica je potopila sovražno 16.000 tonsko ladjo-cisterno, ki je plula sredi nekega sovražnega konvoja. Letalske operacije v Afriki in nad Sredozemljem r Italijani so bombard, rali Aleksandrijo in Biserto, Angleži pa Sicilijo Kairo, 23. junija o. Danes so italijanska letala napadla mesto Džibuti in povzročila manjšo škodo. Dva Evropejca sta bila ranjena. Angleži so sestrelili dva italijanska bombnika. Posadka enega je pobita, eno pa so internirali. Angleška letala so bombardirala Diredauo v Abesiniji in prizadejala sovražniku večjo škodo. Bombardirala so tudi letališče, kjer so uničile dve letali. Ravno tako so angleška letala bombaridarala v Susi zbirališča čet in druge vojaške naprave. Vsa angleška letala so se srečno vrnila. Nekje v Italiji, 23. junija. Italijansko vojno poročilo št. 12. pravi: Naše letalstvo je nadaljevalo z operacijami na vseh odsekih Sredozemskega morja. V noči 22. t. m. je bilo ob sijajnem napadu in brez vsakih izgub kljub močnemu odporu protiletalske obrambe uspešno bombardirano po- morsko oporišče Aleksandrija v Egiptu. Prav tako je bilo bombardirano tudi oporišče v Bizerti. Kljub slabemu vremenu lete ogledniška letala neprenehoma nad morjem nad vsemi deli Sredozemskega morja, zlasti pa nad zahodnim. Tu so naši letalci opazili sovražne ladje, jih bombardirali in razgnali. Eno italijansko letalo se m vrnilo. V Severni Afriki so bili izvedeni napadi, ki so se končali v našo korist. Izveden je bil močan napad našega letalstva na sovražne tanke in oddelke moštva. Sestreljeno je bilo eno štirimotorno sovražno letalo. V Vzhodni Afriki so naši Somalci zbili na tla eno angleško letalo. Sovražnik je bombardiral mesto Trapani na Sicilijo ter je zadel samo zasebne hiše. Ubitih je bilo 20 ljudi, 30 pa je bilo ranjenih. Med njimi je mnogo žensk in otrok. Naša lovska letala so sestrelila dve sovražni letali. francoska vojska bo demobilizirana in razorožena. Samo nekaj malega čet bo lahko odšlo v nezasedeno Francijo. Noben francoski oddelek ne sme zapustiti francoskega ozemlja. Francosko vojno brodovje mora vlada poklicati v francoske vode. Brodovje bo razoroženo in internirano pofi nemškim in italijanskim nadzorstvom. V Veliko Britanijo ne sme Francija poslati nobene ladje in pomorskega materijala. Francoska vojska bo morala izročiti Nemcem v dobrem stanju vse topove, tanke, letala in strelivo. Francoske ladje ne smejo zapustiti pristanišč. Ladje, ki so izven Francije, morajo biti poklicane domov. Francoska vlada bo morala organizirati prevoz blaga za Nemčijo in Italijo po morju. Del francoskega brodovja, ki ga bosta določili nemška in italijanska vlada, bo ostal na razpolago Franciji za varstvo njenih koristi v kolonijah. Vsi nemški vojni ujetniki morajo biti izpuščeni, francoski vojaki pa bodo ostali v ujetništvu do podpisa miru. Italijanske čete bodo po sporazumu z Nemčijo zasedle vso francosko sredozemsko obalo. Nemški motorizirani oddelki ne bodo prodirali dalje od Grenobleja na jug in na vzhod. Iz francoske Sa-voie in Nice ter dela pokrajine Dauphine naj bi se po vojni ustanovila na videz samostojna državica, ki bi bila odvisna od Italije. Vladal bi ji italijanski knez. Francoska vlada bo obdržala oblast na majhnem ozemlju, a bo docela odvisna od Nemčije. Francoska vlada bi utegnila dobiti za prestolnico spet Pariz. Francoske pomorske oblasti bodo morale Nemcem dati vse podatke o minskih poljih v zavezniških vodah. Francija bo morala Nerftčiji prepustiti vse zaloge blaga, ki bi lahko služilo za nadaljevanje vojne, in dati na razpolago Nemčiji vsa oporišča, ki prihajajo za ta namen v poštev. Nemčija lahko vsak trenutek odpove premirje, ki se bo začelo izvajati po sporazumu med Francijo in Italijo, fe bi se ji zdelo, da francoska vlada ne izpolnjuje prevzetih obveznosti. Govor romunskega kralja o notranje politični spremembi Bukarešta, 23. junija, o. Romunski kralj Karel je imel po obsežnih notranjih spremembah v soboto po radiu govor romunskemu narodu. Romunski vladar je v govoru dejal, da je na željo vodstva stranke narodnega preporoda prevzel vrhovno vodstvo nove državne stranke, imenovane »Stranke naroda«, prepričan, da bo s tem izpolnil svojo visoko dolžnost do naroda in države. Romunski kralj je nato dejal, da morajo biti v sedanjih časih Romuni složni. Končno je naslovil na narod, predvsem na romunsko mladino, vabilo, naj izpolni poslanstvo, ki mu je dano. Vesti 24. junija Vse ameriške republike se bodo na vabilo Združenih držav udeležile važnega posveta, na katerem bodo razpravljali o zagotovitvi varnosti za ameriško celino proti morebitnemu napadu iz Evrope, hkratu pa se tudi posvetovali o usodi francoskih, angleških in holandskih posestev v ameriškem območju. Anglija in Združene države so se začele pogajati o prodaji nekaterih angleških otokov v srednji Ameriki, poroča »Newyork Times«. Nemški uradni list objavlja besedilo novih gospodarskih sporazumov z Jugoslavijo. V Angliji je bil danes vpoklican letnik 1910. S tem vpoklicem se je zvišalo število angleške vojsk« na 2,800.000 mož. V Moskvo je dopotovalo finsko gospodarsko stopstvo na pogajanja s Sovjeti. Domnevajo, da bi Rusija utegnila pri tej priliki Fince spet obdolžiti, da jo ogrožajo, ker ne izpolnjujejo raznih pogodb, ter jim staviti podobne pogoje kakor Estonski in Letonski. Medtem ko drugod besni strašna vojna, se je Jugoslavija s prijateljsko Italijo pogodila za leto dni novega obsežnega gospodarskega sodelovanja za medsebojno oskrbovanje s potrebnimi surovinami. To popolnoma odgovarja miroljubni politiki Jugoslavije, ki je prepričana, da je s pametnimi gospodarskimi zvezami najlažje mogoče izogniti se sporom med narodi. Tako izjavo je dal naš zunanji minister Cincar-Mar-kovič. Angleške podmornice in letala so že v drugič hudo poškodovale največjo nemško bojno ladjo. 26.000 tonsko križarko »Scharnhorst«, ki je hotela odpluti v spremstvu 50 letal iz norveškega Trondhjema na popravilo v Nemčijo. Križarka je bila zadeta s torpedom in s tremi bombami. Angleška oborožena ribiška ladja »Moonstone« je pri Adenu v Rdečem morju zajela in privlekla v pristanišče veliko italijansko podmornico, poroča angleška poluradna agencija Reuter. Iraški zunanji minister je odpotoval v Ankaro, kjer se bo s turško vlado posvetoval o usodi francoske Sirije. • Francoska vlada, je na današnji seji na predlog generala Weyganda, vzela generalski čin generalu de Gauleu, ki je zadnje dni večkrat po londonskem radiu klical francoske vojake, mornarje, inženirje in delavce specialiste, naj takoj odidejo v najbližjo angleško postojanko, da bodo pomagali Angliji v boju zoper Nemce. Vest o generalovi odstavitvi je dal italijanski radio. Sovjetska uradna agencija Tass je izdala poročilo, v katerem zanikuje vse vesti o tem, da bi bila Rusija v skrbeh zaradi nemških zmag na zahodu in da bi se hotela zavarovati proti morebitnemu nemškemu napadu s tem, da je zasedla baltiške države in da zbira tam ogromne vojske. Rusija ima v baltiških državah komaj 18 do 20 divizij,, ne pa 150. Razmerje med Nemčijo in Rusijo je določeno po znani nenapadalni pogodbi. Dober sovjetski uradni nauk za tiste, ki so zadnje dni govorili na primer celo, da je Rusija dala Nemčiji ultimat za izpraznitev Poljske in Češkoslovaške. Francija je sama sebe obsodila na smrt, toda Anglija se ne bo uklonila. Vdaja Francije je naj-vecja žaloigra v zgodovini, toda Francija ne bo umrla, pišejo danes angleški listi, ko razpravljajo o podpisu premirja med Nemčijo in Francijo. Podpis premirja v Compiegneju pomeni konec sedanjega socialnega reda v Franciji, sodi nemški list »Angriff«. Francoski in angleški imperializem mora za vselej izgubiti možnost kake politične ali vojaške akcije. Angleško letalstvo je pri napadu na Berlin bombardiralo tudi nemško filmsko mesto Neubafoels-berg. Povzročeno je bilo precej škode, nekaj ljudi je bilo ranjenih. Učinek angleških bomb je bil strašen, poroča dopisnik »Politike« iz Berlina. V francosko vlado sta danes vstopila bivši pred- sednik Laval in bordeauxjski župan Marquet. Francoski pooblaščenci za pogajanja z Italijo M noč na potu v Italijo prebili v Miinchenu. Angleški torpedni čolni so potopili neko italijansko podmornico, pravi angleško vojno poročilo. • ♦♦♦♦«♦♦♦♦ Železniške delavnice bodo sprejele nove učence Belgrad, 23. junija. Glavne železniške delavnice bodo spreiele za šolsko leto 1940-1941 200 novih učencev, in sicer vsaka železniška dglavnica po 40 učencev. V državi imamo pet takift delavnic, in sicer v Mariboru, Zagrebu, Sarajevu, Pe-trovgradu (Vel. Bečkereku) in Nišu. Pouk v teh šolah traja štiri leta in prejemajo učenci za Časa šolanja v smislu odredb pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov za vsak delovni dan v prvem in drugem letu po 13.20 din, v tretjem letu po 15.40 din in v četrtem po 17.60 din. — Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti in ostalimi lstinami, ki jih zahteva ta razpis, se morajo poslati tisti delavnici, v kateri želi biti kandidat za-I>oslen n ta najpezneje do 15. avgusta letos. Angleški bombniki nad nemškimi industrijskimi mesti London, 23. junija, o. Reuter: Letalsko mini- 1 so bila tovarniška poslopja nekajkrat zadeta I ’ /\ rtArA/io r lr» r» KjmmKu lir. It .11 r. .. t. n n T) O* O _' * T T 1 v* * strstvo poroča, da so težki bombniki britanskega kr. letalstva preteklo noč izvedli napad na važne tovarne letal in na skladišča v Bremenu, Kasselu, Rotenburgu in GStingenu. Zadeta je bila tovarna letal »Fokker Wulf« pri Bremenu in sta nastali dve silni eksploziji. Med Osnabrtlckom in Bremenom je bilo uničenih šest vlakov, polnih oprave Berlin, 23. junija, o. Uradno poročajo: V noči med 21. in 22. junijem so nad Berlinom letala sovražna letala ter pri tem bombardirala nevojaške stavbe. Ranjenih je bilo sedem oseb. V noči od 21. na 22. junij so angleški bombniki izvedli napad na Biickeberg. To mesto je znano po velikih narodnih svečanostih. Med drif- in streliva. Drugi oddelek britanskih bombnikov I gim je bila poškodovana glavna tribuna na bližje bombardiral Kruppove orožarne v Essenu, kjer l njem obronku. Konec sezone v obeh ljubljanskih gledališčih Z dvema zadnjima premierama sta ljubljanski dve gledališči, dramsko in operno, zaključili letošnjo sezono. Zdaj, ob sklepu, lahko zatrdimo, da je bila v celem sezona uspešnejša za Opero, ki je pokazala .od zadnjega leta Izreden napredek tako v delu in prizadevanju kakor v izbiri del in učinkovitosti njihove izvedbe, medtem ko je v Drami skoraj vso sezono vladala nekakšna neorientiranost v programu in neka malodušna neveselost, ki je na akterje uplivala v izdatni meri zaradi tega, ker so čutili tudi pri občinstvu ne morda odkrito nezadovoljnost, pac pa nekakšno pasivno vdanost v prenašanju tega, kar se jim je nudilo, vdanost, le redko pa navdušenje. Ne mislimo reči, da bi bila bilanca letošnje dramske sezone v celem negativna: Dve, tri predstave so bile izvedene v veličastnem slogu in tudi dela sama so izpričala roko, ki bi utegnila imeti srečo po izbiranju, in okus, ki bi povprek lahko našel prikladno, če bi se z večjo brigo zamujal ob primerjanju tega, kar ima literatura na razpolago. Ob gostovanjih tujih promi-nentov smo se tudi lahko prepričali, da se sposobnosti našega dramskega ensembleja lahko brez skrbi primerjajo s kvalitetami katerega koli. Zadnje čase je Drama prišla še prav posebno v stiske, ker je nekaj njenih najodličnejših, dejansko nenadomestljivih članov bilo poklicanih v službo domovini. Mesto Talijinih kostumov so morali obleči Marsove. V operi je bila zadnja premiera čudovita opera Georges Bizet: »Carmen« To nesmrtno delo Georgesa Bizeta so pripravili režiser Ciril Debevec, dirigent dr. Danilo Švara, scenograf inž. Franz, zborovodja R. Simoniti in koreograf inž. Golovin. Prvemu se je posrečilo pametno razporejanje in premikanje statistov, ekonomično, pa hkratu ob slogu in časovni ter miljej-ski barvanosti Bizetove glasbe ter zgodbe tudi logično operiranje z glavnimi akterji, — v celem je spodobna in učinkovita zunanja podoba dela vstala pred nas iz pisanih strani libreta in nam približala romantično fabulo v pestrosti ter živosti. Drugi je dobro upravljal svoje može, pravilno podčrtaval dramatičnost in lirična mesta oživljal s čedno razboritostjo. Scenograf Franz se je tokrat postavil z neverjetno dobro pogojenimi prizorišči ter dokazal, da razumeva in opravlja svoj posel z vzgledno serioznostjo. Kar je mogel, je svojemu zboru dopovedal R. Simoniti, pa tudi inž. Golovin je prispeval k izvedbi, kolikor je le mogel. Gotovo zasedba »Carmen« s Kogejevo ni idealna, vendar moramo reči, da za naše razmere zadovoljiva. Dobrega doma Josčja je dal J. Francel. v vlogi Escamilla se je spet postavil Janko. Mo-ralesa je pel Anžlovar, Lupša je bil Juniga (pevsko dober, igralsko pa jo je tu pa tam nemilo udaril z deplasiranimi kretnjami. Glasovno ne posebno ustrezajoča, igralsko pa prav v redu tihotapca sta bila B. in M. Sancin. Pohvaliti je treba Ribičevo, pa tudi Polajnarjevo in Poličevo. Dobro nositi eksotične kostume pa je umetnost. S tem so se še najbolj postavile baletke. ' V Drami je bila letošnja zadnja premiera: Roman Newiarowicz: »Ljubim te« Poljskega dramatika Romana Newiarowicza smo spoznali že v »Hollywoodu«, in z iste plati smo ga tokrat tudi v njegovem delu »Ljubim te«. Prijajo iu teme, ki nosijo za širše sloje gledalcev mikavno vzdušje internacionalnosti, teme iz sveta bančnikov, filmskih mogotcev, zvezd, pustolovskih tipov in gracioznih vil sedanjega časa. Spretno, elegantno se obrača v tem miljeju, njegova zgovornost in okretnost nosi tisti superiorni lahkomiselni bonvivantski ton, ki si ga lahko privoščijo siti in vsega vajeni ljudje, ali pa tisti nadarjeni in bistroumni reveži, ki se začutijo v polni moči, ko po dolgem času spet oblečejo dobro krojeno novo obleko, in si lahko privoščijo majonezo mesto žgancev. Nfcwiarowiczeva zgovornost in gibčnost presenečata in dražita: simpatični sta. ker je daleč za njima nekje skrita trmasto pritajevana nezadovoljnost. V svojem delu »Ljubim ter je to težje spoznati, po vsem videzu se tod duhovito igračka v slogu kakšnega Herczega, vedro, lahkomiselno, majčkeno posmehljivo, z rahlo zadrževano ambicijo, da bi ugajal radi esprita. Reči mornmo, da s to rečjo nikjer ne dime neprijetno, niti ne postane preočiten. Lahka reč, ki gledalca prav prijetno zabava jn mu pripravi fleten večer. To »dvoosebno« zadevo sta v režiji dr. Krefta pripravila S. Jan in Vida Juvanova, ki sta še enkrat dokazala, da spadata med naičvrstejše opore ljubljanske igralske umetnosti. Vazna izjava predsednika naše vlade: Prijateljstvo z Nemčijo -temelj naše zunanje politike Ljubljana od včeraj do danes Soparno je bilo včerajšnje popoldne, vroče l kakor že lep čas ne. Prav gotovo ie bilo pričako- I vati nevihte. Za spremembo je tokrat grozil jug. Pa ni bilo vse do večera prav nič hudega. Današnje jutro je že prav kmalu zagrozilo, da bo dan deževen. Mogočne grmade črnih oblakov so se valile od vseh strani in prodirale proti severu. K sreči pa se je zdramil severni veter, ki se tudi ne da kar tako ugnati v kozji rog. Z vso silo si je oblačnemu naletu postavil po robu. In upiranje je bilo uspešno. Kar kmalu so bili oblaki porinjeni nazaj proti jugu. Sveži veter je zapihal po mestnih ulicah okrog poldneva, bela, jarka svetloba je oblila svet, veselo se je zasmejalo sonce in sinjina neba je postala kar neverjetno plava. Krasen poletni dan se je napravil, ko nihče . ni pričakoval. Kai so danes počeli Ljubljančani dO , Pogumnejši meščani so že zjutraj zgodaj odrinili ven, malo »na lepše«. Odpeljali so se z vlaki in avtobusi proti Gorenjski, čeprav ni bilo videti, da bodo dan preživeli, ne da bi jih pošteno namočilo. Ni jim bilo žal, da so bili tako pogumni. Tako krasnega popoldneva že lep čas ni bilo kakor je bilo današnje, in povrhu jim ni bilo treba ostajati v mestu ali gledati v bližnji njegovi okolici samih znanih obrazov. Drugi, poblevnejši, so se odpravili na običajne izlete v bližnjo okolico: na šmarno goro, k Sv. Katarini, na Kurešček, na Polževo in na vse druge priljubljene izletne točke, kamor pol Ljubljane ob nedeljah in praznikih tako rado zahaja. Seveda so izmučeni od dolge poti ter romanja čez hrib in plan sedli na prijazen senčnat vrt kakšne dobre, široko znane gostilne. Vrček piva jim je pogasil žejo (marsikdo pa je spil tudi več, za vsak slučaj, da se ga ne bi žeja še enkrat lotila), lakoto pa so si utešili s poštenim zalogajem. Zvečer še pot na vlak — toliko so že gledali, da do postaje niso imeli predolge poti — potem pa z iskrim hla-ponom spet v mesto, kjer so se dobro razpoloženi podali na domove in trudnb glave naslonili na mehka zglavja, da se bodo spočili za delavnik, ko bo treba biti čisto pri brihti in pri vseh telesnih močeh. Še preden so zadremali, pa so sl dejali, da je bilo preklemano lepo in da bodo prihodnjo nedeljo spet šli, če le ne bo dežja. Tako je treba preživeti praznični dan, so si mislili. Mesta imamo že itak med tednom dovolj, kdo bi še v nedeljo pasel v njem puščobo. Spet tretji so šli kar k prvi vodi, na kopališča in k Ljubljanici, na Savo ter k Gradaščici. Kdor se ni kopal, se je pa sončil, prav do zgodnjega ve čera je bila za to prilika. Jutri pa se bodo že pred svojimi bledimi tovariši in tovarišicami po uradih, po trgovinah in delavnicah postavljali z imenitno rjavo barvo. Nekateri so dan preživeli s tem, da so se pred kosilom in po njem sprehajali po mestu ter si ogledovali izložbe, poslopja in ljudi, ki so se prav tako potikali okrog ali pa so hiteli k določenemu cilju. Nekaj jih je šlo popoldne v kino. Nedelja je bila mirna, prav poletno pisana z vrvežem vojakov, kuharic, delavcev in drugih ljudi, ki ob delavnikih : imajo časa, da bi se sprehajali po asfaltu ter se „ razgledovali. Rdeči križ na vseh mestnih ulicah Rdeči križ je včeraj in danes v našem mestu odredil nabiralni dan. Spretni organizatorji so ostavili svoje zastopnike — v prvi vrsti prav za rav zastopnice — po vseh ulicah čisto s strateškega, neverjetno doslednega vidika. Mojstrsko so zasedli vse ulice in prehode. Vsi stanovi so bili zastopani. Razen študentk in šolske mladino smo opazili,, da so prodajale listke po 50, po 20, po 10 in po 1 dinar tudi najodličnejše ljubljanske gospe Povsod so bile razpostavljene mizice, za njimi stol na njih pa praporček Rdečega križa. Zdi se, da se ie tokrat nabiralna akcija izredno posrečila, kajti včeraj in danes skoraj ni bilo moči na ulici sre Pati Ljubljančana, ki ne bi imel pripetega vsaj be. lega listka z majhnim Rdečini križem. Upajmo, da bo ta človekoljubna nabiralna akcija rodila popoln uspeh tako, da se bo organizacija poslej lahko oskrbela z najpotrebnejšim materialom. Glasove so jim preskušali Uprava našega opernega gledališča si je iz dslila sijajno reč: vsako leto bo odslej prirejala ■ evskl večer, na katerem bodo lahko javnosti pokazali, kaj znajo in kaj veljajo vsi »verificirani« in »neverilrctranl« pevci. S tem bo dala priliko tistim pevcem, ki imajo dober, pa neizšolan glasovni material, da se bodo lahko izšolali in si »napravili pot«. V ta namen bo baje določenih kar 40.000 dinarjev. Slovenci smo narod pevcev, toliko pevskih talentov kot jih je v naši deželi, prav gotovo zlepa ni nikjer najti. To je že staro znano dejstvo in da je tako, se je pokazalo tudi ob tej priliki. Nobeden od pevcev in pevk, ki se jih je za pre- skučnje prijavilo naravnost ogromno število, ni bil recimo »čisto zanič«. Tudi najslabši so jo še kar vsaj za silo urezali in bi v marsikakšnem zboru predstavljali »hrbtenico moštva«. Nekateri pa so zapeli tako dobro, da jih je občinstvo nagradilo s prisrčnim aplavzom in navdušenjem, kakor resnične mojstre opernega odra. Pred nocojšnjim glavnim večerom je operna uprava priredila dve javni preskušnji. V soboto popoldne se je razvrstil en del, danes dopoldne pa drugi. Kar po tri ure je trajalo obakrat, in gledališka dvorana je bila obakrat lepo zasedena. Na sobotni preskušnji ni bilo v splošnem tako dobrih moči kakor so bile na nedeljski dopoldanski. Kljub temu, da je treba prav gotovo precej upoštevati neizogibno tremo, so posiaušalci za marsikoga med njimi ugotovili, da posebna pevska korifeja ne bo nikdar postal. Nekaj pa jih je tudi v soboto že prav prijetno presenetilo. V nedeljo dopoldne so se jrotem občinstvu predstavili glavni »asi«. Dva odlična tenorista sta bila pred njimi, pa tudi trije, štirje baritonisti z odličnim glasovnim materialom. Pevke, altistke in sopranistke so se tudi kar dobro odrezale. Dve, tri med njimi so zapele že kar tako, da jih je človek poslušal z resničnim navdušenjem. Seveda so šolani glasovi imeli lažje stališče, ker so svoje pesmi podali v lepši obliki. Nešolani so prvič imeli večjo tremo, drugič pa so peli seveda bolj robato ali pa tako, kakor si je pač že vsak med njimi na svojo pest ustvaril mnenje o vokalni kulturi. Ljudje z boljše izdelanim smislom za prikrite, še ne na beli dan izrabljene talente, so seveda z veliko pozornostjo poslušali tudi njihovo petje. In reči je treba, da je bilo tudi teh talentov kar nekaj med pevci in pevkami, ki so šli čez oder. Posebnost je bila na prireditvi še,' da je nastopil tudi aktivni častnik naše vojske. Prav čeden in čvrst bariton je to. Pa tudi dva vojaka sta nam dobro zapela svoje pesmi. Nocoj je bil v operi pravi pevski večer. Najboljše tri pevce je občinstvo izglasovalo s posebnimi glasovnicami. Lahko to glasovanje seveda ni bilo, ker je bila Izbira precejšnja. Berlin, 23. junija. Nemški poročevalski urad: Predsednik ministrskega sveta kraljevine Jugoslavije Dragiša Cvetkovič je sprejel našega belgraj-skega dopisnika dr. Gruberja ter mu dal naslednjo izjavo: Politika Jugoslavije ima jasne in določene cilje. Ti cilji so izraz stalne težnje, da ohrani dobre in prijateljske odnošaje z vsemi sosedi, da bi tako v balkanski in podonavski Evropi čim bolj okrepilo tvorno sodelovanje, brez katerega ne more biti blagostanja. To politiko, ki je v skladu s pravim razpoloženjem slojev našega ljudstva, Jugoslavija že več let dosledno izvaja. Ta politika je že rodila dobre sadove v vseh smereh. Ko je izbruhnil vojni požar, je vlada, ki ji imam čast predsedovati, takoj v duhu te svoje ze zgodovinske politike razglasila najstrožjo nevtralnost ter se odločno trudila, da to politiko nevtralnosti izvede na vseh področjih naše državne in narodne delavnosti. Takšno jasno in odkrito stališče Jugoslavije je pomagalo, da se je v tein delu naše celine ohranil mir in da so narodi tega dela Evrope ostali izven vojnega požara. Odnošaji sodelovanja in prijateljstva Jugoslavije z Nemčijo, so bili vzpostavljeni že mnogo prej, preden je ta močna država postala naša^ neposredna soseda. Ti prijateljski odnošaji so.sčasoma postali čedalje globlji in so prišli do posebno močnega izraza na področju gospodarskih zvez. Na tem poslednjem področju nam obojestranske koristi še dalje narekujejo, da razvijamo čim tesnejše sodelovanje, ki se je tudi v času vojnih motenj v celotnem obsegu ohranilo ter že s tem pokazalo, kako je zdravo in da temelji na naravnih pogojih. Kajti ne samo, da se gospodarstvi naših držav tako' skladno izpopolnjujeta, temveč Jugoslavija poleg tega predstavlja dragoceno vez med veliko industrijsko proizvodnjo Nemčije in poljedelskimi državami bližnjega vzhoda.« Predsednik vlade Cvetkovič je v razgovoru z 'našim dopisnikom posebno poudaril, da je njegova vlada, ki uživa zaupanje kneza namestnika, brezpogojno odločena v vseh razmerah nadaljevati sedanjo pot zunanje politike, ter da zlasti želi odnošaje dobrega sosedstva in prijateljstva z Nemčijo razviti na vseh področjih. Zakaj {e Francija morala podpisati premirje? Uradno francosko pojasnilo o vojaškem in pol tičnem položaju Bordeaux, -23. junija. Havas: Francoska vlada je snoči in danes popoldne preučevala nemške pogoje za ustavitev sovražnosti, pogoje, ki jih je kancler Hitler sporočil francoskim pooblaščencem v compiegenskem gozdu. Vlada bo šele po končanih razgovorih z nemškimi in z italijanskimi pooblaščenci mogla na splošno oceniti ta dvojna pogajanja. Prav tako še ni mogoče ničesar reči o mirovnih pogojih samih. Vsaka primerjava s skorajšnjo preteklostjo bi bila zaman. Prva točka, ki bi jo bilo treba omeniti, je ta, da se je vlada maršala Petaina izrazila v popolni svobodi brez grožnje in pritiska od strani nasprotnika, in da bo upoštevala ter skrbela samo za najvzvišenejše koristi in čast domovine. Druga bistvena stvar je, da so Francozi pripravljeni sprejeti nadaljevanje boja, čeprav tudi v svojih kolonijah, če bi se nemški pogoji vladi zdeli popolnoma neskladni z narodno in vojaško častjo. Vojaški položaj — kakor je predvčerajšnjim dejal maršal Petain — je veleval, da je treba prositi za premirje. Nemci so v Normandiji in Bretagni osvojili ozemlje vse do Loire, pariško kotlino ter zatem prekoračili Chere, prodrli v dolinah Aliera, Loire in Saonne do Clermont-Fer randa, Roannea in Lyona ter dalje, ko je vlada dobila besedilo nemških pogojev za ustavitev sovražnosti. Polovica državnega ozemlja je bila zavzeta. Na nekaterih točkah se naše čete še sijajno bore, druge čete pa se umikajo in se jim pridružujejo dolge vrste beguncev. Bitka pri Toursu je znatno zadržala sovražnika. Cete v Alzaciji in Lorraini, ki so ostale nasproti sovražni bojni črti, so bile preurejene v ogromne četverokotnike ter so povzročile sovražniku največje težave. Ta velika dejanja kakor tudi napadi z boka, ki jih je izvedla alpska armada, predstavljajo sijajna dejanja, ki jih ne bo mogel izbrisati splošen poraz, ki se j« vsak dan bolj kazal na bojiščih. Številke, ki jih je navedel maršal Petain, ko je omenjal, da je Francija leta 1940 imela 500.000 vojakov manj, kot leta 1917, da je razpolagala z 10 namesto 85 britanskimi divizijami, da ni mogla računati na 50 italijanskih in 48 ameriških divizij, bi bilo odveč razlagati. V zadostni meri namreč morejo pokazati, da ni mogoče nadaljevati vojne. Razen tega je bil ves britanski ekspedicijski zbor poslan nazaj v domovino. Odveč bi bilo misliti na bodočnost, ki čaka Francoze. Treba je, kakor je to odločno zahteval predsednik vlade — vzeti nauk od izgubljenh bitk Razen gospodarskega in finančnega okrevanja, za katerega bo treba leta in leta neprestanih naporov, se bo treba pobrigati za moralni dvig, ki je brez dvoma najnujnejši, in sicer v neugodnem ozračju, ki mora še okrepiti odločnost in voljo. Duh uživanja — je dejal maršal Petain — je zmagal nad duhom pripravljenosti za žrtve. Naj pride v katerem koli trenutku povelje, da se ustavijo boji, vendar bo treba sprejeti besede predsednika vlade »da boj ostane isti« in da bolj kot kdaj prej zahteva, da se vsi Francozi zberejo okoli vlade. Zdaj gre za obnovitev dela v Franciji, ki ne bo nazadovala kljub težkim pogojem, ki bodo postavljeni. Predsednik angleške vlade o premirju med Francijo in Nemčijo Franclja bo na milost In nemilost izročena Nemčiji in Italiji Anglija se bo vseeno borila naprej London, 23. junija, o. Reuter: Predsednik britanske vlade Churchill je ob sklenitvi premirja med Francijo in Nemčijo dal izjavo, v kateri je med drugim rekel: Britanska vlada je sprejela z bolestjo in presenečenjem vest, da je francoska vlada v Bordeaxu sprejela vse pogoje, ki so jih ji narekovali Nemci. Britanska vlada ne more verjeti, da bi bila katera koli druga francoska vlada, svobodna, neodvisna vlada, ki bi se naslanjala na ljudstvo, mogla sprejeti takšne pogoje. Ti pogoji, če jih bodo sprejeli vsi Francozi, ne bodo dali samo Francije, temveč tudi vse njeno cesarstvo na milost in nemilost nemškoitalijanskim diktatorjem. Ne samo, da bo francoski narod podjarmljen in prisiljen delati proti svojemu zavezniku, ne samo, da bo francoska zemlja s privoljenjem vlade v Bordeauxu kot sredstvo za napad proti zavezniku, pač pa bodo tudi vsi viri francoskega imperija ter francoska mornarica prešli v sovražne roke, da bi sovražnik dosegel svoje cilje. Britanska vlada je trdno prepričana, da bo, pa naj se zgodi kar koli, mogla nadaljevati vojno brez ozira na to, ali bo vojskovanje potekalo na morju, zraku ali na kopnem in da se bo vojsko- Nedeljsko popoldne na Orlah, kjer zorijo češnje Kdor jo ni včeraj jx>poldne mahnil v hrib nabirat borovnice, ta je imel že v soboto nekaj za bregom. Spomnil se je, da je sedaj čas, ko se na Orlah med zelenim listjem in v skromnem soncu vabljivo smehljajo češnje in zapeljivo vabijo s svojo barvo obiskovalce. Kdor je le mogel na noge, jo je včeraj popoldne ubral po cesti ali gozdu proti Orlam, da bi poskusil sladki sadež, ki ga je v Ljubljani, vsaj kar je boljšega, še precej drag. Marsikateri družinski poglavar se je moral vdati in odriniti z družino »dol po cestici«. Mik) je gledal, kje bog roke ven moli in si na tihem mislil, da bodo že prišli boljši časi, ko bo diktatura žepa v prah poteptana. Prav lep sprehod je bil in vsak se je lahko najedel češenj do mile volje. Ne samo otroci, ampak tudi taki, ki so že »iz perja zlezli«, so se imenitno »jvokroftali« s sladkimi češnjami, ki jih je letos precej. Za majhen denar, tri ali štiri dinarje si jih dobil liter in če si jih dvakrat poklical na mizo, se nisi mogel pritožiti, da imaš bolan želodec. Otročje velike oči so bile že z manjšo mero zadovoljne. Vsak si je poiskal kotiček, kjer mu je bilo najbolj všeč: na travi ali pa za mizo, kdor seveda je mislil, da več premore. Ljudje pa niso mislili samo na nagajivi želodec, ampak so prinesli s seboj razna godala, da bi bila tudi srca deležna prijetnega veselja. Harmonike, kitare in vsa taka »ljudska« glasbila si slišal. Ljudje so bili veselo razpoloženi in nikomur se ni nič kaj mudilo domov. Kdor je bil motoriziran, ta je še lahko malo posedel. Mamice z drobižem pa so morale o pravem času domov, ker polnemu otročjemu želodcu se je hotelo spat, ali pa je bilo treba hitro poiskati primernega prostora, ker znotraj se je nekam čudno oglašalo in na vidiku so bili nenapovedani dogodki. Domačini se držijo stare tradicije in nikomur ne puste, da bi lomil veje in tako delal škodo. So taki, ki se jim ne zdi nič škoda in mislijo, da bo že jutri vsega konec. Vseh češenj pa le niso mogli ljudje pozobati in precej jih je ostalo še v zalogi, tako, da kdor ni bil deležen včeraj teh dobrot, si z njimi lahko postreže jutri. Prav.dolgo pa ne bo smel čakati, ker kmalu bo češenj konec in treba bo počakati prihodnjega leta. Mariborski drobiž Maribor, 23. junija. Nova grobova. V Cvetlični ulici 27 je smrt pokosila 68 letnega zasebnika Huga Jermana, v bolnici pa je umrl 65 letni strojni delavec Simon Šau-cer. Naj v miru iročivata, sorodnikom naše sožalje! Nezgoda za nezgodo. Včeraj je v mariborsko bolnišnico kakor po navadi zopet prišlo lepo število oseb, ki so jih prizadele razne nezgode. Tako je v bolnišnico prišlo kar 6 oseb, ki so padli ali s črešnje, kolesa ali kar na lepem na cesti, To so: 56 letni železniški uslužbenec K. Fras iz Mejno ulice, ki je padel s črešnje; 68letni kmečki dninar Anton Leskovar, 35 letni viničar Simon Pernek iz Jurskega vrha, 18 letni učenec železničarske obrtne šole v Mariboru Marjan Vovk, 18-letni slikarski vajenec Stanko Grabner iz Maribora, 26 letni podporočnik Vladimir Podvinec iz Rošpoha. Vsj ti imajo rw> večini zlomljene roke. Pastorek nad očima. Po zdravniško pomoč se je v bolnišnico zatekel 49 letni posestnik Ludvik Vašel iz Jablancev. Njegov pastorek ga je » se- vala do konca, ki bo kronan z uspehom. In ko bo Velika Britanija zmagala, bo kljub koraku sedanje vlade v Bordeauxu zmagala tudi stvar francoskega naroda. Britanska zmaga je edino upanje za veličino Francije in za svobodo njenega naroda. Drzni ljudje iz ostalih držav, ki so jih Nemci podvrgli, se bore odločno v vrstah bojevnikov za svobodo. Zaradi tega britanska vlada kliče vse Francoze, ki niso pod oblastjo sovražnika, da jo pod-pro pri izvajanju njene naloge in da tako omogočijo zanesljivejši in hitrejši konec te vojne. Britanska vlada kliče vse Francoze, naj bodo zdaj kjer koli, da z vsemi sredstvi portpro prizadevanja za • osvoboditev, prizadevanja, ki so gromna, a ki bodo privedla do zmage. Razglas nove estonske komunistične vlade Reval, 23. junija, o. Predsednik nove komunistične vlade je dal po radiu izjavo. V izjavi stoji, da bo nova vlada v zunanjej>olifičnem oziru vzdrževala redne odnošaje z vsemi državami, zlasti pa se bo prizadevala, da se bodo izpolnjevale določbe nenapadalne pogodbe, ki jo ima Estonija s Sovjetsko zvezo. V notranji politik' bo vlada uveljavila demokratične ljudske pravice. Razpustila bo parlament in izvedla nove volitve. Ministrski predsednik ie sporočil, da bodo razpuščene vse organizacije, ki so sovražno razpoložene do estonskega naroda. Spoštovale se bodo pravice narodnih manjšin, ki žive v Estoniji. kiro tako močno udaril po levi roki, da mu jo je močno poškodoval. Vlom sredi mesta. Doslej neznani storilec je v pretekli noči vlomil s ponarejenimi ključi v Ljudsko kuhinjo na Slomškovem trgu. V kuhinji sta bili dve ročni blagajni, v katerih je bilo skupno 100 din, nekaj računov in nekaj blokov ter štampiljka. Storilec je brskal tudi po drugih prostorih, vendar ni ničesar našel. Izgleda, da se mu vlom ni izplačal. Iskal je denarja, tega pa ni našel. Tatvine koles. Delavcu Stanku Potočniku iz Teznega je bilo izpred neke gostilne ukradeno 400 dinarjev vredno kolo znamke Giircke, rudarju lnjbru Petrincu iz Peternice pri Zlatarju je nekdo izpred sodišča odpeljal 1000 din vredno kolo znamke Elfa. Neki kolesarki pa je tat s kolesa, ki ga je prislonila na zid neke gostilne, od-nosel košaro, v kateri je imela dve kokoši. Velika tatvin«. Posestniku Francu Lorberju na Malni je bilo v opoldanskem času vlomljeno v v stanovanje. Tat mu ie odnesel 3.300 din gotovine. Tatu se je očividno mudilo, ker ni utegnil pregledati neke knjige, v kateri je Lorber imel skritih 6000 din. Vloma je osumljen bivši sosedov hlapec, ki se je v času vloma sukal okoli Ia>ber-jeve hiše in kateremu so bile razmere pri Lorberju dobro znano. Naročajte Slovenski dom! Od tu in tam Vtis o mladostnosti, življenjski sili_ in močnem ritmu, v katerem živi vaše ljudstvo, to'je bilo zame najzanimivejše in najvažnejše,« je dejal jugoslovanskemu časnikarju dr. Danilu Gregoriču italijanski prosvetni minister Bottai, ko se je te dni raz-govarjal z njim. »Dobil sem vtis velike sile,« je nadaljeval, »vtis silnega naroda pri delu na vseh področjih kulturnega življenja. Z velikim zadovoljstvom sem opazi! na vseh straneh mnogo razumevanja za Italijo in za njeno ljudstvo. Posebno pade v Jugoslaviji v oči dejstvo, da so intelektualni krogi ne samo zelo dobro obveščeni o vseh sodobnih pojavih kulturnega ivljenja po svetu, pač pa tudi, da se povsod čuti velika želja zavzeti v tem kulturnem življenju ono mesto, ki ga Jugoslavija zasluži.« O vprašanju ureditve železniškega prometa iz Jugoslavije na Madžarsko ter obratno bodo razpravljali jutrišnji ponedeljek v Splitu jugoslovanski in madžarski železničarski zastopniki. Sestala se bo namreč tam mešana jugoslovansko-madžarska komisija pod predsedništvom ravnatelja zagrebškega železniškega ravnateljstva inž. Terčka. Napovedujejo, da se bo tega zasedanja udeležilo najmanj 30 zastopnikov z obeh strani. Ni dvoma, da bodo na zaeedanju doseženi zadovoljivi uspehi, posebno še zaradi tega, kjer se zadnje čase ustvarja vedno tesnejše sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko na vseh poljih. Konference med vodilnimi političnimi osebnostmi našega notranje-političnega življenja se v Belgradu nadaljujejo. Tako sta se razgovarjala predvčerajšnjim o najvažnejših političnih vprašanjih predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček. Zvečer istega dne pa je bila v kabinetu predsednika vlade daljša konferenca, ki so se je udeležili Dragiša Cvetkovič, dr. Maček, ban dr. šubašič in minister brez listnice dr. Konstantinovih. Ta posvetovanja so bila po konferenci, ki sta jo isti dan dopoldne imela dr. Maček in dr. Šubašič sama. Notranji minister Stanoje Mihaldžič je te dni obiskal številne kraje v Južni Srbiji in je po tem svojem nadzorstvenem potovanju dal časnikarjem izjavo, v kateri je med drugim dejal: Posebno mi je padlo v oči, da je ljudstvo v teh krajih nenavadno resnicoljubno in mirno, delavno in varčno. Čeprav je pretirano strankarstvo iz prejšnjih let zapustilo gotove sledove in posledice, vendar smatram, da so razmere v teh krajih čisto normalne. Mislim, da je potrebno razviti čimvečjo delavnost v vseh panogah gospodarskega življenja, prav tako pa je treba imeti pred očmi tudi prosvetno plat. O premoženjskem stanju ljubljanskega Pokojninskega zavoda je poročal na seji zastopnikov PZ v Splitu član upravnega odbora dr. Tomislav Bulat. Med drugim je povedal, da to premoženje znaša okoli 450 milijonov dinarjev, od česar odpade nekako 100 milijonov dinarjev na nepremičnine, 200 milijonov dinarjev na posojila, okoli 100 milijonov dinarjev na vrednostne papirje, 40 milijonov din pa je po raznih bankah. Prevzete obveznosti do članov znašajo 470 milijonov din. Dne 14. julija bo v Ljubljani zborovanje vseh delegatov. Na njem bodo končno veljavno prerešetali zaključne račune za 1938-39. To je važno zaradi tega, ker naj ti zaključni računi služijo kot podlaga za razdelitev premoženja PZ med Slovenijo in Dalmacijo. Skupni sestanek voditeljev opozicionalnih strank je bil te dni v Belgradu. ^Udel^žili so se ga za demokratsko stranko predsednik , df. Milan Qrol, dr. Boža Markovič in Božidar Vlajič, za Narodno radikalno stranko podpredsednik Miša Trifunovič, Momčilo Ninčič, Miloš Bobič in dr. Mirko Kosič, za socialiste Živko Topalovič in belgrajski odvetnik Aca Pavlovič, za JNS pa Jovan Banjanin, dr. Gr-ga Andjelinovič, Boško Jevtič, no in kdo še — dr. Albert Kramer. Govorili so o notranjih in zunanjih političnih vprašanjih, in bodo svoje mnenje — kakor napovedujejo — podali po nadaljnili posvetovanjih. Ni treba pričakovati nobenih sprememb v naši notranji politiki — pišejo zagrebške »Novosti« in se jx> današnjem stvarnem stanju ne morejo pričakovati kakšne presenetljive spremembe v vladi, v njeni sestavi ali drugače. Politični položaj je tak, da ne more biti še govora niti o sestavi kakšne koncentracijske vlade, o čemer se je tudi govorilo v zadnjem času, ker se belgrajska opozicija še ni odločila za nobeno skupno stališče, čeprav se posvetovanja nadaljujejo. Še vedno je nejasno, kako gleda opozicija na sporazum, ki je in ostane podlaga našega notranjepolitičnega življenja. Upanje na sodelovanje sedanje vladne kombinacije z opozicijo še ni z‘ničemer utemeljeno. Sicer pa tudi sprememba vlade, ki je bila predvčerajšnjim izvedena v resoru za telesno vzgojo, jasno kaže, da se v sami vladi smatra sedanje stanje za nespremenljivo za dogleden čas. »Novosti« pišejo, da so takšna obvestila dobile na odločujočih mestih. Finski poslanik dr. Onni Talas po šestletnem službovanju v Belgradu zdaj odhaja za poslanika v Rim. Bil je obenem tudi poslanik na Madžarskem in v Bolgariji. O njem je bilo v naši javnosti iaj malo govora kljub temu, da se je ves posvetil preučevanju razmer po raznih krajih Jugoslavije. Poznamo ga tudi kot gosta na Bledu, ji skupno preučili vse elaborate in podatke o ogromni škodi, ki jo je bila napravila letošnja poplava v Novem Sadu in njegovi najbližji okolici ter da se lotimo vprašanja, kako bi s skupnimi napori utegnili predvsem izkazati najučinkovitejšo pomoč tistim, ki so ostali brez domov in ki nimajo sredstev za to, da bi si vnovič postavili domovanja. Napravljen jc bil načrt skupnega financiranja, in ta načrt bomo predložili vladi s prošnjo za pomoč. V bližini železniške postaje v Slavonskem Brodu je prišel ob življenje štiriintridesetletni Jo-vo Cvetičanin iz Dervente, Cvetičanin 6e je vozil kot »slepi potnik« v nekem tovornem vagonu. Ko je voz prišel v bližino železniške postaje v Slavonskem Brodu, se je Cvetičanin mislil previdno izkrcati in skočiti z vagona, da ga ne bi nihče opazil- Skok pa je bil tako nesrečen in neroden, da je. padel Cvetičanin naravnost na glavo. Prebil si je pri padcu lobanjo ter je obležal n« mestu mrtev. odlični slovenski finančniki, gospodarstveniki in denarničarji so bili člani upravnega odbora te banke. »Slovensko banko« sta prav za prav ustanovili Anglo-avstrijska banka na Dunaju in Praška kreditna banka v Pragi. Temeljni kapital je znašal 7,500.000 din. Izdanih je bilo do 73.000 delnic. »Slovenska banka« je začela poslovati leta 1922. Obe Inozemski banki sta leta 1930 sklenili s propadlo »Slavensko banko« poseben aranžma, tako da je ta banka postala lastnica »Slovenske banke«. Ko je »Slavenska banka« propadla, bi logično in naravno morala iti v konkurz tudi »Slovenska banka«. Do tega ni prišlo, ker je bila dosežena poravnava z upniki ki so dobili 11,000.000 din. Leta 1933 pa je prevzel banko Miro Jankole, ko se mu je posrečilo dobiti v roke do 72.000 kosov delnic. Kako je izvedel to operacijo, je deloma ugankal »Slovenska banka« prav za prav _ že od 1 1927 ni imela temeljne glavnice 7,500.000 din, ki je bila dejansko izgubljena. Jankole je najprej špekuliral in 6e povsod žiriral kot soliden In premožen finančnik. Izvrševal j« bančne pode zelo večja posojila. Podpisati pa so morali stroge pogoje. Ko je bankir dobil dobro knjižico v roke, jo je takoj prodal naprej. S temi manipulacijami jc bankir opeharil nad 160 vlagateljev za okoli 2 milijona 750.000 din Prav sedanji proces bo pokazal, kako je znal zviti bankir izrabljati revne, nepoučene ljudi, delavce, kmete, obrtnike in varčevalce. Mnoge je spravil ob težke tisočake. Delal je brezvestno in neusmiljeno. In kako je znal nadležne ljudi varati? Ko so ljudje zahtevali vrnitev svojih hranilnih knjižic, jim je pripovedoval cele romane o velikanskih bančnih poslih, kako bo njegovo banko prevzela inozemska skupina, kako bo dobil iz Nemčije milijon nemških mark, da bo lahko povišal delniški kapital kar na 22,000.000 din, in še druge zgodbe. Bankir Miro Jankole spada med one brezvestne špekulante, ki so se vrgli na uboge vlagatelje, širili med njimi vznemirjajoče vesti o denarni krizi, da bo naš denar propadel, ter se ponujali zbeganim in v stiski se nahajajočim vlagateljem kot edini rešitelji. Značilno je, da se je bankir Jankole januarja 1937 na sodišču še pobahal, da ima do 1.000.000 din premoženja, pozneje pa je pred okrainim sodiščem na izvršilnem oddelku podal razodetno prisego, da nima nobenega premoženja. Razprava proti njemu se prične danes dopoldne. ♦♦♦♦♦♦♦♦» Nov dijaški konvikt v Celju Celje, 23. junija. Ko stopaš po Mariborski cesti proti Gaberju vzbudi tvojo pozornost lepa moderna dvonadstropna stavba z velikimi okni in svetlimi dvoranami. Na pročelju bereš napis: »Salezijanski mladinski dom.« Zavod celotno še ni dograjen, vendar so za prihodnje šolsko leto pripravljeni in opremljeni lepi zračni prostori, ki bodo mogli sprejeti okrog 50 dijakov. Vsem staršem, ki bi radi dali svoje sinove v šole, pa so zaradi oddaljenosti v skrbeh zanje, priporočamo, da jih zaupajo novemu dijaškemu kon-viktu. Vzgoja v zavodu je v rokah salezijanskih duhovnikov, ki po genijalnih načelih največjega vzgojitelja in poznavatelja mladine vodijo mlade duše v naravno in nadnaravno zrelost. Zavod je oddaljen od gimnazije le četrt ure. Fantje imajo v zavodu natančno določen dnevni red, skrbno nadzorstvo, redne korepeticije, za manj nadarjene tudi izredne instrukcije na željo staršev. V zavodu se jim nudi tudi prilika, da se izvežbajo v petju, glasbi (klavir, violina, pihala), telovadbi in gledaliških nastopih. Sprejemamo samo dijake za prvi in drugi gimnazijski razred. Za poboje in natančnejša navodila se obrnite na »Salezijanski Mladinski doni, Oaberje, Celje«, Nova naročila je v brodski vagonski tvornici napravila generalna direkcija državnih železnic. Po naročilu 22 lokomotiv, s katerimi so bili posloda-jalci zelo zadovoljni, je zdaj tvomica dobila nova naročila in sicer za 100 tovornih vagonov za normalni tir ter 20 potniških vagonov za ozki tir. Razen tega je bilo v tvomici naročenih še 30 vago-nov-cistern. Ker mora tvornica izdelati povrhu še 19 lokomotiv za ozke proge — razen teh novih naročil — je zdaj capoalila veliko število delavstva. Koledar Danes, ponedeljek. 24. junija: Janez Krstni. Torek, ‘25. junija: Viljem. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinc dedi, Rimska cesta 31. 1 Mestni domovinski urad zaradi snaženja prostorov v ponedeljek, 24., in v torek, 25. t. m., ne bo posloval za stranke. Obvezno cepljenje proti davici bo samo še tri dni, t. j. v ponedeljek, torek in v sredo, torej 24., 25. in 26. t m. v Mestnem domu vsak dan ort 9 do 11 dopoldne in od 16 do 18. Opozarjamo starše, naj otroke zanesljivo pripeljejo cepit že zaradi težke odgovornosti za zdravje otrok in tudi zato, ker se nikakor ne bodo mogli izogniti posledicam zakona. Te posledice so občutili že tudi starši nekaterih dečkov, ki bi bili morali biti poslani z mestnimi kolonijami na počitnice, a niso bili še cepljeni proti davici in zato ne smejo na letovanje. Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo, 26. junija izlet na Brezje, Ljubno, v Radovljico in Lesce. Odhod s Kongresnega trga ob 2 popoldne. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob 11 dopoldne. — Avtobus 40 din. Prost vstop v razstavo g. A. Kosovih monumentalnih slik. Prenos slike v bansko palačo je bil na merodajnem mestu odgoden z željo, da se nudi možnost ogleda tudi najširši javnosti, zaradi česar bodo slike v ponedeljek 24. in torek 25. t. m. v Jakopičevem paviljonu brezplačno dostopne. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE Opera: Začetek ob 20. Ponedeljek, 24. junija: »Carmen«. Red B. Torek, 25. junija: zaprto. Sreda, 26. junija: »Carmen«. Red Sreda. Čejrtek, 27. junija: »Carinen«. Red Četrtek. — Zaključek operne sezone. Uprizoritev Biietove opere »Carmen« je dosegla po zaslugi dirigenta dr. Švara, šef-režiserja Debevca, nosilcev glavnih partij, na želu jim Kogojeve, Franzla, Janka in Ribičeve ter celokupnega zbora, baleta in orkestra, odličen uspeh. Slikovita inscenacija in kostumi ter z vsem prizadevanjem podane partije, so prinesli izvajalcem mnogo ploskanja med dejanji in ob sklepu. Nocojšnja predstava bo za abonente reda B. Radio Program radio Ljubljana Ponedeljek, 24, junija. 7 Jutranji pozdrav 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Iz otroške sobe (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Objave — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstveno predavanje: Nekaj o dijeti (ga. dr. Božena Zajc-.Lavri-čeva) — 18.40 Slovenski delež v tujih kulturah: Znanstveniki (g. prof Vilko Novak) — 19 Napovedi. poročila — 19.20 Nac. ura — V$M) Objave — 20 Veseli zvoki (plošče) — 20.30 Operna glasba. Sodelujejo ga. Ksenija Vidali, g. Jean rranzl, člana ljubljanske opere, in Radijski orkester. Dirigent D. M'. Šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za boljšo voljo (plošče). Drugi programi Ponedeljek, 24. junija. — Belgrad: 22 Pevski koncert gdč. Anite Mezetove. — Zagreb: 21.30 Mandolinski koncert. — Bratislava: 22.15 Zabavna glasba. — Praga: Zabavna glasba. — 21.40 Sonata za gosli in klavir. — Sofija: 20 Simf. koncert. — Budimpešta: 20.10 Koncert Wagnerjevih skladb. — Bukarešta: 21.30 Komorna glasba. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18): 19.45 Poročila v slovenščini, YUF (19.69): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, YUG (19.69): 3.01) Oddaja za Severno Ameriko. Naredba bana dravske banovine o prepovedi ločeuja alkoholnih pijač vojaškim obveznikom za časa vpoklica na »rožne vaje. Zaradi ohranitve miru in reda ob vpoklicih vojaških obveznikov na orožne vaje izdajam na temelju čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi za področje dravske banovine naslednjo naredbo: § L Dne 26. junija 1940, ko bodo vpoklici vojaških obveznikov na orožne vaje, ter en dan prej in en dan potem, prepovedujem vsakršno oddajanje ali točenje alkoholnih pijač vsem vpoklicanim vojaškim obveznikom in njih spremljevalcem bodisi v javnih lokalih, bodisi po zasebnikih. S 2. Alkoholne pijače, ki bi jih nosili vojaSki obvezniki ali njih spremljevalci s seboj, bodo odvzete. § 3. Prekrški le naredbe bodo kaznovani po čl. 69 t. 2 zakona o notranji upravi v zvezi s § 12 Zakona o spremembah in dopolnitvah toga zakona, z globo od 10 do 1000 din, če pa globa ne bo plačana v določenem roku, z zaporom od 1 do 20 dni. § 4. Ta naredba stopi v veljavo takoj po razglasitvi na krajevno običajni način v vsaki občini. Za bana, pomočnik: dr. Majcen, s. r. Mislil |e, da j* njegova snaha v zvezi s čarovnicami, pa jo je poskusil ubiti. Kosta Grujič, ugledni posestnik iz vasi Bašaida pri Veliki Kikindl ie poskusil ubiti svojo snaho Lenko, ker je mslil zanjo, da ima zveze s hudimi duhovi in s čarovnicami. Že dalj časa sc je zastran nje kregal s svojim bratom ter trdil, da je ona kriva, ker se denar na noben način noče ustaviti v njegovi hiši. V zvezo s čarovnijami snahe Lenko je spravljal tudi to, da mu je iz omare izginilo 10.000 din. Zato je sklenil, da jo bo ubil in ji tudi odsekal glavo, ker je menil, da bo potem dobil denar nazaj. Neki večer je zdaj srečal Lenko, ko se je z vozom vračala v va6 ter jo je napadel z nožem. Lenki pa 6e je posrečilo, da mu je ušla ter ga je naznanila na bližnji orožniški postaji. Na zaslišanju je Kosta še vedno trdil, da je v dno srca prepričan, da ima njegova snaha v reenici sveč« • duhovi in 6 čarovnicami- Šport čez nedeljo Dva jagod, kluba v II. kolu za mali srednjeevropski pokal BSK je tudi v Bukarešti zmagal nad Venusom z 1:0 ter pojde z Gradjanskim v drugo koto Brez mednarodne izkušnje je sarajevska Slavija katastrofalno izgubila v Budimpešti s Ferencvarošem 1:11 Gradjanski : Ujpest 1:0 (0:0) Budimpešta, 22. junija. Za povračilno tekmo z madžarskim moštvom Ujpesta je vladalo v Budimpešti izredno zanimanje. Madžari so kljub težkemu porazu v Zagrebu računali, da se jim bo vendar posrečilo premagati Gradjanskega s tolikšno razliko golov, da bi se Ujpest kvalificiral za drugo kolo tekem za mali srednjeevropski pokal. Za tekmo je zaradi tega vladalo veliko zanimanje in je bilo na igrišču Ujpesta v Budimpešti kljub delovnemu dnevu okoli 10.000 gledalcev. Velike nade, ki so jih stavili Madžari v svoje moštvo, pa se niso uresničile, da, celo več, zmagal je Gradjanski z enim golom razlike in se tako plasiral v drugo kolo tekem. Obe moštvi sta v glavnem nastopili v istih postavah kakor prejšnjo sredo v Zagrebu, zlasti Gradjanski ni prav nič spremenil moštva. Ujpest je namesto srednjega napadalca postavil znanega Szengelerja. Domače moštvo je spočetka igre silovito navalilo na vrata Gradjanskega in pol ure Zagrebčani niso mogli razkleniti tesnih plešč, v katerih so jih držali Madžari. V tem delu igre se je napad Vrstil za napadom in le veliki sreči in odlični obrambi golmana Gradjanskega Urha je pripisati, da je ostal rezultat neodločen. Madžari so zamudili veliko število zelo lepih situacij. Gradjanski je le včasih prišel pred gol^ Madžarov. V zadnji tretjini prvega polčasa so Zagrebčani zaigrali malo bolje in držali igro v glavnem odprto. Rezultat prvega polčasa je ostal neodločen. Tudi v drugem polčasu je imel Ujpest več ugodnih prilik, da bi dosegel gol. Toda Gradjanskega je spremljala neverjetna sreča. V 16. minuti drugega polčasa je padel edini gol, in sicer na ta-le način: Na lahko žogo, ki se je kotalila proti golu Ujpesta, so hkrati startali trije igralci, golman in branilec Ujpesta in srednji napadalec Gradjanskega Lešnik. Zaradi nesporazuma domače obrambe se je žoga nalahno prikotalila v gol Ujpesta.. Krivda za ta gol leži predvsem na branilcu in golmanu Ujpesta, ki sta čakala drug na drugega toliko časa, da je žoga prišla v gol. Z zmago v Budim- Bešti je Gradjanski dosegel spet nov lep uspeh, •ve zmagi Gradjanskega nad renomiranim nasprotnikom, ki je lansko leto zmagal v konkurenci za srednjeevropski pokal, je moštvo zagrebških purgarjev dvignila na veliko višino. Tekmo je sodil romunski sodnik Iliescu. Rapid : Hungaria 3:0 (2:0) BSK : Venus 1:0 (1:0) Bukarešta, 23. junija. Na stadionu Onef v Bukarešti je bila pred 45.000 gledalci odigrana povračilna tekma za srednjeevropski pokal. Bukareški Rapid je zasluženo zmagal in se je plasiral s 3:0 v polfinale. BSK iz Belgrada je zasluženo premagal z 1:0 prvaka Romunije Venusa in se istotako plasiral v polfinalne tekme. Edini gol je zabil v 9. minuti Božovič, Ferenzvaros : Slavija (Sarajevo) 11:1 (3:0) Budimpešta, 23. junija. Sarajevska Slavija je v povračilni tekmi za srednjeevropski pokal v Budimpešti pretrpela od Ferenzvarosa hudo katastrofo. Po tekmi v Sarajevu, ki je končala s 3:0 za Slavijo, je vsakdo pričakoval, da bo Slavija pokazala v Budimpešti vendarle večji odpor. Sicer nihče ni pričakoval, da bo Slavija zmagala, vendar pa tudi najbolj pesimistično razpoloženi športniki niso mislili, da bo Slavija tako hudo tepena. Turnir SK Slavije na igrišču Mladike Ljubljana, 23. junija. Petletnico svojega obstoja in športnega dela je agilni športni klub Slavija danes proslavil z nogometnim turnirjem, katerega so se udeležili celjska Jugoslavija, SK Litija, Mladika in prireditelj SK Slavija. Ta turnir je bil pod pokroviteljstvom bana dravske banovine dr. Marka Natlačena. Turnir je v celoti prinesel štiri lepe, zanimive in borbene tekme enakovrednih klubov. Kljub temu pa moramo reči, da sta obe gostujoči moštvi SK Jugoslavija in SK Litija v Ljubljani s svojo lejx> igro presenetili. S precejšnjo gotovostjo smo računali, da bo zmagovalec tega turnirja ljubljansko moštvo. Zgodilo se je pa ravno nasprotno. Od ljubljanskih moštev SK Mladike in prireditelja SK Sla-vije ni prišlo niti eno moštvo v finale. Finalna tekma je bila torej domena gostujočih moštev SK Jugoslavije in SK Litije. Atletski dvoboj Madžarska: Jugoslavija 122:70 bi.6«; Na igrišču BSK so se danes dopoldne odigrale lahkoatletske tekme med našo in madžarsko reprezentanco. Prisostvovalo je tekmam 2000 gledalcev, med njimi tudi minister za telesno vzgojo ljudstva g. Pantič, maršal dvora Colak-Antič, madžarski trgovinski minister Varga in madžarski poslanik v Belgr‘adu Bakasz-Besseniey in budimpe-štanski župan. Po včerajšnjem stanju, ki je bilo f>8:35 za Madžarsko, ni nihče pričakoval, da se bo stanje zboljšalo v našo korist, zlasti ker naši najboljši lahkoatleti niso mogli nastopiti. Madžari so se danes pokazali kot izvrstni tekači in so zasedli v vseh disciplinah za tek prva mesta. Naši so edi-eo v skoku v višino in v metu kladiva zavzeli prvo in drugo mesto. Rezultati: Tek na 400 m: Onodi (M) 50.6, 2. Sandor (M) 50.7, 3. Klinar (J) 51.6, 4. Oberšek (J) 52. Tek na 100 m: Szigetvari (M) 11.2, 2. Stefanovič (J) 11.4, 3. Novak (M) 11.4, 4. Jovanovič (J) 11.6. Tek na 1500 m: 1. HireS (M) 4:01 .S, 2. Farkaši (M) 4:02.1, 3. Kotnik (J) 4:04, 4. Košir (J) 4:09.4. Skok v višino: 1. Abramovič (J) 1.85, 2. Ziv-kovič (J) 1.82, 3. Gašpar (M) 1.78, 4. Partoji 1.74. V skoku v višio sta danes nastopila prvič dva juniorja Abramovič in Živkovič. ki sta stara šele po 17 let in ata zavzela prvo in drugo mesto. Kopje: 1. Rotšeli (M) 62.20, 2. Mauser (J) 60.82, 3. Bachi (M) 59.78, 4. Markušič (J) 55.77. Troskok: (J) Šomlo (M) 14.17, 2. Lazarevič (J) 14.07, 3. Horvat (M) 13.67, 4. Simonovič (J) 13.12. Tek na 400 m z ovirami: 1. Kis (M) 58.4, 2. Keresturi (M) 58.8, 3. Rehm (J) 62.5, 4. Kotnik (J) 62.5. Met kladiva: 1. ing. Stepišnik (J) 48.57, 2. Go-jič (J) 42.81, 3. dr. Rath (M) 42.42, Pertalan (M) 39.11. 10.000 m: 1. Nele (M) 32:24.3, 2. Estergoni (M) 32:27.3, 3. Kvas (J). 34:55, 4. Bručan (J) 35:19.4. Štafeta 4 krat 400 m:* 1. Madžarska 3:25.2, 2. Jugoslavija 3:33.3. Prvenstvo Slov. nogom. zveze: SK Železničar : ISSK Maribor 2:1 Maribor, 23. junija. Na stadionu SK Železničarja je bila odigrana prva tekma za prvenstvo Slovenske nogometne zveze, * pričetkom ob 18. uri. Tekma je bila ob lepem vremenu in je bila precej ostra. Kljub temu, da je proti koncu drugega polčasa SK Maribor igral samo z 10 igralci, mu je vseeno uspelo zabiti častni gol. Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje, vendar gledalci niso prišli na svoj račun, ker se ni videlo lepega športa, temveč samo nabijanje žoge. Tekmo je sodil g. Veble iz Celja. rtrt Mita Tekma za juniorsko prvenstvo Slov. nogom. zveze: SK Ljubljana jun. : ISSK Maribor jun. 5:0 Skoda, da je na to Jepo in zanimivo tekmo prihitelo tako malo gledalcev. Ce bi bili prišli, bi se brez dvoma vračali zadovoljni. Ljubljanski juniorji so danes dokazali, da je ljubljanski juniorski nogometni šport izdatno boljši . od juniorskega nogometnega športa v Mariboru. Edino v fizičnem pogledu so bili slabši od gostov, sicer pa so jih prekašali v vsem: v štartu, v podajanju, tehnično irt taktično, v kombiniranju in v svežosti ter izvirnosti zamislekov in domislekov pri posameznih akcijah. Že koj v začetku so goste spravili v hudo zadrego, popreje pa so jih imeli v hudih kripcih do konca tekme. Čeprav so Mariborčani nekajkrat ogrozili njihova- vrata, so bile nevarnosti vselej odstranjene kratko in odločno. Gol se je vrstil za golotn — in prav gotovo bi jih bilo še več, če ne bi domači imeli smole. Tudi stoodstotne šanse so šle po vodi. Kljub temu pa ima vratar gostov vendarle dva gola na vesti. Ljubljanski napad je delal zelo lepo tudi v polju, pred golom pa se je zlasti izkazal energični in prisebni Ačko, ki postaja prav uporabna moč tudi že za prvo moštvo. Po današnji tekmi sodeč bo Ljubljana kar močno verjetno zmagala tudi v Mariboru. Sodil je odlično g. Emil Erlich. SK Celje : SK Mars (Ljub.) 4:4 Celje, 23. junija. Na igrišču SK Celja se je ob 5. uri odigrala prijateljska nogometna tekma med gornjima moštvoma. Pomlajeno moštvo SK Celje je nudilo gostom dober odpor. Gostje so predvajali tehnično boljšo igro, domačini pa so se odlikovali v štartu in požrtvovalnosti. Rezultat odgovarja poteku igre. Zagreb : Karlovec 3:3 (3:0) Karlovec, 23, junija. Danes popoldne se je odigrala tekma med reprezentancama Zagreba in Karlovca, ki se je končala z rezultatom 3:3 (3:0). Zagreb jun. : Varaždin jun. 1:1 Zagreb, 23. junija. Juniorska tekma med Zagrebom in Varaždinom se je končala z rezultatom 1:1 (1:0). Iz obeh tekem sledi, da imajo Varaždinci boljše juniorje. Gasilska slavnost v delavskih Zabukovcih Celje, 23. junija. Vas Zabukovci v delavskem revirju pri Žalcu so imeli danes posebno lepo slovesnost.1 Gasilska četa v Zabukovcih je kljub težkim časorabnega prostora v posamezni prodajalni, ker v tej meri niso všteti zidovi. Pred tržnicami bo 2.50 m širok hodnik, pokrit s 3.20 m široko streho, da tudi ob deževnem vremenu gospodi-jam ne bo treba odpirati dežnikov. V vsako prodajalno bo poseben vhod in bodo gospodinje kupovale v prodajalnah, ne pa kar na cesti kakor doslej. Posamezne tržnice so tako velike, da je v vsaki prostora za dva mesarska mojstra in so že tudi tako urejene, da v vsaki mesnici lahko prodajata dva najemnika. V podpritličju je velika klet za shrambo, a pod stopnicami pred shrambo ima vsaka tržnica svoje angleško stranišče. Seveda sta v vsako tržnico napeljana tudi vodovod in elektrika, še posebno pa poudarjamo, da bo v vsako tržnico napeljan tudi telefon. Te tržnice so namenjene samo mesarjem, ki so soglasno izrekli zadovoljnost z njimi in največje priznanje projektantu ter mestni upravi, ki jih prične graditi že sredi julija, da se bodo mesarji v nove tržnice preselili že za novo leto. Za Ljubljano nove tržnice pomenijo eno največjih pridobitev v mnogih ozirih', zlasti pa v zdravstvenem in tudi v estetskem pogledu, saj bo pogled na plemenito arhitekturo tržnic med najlepšimi v našem mestu. Brez projektirane tržnice na novem mostu je kredit za opisane tržnice preračunan na okrog 5 milijonov dinarjev. S Pogačarjevega trga so se prodajalke sadja deloma že pričele seliti, druge se prično seliti v ponedeljek. Iz velike lesene tržnice se prodajalke sadja preselijo na drugo stran Pogačarjevega trga, kjer sedaj prodajajo ribe. Mesarji se bodo iz svojih stojnic selili od 8. do 10. julija, da lahko stavbni delavci že 15. julija prično z deli. Mesarske stojnice bodo začasno pr©- maknjene za 8 m proti Vodnikovem trgu in nekaj tere postavljene tudi na Vodnikov trg ob Mahrovo hišo, ena vrsta jih bo pa lahko ostala tudi za bogoslovjem. Novico o novih tržnicah bo vsa Ljubljana pozdravila z velikim veseljem, saj bo z njimi izpolnjena stara želja vseh ljubljanskih gospodinj in tudi vseh naših mesarjev, ki so vedno za napredek svojega stanu in vsega ljubljanskega mesta. Tudi naši najširši Javnosti je znano, da je vr-baska banovina v prosvetnem pogledu od vseh drugih najbolj zaostala. Število nepismenih dosega tam naravnost neverjeten odstotek — 72%! Lansko leto je bilo tam 502 ljudskih šol, ki so imele 985 oddelkov in 942 učiteljev. To se pravi, da je povprek prišla ena šola na 2074 prebivalcev ali na vsakih 42 kvadr. km, en učitelj pa na 1091 prebivalcev. V ljudsko šolo je lani hodilo okrog 60.000 šoloobveznih otrok, kar znaša 5.7% vsega prebivalstva v tej banovini. Približno 1.000 otrok pa se v tej banovini sploh ni vpisalo v ljudsko šolo. Ponekod so kraji, v katerih na 3500 ljudi pride ena šola. Začasni delavci mostarske mestne občine zdaj že tri dni štrajkajo. Ker je štrajk, nihče ne pometa ulic in jih tudi nihče ne poliva, nihče pa prav tako ne odnaša smeti izpred hišnih vrat. Še celo več, nekateri otroci nalašča nosijo zaboje 6 6metmi izpred hiš in jih potem objestno razsipajo po vseh mestnih ulicah. Vse ulice 60 zavite v prašne oblake. Vzrok tega štrajka je zahteva, da jim mora mestna občina zaradi sedanjih težavnih gmotnih razmer in zaradi stalno rastoče draginje povišati plače za 30%. Prav tako delavci tudi zahtevajo vpeljavo delavskih kategorij na podlagi kvalifikacije, in dalje jim mora biti priznana tudi pravica do letnega dopusta. Mestna občina je izjavila, da bo delavcem ugodila in sicer na ta način, da bo njihove zahteve sprejela, vendar pa bo treba nekaterih manjših popravkov. Človeka — sovo pravijo da imajo v Novem Pa-zarju. Te dni je tja prišel možak, za katerega nihče ne ve, kako se piše, niti odkod je. Le s težavo ga je mogoče dan 6praviti iz kakšne jasne ali brloga, kamor se zavleče, da prespi dan. Zvečer, v poznem mraku pa 6e poda ven in gre prosit. Oči 6e mu v temi rumeno svetijo. Nikdar nič ne go-vori. Tri kepe premoga je našel na cesti, pa je prišel pred sodišče delavec Stanko Pavkovič letos pozimi, ko je besnela najhujša burja. Te kepe so bile po obtožnici državnega tožilca vredne 80 dinarjev. Ker pa je zemljišče, na katerem je Stanko Pavkovič našel te kepe, last belgrajske železniške postaje, je bil obtožen za tatvino. Pred sodniki »c je včeraj zagovarjal, da ni kradel premoga, ampak da ga je, ko ga j« našel n*~5*oti, pobral in ga nesel domov, da bi se z njiip ogrel, ker pt bilo prav tiste dni tako hudo mraz. Sodišče je bilo k sreči modro, pa je prišlo do prepričanja, da Stanko premoga v resnici ni ukradel ter ga je tudi osvobodilo od obtožbe. Tisočaka je dobil pri stavi zagrebški delavec Nikola Bernardič, ker je pretekel pot od Zagreba do Sombora v eni uri in 38 minutah. Bernardič je star 43 let in je že prej nekoč tekel na tej prog;, zdaj pa je izboljšal svoj lastni rekord na tej razdalji za 8 minut. Šel je stavit kar za celega tisočaka, da bo svoj rekord izboljšal — in zdaj je »jurčka« tudi lepo pospravil v svoj ž^p. Za tisočaka 6e že splača nekoliko teči in se znojiti. Seveda ni vsak tako umih krač in tako zdravega srca kakor Bernardič. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelji inž. Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. \p 'mik delavnik ol> 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-I1L Telefon it. «01 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nHea 4