^morski dnevnik » 2«Cel izhajati v Trstu • maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI onevnik - pa 26. novem-“J* 1943 v vasi Zakriž „ Cevnim, razmnožen ciklostil. Od 5. do 17. JJPtembra 1944 se je ti-7* v lekarni «Doberdob» uovcu pri Gorenji Trebu- 5'. od 1Q — 18. septembra maja 1945 v J?**™' »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. 1945 pa v osvoboje-JJ" Trstu. kjer je izšla za-Številka. Bil je edini tiskani Bil je 1 partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik STs,Da“rgaruvp9Prin Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 213 (11.629) Trst, nedelja, 11. septembra 1983 Danes v Novi Gorici z množično manifestacijo Slovenski in italijanski partizani in protifašisti proslavljajo 40-letnico ustanovitve IX. korpusa Slavnostni govornik to Mitja Ribičič - Včeraj so odkrili spominski park na Trnovem Slavje tudi mlade KAKO HACE pr Je v N°vi Gorici osrednja fv!( o ustanovitve IX. korpusa. pjj'* 40 leti je namreč z odlokom slcJ>v>ne9a štaba bila ukinjena 3. alp ijen °Perativna cona in bil ustanov-prj korpus. S tem odlokom je j^^orska dobila prvo večjo vojaško fo^cijo. saj je operativno področje s. Pusa segalo od Istre, Brkinov, Tr in ' ^°riške pa. do Beneške Slovenije pohodne Gorenjske, ni je za m'adega človeka, ki nif' '■ °bd°bja fašizma niti vojne je(! povojnih let, v celoti do- važnosti trenutka, ko je Primor-^ Prvič dobila svojo največjo voja ^ farmacijo; v eni besedi svojo cel ■’ ^ se ni več borila za kralja, Sj);arJa ali visoke cerkvene doslojan lluln'ke- ampak za svobodo svojih s(o * ^iformacije iz zgodovinskih tek-dar' Pvi^vanja in pripovedovanja nj/6-1^ so eno, živo osebno doživlja Pa je nekaj povsem drugega, sih 1U^ iemu da živimo v mirnih ča- ^ " Jasizmom oziroma z njegovi- Uln°stanki- Tu mislim na junijsko vo kampanjo, ki se je vsi dobro iann!lniarno: tedaj je namreč itali Ive? neofašistična stranka pod pre- t, e 0 volilnih shodov organizirala pra v Provokatorske pohode po naših |)0j ■ Začelo se je z Bazovico, sim- PT?mt našega upora, nadaljevalo na in v nekaterih drugih slo-s or ^ vaseh ter doseglo svoj vrh „sv"f,ePanje?n v Lonjerju. In k temu jQl.ntu je treba še dodati, da organi '»C Dnrrmoti nicri *i <*4vsi~r+ir\ nnr/rri1 s«oje Pa imamo tudi mi mladi svoje fc 'snJe 2 našim smrtnim sovražni varnosti niso ustrezno opravi' na p dolžnosti. Njihovo streljanje v .^roseku, njihova popolna odsotnos! , orijerj;, ter nikakršen ukrep prod ta^ so na svojih ekspedicijah naj1’* več kaznivih dejanj, vse to 3 jušno priča o tem. Srnel Tovarjenje po naših krajih n' Por ° ostati in ni ostalo brez odgo šjs(a: Najprej so bile ob vsakem fa ranCnem ‘‘■volilnem shodu» organizi sj0 e Protimanifestacije, ki so se jih Ttin e.nski in italijanski demokrati «o °^n° udeleževali. Na teh skupih ‘eS(aUi predvsem mladi nosilci pro pTii>a, Vkljub precejšnjim zaviralnim h jSkom). Po kriminalnem napadu onjerju pa so se vse slovenske tirrd.n*zac,ie na Tržaškem odločile za mobilizacijo v obrambo spo n^pl.v in sedežev pred fašističnimi jelk- Vsaka vas in mestna četrt ^astražila spomenike padlim in raz ^ulturne ter športne objekte. h,( f.ei splošni mobiliziranosti je bila Pr v' na ze'° pomemben dejavnik, v 8q * Ws(i zaradi svojega množične (j,-, Vstopa k akciji. S tem je mla dokazala, da kljub splošni krizi ionskih gibanj, pred katero nismo nT„n!’ znamo v ključnih trenutkih Jv*no reagirati. puljska samoobrambna akcija pa in radikalnejših metod recgi '»la oQ. I udi nekatere druge, mogoče ."ejše aspekte. Prvič so se mladi ji '‘ora soočili s skrajnimi desničar eL}° je z nasledniki, izoliranimi, »i!cara}niranimi, a vseeno z nasled tistega režima, ki nas je hotel Nadaljevanje na 2. strani Nova Gorica danes praznuje. Z njo praznuje vsa Primorska, z njo pra zn u jemo vsi Slovenci na obeh straneh državne meje, z njo praznujejo demokratični Italijani. V Novi Gorici bo namreč danes veličastna proslava 40-let-nice IX. korpusa, tiste partizanske formacije, ki je nastala konec leta 1943 na Primorskem in v kateri so se skoro dve leti, do osvoboditve v maju 1945, borili predvsem slovenski primorski ljudje. V njenem sklopu so se kasneje borile tudi italijanske garibaldinske divizije. V Novo Gorico bo prišlo danes nad 10.000 borcev IX. korpusa in prekomorcev, pričakujejo nad 50.000 ljudi iz Slovenije in iz zamejstva. Na slavnosti, ki se bo pričela ob 11. uri, bo glavni govornik Mitja Ribičič, na sporedu bodo tudi pozdravi in kulturni program. Nova Gorica pričakuje goste vsa odeta v zastave. V tem mladem primorskem mestu, ki je zrastlo iz nič v povojnem času, kot je včeraj na slavnostni se.ii občinske Skupščine dejal njen predsednik Zorko Debeljak, je bilo včeraj in bo še bolj danes zares praznično vzdušje. Na včerajšnji slav nostrti seji so podelili naslov častne- ga občana bivšim komandantom IX. korpusa v znak povezanosti primorskega ljudstva s to partizansko formacijo. Na Trnovem nad Novo Gorico so včeraj popoldne izredno slovesno in ob veliki udeležbi borcev, mladine in drugih občanov ter visokih predstavnikov družbeno - političnega življenja Slovenije, odprli spominski park pad lih borcev in žrtev fašističnega nasilja z območja sedanje novogoriške obči ne. Tvorita ga obelisk iz granita, v katerega so vklesana imena 2345 padlih in žrtev, ter grobnica, v kateri počiva 256 znanih in neznanih borcev, med njimi so tudi tisti iz naših krajev v zamejstvu. Denar za zgraditev spomeniškega kompleksa na območju, kjer je bilo eno izmed središč IX. korpusa narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, so zbrali bivši borci in drugi prebivalci ter razne organizacije na območju Nove Gorice. Na slovesnosti, ki je sodila v okvir proslavljanja zgodovinskih obletnic iz narodnoosvobodilne vojne na Primor skem, je govoril Jože Šušmelj, pod predsednik skupščine Slovenije. Obu dil je spomin na vrednote vstaje pro- ti fašizmu ter za svobodo in demokracijo, potem pa obravnaval njihovo aktualnost tudi pri odpravljanju sedanjih težav v jugoslovanski družbi. ((Titove in Kardeljeve vizije samoupravnega socializma nismo še v celoti uresničili, v zaostrenih pogojih gospodarjenja in pri reševanju drugih zapletenih problemov mora biti prav to naša temeljna usmeritev,* Ob odkritju spominskega kompleksa, oziroma parka pod hribom Kobilni-kom, so izvedli bogat in globoko občuten kulturni program. Spomeniški park so zasnovali inženir, arhitekt Edo Ravnikar, inženir arhitekt Darjo Humar ter akademski kipar Negovan Nemec. DANES VSI V NOVO GORICO Čile: 10 let nasilja VOJMIR TAVČAR 10. oktober 1983. Teleprinterji ča sopisnih agencij počasi natipkujejo sporočila o dogajanjih v Čilu, o spo padih med demokratično opozicijo in somišljeniki Pinochetovega diktator skega režima. Počasi se na mizi zbirajo napovedi o tem, kako bo general proslavljal desetletnico svojega pri hoda na oblast. Ko tako prebiram vse bolj zaskrbi ju joče novice iz Santiaga o spopadih, o okrutni represiji, o krvi mladih ljudi, ki je spet pordečila ulice čilskega glavnega mesta, se spomin vrača nazaj k dogodkom izpred desetih let, k tistemu 11. septembru 1973, ko so gosenice tankov, letalske rakete in rafali brzostrtl k zatrLi v krvi prvi poskus pai lamentamega in mirnega prehoda iz demokracije zahodnega tipa v socializem. V uredništvu Primorskega dnevnika se je 11. september začel kot normalni delovni dan, na vidiku ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Nenadoma pa je nekoliko lagodno vzdušje, ki je značilno v uredništvih, ko ne predvidevaš drugega kot normalne administracije, prekinil kolega, ki se je mu- dil pri teleprinterjih: «Državni udar v Čilu, vojska se je uprla Allendeju.» Ob prebiranju treh ali štirih skopih vrstic agencijske vesti, se je vzdušje v uredništvu takoj zresnilo. Začetni ne jeveri, saj so vsi tedaj prikazovali čilsko vojsko kot absolutno zvesto politični oblasti, kot edino latinsko a-meriško vojsko, ki ni nikui poskušala golpeja, je sledilo takojšnje zaskrbljeno vprašanje: Bo Allende vzdržal? Mislim, da je tedaj, kljub dramatič- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Džemajel za sklicanje varnostnega sveta OZN BEJRUT — Medtem ko so po zad njih agencijskih vesteh Džumblatovi druži sinoči že presekali obalno cesto, ki povezuje Bejrut z jugom države, se vedno bolj utrjuje prepriča nje, da so vsi dosedanji mirovni poskusi obsojeni na propad, da je Džemajel že zahteval izredno sklicanje varnostnega sveta OZN. Tako Džum-blat kot Sirija sta namreč zavrnila novi mirovni predlog, ki ga je z ameriškim in saudskim posredovanjem Pertini v Trst in Črno goro RIM — Predsednik republike Sandro Pertini bo prišel 3. oktobra na svoj prvi uradni obisk v Trst, v okviru tridnevnega potovanja po naši deželi. Program njegovega obiska, ki sicer še ni dokončen, predvideva njegovo prisotnost na uradni seji deželnega sveta in pri otvoritvi akademskega leta na univerzi. Naslednji dan bo predsednik obiskal ladjedelnico v Tržiču in Gorico, že isti večer pa bo v Vidmu, po slavnostni večerji v vili Manin, medtem ko bo 5. oktobra obiskal Pordcnon in potresno področje. Iz verodostojnih virov pa je prišla vest, da bo še prej, 22. t.m., Pertini odšel v Črno goro, kjer bo odkril Spomenik padlim partizanom italijanske brigade «GaribaIdi». predložil libanonski predsednik Džemajel. Po tem načrtu bi takoj stopila v veljavo prekinitev ognja, premirje bi utrdili z umikom vseh nevladnih oddelkov, v Šuf bi vkorakala libanonska redna vojska, po vsem tem pa bi se začel dialog med vlado in opozicijo za dosego nacionalne sprave. Pred mesecem dni bi bili baje taki predlogi sprejemljivi za Džumblata, danes, po uspehih svojih oboroženih sil, na kaj takega ne pristaja in tudi Damask trdi, da se je položaj spremenil. Džumblat zahteva sedaj razveljavitev sporazuma z Izraelom, umik falange in libanonske vojske iz Šufa in soudeležbo pri vodenju države za o-boroženo opozicijo. Džumblat tudi zagovarja, da ne bodo bombardirali mesteca Deir - el - Karr.ar, kjer je na tisoče krščanskih beguncev. Položaj za Džemajela je torej skrajno neugoden tako na vojaškem kot političnem področju. Kljub izdatni ameriški pomoči ni njegova vojska več kos položaju. Poleg druzov so sedaj stopili v akcijo še šiiti, saj v Bejrutu že divjajo poulični spopadi, ki jih je sprožila libanonska redna vojska, ko je hotela iz nekega hotela nasilno izseliti šiitske begunce. Nov dijaški dom v Celovcu z večnamensko vlogo CELOVEC — Danes so slovesno odprli novi slovenski dijaški dom v Celovcu. Njegov lastnik in graditelj je Slovensko šolsko društvo. Na slove snosti. kjer je nastopil s partizanskimi in ljudski mi pesmimi Koroški partizanski pevski zbor, so se zbrali številni ugledni gostje iz matične domovine in iz Koroške: predsednik RK SZDL Slove nije Franc'Šetinc, ki je tudi govoril. Poleg njega pa sta novi mladinski dom, kjer bo prostora za 198 dijakov, vajencev in študentov pozdravila tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Feliks VVicser in Filip Varaš, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Gradnja doma, ki jo koroški Slovenci imenujejo doslej najbolj ambiciozno, je veljala 60 milijonov šilingov, od tega je zvezna vlada prispevala 4 milijone. V domu je nedokončana šolska telovadnica, ki bo večnamenski prostor in služila tudi kulturnim prireditvam, študijska knjižnica in vrtec za 30 otrok. BARBARA GORIČAR Mazači ponovno popackali Kulturni dom v Trstu A K! n f / » i m w f in Neofašistični mazači očitno ne mirujejo, njihove tarče pa so predvsem slovenske organizacije, motivi pa kletvice na račun Slovencev. Gornja slika kaže pomazane navojnice tržaškega Kulturnega doma. Napisi so dokaj zgovorni. Ob tem bi seveda veljalo zapisati, da bi bilo prav, če bi pristojne oblasti kakšnega mazača tudi zasačile Prva faza soškega vodovoda Včeraj dopoldne so pri Laškem jezeru pri Sabličin razstrelili zadnjo pregrado v predoru, ki sodi v prvi del načrta o soškem vodovodu, ki naj bi oskrboval tržaško pokrajino. S tem naj bi nekako simbolično proslavili zaključek prve faze, predvsem pa so z včerajšnjo pobudo hoteli opozoriti na težave, ki spremljajo izgradnjo _ vodovoda. Kot se navadno zgodi se je namreč proračun s prvotnih 20 milijard lir že potrojil. Nogometaši na startu Danes se bosta začeli nogometni prvenstvi v A in B italijanski ligi. Med prvoligaši bo tokrat Udinese startal z dokajšnjimi ambicijami, saj je znatno ojačil svoje moštvo predvsem z nakupom slavnega Žica. Videmčani bodo danes igrali v gosteh proti Genoi. V B ligi pa bo letos igrala tudi Triestina, ki je v predprvenstvenih nastopih in v italijanskem pokalu zapustila zelo dober vtis. Tržačani bodo svoje prvo srečanje igrali danes doma proti Palermu. • Slavje NADALJEVANJE S 1. STRANI zbrisati s sveta. Seveda je obsodbe in obžalovanja vredno, da so fašisti sploh lahko stopili v slovenske vasi, vendar je bila to poučna izkušnja, ki bo ostala v zavesti vseh ljudi, posebno pa tistih, ki še gradijo svojo osebnost, nazore in prepričanje. Predvolilni vroči dnevi in nočno straženje so bili tudi potrditev, da mladim generacijam spomeniki pad lim nekaj pomenijo: ne simbolizirajo le boja za svobodo in boja za obstanek temveč tudi boj za vsestranski napredek naše narodnostne skupnosti, za katerega je prvi pogoj uzakonitev naših narodnostnih pravic in napredek italijanske družbe nasploh. To težnjo po razvoju bomo pa lahko dosegli samo s stalnim in konstruktivnim sodelovanjem z demokratičnimi silami italijanske družbe. In prav zaradi tega nam je lahko za vzor IX. korpus, ki obhaja svojo 40. obletni co ustanovitve: sestavljali so ga po leg slovenskih partizanov tudi italijanski z divizijo «Garibaldi Natiso-ne», da bi se borili proti skupnemu sovražniku; in prav zato, zaradi teh niti, ki povezujejo današnje boje z boji pred štiridesetimi leti, čutijo mladi za svoje te slavnostne dneve. • Čile NADALJEVANJE S 1. STRANI nim novicam, Id so si sledile iz minute v minuto, malokdo dvomil v zmago demokratičnega režima. In tudi ko je Alende padel z brzostrelko v rokah v palači Moneda, vera v uspešno obrambo demokracije ni splahnela. Dobro se spominjam, kako smo si prikimavali, češ «nismo se zmotili,* ko je teleprinter natipkal vest, da se gen. Carlos Prahi na čelu demokraciji zvestih vc jakov pomika proti Santiagu. V resnici je tedaj Pinochet imel že trdno v rokah vzvode oblasti, stadioni so bili polni paitičnih preganjancev, Prats, zvesti Allendejev sodelavec, je obupan že zapuščal državo. Upanje in prepričanje sta v naslednjih urah, ko je slika čilskih dogodkov postajala jasnejša, počasi kopneli, nadomeščal ju je nemočen srd, srd nad neenotnostjo «Unitad popular*, nad oportunizmom čilske KD in desnice, srd nad ZDA in njihovo imperialistično politiko, srd ob umoru Allende-ja, politika in vizionarja, ki je gl'obok o verjel v človeka, kot dokazuje tudi njegova zadnja poslanica, da pravica sile ne more prevladati nad pravico demokracije. Ta napoved se začenja danes, ko Pinochetov režim za ceno novih mrtvih in nove krvi slavi desetletnico prihoda na oblast, uresničevati. Potrkavanje praznih loncev, ki je bilo pred desetimi leti usodno Alendeju, bije plat zvona Pinochetu. Kaj se je zgodilo? Verjetno so v tem pogledu najbolj zgovorne besede bivšega predsednika čilskih' industrijcev, ki je nekaj let sodeloval s Pinochetom: Podprli smo golpe, ker smo bili prepričani, da bo vojaški red omogočil gospodarski vzpon. Motili smo se: gope res obuboža najprej revne sloje, nato pa prizadene tudi velike. Danes, ko preživljamo tako hudo krizo, ko je vsak Čilenec na lastni koži okusil posledice dramatične zmote, ugotavljamo, da je bilo bolje prej, da Pinochet mora odstopiti. Čile, vsi čilski ljudje z izjemo tistih redkih, ki so iz življenjskih razlogov pretesno povezani z diktaturo, so končno razumeli: proti zgodovini nihče ne more delati čudežev. Zato so Pinochetu ure štete, pa čeprav bo lahko še nekaj časa ohranil oblast z grobo represijo in za ceno še druge krvi. Nepričakovana odložitev seje VS OZN Med Sahalinom in Hokaidom o «evroizstrelkih» Posvetovanja držav NATO našli nekaj razbitin jumba MOSKVA, TOKIO — V središču pozornosti ob razvoju dogodkov v zvezi s sestrelitvijo južnokorejskega letala je bila tudi včeraj tiskovna konferenca poveljnika generalštaba sovjetske vojske Nikolaja Ogarkova. Ves zahodni svet je ocenil izvajanja Ogarkova negativno, saj le ta ni hotel priznati «namerne» sestrelitve in se je še vedno skrival za besedo «incident» ter zatrjeval, da je šlo za vohunsko akcijo. Ob vsem tem je najbolj zanimivo to, da je moskovska «Pravda» zelo odločno cenzurirala nekatere odgovore Ogarkova in v svojem včerajšnjem poročilu poudarjala samo «vohunsko plat* tragedije. Zelo ostro so odgovore Ogarkova komentirali predvsem v Južni Koreji in na Japonskem. Japonski predsednik vlade Nakasone je še enkrat obsodil dejanje sovjetskih lovcev, vendar pa je napovedal zelo blage sankcije (če jih lahko tako sploh imenujemo) proti SZ, kar je izzvalo nezadovoljstvo v Washingtonu, kjer je Reagan za prihodnjo nedeljo napovedal v ZDA dan žalovanja za žrtvami sahalinske tragedije. Povsem nepričakovano pa so včeraj v varnostnem svetu OZN odložili razpravo o južnokorejskem letalu na jutri. Odložitev je zahtevala delegacija Velike Britanije, najbrž na željo ZDA. Ameriški diplomati se namreč bojijo, da predlagana resolucija ne bi prejela zadostnega števila glasov, ker se razne delegacije še niso posvetovale s svojimi vladami. Američani so namreč precenili sami sebe in mislili, da bo obsodba Sovjetske zveze plebiscitarno osvojena. Vendar ni tako. Zaenkrat lahko računajo na podporo samo petih držav (medtem ko je potrebnih najmanj devet držav), tako da ne bi bil potreben niti sovjetski veto na glasovanje. Napovedi so zato dokaj tvegane, čeprav bodo tekst resolucije nekoliko ublažili, kar pa ni lahko, saj so ga ZDA že uradno predstavile. Medtem poteka v vodah med Sahalinom in Hokaidom akcija, med katero so našli že nekaj razbitin južnokorejskega letala in nekaj osebnih predmetov umrlih potnikov. Ves napor pa je osredotočen na iskanje «črne škatle*, katere najdba bi znala dokončno razčistiti vse okoliščine, v katerih je prišlo do tragedije. BRUSELJ - Bliža se dan, k° morala NATO namestiti evroizstre«, 6. septembra pa so se v Ženevi « začela pogajanja o njih. Prav' ■ di tega so se pospešila posvetovanja med državami NATO, ki m „ še v tem tednu oceniti potek S Tako se bo jutri v Londonu posebna posvetovalna skupina ’ v četrtek in petek pa bo v S na Norveškem zasedala s^uPin. 0_ TO, ki je odgovorna za jedrsKO brambo. Včeraj pa se je Richard ®u ’ ® meriški državni podtajnik za . nje zadeve, ki predseduje posebni svetovalni skupini NATO, sreJ: ^ Bettinom Craxijem. Izjavil je. ^ svoja posvetovanja z ostalimi P stavnjki držav NATO še pospesi. kratkem pa bi morali obrambni nistri atlantskega zavezništva pravljati tudi o umiku nekateri J ODNOSI VZHOD - ZAHOD Seja ministrov EGS v Atenah BRUSELJ — Medtem ko se je v Madridu že zaključila konferenca varnosti in sodelovanja v Evropi, se bodo jutri ministri nadalje jazgovarja-li o najpomembnejših mednarodnih dogodkih, s posebno pozornostjo na odnose med Vzhodom in Zahodom. V Atenah se bodo namreč srečali zunanji ministri držav EGS. Predmet razgovorov bodo ukrepi proti Sovjetski zvezi po sestrelitvi južnokorejskega letala, stanje na Bližnjem vzhodu in položaj v Latinski Ameriki. Nekateri opazovalci menijo, da ne bodo na zasedanju ministri sprejeli predloga grške vlade, da bi preložili za šest mesecev namestitev evroiz-strelkov v upanju, da bi se ženevska pogajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo zaključila s pozitivnimi rezultati. Iz protesta proti surovi represiji v Čilu Opozicija prekinila dialog s Pinochetom Šestnajst mrtvih in nad 200 ranjenih v spopadih s policij0 SANTIAGO — Ob 10-letnici Pinochetove fašistične diktature v Čilu se po vsej državi nadaljujejo protestne manifestacije, ki jih skuša režim s silo zatreti. Iz vseh krajev, predvsem pa iz glavnega mesta, prihajajo vesti o spopadih med demonstranti, ki zahtevajo vzpostavitev demokracije in «carabinerosi» ter čilsko vojsko. Vodite'j čilske KD Gabriel Valdes je medtem sporočil odločitev, da je «Demo-kratična zveza* prekinila dialog z vlado, saj večina voditeljev opozicije meni, da je tak dialog «jalov in nesmiseln*. «Ne moremo vzpostaviti dialoga s tistimi, ki ne dajejo nobenih zagotovil. da bi se demokratizacija začela,* je dejal Valdes, «še manj smiselno pa je pogovor s tako vlado, ki aretira, muči in zapira sogovornike.* Kaže, da je na to Valdesovo odločitev vplivalo več dejavnikov. Poleg novega represivnega vala s strani policije, ki je surovo navalila na demonstrante med četrtkovo manifestacijo, je najbrž odločitvi botrovalo predvsem dejstvo, da so aretirali sindikalnega voditelja Rodolfa Seguela, češ da je v nekem intervjuju mehiškemu dnevniku obrekoval predsednika republike. K temu gre pripisati še ukrep vlade, da znova vzpostavi izredno stanje v državi in daje Pinochetu še za nadaljnjih šest mesecev vso oblast v roke. , Medtem, kot rečeno, se še nadau jejo spopadi po ulicah najvecjih skih mest. Tudi število mrtvih E . raslo. Po nekaterih vesteh je pou ubila kar 16 oseb, med temi tudi ri otroke, od katerih je bil eden ^ :e par mesecev. Pretepli so tudi hovndka, ki se je policiji zoper*ta in ni dovolil, da bi aretirali (brez kega vzroka) tri mladoletnike. 600 aretacij in nad dvesto ranjeni1* to je rezultat fašističnega nasilja Z vseh koncev sveta prihajajo izja ve solidarnosti čilskim narodom obsodbe brutalnega Pinochetovega silja. Pogovori Craxi-Burt o Ženevi in Libanonu RIM — Predsednik italijanske vlade Bettino Craxi je včeraj sprejel v okviru stalnih italijansko - ameriških posvetovanj pomočnika za evropska vprašanja pri ameriškem državnem tajništvu Richarda Burta, ki je obenem predsednik posebne posvetovalne skupine NATO. Burt je Craxija seznanil z najnovejšim razvojem ženevskih pogajanj o evroizstrelkih in posredoval ameriška stališča o tem vprašanju. Poleg zapletov zaradi sahalinske tragedije so na enournem srečanju posvetili še največ časa libanonski krizi. Ob tem je Craxi seznanil Burta z vsebino predsinočnjega telefonskega pogovora z voditeljem libanonskih dru-zov Džumblatom. Tajnik Progresivne socialistične stranke Libanona Valid Džumblat je Craxiju potrdil, da bo obiskal Italijo, ko bodo to «dovoljevale notranje libanonske razmere*. Osrednja tema telefonskega pogovora pa je bilo vprašanje, kako bi čimprej dosegli prekinitev spopadov. Džumblat je tudi seznanil Craxija s sedanjimi posredniškimi napori Saudske Arabije. Vsekakor je za Džumblata premirje glavni pogoj za začetek političnega dialoga o iskanju rešitve za sedanjo krizo. Predsednik italijanske vlade Craxi pa je voditelju libanonskih druzov poudaril potrebo po čimprejšnjem koncu krvoprelitja v Šufu «v duhu odprtosti in medsebojnega razumevanja*. Craxi se je tudi zavzel, da bi Džumblat podprl napore rdečega križa, ki skuša olajšati trpljenje civilnega prebivalstva v Libanonu. Ob koncu telefonskega pogovora je Craxi poudaril Džumblatu vlogo mednarodnih sil v Libanonu. In prav o tem vprašanju zahtevajo italijanski komunisti umik italijanskega kontingenta, če bi se državljanska vojna nadaljevala. ROTANG hišna oprema iz ločja, vrbovine, slame, manjši predmeti iz ebenovina TRŽIČ - ULICA 1. MAJA, 67-1 - TELEFON 44341 v Ob zaključnem večeru v Špetru Slovenov Humane vezi in plodno delo ŠPETER SLOVENOV — Prisrčen nasvidenje ob želji, da bi se v dveh tednih stkane človeške vezi ohranile še vnaprej, to je bil osnovni smisel zaključnega večera mladinskega raziskovalnega tabora Benečija 83, na katerem so mladi raziskovalci in njihovi mentorji prikazali špetru sad svojega dvanajstdnevnega raziskovalnega dela. Tabor, ki so ga priredili Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, Narodna in študijska knjižnica ter krožek naravoslovcev in tehnikov T. Penko, je imel v špetrski občini močan odziv kot je med drugim pričalo dejstvo, da so se domačini v znatnem številu odzvali vabilu na zaključni večer. Če je, kot je, namen zamejskih mladinskih raziskovalnih taborov, kot so poudarili v uvodnih besedah Milan Pahor. Pavel Stranj in Marinka Pertot, predvsem spoznavanje nekega območja in okolja, kar temelji na pri dobivanju nekaterih osnovnih metodoloških pojmov, na usmerjanju v interdisciplinarno raziskovalno delo in na živem in neposrednem stiku z domačini, je Benečija 83 povsem dosegel svoj cilj. Organizatorji in mentorji so se pred začetkom tabora zaskrbljeni vpraševali, ali se bodo mladi raziskovalci in mentorji znali vključiti v novo okolje, ali se bodo znali približati prebivalstvu in premostiti jezikovno pregrado, ali bodo znali najti stik s krajevnimi upravami in organizacijami. Že priprava tabora pa je pokazala, da skrb ni bila utemeljena: po začetnem nezaupanju, po uvodnem pogovoru v italijanščini je kaj kmalu prevladala domača govorica in ta možnost sporazumevanja v lastnem jeziku je tudi prispevala k domačnosti in prijetnosti dela. V dvanajstdnevnem bivanju v špetrski občini so mladi raziskovalci, ki so se razdelili v etnološko, geografsko, naravoslovno, sociološko in zgodovinsko skupino, obredli domala ves teren, intervjuvali in anketirali so na desetine ljudi, od najstarejših pa do svojih vrstnikov, zbrali so kopico podatkov o beneški stvarnosti današnjih dni in preteklosti. Ob tem pa so imeli še vrsto predavanj o kulturni, gospodarski, družbeni, jezikovni in splošni geografski problematiki Slovencev v videmski pokrajini, minulo nedeljo pa so svoje poznavanje Benečije dopolnili še s celodnevnim izletom po Nadiških dolinah. Del zbranih podatkov so strnili v poročila, grafikone, risbe in sezname, ki so jih v petek zvečer razstavili v občinski dvorani v Špetru, ko so se s svojim izvajanjem in ugotovitvami, z dokazom svojega angažiranega dela na najboljši način zahvalili prebivalstvu za izkazano gostoljubnost, špetrski Slovenci pa so mlade goste nagradili s prisrčnim ploskanjem. Večer je izzvenel kot prisrčen nasvidenje v kratkem, kot želja, da bi se humane vezi, ki so se stkale v teh dveh tednih, ohranile enako trdne še vnaprej. C©@p. S®rrom®nilE5 ©LA¥IIM^ E. s. ir J. SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE 34015 MILJE - Drevored Frausin 9 - tel. (040)271061 ■ za kakovostne zasteklitve ■ za priznana okna obrnite se na zadrugo COOPERATIVA GLAVINA iz MILJ ŠOLA ZA KROJENJE IN ŠIVANJE EDDA DESCO UL. DESTRIERO 11 TEL. 744-458 ZAČELO SE JE VPISOVANJE ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarrotl 6 {pr. Ul. Rossettl) T R S T Telefon 77-29-96 PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO GOETHE - INSTITUT Ulica Coroneo 15 — Tel.: 732057 — TRST NEMŠČINA TEČAJI VSEH TEŽAVNOSTNIH STOPENJ v razredih z elektronskimi aparati POSEBNI TEČAJI (tečaj branja za začetnike, trgovskega dopisovanja, prevajanja, konverziranja) VIPSOVANJE: od 19. septembra 1983 dalje © S.A.C.A.T. nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. S. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO ROMA — VIA G. B. MARTINI 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNOSTNA POSOJILA ENEL S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE S 1. oktobrom 1983 dozorijo obresti za šestmesečje april - september 1983, ki se nanašajo na spodaj navedena posojila v višini čistih 100.000 lir za vsak kupdn, brez stroškov. — Ovrednoteno obvezniško posojilo 1976-1983 — GlORGl (kupon št. 14) — Ovrednoteno obvezniško posojilo 1977-1984 — GAL1LEI (kupon št. 13) ■— Ovrednoteno obvezniško posojilo 1977-1984 — II. emisija - KELVIN (kupon št. 12) Poleg tega sporočamo, da matematično poprečje efektivnega šestmesečnega do- nosa vzorca, naznačenega v pravilniku zgoraj navedenih posojil, ki ga je Medio-banca izračunala za sleherni dan, ko je v šestmesečju marec - avgust 1983 borza poslovala, znaša 8,917% (efektivno 18,629% na leto). Zato bo donos v smislu čl. 5 pravilnika posojil obveznic za šestmesečje oktober. 1983 - marec 1984 znašal 8,90%, kar je čistih 89.000 lir za vsak kupon, brez stroškov. V primeru, ko bi v smislu čl. 6 pravilnikov posojil prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za štirinajsto šestmesečje življenja obveznic 1976-1983, za trinajsto šestmesečje življenja obveznic 1977-1984 in Za dvanajsto šestmesečje življenja obveznic 1977-1984 II. emisija pozitivna razlika v višini 3,917%. Poleg tega obveščamo, da bodo v smislu drugega odstavka čl. 6 pravilnika izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 5% pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi. S 1. oktobrom 1983 bodo izplačljive sledeče serije, ki so bile izžrebane 11. julija 1983, ki se nanašajo na spodaj navedena posojila: — Ovrednoteno posojilo 1976-1983 (GlORGl) 10 — 10 — 21 — 22 — 24 — 28 — 29 — 35 — 38 — 50 Vrednost izplačila izžrebanih obveznic, ki je bila določena v smislu čl. 6 pravilnika posojila, znaša čistih 1.457.900 lir za obveznico, brez stroškov. — Ovrednoteno posojilo 1977-1984 I. emisija (GALILEI) 1 — 17 — 33 — 40 — 41 — 45 — 48 — 49 — 50 — 51 Vrednost izplačila izžrebanih obveznic, ki je bila določena v smislu čl. 6 pravilnika posojila, znaša čistih 1.439.470 lir za obveznico, brez stroškov. — Ovrednoteno posojilo 1977-1984 II. emisija (KELVIN) 3 — 4 — 7 — 17 — 24 — 27 — 38 — 45 — 47 — 50 Vrednost izplačila izžrebanih obveznic, ki je bila določena v smislu čl. 6 pravilnika posojila, znaša čistih 1.417.550 lir za obveznico, brez stroškov. ŠOLA ZA PREVAJALCE ANGLEŠČINA FRANCOŠČINA NEMŠČINA SRBOHRVAŠČINA dnevni in večerni tečaji za vse stopnje tečaji PETER PAN za otroke od 6 do 12 let SCU0LA PER INTERPRETI UL. S. FRANCESCO 6 — TELEFON 732815 začela so se vpisovanja Elisabetta Miniussi TEČAJI ZA ŠIVANJE IN KROJENJE tudi v vaši mestni četrti Začela so se vpisovanja, za nove tečaje Za pojasnila: telef. na 68855 od 13. do 15. ure E.Fermi E.Fermi Tečaji za: ARANŽERJE PROGRAMERJE FINANČNE IZVEDENCE URADNIŠKO KNJIGOVODSTVO STENOGRAFIJO IN STROJEPISJE TAJNIŠTVO SLIKARSTVO T R S T — UL. CORONEO 1 — TEL. 732042 - 732423 E.Fermi E.Fermi SČHOOL benedict video programme Tečaji s predavatelji v materinem jeziku in s pomočjo videoaparatov. Razredi z največ 10 slušatelji. Učbeniki in avdiokasete brezplačni. TRST — TRG PONTEROSSO 2 — TEL. (040) 69337 oproščeno v sve/. .v., v. I! -mm I ""'ir UL. TORREBIANCA 25 TRST TEL: (040) 69453 THE BRITISH SCHOOL * Ustanovni član y AISLI Včeraj so odprli predor pri Laškem jezeru Dokončana prva faza soškega vodovoda Z razstrelitvijo zadnje pregrade v predoru pri Laškem jezeru pri Doberdobu je uresničevanje velikopotezne zamisli o novem vodovodu za tržaško pokrajino in tudi za nekatere občine v spodnjem delu goriške pokrajine naredilo pomemben korak k naslednji, zaključni fazi. Prav gotovo so odgovorni za ta objekt in pa direktni izvajalci hoteli s privlačnim prizorom, ki je seveda učinkoval predvsem na tiste, ki podobne scene gledajo le v filmih, opozoriti na načrt in na težave, ki spremljajo njegovo uresničitev. Tako je bila včerajšnja pobuda, ki je obsegala že omenjeno razstrelitev, ogled poldrugi kilometer dolgega predora in zbiralnega bazena pri Močilih, predvsem priložnost, da so seznanili širšo javnost z vsemi problemi, ki jih prinaša vodovod v izgradnji. Kot veliko drugih projektov namreč tudi načrt «tržaški vodovod* še nima zagotovljenih vseh sredstev, da bi ga v doglednem času dokončali. Pred strnjenim poročilom o včerajšnjih dogodkih in izjavah, pa moramo na kratko seči v zgodovino «novega tržaškega vodovoda*. Zamisel se je porodila že leta 1950, za njeno uresničitev se je zelo potegoval predvsem dolgoletni župan Spaccini, do globalnega načrta pa je končno prišlo leta 1976. Takratni proračun je znašal vsega «samo» 20 milijard, danes pa predvidevajo, da bodo porabili najmanj trikrat toliko. Vendar pa ni edina ovira višina celokupnega stroška, temveč tudi premostitev vseh predpisov, da se more odobreni denar v roku porabiti. Do danes so namreč za gradnjo vodovoda odobrili 33 milijard, od teh je 21 prispevala dežela, ostalo pa je prišlo iz deželnih fondov. Toda 18 milijard še ni prišlo do pravega naslova, v tem primeru do konkretnega izvajalca del. Strokovnjaki predvidevajo, da bi izvedba vseh ostalih del, ki so nujno potrebna, terjala še nadaljnjih 30 milijard, ki pa še niso bile nakazane, dasi obstajajo nekakšna okvirna zagotovila, ki jih je deželni odbornik Bomben ponovil tudi včeraj, da je pač projekt treba izvesti do kraja. Glavni namen novega vodovoda, ki se razteza do občin Šempeter ob Soči in Cessegliano ter Škocjan ob Soči in Pieris, kjer bodo med drugim tudi zgradili vodnjake za črpanje vode iz Soče, pa je, da bi nudil prebivalcem kvalitetnejšo vodo in določeno gotovost, da je tudi v zelo sušnih razmerah ne bo zmanjkalo. Količina dnevno črpane vode se bo namreč le malo zvišala, saj bo prešla z 230 tisoč kubičnih metrov na 260 tisoč. Hkrati pa je treba upoštevati še dejstvo, da je Timava vedno bolj onesnažena in da prečiščevanje vode stane precej. To so seveda še vedno dolgoročni načrti, kajti vodovod bi morali predvidoma dokončati v štirih-petih letih. V kratkem, verjetno drugo pomlad, pa bi že začeli izkoriščati vodo iz Mošče-nic, kar bi že deloma razbremenilo sedanji «timavski» vodovod. Razstrelivo, ki je včeraj dokončno odprlo pot dvometrskim vodovodnim cevem, je nekako simbolično sklenilo prvo polovico del. Zemljepisno gre ta del od Štivana do Močil, pri izvedbi pa sta sodelovali podjetji Riccesi iz Trsta in pa Rizzani de Eccher iz Vidma, ki je zadolženo za predor. Nositelj celotnega načrta pa je tržaško občinsko podjetje za elektriko. vodo in plin ACEGA. Na kratki slovesnosti, ki je bila včeraj popoldne ob zbiralnem bazenu, so govorili predsednik ACEGA Bassani, tržaški župan Rossi in deželni odbornik za javna dela Bom ben, v imenu podjetja Rizzani de Eccher pa inž. Romano. Vsi so izrazili zadovoljstvo, da je bilo že toliko o-pravljenega, istočasno pa bili nekoliko zaskrbljeni, da se dela ne bi zaradi razno raznih težav preveč zavlekla in bi «načrt tržaški vodovod* še leta ostal lep projekt. Prihodnji teden lonjerski praznik Kulturno društvo Lonjer - Kati nara in Športno društvo Adria bos v soboto in nedeljo organizirala prireditvenem prostoru v Lonjerj vsakoletni vaški praznik. Domač1 ku^ turno športni delavci bodo ta nadaljevali s tradicijo prireditev samem predmestju Trsta, potem so jo morali zaradi organizacijs razlogov prenesti od julija na sk tember. Praznik spada v sklop P reditev, ki jih domači društvi P, rejata v tem mesecu in tako se booo člani iz Lonjerja in Katinare P00... na izlet na Gorenjsko ter se predvsem v Kokrici pri pobraten športnem društvu. Tako bodo se trdili stike, ki so jih začeli nave vati s tamkajšnjo krajevno sK P" nostjo, v soboto in nedeljo . 18. t.m.) bo na sporedu tradicionalni vaški praznik, teden dni kasneje p še vsakoletna dvodnevna ra'!S''^, grozdja. Za oba konca tedna sta mači društvi poskrbeli tudi za spo red. Tako bo v soboto in nedeljo Lonjerju igral ansambel Lojzeta lana, v nedeljo popoldne pa bo 17.30 koncert harmonikaškega sambla Glasbene matice «Syb 4» pod vodstvom prof. Klavdija lana. Koncert in ples bosta ob kem vremenu, saj razpolagajo njerci s pokritim prostorom, n ^ jenim s prostovoljnim delom, kjer podobne prireditve lahko odvij Prihodnji teden pa bo na sP°rtiru,;iin. stop godbe «Veseli godci* iz Zavod J. Stefan zaprt «Na podlagi določil navedenih v pismu tržaške pokrajine prot. štev. 24/679 z dne 22. 7. 83 so šolski uradi z današnjim dnem zaprti.* Tako piše (dvojezično, seveda) v sporočilu, ki je od včeraj razobešeno na oglasni deski državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom »Jožef Stefan* in tako se je tudi uresničila grenka napoved, da bo naš poklicni zavod prav ob začetku novega šolskega leta zaprt. Zadeva je znana. Ustanova za preprečevanje nezgod ENPI je ugotovila, da so v paviljonu B bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, kjer je sedež zavoda «J. Stefan*, potrebna nujna popravila v varnostne namene. Kaže pa, da si bremena nihče ne mara naložiti. Dosedanji pritiski na pokrajinsko in tržaško občinsko upravo so imeli za rezultat, da bo na sedežu pokrajine jutri nov sestanek, na katerem naj bi našli najugodnejšo rešitev. Popravljalna dela pritičejo v prvi vrsti pokrajini, ker je poslopje njena last. Na seji dolinske občinske skupščine Zelja po široki enotnosti političnih in družbenih sil Po poletnem premoru je dolinski občinski svet na petkovi seji sprejel nekaj pomembnih upravnih sklepov, obenem pa izrazil, kakor smo delno že pisali, nekatera politična stališča. Zanimiva je vsekakor pobuda o pozivu italijanski vladi v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom in vabilo predsedniku Pertiniju, da obišče dolinsko občino. Prav tako zanimiva je tudi resolucija o ovrednotenju idealov odporništva in demokratičnih inštitucij, ki jo je skupščina soglasno sprejela. V njej vse stranke ugotavljajo, da se je v zadnjih letih demokratična in antifašistična solidarnost političnih sil ustavnega loka v tržaški pokrajini močno zrahljala in da so se pojavile konservativne sile, ki zavirajo krepitev sožitja in izkoriščajo logiko nasprotujočih si ekstremizmov. Vidni dokazi tega stanja so n.pr. nemotena predstavitev brošure o Giunti in požigu Balkana, agresivno in provoka-torsko obnašanje ter vzdušje ob zadnji volilni kampanji, nacionalistična reakcija na nedolžno slovensko besedo v tržaškem občinskem svetu, škodljiva razhajanja in pomembni molki v odboru za ovrednotenje idealov od- porništva in demokratičnih ustanov. «Te nezdrave in škodljive odnose za Trst in okolico lahko izboljšamo samo s široko enotnostjo političnih in družbenih sil*, nadaljuje resolucija, «ki bodo le tako sposobne osamiti skrajno desnico, za katero vemo, da je bila v preteklosti poguba za Trst in italijansko ljudstvo.* Po ugotovitvi, da bo Trst brez te odločne preveritve, v sredinah, kjer vsakdo živi in dela, še naprej umiral in propadal, je dolinski občinski svet v resoluciji poudaril, da bo Trst in njegova neposredna okolica živel in se razvijal samo, če bo enoten, odprt na vse strani, brez diskriminacij, svoboden, brez zavor iz pretekle zgodovine, tolmač in izvajalec idealov odporništva Evrope in sveta. Na začetku je župan Švab pojasnil, da je občinska uprava že od 1. septembra pripravljena na redno obratovanje šolskih kuhinj, tako za vrtce kot za šole, in da so zato neutemen-ljeni glasovi, češ da so ali da bodo zamude pri tej službi. Švab je tudi obvestil, da bo v torek podjetje Pal-mieri začelo z izplačevanjem odškodnin za razlastitve pri gradnji hitre ceste. O javnih delih je župan obve- stil, da se zaključujejo dela L seka pri urejanju borštanskega P° pališča, prihodnji teden pa bo °P . va oddala dela za povečanje ricrnanj skega pokopališča. Še v tem mes bo nadalje steklo asfaltiranje c ter gradnja novega mostu v Fran1K cu za skupno vsoto 450 milijonov • Pri tem je Švab opozoril na za^nUn0! ki nastajajo v prvi vrsti zaradi vega protimafijskega zakona, ki -laga občinskim uradom zamudna ministrativna in birokratska oprav1 Po poročilih župana je svet ra|)^ ral nujne sklepe, ki jih je o*3011) odbor že sprejel. Z nasprotovanj KD. ki je zahtevala višji Pr*sP®Viji za US-ŠK Domio, je svet nato P01.^ lanske finančne prispevke kulturni in športnim društvom ter godban* . pihala v občini. Milijon in 200 tl lir pa so dodelili župniku iz Ricm za popravilo cerkvice pri Domju. • Avtonomna ustanova državnih leznic je sklenila podaljšati do ne® lje 18. septembra razstavo o ,veC činskih prevoznih sredstvih, ki sa priredili na postaji Trgu Čampo M zio. Od petka, 16., do 19. septembra v dolinski občini Letošnji Kmetijski dnevi presegajo občinski značaj Še dobrih pet dni nas loči od pričetka tretjih Kmetijskih dnevov, ki jih tudi letos organizira uprava občine Dolina. Manifestacija je v treh letih prerasla vse začetne težave in se pojavila kot pomemben dejavnik med občani Doline* in širšega zaledja, ki so še v kakršnikoli zvezi z zemljo; kmetijski dnevi pa so globoko pro-nicnili v zavest tudi tistim, ki svoje zemlje sicer nimajo, a so na to problematiko iz razničnih razlogov navezani in ji sledijo. Eni in drugi tvorijo torej tisto množico obiskovalcev in aktivno sodelujočih, zaradi katerih Kmetijski dnevi pravzaprav obstajajo in dobivajo vse večji pomen in obseg. Ne bo odveč, če spomnimo, da še ni toliko let od tega, ko se je v Boljuncu odvijal vse bolj anonimni praznik grozdja, ki se je pravzaprav oddaljil od značaja naših kmetovalcev in od bistva njihovega življenja na tem koščku zemlje. Zato so ob činski upravitelji pravilno pomislili, da praznik, na katerem se prodaja furlansko grozdje in pije vino iz dru gačnih vinskih kleti, kot so breške, nima več pravega smisla. Zato so se obrnili na domače moči in ugotovili, da je to prava zakladnica, iz katere se da črpati skoraj v nedo gled, le pravilno je potrebno stvari postaviti in izpeljati. Prvj Kmetijski dnevi pred tremi leti so imeli občinski značaj, a niso šli neopaženo mimo. Ravno na izkušnjah iz prvega leta je bilo moč lani pobudo razširiti in dopolniti, tako da je vzbudila veliko zanimanja, pri mnogih pa pravo navdušenje. Letošnji Kmetijski dnevi imajo torej pravi pokrajinski značaj, ne samo glede na soudeležbo in široko zastavljeno osnovo, temveč tudi glede na to, da so pokroviteljstvo dnevov prevzele ustanove na najvišji ravni: Avtonomna dežela FJK, katero zastopa Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo. Tržaška pokrajina, Kraška gorska skupnost ter Trgovinska zbornica Trst. Te ustanove so priskočile pobudi na pomoč tudi finančno. Ob vsem tem pa je potrebno še posebej poudariti vlogo dolinske ob črnske uprave kot glavnega organizatorja in koordinatorja Kmetijskih dnevov, ki je poleg sredstev pobudo podprla s svojo delovno silo; pomemben delež pri sofinansiranju pobude pa imajo pri vsej zadevi tudi privatna podjetja, predvsem tista, ki delujejo na območju občine Dolina. PROGRAM III. KMETIJSKIH DNEVOV Petek, 16. 9. 1983 ob 17.30 Skupna seja upraviteljev občin tržaške pokrajine in pokroviteljev Predmet razprave: »PERSPEKTIVA IN VLOGA KMETIJSKIH DNEVOV NA POKRAJINSKI RAVNI* ob 19.30 Uradna otvoritev «Kmetijskih dnevov* z okroglo mizo na temo: «UTRDITEV, RAZVOJ IN INTEGRIRANJE KMETIJSKIH DEJAVNOSTI V OBMEJNIH REGIJAH* ob 21.30 Meh in smeh — nastop primorskih harmonikarjev Sobota, 17. 9. 1983 * Razstave ob 17.00 Ocenjevanje grozdja ob 17.30 Nastop pihalnega orkestra ob 20.00 Razprava na temo: DOC, osmice, razstave vin Nedelja, 18. 9. 1983 * Razstave ob 9.00 Ex tem pore za osnovnošolce o čebelarstvu ob 9.00 Predavanje: Bolezni zajcev ob 11.00 Razprava na temo: Agroturizem ob 11.30 Ocenjevanje živine ob 18.00 Nagrajevanje živine in grozdja ob 18.30 Nastop folklorne skupine italijanske narodnosti v Jugoslaviji »Lorenzo - Forlani* iz Vodnjana Ponedeljek, 19. 9. 1983 * Razstave Zjutraj Obisk Učencev raznih šol ob 20.00 Predavanje o sadjarstvu in čebelarstvu (*) Razstava živine v priredbi Pokrajinskega združenja rejcev, razstava in prodaja prašičev, kmetijskih in čebelarskih pripomočkov, fitofarmacevtskih pripravkov, zajcev, kokoši in ostale perutnine. Prodaja medu. Nadalje fotografska razstava: »DELO IN ČLOVEK V TRŽAŠKI POKRA JINI»; etnografska, cvetličarska, ptičja in razstava domačega grozdja za vino in strokovnih publikacij. Pokušnja domačega mleka in olja. «Naš praznilo v Barkovljah Slovenska skupnost v Trstu pravlja za prihodnjo soboto in ^ deljo «Naš praznik* na sedežu J* venskega kulturnega društva v.7Lji kovljah. Prvj tak praznik na lStP prostoru je bil že lani. . S praznikom v Barkovljah, 'k1*, skupno prirejata sekcija Rojan - .. ta Barkovlje in Mestna sc^cli^' se končuje letošnji niz poletnih lre litičrvo-družbenih prireditev Slovenj, skupnosti. «Naši prazniki* so biu v tos na Opčinah, v Koludrovci in Boljuncu. hor V Barkovljah bosta nastopila z n[fl Fantje izpod Grmade pod vodstv * Iva Kralja in openski ansahi TAIMS. Prireditelji pa obetajo _ deležencem tudi pristne barkoVlJ ske V rila tržaški pokrajinski svetov^ in tajnik Slovenske skupnosti Zorko Harej in občinski svetova' v Trstu dr. Aleš Lokar. Njuna stopa bosta gotovo zanimiva v nutku, ko politične sile v jr iščejo rešitve upravni krizi trza pokrajine in občine.' Ljudski praznik pri Korošcih Pri Korošcih v Miljah bo *Ja.^ s pričetkom ob 18. uri v vrtu KJ ^ skega doma tradicionalni lju0S praznik. Po 19. uri ples. ribje specialitete. vff. nedeljo popoldne bosta sprega. Načrt IRIs potrebna je politična enotnost V petek, 16. t.m., bo zasedal tržaški občinski svet in imel na dnevnem redu izva itev župana. Kako so krajevno politične razmere že itak zapletene, jo na dlani, nedvomno pa bo na nadaljnji potek zakulisnih dogovarjanj m®d strankami sedaj vplivala še afe-oa Fineantieri. Načrt IRI o preustroju ‘bančnega holdinga in spojitvi vseh štirinajstih ladjedelskih družb z drastičnim okleščenjem proizvodne zmo-filjivosti ter zaposlenosti ni namreč 2g°lj tehnično - gospodarsko vpraša-oje. ampak tudi in morda predvsem Poitično. Dokaz tega je na primer v dejstvu, da ne gledajo vse politične site na Tržaškem in Goriškem enako na Problem, oziroma dajejo eni poudarek jz prvi vrsti prestižni plati vprašanja, . naJ bd jo pomenila namestitev osred-nJega sedeža nove družbe, ki bo na-sjala iz preosnove Fineantieri ja, v Tr-j u> in se za socialni problem menijo 'e z besedami, medtem ko drugi svarilo prav pred takšnimi kampanilistična-1,11 gledišči in pozivajo k največji e-»otnosti. Med slednje sodijo komunisti. Deža1.-Pp svetovalska skupina KPI je v interpelaciji predsedniku dežebiega od-P°ra zahtevala, naj odbor pojasni svo-■te stališče do načrta IRI, naj podpre enotne pobude sindikatov v obrambo Proizvodnje in zaposlenosti, naj stopi V stik z upravami drugih dežel, ki jih Je načrt IRI prav tako ogrozil, in z Plimi enotno nastopi pri vladi in vod-stvu tega zavoda, in naj nazadnje pozove ministra za državne soudeležbe k spoštovanju sprejetih obvez nasproti Trstu. Interpelacija ugotavlja, da je načrt IRI v nasprotju z oceno EGS, po kateri je bila proizvodna zmogljivost evropskih ladjedelnic že dovolj skrčena. Ugo Pob pa piše danes v «L’Unita», da je Fineantieri v iskanju ekonomskega ravnovesja segla po praksi oddajanja del in začela tako spreminjati ladjedelnice v delavnice za sestavljanje proizvodov, ki jih izdelujejo drugje. Pokrajinsko vodstvo PSI je po izrazu solidarnosti s prizadetim delavstvom poudarilo nujo po tesnejši povezavi med krajevnimi političnimi silami in njihovem enotnem nastopu pri IRI in rimski vladi za revizijo načrta IRI, ki popolnoma nasprotuje področnemu načrtu o ladjedelstvu, katerega je o-dobril parlament. Comelli za večjo avtonomijo dežel s posebnim statutom dni v Cagliariju, je posegel tudi pred sednik dežele Furlanije-Julijske krajine Comelli, ki je poudaril pomen in vlogo dežel s posebnim statutom ter izrazil potrebo, da bi vlada dokončno definirala finančne odnose med drža vo in deželami in tako omogočila Furlaniji-Julijski krajini popolno avtonomijo. V Prečniku gradijo spomenik V Prečniku se krepko trudijo, da bi pimprej dogradili spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi. Pred par leti je bil' ustanovljen vaški pripravljalni odbor, ki si je zastavil za glavni cilj postavitev spomenka. Ta hvalevredna pobuda pa se je zavlekla zaradi birokratskih problemov in raznih težav z zemljiščem. Svoje so prispevale še finančne težave. Del sredstev je pripravljalni odbor zbral s prirejanjem vsakoletnih praznikov VZPI - ANPI, na katerih sc prostovoljno sodelovali prav vsi vaščani. Dela so torej v teku. Po počitniškem premoru je te dni na zemljišču, kjer bt stal spomenik, spet vse živo. Medtem se je sicer pojavil še en problem. Velik kos marmorja, ki so ga nabavili za oblikovanje stolpa, je znotraj poškodovan. zato bodo morali priskrbeti novega. To seveda predstavlja novo veliko finančno breme. Predsednik vaškega pripravljalnega odbora Ludvik Mokole pa nam je v zvezi s tem povedal, da so prav vsi vaščani pripravljeni priskočiti na pomoč. Datuma odkritja spomenika še niso določili, računajo pa, da bo to še letos. Zato pripravljalni odbor poziva vse Prečence, stare in mlade, da se tudi v prihodnje v čim večjem številu udeležijo prostovoljnih del na terenu. B. D. Izlet v Kobarid Sekcija VZPI-ANPI iz Križa in s Poseka Kontovela organizirata v soboto, n. t.m. avtobusni izlet v Ko-iarid, ob priložnosti proslave 40. ob-otnice ustanovitve 18. udarne Bazo-^ke brigade. Vpisovanje za kriško rfjteijo sprejema Zofi Sedmak v Ljud-sketti domu, za proseško - kontovelsko jtekcijo pa Marjan Prišček na sedežu, rdhod avtobusa s Proseka (izpred jtosčeve hiše) ob 7. uri, iz Križa uzpred spomenika) ob 7.30. Cena pre-v°za 10 tisoč lir. Sandali poškodovali tar 27 avtomobilov .Jz nerazurrijivega uničevalnega na-_a so se neznani vandali znesli v med petkom in soboto kar nad J;' avtomobili, ki so jih lastniki parki a ' na ulicah Molino a Vento, Mar-nesetti, San Pasquale, Cumano, Pa-®^ur in na Reški cesti. Vsa vozila so ■tepridipravi poškodovali tako, da so azbili vetrobran ali druga okenska skkla. .Na prazniku komunističnega tiska Pončani so včeraj posvetili dan znak solidarnosti s čilskim ljud--v°m. Govorila sta predstavnik »Demokratičnega Čila* Esteban Medina n Fausto Monfalcon. Na dolinskem županstvu je bil sestanek med razlaščenci in podjetjem Palmieri V tem tednu (četrtek, 8. septembra) so se na županstvu dolinske občine srečali predstavniki konzorcija Naša zemlja in tamkajšnjega koordinacijskega odbora razlaščencev s predstavniki podjetja Palmieri iz Rima, ki ima v zakupu gradbena dela avtocestne povezave na območju dolinske občine. Sestanka se je udeležil tudi dolinski podžupan Marino Pe-čenik. Razpravljali so predvsem o izplačevanju Kot smo že večkrat poročali, se je pri tem vprašanju nekaj zataknilo predvsem zaradi vsebine izjave, ki bi jo moral zainteresirani lastnik podpisati ob prejemu predujma celotnega odškodninskega zneska. Podjetje je v tej zvezi upoštevalo razne pripombe, ki so jih predstavniki razlaščencev izrekli na račun prvotnega besedila in vnesli v izjavo nekaj popravkov, iz katerih jasno izhaja, da bo pri dokončni odškodnini treba vzeti v poštev tudi predpise novega zakona, ki bi po znani razsodbi ustavne- ga sodišča moral pravičneje urejati vprašanje odškodnin. Na pcdlagi teh popravkov bo podjetje začelo izplačevati odškodnine v torek, 13. septembra, in sicer bo izplačalo kot predujem na dokončno odškodnino 70 odstotkov celotnega zneska, ki so ga predvidevali predpisi prejšnjega, torej danes neveljavnega zakona. Ostanek pri izračunavanju katerega bo prišla v poštev nova zakonska normativa, pa bo izplačan, ko bodo gradbena dela prišla do take faze, da bo mogoče natančno ugotoviti površino, ki bo razlaščena zaradi avtocestne povezave. Predvidoma se bo to zgodilo čez eno leto in pol ali čez ave V torek bo na vrsti prva skupina upravičencev, ki šteje 19 lastnikov; ti naj se zglasijo na dolinskem županstvu, poleg vabila pa morajo prinesti tudi veljavni osebni dokument. Ostale bodo izplačali kasneje, ko bo končan pregled vse dokumentacije, ki so jo lastniki že izročili podjetju. Ob tem je treba še pripomniti, da nekateri upravičenci niso izročili vseh potrebnih dokumentov (kot so tavo-larni izvleček, davčna številka, podpisana sprejemna izjava itd.). Spomenik padlim na Repentabru V repentabrski občini se že mrzlično pripravljajo na svečano odkritje spomenika vsem žrtvam fašizma, ki bo prihodnjo nedeljo, 18. t.m., zjutraj na Colu. Prizadevni domačini so z večmesečnim prostovoljnim delom lepo uredili prostor okoli naravnega kamnitega mavzoleja, sezidali so zidave, napravili stopnišče in posejali travo. Za jutri zvečer ob 20. uri je pripravljalni odbor, v katerem so predstavniki repentabrske občinske uprave sekcije VZPI-ANPI, KD Kraški dom in društvo slovenskih lovcev, sklicali občane na sestanek v domu Albina Bubniča v Repnu, da se pogovorijo o vseh podrobnostih v zvezi z odkritjem spomenika. Danes pa je delegacija repentabrske občinske uprave na uradnem obisku v pobratenem Logatcu o čemer bomo še poročali. B. S. Kosmina Sergij vam nudi na|bol|še elektrogospodin|ske stroje Pralni stroji: AEG - IGNIS CASTOR * ARISTON NABREŽINA CENTER Telefon 200123 agromeccamca Ul. Flavia di Aquilinia 16/A — Trst — Telefon 231736 Trije ranjeni na Na Trgu Dalmazia pred picerijo Fabris je prišlo včeraj okrog 12.30 do prometne nesreče, vt kateri je bila ena oseba hudo ranjena, dve pa lažje. Trčenju je nato sledilo še verižno trčenje, tako da je končni obračun materialne škode zelo visok. Nesrečo je povzročil 28-letni Franco Bolzan iz Ul. Severo 70, ki je privozil s svojim fiatom 128 proti Trgu Dalmazia, pred semaforjem pa so mu popustile zavore, tako da ni uspel zavreti in je z vso silo trčil v vespo, ki je čakala na zeleno luč pred picerijo. Voznika, 22-letnega Enza Sulinija iz Ul. Appiari 4, je sunek zbil na asfalt, sopotnika, 17-letnega Piera Santija, ki stanuje v Ul. Niccolodi 13, pa je vrglo nazaj, proti fiatu 128, kjer je z glavo prebil vetrobran. Bolzan je pri tem popolnoma izgubil obast nad vozilom in je vozil z ranjencem vred naprej proti Ul. Ghega, kjer je pred križiščem z Ul. Roma trčil v ustavljeni avtomobil. Prišlo je tako do verižnega trčenja, v katerem so bili poškodovani renault 20, opel in kombi fiat 850. Trgu Dalmazia Santija so zdravniki sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku. Utrpel je hude udarce in rane po obrazu in glavi, tako da je bil ob sprejetju v bolnico v komi. Njegovega prijatelja Sulinija so tudi sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se -bo zdravil predvidoma 40 dni zaradi udarcev v gavo, verjetnega zloma reber in drugih poškodb. Bolzanu nudijo zdravniško nego na ortopedskem oddelku. V nesreči se je ra nil po licu in kolenu, tako da bo o-kreval v 10 dneh. Mestni redarji so uvedli preiskavo, da preverijo njegove odgovornosti. • Tajništvo šole za pouk srbohrvaščine v Ul. Valdirivo 30 obvešča, da je odprto vpisovanje za leto 1983/84. Na tečajih bodo uporabljali avdiovizualne pripomočke, ki jih je izdelal prof. Petar Guberina, docent na zagrebškem vseučilišču. Urad v Ul. Valdirivo je odprt vsak dan razen v sobotah med 17. in 19. uro. Nudi kmetijske stroje znamk VALPADANA, PASOUALI in S.E.P. kosilnice OLIMPIA O italijanski in slovenski kulturi Na Repentabru je včeraj potekal študijski dan, ki ga je priredil odbor Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta in katerega se je udeležilo približno 20 mladih iz mesta in okolice. Jutranja tema srečanja je bila »Italijanska in slovenska kultura na prelomu*, o njej pa je spregovoril univerzitetni profesor in publicist dr. Emidij Susič. Popoldne pa sta profesorica Marta Iva-šič in časnikar Ivo Jevnikar skušala odgovoriti na vprašanji «Pluralizem ovira enotnost?*, oziroma »Ali enotno nastopanje uničuje pluralizem?*. Med drugim sta ugotovila, da ima mlad človek dandanes, kljub številnim mladinskim organizacijam, premalo možnosti, da se sam izraža in razpravlja o teh vprašanjih tudi v soočanju z drugimi. Zapustil nas je naš dragi Primož Sedmak Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 11.45 z mrtvašnice glavne bolnišnice. Vsi njegovi Trst, 11. septembra 1983 Kolegici Vlasti izraža občuteno sožalje in sočustvovanje ob hudi izgubi dragega moža Primoža kolektiv TKB Upravni svet, nadzorni odbor in direkcija TKB izraža Vlasti Gionori -Sedmakovi globoko sožalje ob težki izgubi moža Primoža. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega Dušana Ote Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, prijateljem, uslužbencem občine Dolina ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Svojci Kroglje, 11. septembra 1983 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3) ZAHVALA Ob izgubi naše drage Emilije Stoper se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin. SVOJCI Trst, 11. septembra 1983 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin naše drage Pepe Petaros Iskrena zahvala borštanskemu pevskemu zboru ter vaščanom iz Boršta in Zabrežca, ki so darovali cvetje in jo spremili k zadnjemu počitku. Sestra in nečaki. Trst, 11. septembra 1983 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše predrage Gizele Pertot vd. Gruden se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. duhovnikoma, sorodnikom, g. Vidi in cerkvenim pevkam, nabrežinski godbi, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči družini Nabrežina, 11. septembra 1983 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob smrti našega dragega očeta, brata in nonota Bruna Stocce se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ter vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Barkovlje, Trst, .11. septembra 1983 ZŽI - UDI z Opčin izreka sožalje Cvetki Malalan ob izgubi dragega brata. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV vabi na komemoracijo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki bo danes, 11. septembra, ob 16. uri pri spomeniku na bazovski gmajni Gledališča Koncerti Šolske vesti ŠD BREG s sodelovanjem KD SLAVEC danes v Ricmanjih PRAZNIK BREGA Program: ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj; ob 20. uri ples z ansamblom Pomlad ŠD POLET priredi danes v Prosvetnem domu na Opčinah PRAZNIK ŠPORTA s pričetkom ob 18. uri. Za veselo zabavo bo poskrbel ansambel Taims Kino Ariston Zaprto zaradi počitnic do 1. oktobra. Eden 16.30, jutri ob 17.00 «11 braccato*. Fenice 16.00 «Krull - Un mondo lon-tano anni luce dalla tua lmmagina-zione*. Ken Marshall. Nazionale 15.30 Dvorana št. 1 «Taboo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2. 15.30 «La fuga dal Bronx» — za vsakogar. Dvorana št. 3. 16.00 «Zombi Holo-caust* Grattacielo 16.30 «Una Magnum per Mcquade». Mignon 16.30 «Pappa e Ciccia» - P. Villaggio Aurora 16.30, jutri ob 17.00 «Sapore di mare*. Capitol 16.30, jutri ob 17.00 «Rambo». S. Stallone. Radio 15.30 «L’altro vizio di una mo-glie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venet« 15.00, jutri ob 17.00 «La časa delle finestre che ridono*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00—18.00—22.00 «Krull» -Ken Marshall. Lumiere 15.30, jutri ob 17.00 «La paz-za storia del mondo* — za vsakogar. Giardino pubblico 21.00 «Jesus Christ-superstar*. PDG - Nova Gorica Jutri, 12. t.m., ob 20. uri: Peter Turini «Jožef in Marija Lov na podgane*. Gostovanje PDG v Novem mestu. V torek, 13. t.m., ob 20. uri: Peter Turrini «Jožef in Marija Lov na pod gane» - Gostovanje PDG v Novem mestu. CANKARJEV DOM - Ljubljana Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije. Od 16. do 18. t.m. (I. in II. preddverje) : likovna in knjižna razstava ob festivalu znanstvene fantastike. 13. t.m. (I. sejna soba) ob 17. uri: predavanje ob razstavi «Kelti in njihovi sodobniki*. Mala dvorana Jutri, 12. t.m., 13. in 14. t.m. ob 20. uri: M. Mikeln «Mor. Pol. Kvalif. tov. Gubca*. Skupna uprizoritev SLG Celje in Cankarjevega doma. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE PDG Nova Gorica vas vabi k vpisu abonmaja za sezono 1983 - 84. Prijave abonmaja sprejemamo vsak dan vključno do 15. t.m. na naslov PDG, Leninova 2 (Kulturni dom) -65000 Nova Gorica ali po telefonu 25-326. Repertoar Je naslednji: W. Shakespeare «Troilus in Kresida* - režija Dino Radojevič; Jordan Plevneš «Erigon» «Ljubiša Georgijevski); Nikolaj Erdman «Mandat» (Jože Babič); Eugene 0’Neill «Dolgega dne potovanje v noč* (Zvone Šedlbauer); Sean 0’Casey «Pravljica za lahko noč* (Aleš Jan); Thomas Berndhardt «Nad vsemi griči je mir* (Dušan Mlakar). Te dni sta v Borštu slavila 25 let skupnega življenja LUDVIK in MARIJA HRVAT Iskreno jima čestita PD Slovenec. Jadranki in Ediju se je pri družil prvorojenček ANDREJ Srečnima staršema čestita, malemu Andreju želi vso srečo v življenju KD Vesna in ŠD Mladina. f Čestitke Po vrnitvi iz bolnice se iz srca zahvaljujem vsem, ki so me obiskali in mi bili v tolažbo Paolo Kocman V četrtek, 8. t.m., sta se vzela FRANKO in MARA. Mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva na novi življenjski poti jima želi sestra Dobrina s sinom Aljošo. V četrtek sta se poročila MARA in FRANKO ŠTRAJN. Vse najboljše v zakonskem življenju jima želi KD Primorsko - Mačkolje. Včeraj sta se poročila NADJA PEČAR in FABIO ŠVARA. Vse najboljše jima voščijo stric Berto, nona, prijatelji ter vsi sorodniki. Jutri, 12. t.m., ob 20.30 v katedrali sv. Justa - koncert organista Michaela Radulesca (Romunija). V torek, 13. t.m., ob 18.30 v cerkvi na Vejni koncert organista Žarka Dro-puliča iz Jugoslavije. Razna obvestila Pevski zbor Primorec - Trebče sprejema nove člane ob torkih in četrtkih med 20. in 20.30 od 15. septembra do konca meseca. Glasbena matica obvešča, da bodo vaje mladinskega pevskega zbora jutri, 12. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu. SKD Igo Gruden obvešča pevke in pevce, da je prva skupna vaja jutri, 12. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Pripravljalni odbor »Dnevov kmetijstva* obvešča vinogradnike tržaške pokrajine, da se bo vršila v sklopu zgoraj navedenih drr-jvov, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu razstava grozdja naslednjih sort: a) za Breg: malvazija, sauvignon, merlot in refošk; b) za Kras: vitovska garga-nja in refošk (teran); c) ostale sorte so izven konkurence. Svoje šprone (mladica z grozdjem in listjem) lahko razstavljajo vsi vinogradniki, ki obdelujejo vsaj 800 trt. Šprone se lahko odda v soboto, 17. 9. 83, od 9. do 13. ure v gledališču F. Prešeren v Boljuncu, ali pa od 9. do 12. ure na sedežih občin Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Za morebitne informacije se interesenti lahko obrnejo na občino Dolina - tel. 228110 ali na Kmečko zvezo tel. 62949. Vsi, ki bi radi razstavljali svoje pridelke na «Kmetijskih dnevih*, ki bodo od 16. do 19. septembra t.l. v Boljuncu, naj se javijo na občinskem sedežu v sobi 36. Zainteresirani se lahko zglasijo tudi telefonsko na številkah: 228110, 228127 ali na 228392. Za razstavo pride v poštev: grozdje, zelenjava, poljščine, zajci, kokoši in ostala pertunina. Tržaška knjigarna obvešča, da bo odprta oba ponedeljka — 12. in 19. septembra 1983. Odbor za postavitev spomenika žrtvam fašizma na Colu vljudno vabi vse občane na sestanek, ki bo jutri, 12. t.m., ob 20. uri v Domu A. Bubniča v Repnu. Govor bo o pripravah za odkritje spomenika. Zaradi pomanjkanja prostora bomo darove in prispevke objavili v prihodnji številki. MEHANIČNA DELAVNICA «ROZZOL» Sergio Fortunati Pregledi in popravila vozil Elektronsko uravnovešenje koles Pregled motorjev TRST Ul. M. D’Angeli 13 Tel. 734233 Pooblaščena prodaja tflEMAUlT Danes, NEDELJA, 11. septembra MILAN Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.26 — Dolžina dneva 12.48 — Luna vzide ob 11.42 in zatone ob 21.55. Jutri, PONEDELJEK, 12. septembra SILVIN Vreme včeraj: Temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1014 mb ustaljen, veter 12 km na uro južni, vlaga 65-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura mor ja 22,4 stopinje. ROJSTVA, ^ SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Alessia Bonazza, Matteo Varagnolo, Nicholas Bologna, Lorenzo Buombane, Paolo D’Auria, Katjusha Tengalia, Gabrio Thonet. UMRLI SO: 68 letni Vittorio Picco, 74-letni Giovanni Superti, 79-letna An na Staver vd. Stefanin, 70 letni Pri mož Sedmak, 72-letna Rosa Stefani por. Racar, 75-letni Eugenio Cck, 61-letna Nevenca Ferranda por. Morin, 92-letna ■ Gdacamina Zanier vd. Broc-chi, 56-letni Eliodaro Levi, 84-letni Fi-ladelfo Grasso, 59-letna Albina Zan-covich por. Sc robe. OKLICI: študent Marcello Contessi in uradnica Immacolata Saviano, publicist Marco Luchetta in gospodinja Daniela, Angela, Maria, Laura Schi-fand Corfini, mehanik Alberto Roveri in kuharica Antonietta Štor, finančni stražnik Domenico Caponio in delavka Mara Narabini, uradnik Giordano Rebula in uradnica Laura Valli, u-radr.ik Ferrante Emanuel Lucchesi -Pači in uradnica Camilla, Leonia, Maria, Venenzio, Carla Massucco - Degola, parketar Enzo Bigatton in gospodinja Maria Filiputti, vrtnar Mauro Mantovani in tajnica Chirsti-ne Biihler, zdravnik Marko Jevnikar in uradnica Tanja Bolčina, mehanik Gianni Carini in uradnica Clara D’A--iessio, zavarovalni agent Karsten Andrea Hofmann in gospodinja Sofia Piroddi, delavec Miro Buzecan in frizerka Silvana Cason, scenograf Bruno Grison in trgovka Carla Gam-bara, trgovec Alessio Garganese in uradnica Mariangela Fragiacomo, prodajalec Alesandro Bossi in prodajalka Lorena Loi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39 in Trg Unith 4) ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 16. do 20. ure in praznična od 8. do 20. LOTERIJA BARI 17 7 11 19 84 CAGLIARI 59 80 2 25 83 FIRENCE 76 64 57 30 45 GENOVA 89 50 54 47 80 MILAN 52 ■16 57 70 6 NEAPELJ 12 45 39 24 30 PALERMO 54 811 6 56 1 RIM 17 71 12 61 5 TURIN 56 86 85 60 55 BENETKE 70 79 75 ENALOTTO 68 50 1X2 2X1 X ; i X 2X2 KVOTE 12 — 27.276.000,— 11 — 641.200.— 10 — 60.800.— Ravnateljstvi srednje šole F. Erjavec in osnovne šole Bazoviški junaki sporočata, da se bodo dijaki in učenci zbrali v šoli 15. septembra ob 10.30. Nato se bodo v spremstvu profesorjev, in učiteljev udeležili šolske maše, ki bo v rojanski župnijski cerkvi. Ravnateljstvo srednje šole I. Cankar sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 10. uri v cerkvi sv. Jakoba. Po maši se bodo učenci zbrali na šoli, kjer bodo dobili prva navodila. Otroški vrtec v Dijaškem domu -Ul. Ginnastica 72 bo začel delovati jutri, 12. t.m., ob 8. uri. Ravnateljstva liceja F. Prešeren, trgovskega zavoda z oddelkom za geometre Ž. Zois, učiteljišča A. M. Slomšek in strokovnega zavoda J. Stefan obveščajo, da bo začetna šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 8. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se bo pričel 16. t.m., ob 8. uri. Ravnateljstvo srednje šole S. Kosovel na Opčinah sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 8.30. Zbirališče pred župno cerkvijo. Po maši bodo dijaki odšli v spremstvu profe sorjev v šolo, kjer bodo dobili urnik in druga navodila. Ravnateljstvo srednje šole Sv. Ciril in Metod obvešča, da bo šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 11. uri za Sv. Ivan; ob 10.30 se učenci zberejo na šoli za prva navodila. Ob 9. uri bo maša za Katinaro, po maši gredo u-čenci v šolo. Srednja šola I. Gruden v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 9. uri v župni cerkvi v Nabrežini. Po maši se učenci zberejo pred šolo. Celodnevni osnovni šoli I. Trinko Zamejski - Ricmanje in Mara Samsa -Dom jo sporočata, da se zberejo učenci v šoli pri Domju 15. t.m. ob 10. uri. šolska maša bo ob 10.30 v kapelici pri Domju. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da bodo šolske maše dne 15. t.m. s sledečim umikom: osn. š. «J. Ribičič* ob 10. uri v župni cerkvi pri Sv. Jakobu; osn. š. «D. Kette* ob 8.30 v kapeli v Ul. Marconi; osn. š. «K. širok* ob 9. uri v cerkvi sv. Vincencija; osn. šol. «M. Gregorčič - Stepančič* ob 9.30 na Kolonkovcu; osn. š. «1. Grbec* ob 17.30 v škedenjski cerkvi. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šol. letu 1983-84 sledeče tečaje v tržaški pokrajini: 1. dveletni tečaj s kvalifika cijo za mizarje (I. letnik); 2. dveletni tečaj s kvalifikacijo za tajnice v podjetju (I. letnik); 3. tečaj s kvalifikacijo za analiste programerje; 4. tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje trgovinskih in gostinskih obratov; 5. posebni tečaj iz kmetijstva: vinogradništvo in kletarstvo; 6. posebni tečaj iz kmetijstva: gojenje oljk; 7. posebni tečaj iz kmetijstva: fitopatolo-ška zaščita kultur; 8. posebni tečaj iz kmetijstva: vodenje zadružnih obratov. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 17. septembra od 10. do 12. ure na sedežu zavoda — Ul. Car-ducci 8/iI, tel. 730-210, ter na sedežu Kmečke zveze — Ul. Cicerone 8/A, tel. 62-948 (za tečaje iz kmetijstva). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. I. de Felszegy succ. ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST - TRG S. GIOVANNI 6 I. .nadstr. - Telef. (040) 793814 — Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabe — Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) In lotanje Razstave Zveza slovenskih kulturnih drv-š in odsek za zgodovino pri NS" . bita na ogled razstave glasbil, P sov in risb na temo «Jaz sem . , kant*, na pobudo sekcije za ga b no naravoslovje pn SAZU lzaeia e otroci piranske občine. Razstava J ogled v Kulturnem domu v Trst 30. septembra. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM stanovanje v Nab,ref‘™' dve spalni sobi, kuhinja, dn' soba, kopalnica, shramba mP Tel. na št. 200877 ali na 2206». PRODAM oljnato sliko repentabreke cerkve, velikost 140X80. Ta- 22 PRODAM 20.000 kv. m obdelane zem; lje in gozda v Jamljah ob ga cesti Trst - Gorica ali zamenjam za nepremičnine na Koprskemi -per. Ponudbe tel. 003866/26196 20. ure dalje. LJUBLJANČAN išče zaposlitev v tržaški pokrajini. Pisati na Pfl ski dnevnik, Ul. Montecchi 6, si «DELO». PRODAM zelo star daljnogled in SJ ben velikosti 50X60. Boris Ob -Ul. Prekomorskih brigad 6, Tolmin. ODDAJAMO v najem opremljene prm store za urade. Telefonirati mo / 87186 med delovnim časom. V TRSTU pridem na dom za pon** pri pospravljanju stanovanja vseh gospodinjskih del. Tel. 53-LETNA vdova, mladostnega za, s stanovanjem v mestu m v manjšem kraju primemo za kend, želi spoznati dobrosrcneg poštenega moškega, naravno ligentnega, do 60 let, ki bi bU P pravljen občasno živeti v Slove Alkoholiki in avanturisti , n1jk ni. Ponudbe na Primorski dne ’ Ul. Montecchi 6, pod šifro «uooj^ stransko razumevanje*. . a IŠČEM tajnico, dobro odvetniško pisarno. Udv. & . Agneletto, Ul. S. Lazzaro 17, 11 Izleti Združenje Union, Podlonjer in Sv. I- van prireja skupno z drugimi demokratičnimi organizacijami, 25. septembra izlet v partizansko bolnišnico Franjo ob 40-letnici. Vpisovanje in informacije za Izlet prijateljstva in solidar nosti v tajništvu v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., tel. 64459 vsak torek in četrtek, od 17. do 19. ure. PODJETJE «LOMBRI TRIESTE* prodaja rdeče kalifornijske deževnike. Nu di strokovno pomoč in gar^n|clj„ Možnost vpisa v konzorcij- Tele nirati na št. 817982 po 16.30. * v PRODAM enosobno stanovanje s palnico. Tel. 757339 od 13. do M- “ OPRAVLJAM vsako pleskarsko u po ugodni ceni. Tel. 811-186- . PRODAM peč Olmar na metan* . brem stanju, 10 m emajliramo Telefonirati na št. 410372. 25, PRODAM hišo na Kontovelu v dobrem stanju, 80 kv. m- * j4, nirati na št. 220-601 od 13- 0 ure. Carli#* OSMICO ima Josip Gruden v =>?* ^ toroi 6/A. Vabi vas na kozarcem raje polič, belca ali terana. . er0 PRODAM fiat 500 L 1970 v doo ^ stanju. Ob uri kosila telefonira« št. 212-133. IŠČEM hišo ali majhno vilo z % \ na Krasu. Možnost zamenjav ^ ali 2 stanovanjema v Trstu-572-922. gar- OSMICO je odprl Pepi Sancin -nek, Dolina 112. Toči pristno ” in črno vino. ipdeče PODJETJE MAFRA opravlja usluge: praznjenje ter čiščenje S^ nic in kanalizacije, Trebče llx’ 213-775 - 226-342. <*«■ OSMICO je odprl Lupine v PraP Toči belo in črno vino. ..-tetri3 POHIŠTVO BIECHER, Ul. deli is 27, Trst, tel. 750-113, bogata « a vsakovrstnega novega in st pohištva, predmetov za dom * ril. Obiščite nas! na- SPREJMEM dekle, ki bi rada ^ dal je vala šolo, tečaj, se izuči zaposlila. Pomagam ji. Kaplan-lje vica 14 - Ljubljana. pol- NA OPČINAH se je dne 1. 9. Sadne izgubil pes doberman, pr/ vec, z nerezanimi ušesi, sliši na A, Gustavo. Velika nagrada za a)j telja. Telefonirati na št. 2110 na 211090. PALMA DE MALLORCA z letalom iz Trsta 8 dni poln penzion v hotelih z 2 ali 3 zvezdicami 17. oktobra od lir 328.000 24. oktobra od lir 314.000 31. oktobra od lir 348.000 + vpisnina SCBCTRAINIAGGI UFFICIO CENTRALE VIAGGI Trg Unita dTtalia 6 - TRST Tel. 62621 . CIT radiotelevizija Nedelja, 11. septembra 1983 ITALIJANSKA TELEVIZIJA prvi kanal »5 jelena linija 00 Poletni maraton P- I. Čajkovski: 1,,. Trnjulčica - balet 13 45 ^nik 14.00 Zgodba ljubezni in prijateljstva -15 te TV priredba 17 % L l's°la del tesoro - risanka iR',„ Ves svet je ena dežela 90. minuta 0J Quel rissoso, irrascibile, caris-»*m° Braecio di ferro 20 00 Q°®ornelno prvenstvo ^•30 Giovanni, da una madre all’al-Jfa - 3. in zadnji del, TV nada-7i ca Jevanka dnevnik ,u® Športna nedelja Ob koncu TV dnevnik j Drugi kanal •00 Koncert harfista Claudia Anto-li nellia 1230 si!53"1"6 °o Skrivnostni svet Arthurja C. Clarka - TV film 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.15 La corona del diavolo - 11. e-pizoda 14.10 - 18.00 Neposredni športni pre nosi 18.00 Nogometno prvenstvo 19.30 Simpatiche canaglie 18.45 Gol flash 18.55 TV film iz serije Nero Wolfe 19.50 Dnevnik 20.00 Domenica sprint 20.30 II volo di Julio Iglesias 21.50 TV film iz serije I professionals 22.40 Dnevnik - večerni vesti 22.50 Io, storie delTaltra Italia 23.25 Dnevnik - zadnje vesti Tretji kanal 18.20 - 19.00 TV dnevnik - šport 19.00 Dnevnik 19.20 Deželni šport 19.45 Cantamare ’83 20.30 Šport na tretjem kanalu 21.30 Dnevnik 21.55 Filmski festival v Benetkah 22.55 Nogometno prvenstvo - A lige 23.40 Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja JUGOSIOVA1VSKA »Jssr n'?§ Ziv žav - otroška matineja ^apelsk Oddaja za stik s poslušalci ii!'?® Kapelski kresovi U nn v'uuaJ -U® Nova Gorica: Proslava ob 40-lPin *?tnici ustanovitve IX. korpusa H Poročila S Poročna I84ft TV kaseta 18'in ?eli sneS Rusije 1» a,- Športna poročila 1840 kra3 ' Dole Slovenci v zamejstvu Riasnka TV in radio nocoj Zrno do zrna TV dnevnik Danes v neki hiši - češka nadaljevanka «in ^ab dokumentarna oddaja 2240 pX)rtni Pregled Prvenstvo Jugoslavije v avtomobilizmu 9.23 Ž'25 19.30 20.00 a’-3® 22-10 22.55 23.15 15.15 18.00 19.00 19.30 19.45 20.30 20.45 22.15 22.30 16.30 17.00 18.15 18.30 20.00 22.00 TELEVIZIJA Šahovski komentar Poročila Koper Avtomobilizem - Monza Španske operne zvezde Risanke Meščan Urban - kratkometražni film Velika Dolina - serijski film Ob skodelici kave Pretkani ’«povi - čelov, film Sedem dni Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb Sedem TV dni Sredozemske igre Operna glasba Prisrčno vaši - dokumentarna oddaja Premiera: Na banko - film Most generacij ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 Telefilm 12.15 Aportjla oddaja l3*fw> Ameriški nogomet 14*2! Najnovejše plošče 15-I5 *?Ve album Človek iz Singapura - nadalj 17 vanka (3. in 4. epizoda) 17 aa Mala, velika Neli - TV Aliro _ Tl/ film i®-30 film TV film TV film Ig S® Arcibaldo * . 2g Mfredo Alfredo - Film (1972) Človek iz Singapurja - nadalji 22,ift Xanka (5. in 6. epizoda) Koncert Antonella Vendittija (p< 23.10 »v) . ... 9 fin i/ricoli omicidi ,u® Risani filmi Film (1973) RETEOUATTRO 10 te Risani filmi Športni pregled 11 4, Boks 12 on ?ddaJa o filmu >3 On ~hanr>on - TV film 14 ^ Trinidad - Film (1935) 15 ftn jfadi kavbojci - TV film 15 3n 2ddaia o filmu Ifjte vodice R - TV film 17 te £la». ciao 17 ca Star Blazers - Risani film le.te PHIPS TV film Posebna oddaja iz Benetk - Film-I93A ik* bienale (ponovitve) 20te Quincy - TV film C amore č una cosa meraviglio-sa - Film italia 1 lijte Risani filmi Ute C invasore bianco - Film (1954) 12.00 ~arovr>ica iz ljubezni - TV film lj te Cperazione ladro - TV fUm lev Komunisti za hitro rešitev krize v tržiški občini Najbrž bo v Tržiču prišlo kmalu do sklica občinskega sveta ter izvolitve župana in odbornikov. Delegati sekcij KPI so ugodno ocenili osnutek programskega dokumenta o upravi trži-ške občine, ki so ga sestavili predstavniki PSI, PSDI, PRI skupno s komunisti. Iz tega se da sklepati, da smo kljub zapletenosti položaja na pokrajini blizu rešitve krize v Tržiču in tudi v sosednih Ronkah. V tem tednu napovedujejo v Tržiču sestanek zastopnikov KPI in laiko-so-cialistov. Nekateri napovedujejo, da pride do sklicanja občinskega sveta do 20. septembra. Smo že dobre tri mesece po volitvah. V sredo pa se v Gorici sestanejo deželni tajniki strank večinske koalicije. Govorili bodo o pokrajini, o KZE in seveda tudi o Tržiču. Sestanek so zahtevali demokristjani. V Tržiču so medtem socialisti izvolili novega tajnika sekcije, po smrti prejšnjega tajnika Di Todara. Za tajnika je bil izvoljen Luigi Blasig, dosedanji tržiški župan. Na sedežu PSI v Tržiču so se člani tovarniških svetov sestali s poslancem Castiglionom in načelnikom PSI v deželnem svetu Carbonejem. Govorili so o položaju v ladjedelnici in nameravanih odpustih. Izidi izpitov na zavodu I. Cankar Na trgovsko-strokovnem zavodu I-van Cankar so zabeležili naslednje rezultate jesenskega izpitnega roka. I. razred: izdelali so: Helena Co-ciancig, Irma Humar, Bogdana Maraž, Marta Primosig, Marija Vicchi. 1 dijak se ni prijavil, trije so bili zavrnjeni. II. A razred: izdelali so: Mitja Frandolič, Noemi Lakovič, Marko Vi-sintin, Dafio Zanier. 1 dijak se ni prijavil. II. B razred: izdelala sta: Nadja Sfiligoj in Sabrina Tabaj. IV. razred: izdelali so: Robert An toni, Ivan Brajnik, Marko Ferfoglia, Aleksander Feri, Edi Kobal, Igor Kovic, Mavricij Peric, Pavel Visintin. 1 dijakinja je bila zavrnjena. Smrtna nesreča v Gradežu Nesreča s smrtnim izidom se je pripetila v petek ponoči, okrog 24. ure, na državni cesti med Belvederejem in Gradežem. Življenje je izgubil 44 letni Franco Domenico Ciani iz Tri-vignana pri Vidmu, ki je umrl med prevozom v bolnišnico. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE organizira v šol. letu 1983/84 sledeče tečaje: 1. Tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov; 2. Tečaj za vinogradništvo in kletarstvo Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja — Travnik 11 — telefon 32844 ter na sedežu Kmečke zveze Ul. Malta 2 - telefon 84644 (za tečaj iz vinogradništva) do 17. septembra vsak dan od 10. do 12. ure. Razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje pri redi v nedeljo, 25. septembra, tradicionalni piknik v Jamljah s pričetkom ob 12. uri. Prijave za Dol sprejemata Ettore Moro in Franc Pahor, za Jamlje pa Alojz Leghissa in Ernest Soban. Vpisovanje do 20. septembra. ŠPORTNO ZDRUŽENJE SOČA vabi na PRAZNIK V GRADU V RUBIJAH Danes in jutri zvečer ples z Zamejskim instrumentalnim ansamblom iz Števerjana. Ob 18.30 kulturni program. Vabljeni! D Banca Agricola Goriziac j Kmečka banka Gorica—' skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorci|a ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN Zaostritev odnosov med sindikati in vodilnimi organi pri KZE Odnosi med sindikalno zvezo uslužbencev s področja zdravstva in vodilnimi organi goriške krajevne zdravstvene enote so že od vsega začetka dokaj napeti. Pri KZE imajo namreč svojstven, restriktiven odnos glede u-poštevanja predlogov sindikata, izvajanja sindikalnih pravic delegatov, gluhi so na opozorila in pozive o nujnosti ustreznejše organizacije in programiranja posegov v zdravstveni službi. Že itak napeti odnosi se bodo v prihodnjih dneh verjetno še bolj zaostrili, v kolikor v zelo kratkem času s strani upravnega odbora KZE ne bo prišlo do bolj popustljivega stališča in ne bo izražena pripravljenost na soočanje o številnih vprašanjih (krajši dopusti za sindikalne delegate, opravljanje nadurnega dela, konvencije zdravnikov splošne prakse, skrajšani delovni čas itd.), na katera že mesece dolgo opozarjajo sindikati. Pravzaprav bi morali o teh zade- vah razpravljati že na včerajšnjem srečanju med člani upravnega odbora KZE in delegacijo sindikata. Zaradi znanih zapetljajev, do katerih je pri šlo v zadnjem času v vodstvu zdravstvene službe na goriškem z odstopom predsednika Martine, zaradi sou ne preiskave proti nekaterim članom upravnega odbora in zaradi vzpored nega sodnega postopka, pa je na včerajšnjem srečanju prišlo le do izmenjave informacij in stališč. Člani u-pravnega sveta, ki so se sestanka u-deležili, so namreč izjavili, da nimajo ustreznega pooblastila oziroma pristojnosti za poglobljeno konfrontacijo. O teh vprašanjih bodo torej razpravljali takoj ko bo prišlo do razčišče-nja v vodstvu goriške KZE. Ob tem velja pripomniti, da se bo upravni odbor ustanove sestal že prihodnji torek. O poteku včerajšnjega srečanja s predstavniki upravnega odbora krajevne zdravstvene enote ter o trenut- ____ položaju v odnosih med vod^^ mi organi te ustanove in si je nem mi organi te ustanove cl tudi vasi ime. Pre-bij stv° je v celoti slovensko, vas je krat niec*. v°jno zelo zavedna. Ta-bivai^ ^bo na Peči 46 hiš. Vsi pre-v C1. se bili z Osvobodilno fronto, l^si so bili razni odbori, veliko bi "cev- žene in dekleta so zbirale n? riovensko partizansko voj-jih • . Petdesetih moških, kolikor setJ-6] *3^0 v vasi, jih je kar tride- nipou'”, v Partizane. Bili so v edi- skih" IX' ^i^PSadah, kajti nekatere so za- korpusa ali v prekomor- kozajeli v raznih krajih Italije, sPeci'S?- v raznih «battaglioni Ti ljudje so se takoj pri- prišli v vas, so bili vsi razjarjeni ter hoteli ljudi odpeljati in vas sežgati. Dr. Leopold Bobič je domačine prepričal, da so skrivaj nesli cvetje na grobove treh nemških vojakov. Ker je gladko govoril nemško je nemške oficirje prepričal, da niso bili domačini vpleteni v zasedo in da so skrbeli za olepšanje grobov treh nemških vojakov. V tem prepričevanju mu je pomagala Nar-dinka, žena, ki sicer ni bila s Peči, bivala pa je v vasi, v hiši, kjer je sedaj trgovina. Zgodilo se je tako, da so Nemci odpeljali svoje mrtve, vas in ljudi pa pustili pri miru. Dr. Bobič je tudi zdravil v kavami čovdetovih, kavama je bila za njihovo hišo, partizana, ki je bil ranjen pri Orehovljah in prišel potem iz Rupe v njihovo vas. Najbrž bi bilo še veliko podobnih primerov. V vas so prihajali Nemci, ki so imeli postojanko v Sovodnjah. Prihajali so tudi fašisti, ki so stražili most v Rubijah. Največkrat so iskali hrano, jajca, kokoši, klobase. Fašisti so nekoč iz neke hiše odpeljali tele. Običajno so tako prvi kot dru- Pod težkim jarmom črnega terorja svobode cvet in srčnost neuklonljivih z življenjem stkali v nova ste ozborja. FILIBERT BENEDETIČ gib"11 slovenskemu partizanskemu teIt) Ju daleč od domovine in se po-VrniLi domov s prekomorci. '71 mož 4Tnski,- Pade] ’ ie šele petnajst let, je v s,' mož je padlo s puško v roki rti]a■ -,Venski partizanski vojski. Naj * Pade] i?lel Je šele petnajst let, je ljubi-zac*nji dan h°rh P™ osvoboditvi hliar?0' Nemci pa so seveda od-šea ljudi tudi v uničevalna tabori-S Nemčijo. Dva sta tam umrla. 0 uva dut Lcun unuia. Pedei .menikom, ^ £a bodo odkrili v Pid h'1 se hočejo Pečani spom legli ?...*■ na tiste, hi so drngače pod- ga us^jnj: Na mladega fanta, ki so >a Na domačina, ki je umrl alpinči, ki so prišli v vas Pa i^mio v posebnem bataljonu s ,r.®mji. Na drugega povratnika tr)lana.m‘je' ki je prišel domov hudo PegJ1 m tu umrl. Na dve ženi in e-dir 'anta, ki so bili žrtve bombarda letališča. fi lahko za domačine na Pe- denj v°jno- Mnogi med njimi so taga v goriških tovarnah, zaradi te laK? Imeli tudi «Auswei.s», da so doy0ij °. kretali. Prenašali so s tem OorrJ-ni.ern tudi blago in sporočila. šilja„fmi pravijo, da je bil v po-Vep l,u poročil IX. korpusu akti-bič, zasti pokojni dr. Leopold Bo-lar’ nan gospodarstvenik in čebela H Po s- .• Bobiča se domačini hvaležna r hhPjajo, ker je po njihovem mne-?at k * Vas Pred požigom. Bilo je ta-so partizani minirali most /at, i P&2 'v- ”''1 paruzaiu miniran iuusl dovan lf)avo na glavni cesti. Poško-kateri hil nemški tovornjak, ne-so vojaki so obležali, drugi pa ki . razbežali. Trije nemški voja-jih n Pribežali na Peč, tam pa so Phili p z-ani pričakali v zasedi in liišti rf°k°Pali so jih na vrtu Pri Ko so Nemci po tem atentatu gi plačevali odnešeno blago. Marsikdaj pa so jim gospodinje kaj malega kar darovale, samo da so hitro odšli iz hiše. V neki hiši je bil namreč nekega dne skrit partizan, domačin. Ko je videl Nemce na dvorišču je zbežal na kaščo. Brzostrelka pa je ostala na vidnem mestu. K sreči je niso Nemci videli, gospodinja jim je kar darovala nekaj jajc in klobas, samo da so vsi zadovoljni odšli. Peč se je danes razširila. Domačini so zgradili precej novih hiš, še zlasti v smeri proti Rubijam. Blagostanje je prišlo tudi v‘to slovensko vas. Pred desetimi leti so stari borci, nekateri med njimi že upokojeni, ustanovili domačo sekcijo bivših borcev, ki se je vključila v Vsedržavno združenje partizanov Italije. Vanjo so prišli tako Pečani kot Rupenci in Gabrci. Poleg borcev so se v sekcijo vpisali tudi nekateri simpatizerji, nekateri ki so bili v partizanih pa se niso v sekcijo vpisali. Že takrat, ob ustanovitvi, so pričeli misliti, da bi tudi v svoji vasi postavili spomenik svojim padlim. Niso pa se takrat lotili zamisli, ker so se zavedali težav, še zlasti finančnega značaja. Bili p« so toliko vztrajni, da so pričeli prirejati vaške praznike, prve po tolikih letih v vasi. Počasi, s skupnim sodelovanjem borcev, kulturno - športnega društva Vipava, vseh domačinov in tudi občinske uprave, je nastal zabaviščni center pod pečino, kjer imajo sedaj veliko cementno ploščad, ki služi za vse prireditve, zgrajene kioske ter tudi društveni prostor, ki služi za predavanja, sestanke itd., istočasno pa tudi kot oder za prireditve na prostem. Ko so bile te stvari urejene, so se, pred dvema letoma, bivši borci zavedali, da bodo brez dvoma izpeljali akcijo za gradnjo spomenika. Najprej so izbrali prostor Na go-lavnjah. To je ob glavni poti skozi vas, kjer se odcepi cesta v hrib k cerkvi. Tu je bil še nekaj let po 2. vojni kal, kamor so domačini hodili napajat živino in tudi točit vodo. V času prve svetovne vojne so imeli tam Avstrijci vojaško kuhinjo. Tam so se zbirale ženske in možje so pravili, da tam «golajo» — opravljajo. Odtod ledinsko ime Na golavnjah. Okvirni načrt za spomenik je napravil Ivo Rojec iz Sovodenj, po zamisli vseh članov pripravljalnega obbor. Gre za kamnito-cementni polkrog, sredi katerega je velika bronasta krogla, ki simbolizira zemeljsko oblo. Hoče biti znak miru in prijateljstva z vsemi narodi sveta. Ko sem se pogovarjal z domačini, ki so skrbeli za gradnjo, so me zaprosili, da ne bi sicer omenjal imen vseh, ki so tu delali, veliko prostovoljno, da pa bi omenil tri med njimi, ki so jim veliko pomagali: Franca čavde-ka iz Sovodenj, ki je ulil veliko kroglo; Lucijana Kovica, gradbenika, ki je prinesel vse potrebno, da so zgradili zid; kamnarja Furlana iz Rubij, ki jim je dal na razpolago žerjav, ko so postavljali stebre za spomenik. Seveda so delali prostovoljno, nihče ni pisal koliko ur je ta ali oni napravil. Delala je v glavnem ena in ista skupina ljudi. - Pa še na pesnika Filiberta Benedeti-ča so me spomnili, ki je napisal verze za spomenik. Seveda so potrebovali za uresniči tev plemenite namere tudi denar. V sklad za postavitev spomenika so dali izkupiček svojih prejšnjih poletnih praznikov. Nabrali pa so, v glavnem v domači vasi, nad šest milijonov lir prostovoljnih prispevkov. Pričakujejo pa še prispevek občine in še druge prispevke, ki bodo dotekali iz raznih krajev. Svečanost odkritja bo torej v nedeljo, 18. septembra. Začetek svečanosti bo ob 10. uri. Na sporedu so pozdravi, priložnostni govori, polaganje vencev, nastop združenih pev skih zborov iz sovodenjske občine, igranje godbe, recitacije. Po sloves nosti bo na razpolago bližnji prostor, kjer bodo delovali kioski. Domačini nameravajo biti na prireditvenem mestu tudi v popoldanskih urah. Povejmo še, da bodo ta dan na razpolago spominske značke, na katerih bo narisan spomenik na Peči. Izdelal jih je Goričan Čermelj, ki iz deluje značke v Šempetru. , Ob priliki nedeljske svečanosti v Rupi, na katero prireditelji (sovo-denjska občinska uprava, pokrajinski odbor in krajevna sekcija VZPI-ANPI) in kulturno - športno društvo Vipava vabijo čimveč ljudi s te in druge strani državne meje, bi bilo prav, tako menijo Pečani, da bi lahko obiskovalci iz Jugoslavije prišli v njihov kraj brez vsakršnih formalnosti (depozit ali štetje prehodov s prepustnico) vsaj čez mejna prehoda Miren in Vrtojba. Take o-lajšave so že napravili na Tržaškem, ko gre za srečanja v Glinščici ali kje drugje. Zakaj ne bi jugoslovanske obmejne oblasti napravile nekaj podobnega tudi pri nas? Marko Waltritsch Kmečka banka v Gorici nudi nove usluge klientom IetoSka Nro^ka banka, ki je lani ir°stf>p ’ 0(I*tar se je preselila v nove na Verdijev korzo, nudila 11 s te veBKo vrsto novih uslug, !(t seveda povečala poslovanje je pridobila na slovesu, ki preJ uživala med goriškim 'trp j alstvom, nudi sedaj varčevalci^ Pos'ovnirn partnerjem še novo . P<1 i septembra letos so vsi i-Sov ' ■ lrandnih knjižic, tekočih ra-Jtejj ln tudi tisti, ki so drugače N POs°jila na tem zavodu, zavaro-^ho0^ nezgodam. Tozadevno po-j^dspi*0 pred nekaj dnevi podpisali - Lan'k upravnega odbora Krneč-. _e Ksaverij Leban ter funkcio-■ p,-Zavar°valnice Lloyd Adriatico JNbp s.011 in dr. Tonca. Podobne po-%bo “^jo s to tržaško zavarovalno de} i1^i druge ljudske banke na-ki so združene v deželni ^ ljudskih bank, v katerc- sodj tudi Kmečka banka. šega kreditnega podjetja je zavarovalnina popolnoma zastonj. Gre za zavarovanje v slučaju nezgode. Zavarovancem bi Lloyd Adriatico plačal invalidnino v slučaju 60-odstotne invalidnosti, prav tako, vedno v slučaju nezgode, enako vsoto, ki jo klient dolguje banki, največ do 50 milijonov lir. Seveda si vsi želimo, da ne bi nihče bil primoran izkoriščati to zavarovalnino in da bi vsi klienti bančnega zavoda bili in ostali pri zdravju. fr Vse prej omenjene kliente na- Podpis zavarovalne police Ob 85. rojstnem dnevu dr. Dorčeta Sardoča 85 let je častitljiva življenjska doba. Če si pri vseh teh letih zdrav, tako, da se lahko vsak dan vsaj eno uro ukvarjaš z urejevanjem velikega vrta, da lahko vsak dan prehodiš od 10 do 15 km, da imaš istočasno na mizi vsaj 5 knjig z različno vsebino in pazljivo slediš vsakodnevnemu dogajanju s prebiranjem časopisov in poslušanjem radia ter gledanjem televizije, potem pa najbrž niti ne pomi sliš, da imaš že 85 let. Prav toliko jih ima prav danes, dr. Dorče Sardoč, v slovenskem primorskem in zamejskem življenju znana osebnost, znan, ker je toliko let o-pravljal zobozdravstveni poklic v Trstu, znan zaradi vsestranske aktivnosti v planinskem življenju, znan, ker je bil vedno, od dijaških let navzgor, aktiven v našem organiziranem manjšinskem življenju, bil v vodilnih vrstah tega življenja, tako da ga je posebno fašistično sodišče na znanem tržaškem procesu leta 1941 obsodilo na smrt in le naključje je hotelo, da so ga z nekaterimi drugimi na smrt obsojenimi takrat pomilostili na dosmrtno ječo. Pred nekaj leti je Dorče Sardoč pripovedoval o svoji aktivnosti in aktiv nosti tovarišev v času fašistične strahovlade sodelavcem tržaškega radia. Z zanimanjem smo takrat poslušali njegova izvajanja, njegove spomine, in želeli bi, da bi bila knjiga, v kateri bi bili zbrani ti spomini, kmalu v naših rokah. Marsikaj zanimivega bi lahko prebrali, kajti pri poslušanju radia lahko marsikatero stvar preslišiš. Ne bi hotel v tem članku opisovati življenjske poti Dorčeta Sardoča. O tem je zelo veliko napisal pred petimi leti v Primorskem dnevniku, ko je bilo Dorčetu 80 let, naš kolega Jože Koren. Kljub temu pa je treba o-meniti vsaj nekaj podatkov. Rodil se je 11. septembra 1898 v Slivnem. Njegova družina je potem živela v Gorici, najprej v Rabatišču, potem na Komu. Bili so revna družina, mati je zares garala, da je lahko preživljala kopico otrok, študiral je, imel veliko zanimanje za naše narodnostno življenje, spoznal vse naše predvojne in seveda še bolj povojne protagoniste manjšinskega življenja. Potem, ko je doktoriral za zdravnika, se je odločil, da postane zobozdravnik, zato, da bi imel več prostega časa za opravljanje politično-manjšinskega dela. «Zobo-zdravnik lahko zapre ambulanto bolj kot kak drug zdravnik,» mi je dejal. Razpravljala sva o raznih ljudeh, s katerimi je sodeloval v času protifa- Pomemben jubilej — 60-letnico poroke — sta te dni slavila Dominik Vidmar in Almira Peric iz Gorice. V četrtek zvečer, prav na obletnico njune poroke pred šestdesetimi leti, sta si v podturnski cerkvi, v krogu sorodnikov in prijateljev, spet rekla da. Dolga in predvsem naporna je bila njuna skupna življenjska pot, od katere sta dobršen del preživela v izseljeništvu. Pripadata namreč generaciji, ki je veliko pretrpela radi gospodarske krize med vojnama in radi političnega preganjanja. Dominik in Almira sta se poročila S. septembra 1923 v domačem kraju, na Gradišču nad Prvačino. Ženinu je bilo 24 let, devetnajst je bila stara nevesta. Dominik se je po končani vojni lotil dela na kmetiji, vendar se je že kmalu odločil za zidarski coklic, ki je takrat nudil več možnosti zaslužka. Že kmalu po poroki je odšel, s trebuhom za kruhom, v Švico, kjer je delal dobra tri leta. Nekaj let je bil zatem zaposlen pri gradnji mirenskega letališča, leta 1933 pa se je z izselitvijo v Egipt izognil internaciji. V Egipt se je že prej podala žena. Nasploh pa je bila v tej prekomorski deželi v ča- šističnega terorja, o večji ali manjši zavzetosti tega ali onega, o odstopih nekaterih z začrtane poti, o sedanjem položaju naše manjšine. «Je že tako, da se manjšina krči povsod tam, kjer jo skuša preplaviti morje. Tako je tudi z nami. Vendar sem optimist, kajti na vsakem koraku, ob vsaki priliki, vidim na naših prireditvah, v naših društvih, veliko mladih optimističnih obrazov. To je dokaz naše življenjskosti, ki je ne more zbrisati noben pritisk, nobena asimilacija. Sicer pa smo Slovenci in južni Slovani sorazmerno mlad narod. Bodočnost je v naših rokah. Stoletna zgodovina naših krajev nam to dokazuje. Pred sto leti smo se borili za vzhodno obalo Jadrana, potem smo prišli pred vrata Reke, nazadnje pred vrata Trsta. Gledam torej mlade ljudi v naših šolah, v naših kulturnih in športnih, društvih, v naših kulturnih domovih. Res nam je danes lažje kot nekoč, tej mladini je lažje kot takrat, ko smo bili mi mladi, vendar drugače bi bilo, če ne bi imeli za seboj matične domovine.» Do predlanskega leta je vsaj enkrat letno šel peš iz Gorice v Trst (tako je hodil ob vsaki priliki iz Gorice tudi dr. Henrik Tuma) in nazaj. Lani je tako dolgo pešhojo opustil, a ne iz zdravstvenih razlogov, marveč ker je bil preveč zaposlen z drugim. Velikokrat gre peš do Števerjana ali na Kras in nazaj in se na poti pogovarja s tem ali onim domačinom. «To niso zame ture, to je le navaden sprehod !», mi reče. Vsi mi si želimo, da bi bil še dolgo med nami. Še posebej zato, ker bi izvedeli od njega veliko zanimivih reči. mw su med obema vojnama precej močna slovenska kolonija, ki so jo sestavljali predvsem Primorci. Dominik se je v Egiptu prebijal s priložnostnim delom, za zidarje iz evropskih dežel takrat tam ni bilo kruha. Nekaj časa je bil upravitelj kluba Jugoslovanski dom. Domov sta se Vidmarjeva vrnila šele po končani vojni, brez starejšega sina, ki je umrl za tifusom, star 22 let. V Gorici je Dominik kupil hišo v Podturnu, kjer še danes živita z ženo, vendar sitnosti z oblastjo še ni bilo konec. Pri goriški občini mu namreč niso sprva hoteli izdati potrdila o bivališču. Prav ta okoliščina je Dominika prisilila, da je spet šel s trebuhom za kruhom v Švico, kjer si je s posredovanjem ambasade le nekako uredil svoj položaj. Po upokojitvi se -je lotil vrtnarstva, občasno pa je tudi rad prijel za čopič kot slikar samouk. Vrt mu pomeni veliko še danes, čeprav ga noge bolj slabo držijo, kot sam pravi. Kljub temu pa še zmeraj posadi kakšno rožico. Ob visokem jubileju se čestitkam in željam svojcev in prijateljev pridružuje tudi naš dnevnik. v.k. Demantna poroka zakoncev Vidmar DEVETE SREDOZEMSKE IGRE V CASABLANCI v! v! Teniško prvenstvo ZDA Ivan Lendl v finalu Jutri prvi boji tudi v atletiki CASABLANCA — Danes bi morali biti na vrsti atleti, vendar so organizatorji znova spremenili že itak spremenjeni program, tako da bosta prvi preizkušnji, kvalifikacije na 400 m ovire (moški) in pa tek na 10 tisoč metrov šele jutri. Dejali smo, da so organizatorji precej spremenili prvotni program: k temu pa so bili prisiljeni zaradi skromne udeležbe v nekaterih panogah, tako da so odpadle marsikatere kvalifikacije in bodo naravnost na sporedu finali, kar žal dokazuje, da udeležba (pa tudi kvaliteta) na teh igrah ni prav najboljša. V tem okviru se torej obeta, da se bo italijanska premoč, ki je očitno prišla do izraza zlasti v plavanju (ko- pico kolajn pa so si «azzurri» nabrali tudi v drugih športih), nadaljevala tudi v atletiki, kjer bo italijansko zastopstvo številno in tudi močno. Še najkvalitetnejši bi morali biti tek na 1500 m (kjer se bodo med drugimi pomerili Jugoslovan Sarako-vič ter Španca Gonzales in Abascal, Italijan Patrignani, Francoz Thibault in domačin Aouita, ki je bil letos med najboljšimi na svetu), skok v daljino (kjer bodo poleg jugoslovanskega in bivšega evropskega rekorderja Ste-kiča še Italijana Piochi in Evangelisti, Grk Delifotis in Španec Corgos) ter seveda teka na 100 in 200 m, kjer bodo Tilli, Pavoni, Simionato in Mennea gotovo v ospredju. Zanimiv se obeta tudi vaterpolski turnir, kjer bosta Jugoslavija in Španija nastopili z isto postavo kot na evropskem prvenstvu v Rimu. Izenačen boj za prvo mesto bi moral biti tudi v košarkarskem turnirju: Italija bo nastopila s solidno ekipo (D. Bo-selli, Campanaro, Costa, Gracis, Ma gnifico, Ricci, Sacchetti, Savio, Sol-frini, Tonut, Vecchiato in Villalta), najhujša nasprotnika pa bosta gotovo Grčija in pa Jugoslavija, ki bo nastopila z isto postavo, ki je zmagala na nedavnih balkanskih igrah. Nekaj izidov: ROKOBORBA PROSTEGA SLOGA 48 kg: 1. Bova (It.), 2. Abar (Jug.) 1(M) kg: 1. Kadiroghu (Tur.), 2. Che-lucci (It.) RUGBY Italija - Maroko 15:9 VATERPOLO Italija - Turčija 13:9 KOŠARKA 1. kolo: Italija - Egipt 84:67 ODBOJKA Polfinale (ženske): Italija - Maroko 3:0 (15:8, 15:6, 15:3) NEW YORK — Čehoslovak Ivan Lendl je prvi finalist mednarodnega teniškega prvenstva ZDA, Čehoslovak je v samih treh setih premagal tudi Američana Jimmyja Ariasa (nosilec št. 9). Mladi Američan se je Lendlu enakovredno upiral le v drugem setu, ki ga je Čehoslovak osvojil po «tie-break», v ostalih dveh setih pa je bila premoč Ivana Lendla očitna. Izidi: Lendl - Arias 6:2, 7:6 (7:3), 6:1, 6:1. Drugi finalist pa je Američan Jim-my Connors, ki je premagal svojega rojaka Billa Scanlona s 6:2, 6:3, 6:2. V igri moških dvojic sta zmagala Američana John McEnroe in Peter Fleming, ki sta v finalu z gladkim 6:3, 6:4 in 6:2 premagala rojaka Fritza Beuhninga in Van Winitskyja. V polfinalu ženskih dvojic pa sta Navratilova in Shriversova odpravili Američanko Jordanovo in Jugoslovanko Jaušovčevo, ki sta bili nosilki skupine šest. Dvoboj se je končal z izidom 6:3, 6:2. Martina Navratilova, češkega porekla in sedaj ameriška državljanka, je v finalu ženskega turnirja z‘fn®^.a° zmagala V finalu J_e u^d vila se Američanko Chns r.vei u s 6:1, 6:3 in tako dokazala, da je nedvomno trenutno daleč najboljša gralka na svetu. Končal pa se je tudi mladinski tur nir. Finalna izida. Moški: Atefan berg (šve.) - Simon Youl (Avsr ’ 6:2, 6:4; ženske: Elisabeth _ (Avstral.) - Marianne VVerdel (ZU 6:3, 7:5. V Pe- • ZMAGA KOŠARKARJEV SZ prijateljski košarkarski teknu saru je reprezentanca sz, P1'-Scavolini s 124:99 (65:48). Najbolj« strelci: Belostenij in Valters o , 16 točk za SZ, Jordan 25 in Benevel • JUGOSLOVANKE USPEŠNE- J zadnjem kolu mednarodnega z . ^ ga košarkarskega turnirja v' £ z je Jugoslavija premagala Itanj*' 51:45 (24:22). Na odbojkarskem turnirju v okviru proslav v spomin bazoviških žrtev Spodbuden nastop naše združene odbojkarske ekipe - Danes tudi spominski pohod Včeraj se je začel mednarodni ženski odbojkarski turnir za pokal Bazoviških junakov, ki ga pod pokroviteljstvom openske Hranilnice in posojilnice prireja športno združenje Sloga. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini. V skupini A, ki je igrala izločilne tekme v te ovadnici pri Banih, bi morali nastopiti Breg, Fužinar, goriška Olimpia in Sloga, ker se pa Olimpia ni predstavila, so nekoliko spremenili razpored tekmovanja A SKUPINA (BANI) Sloga — Breg 2:0 (15:12, 15:4) V prvem setu je bila igra zelo izenačena. Breg je proti favorizirani Slogi tudi dalj časa vodil, proti koncu niza pa je le prišla na dan boljša priprav ljenost slogašic. V drugem setu je Breg popustil, Fužinar — Breg 2:0 (15:6, 15:11) Prvi set je potekal v očitni premoči Fužinarja, katerega so se Brežanke verjetno preveč ustrašile. V nadaljevanju pa so se dolinska dekleta le zbrala jn so se Fužinarju tudi dalj časa povsem enakovredno upirala. Iz-kušnejše igralke z Raven na Koroškem pa se le niso pustile presenetiti. Fužinar — Sloga ' 2:0 (16:14, 15:6) Ta tekma je bila vsekakor najlepša. Slogašice so zelo dobro zaigrale in le za las ni prišlo do presenečenja v prvem nizu, ki so ga tesno izgubile. Tekma je bila vseskozi izenačena in izredno borbena in je navdušila tako oba trenerja, kot tudi navzočo publiko. FUŽINAR: Alenka in Nataša Godec, Gorjanc, Gostenčnik, Kaster, Lorber, Markozič, Pavšer, Štefamik. SLOGA: Adam, Čuk, Mira in Neva Grgič, Kalan, Lučka in Tiziana Križ-mančič, Malalan, Vidali. BREG: Danica, Ksenija in Vilma Kocjančič, Olenik, Rauber, Ksenja in Sabina Slavec, Žerjal. Inka B SKUPINA (OPČINE) Meblo — Koper 2:1 (10:15, 15:9, 15:3) V prvi tekmi B skupine se je naša združena ekipa pomerila s slovenskim drugoligašem Koprom. Srečanje je bilo uvodoma zelo izenačeno, nakar si je Koper nabral nekaj točk prednosti in jih obdržal do kraja. Tudi v drugem setu naše igralke niso pričele najbolje (8:3 za Koper), kar pa jih ni zmedlo, odločno in požrtvovalno so nadaljevale in rezultat o-brnile v svojo korist. V tretjem nizu so še bolje nadaljevale, gostje pa so delale vse preveč napak in tudi menjave jim niso nič pomagale, tako da so vsega skupaj zbrale le tri točke. Merkur — Kontovel 2:0 (15:2, 15:7) Razlika med ekipama je bila pač prevelika, da bi Kontovelke lahko u-pale na kaj več kot na časten poraz, saj so Novogoričanke lani prestopile v prvo jugoslovansko ligo. Prvi niz je tako potekal povsem enosmerno, v drugem pa so naša dekleta zaigrala dosti bolj sproščeno, saj niso imele kaj izgubiti in tako tudi pokazale dopadljivo igro, s katero so tudi omilile poraz. Meblo — Merkur 2:0 (15:12, 15:6) Glede na to, da je naša združena e-kipa šele pred kratkim začela s pripravami, smo s tem, kar je pokazala proti jugoslovanskemu prvoligašu, lahko povsem zadovoljni. Očitno je namreč, da v tako kratkem razdobju igralke ne morejo biti še uigrane, čemur je v glavnem treba pripisati nekatere nepotrebne napake, ki so jih delale. Ko se bodo bolje uigrale, bodo prav gotovo tudi lažje in učinkoviteje izvajale razne taktične variante, s katerimi se je sinoči izkazal Merkur. Jakopa petek11' Drugače Meblo ni zaostajal -zreC[-sprotnicami, saj je bil Prvi .^-..reg3 no izenačen, kot tudi začetek o* niza. Ta prvi nastop naše eluP~„,jjni daje dobro upati pred prvenstvo. MEBLO: Cergol, Pesaressi, V., L. in G. Legiša, Paulina, An M. in V. Klemše, Kralj- KOPER: Kikelj, Radišič, Matič, Mrmolja, Jakomin, Bešvir, Kramar. . j.W mesto Sloga - Meblo, ob 17-0°. - rfekm1 za 1. mesto Fužinar - Mertcui. bosta na igrišču gospodarske ^ ge v Bazovici, v primeru slabeg mena pa v telovadnici pri Banm. Danes Velika nagrada Italije v formuli 1 Potrese v prvi vrsti Nogometni turnir za trofejo O. Vatovac BAZOVIŠKI ZARJI KONČNA ZMAGA Riccardo Patrese na brabhamu je zabeležil najboljši čas (Telefoto AP) Zarja — Kras 2:0 (0:0) ZARJA: Racman (46. min. Puzzer), Benčič, Tognetti, Franko, Gabrielli, Križmančič, Egon Fonda, Bon, Damjan Fonda, Sossi, Ražem (91. min. Grgič). KRAS: Paulin, Puntar, Gniezda (115 min. škerk), Škabar, Cinque, Blažina, Peter Terčon (46. min. Su-gan). Samec, Ferfolja (62. min. Mario Terčon), Olivo, Košuta. STRELEC: v 2. min. drugega podaljška Egon Fonda, v 12. min. drugega podaljška Egon Fonda. Zarja je osvojila repenski turnir za trofejo Oskar Vatovac. V sinočnjem finalnem srečanju je s klasičnim izidom premagala domače mo- Vprijateljski tekmi proti Olimpiji Jadran zdržal le polčas MONZA — Riccardo Patrese na brabhamu bo danes startal v prvi vrsti na Veliki nagradi Italije v formuli 1. Italijanski pilot je na poskusnih vožnjah prehitel Ferrarijeva pilota Tambaya in Arnouxa. Brazilec Nelson Piquet je dosegel četrti najboljši čas,-* peti pa Francoz Alain Prost, ki je trenutno prvi na lestvici za SP. Že poskusne vožnje so jasno pokazale, da se bo danes v Monzi bil oster in izenačen boj za najvišja mesta. TAKO DANES NA STARTU PRVA VRSTA: 1. Patrese (It.) brabham, 2. Tambay (Fr.) ferrari. DRUGA VRSTA: 3. Arnoux (Fr.) ferrari, 4. Piquet (Braz.) brabham. TRETJA VRSTA: 5. Prost (Fr.) renault, 6. De Cesaris (It.) alfa romeo. ČETRTA VRSTA: 7. Cheever (ZDA) renault. 8. De Angelis (It.) lotus. PETA VRSTA: Winckelhock (ZRN) ats, 10. Baldi (It.) alfa romeo. ŠESTA VRSTA: 11. ManseU (VB) lotus, 12. Warwick (VB) toleman. SEDMA VRSTA: 13 Lauda (Av.) melaren, 14. Giacomelli (It.) toleman. OSMA VRSTA: 15. Watson (VB) melaren, 16. Rosberg (Fin.) williams. Olimpija — Jadran 105:78 (52:52) OLIMPIJA LJUBLJANA: Blaznik 12, Brodnik 31, Janžek 12, Mržek 14, Subotič 12, Kotnik 15, Mičunovič 6. JADRAN: Gulič 7, Sosič 8, Vitez 32, Ban 24, Rauber 7, Kojanec, Hrovatin, Vassallo, Žerjal, Vremec, Pupis, Pertot. SODNIKA: Strickberger in Kobilica (oba Ljubljana). LJUBLJANA — V prijateljski košarkarski tekmi proti ljubljanskemu prvoligašu so Jadranovi košarkarji, ki bodo danes končali priprave v Kamniku, po predvidevanju izgubili. Naši košarkarji pa so bili Ljubljančanom povsem enakovredni v prvem polčasu, saj se je le ta končal pri izenačenem izidu 52:52. V nadaljevanju pa so naši predvsem zaradi utrujenosti popustili, saj so zjutraj naporno trenirali in to se je v tem srečanju še kako poznalo. Res je, da v ljubljanskih vrstah niso igrali Vilfan, Šantelj in Hauptman, treba pa reči, da so naši košarkarji pokazali lep napredek (to velja predvsem za prvi polčas). Najboljši v Ja-dranovih vrstah je bil Boris Vitez, ki je tudi dosegel 30 točk. Jadranovci se bodo danes vrnili domov z desetdnevnih priprav v Kamniku in bodo s treningi za novo sezono nadaljevali doma. MEMORIAL Ž. RACE Včeraj nagrajevanje Ob prisotnosti družine Race in e-kip, ki so nastopile na Racetovem memorialu, je bilo sinoči v prostoru Kulturnega doma na Proseku nagrajevanje ekip in posameznih igralcev. štvo. Za določitev zmagovalca sta bili potrebni dve uri igranja, saj se je tekma po regularnem času končala brez zadetkov. Finalna tekma ni bila tehnično med najboljšimi, igralci pa so to pomanjkljivost nadoknadili z agonizmom in voljo do zmage. Ba-zovci so se predstavili s homogeno e-kipo, odlikovali so se s povezano in hitro igro, žal pa jim je v napadu manjkal spretni strelec. V prvem polčasu je bila rahla premoč na strani Zarje, ki je imela v napadu nekaj lepih priložnosti s Fondo, odlični posegi Paulina pa so preprečili, da bi Zarja povedla. V zadnji minuti, ko je desno krilo Zarje že premagalo Frasovega vratarja, pa je moral Cinque ol posredovati z glavo na sami 6 ^ra-ti. Nadaljevanje pa je pripadat bj. su in Košuta se je nekajkra ^ ^ stavil v ugodnem položaju, a 90 minutah igre se izid ni sPr:,u s« Po odličnem prvem podalj ^jjb krasovci dvakrat klonili V naS a je 15 minutah igre. V drugi mm ^ Gabrielli odlično zaposlil F°ua ’ teri je brez težav premagal naj-vega vratarja. Isti igralec j® D -e p spretnejši 10 minut kasneje, ko J pečatil usodo domačinov. ("■»•' • CRAM BOLJŠI OD OVET^e teku na miljo v Londonu J® 0-Cram (3’52”56) premagal St® vetta (3’52”71). Novosti v 3. nogometni amaterski ti&1 Goričani in Tržačani skupaj Odbor deželne nogometne zveze je pred dnevi objavil skupine ekip za prvenstvo 3. amaterske lige, ki se bo začelo 25. t.m. Za tržaško področje bo letos velika novost. Za prvenstvo se je namreč prijavilo 19 ekip, katere so razdelili v dve skupini. 13 tržaških ekip bo igralo v skupini «L», 6 tržaških ekip pa bo skupno s sedmimi gori-škimi ekipami sestavljalo skupino «1», kar seveda predstavlja pravo novost, saj je prvič v zgodovini amaterskega nogometa, da imamo v tretji a-materski ligi mešano skupino, kate ro sestavljajo goriške in tržaške e-najsterice. S tem se je seveda stanje tudi na Goriškem spremenilo, saj ostale goriške ekipe, med le-temi Juventina in Sovodnje bodo igrale v «H» skupini. Naj omenimo, da sta letos na Tržaškem dve novi društvi, in sicer S. Nazario s Proseka, ki je že nastopalo pred leti pod imenom nnUSt*10 Libertas Prosecco, nato pa dejavnost ter Lancieri Firen .grali to enajsterico bodo v glavnem . pri vojaki, ki so v vojašnici Daru •0i Briščkih v zgoniški občini. P°& v kako bodo sestavljene skupin®; terih bodo igrale naše enajst®* SKUPINA «H» jal' Azzurra, Brazzanese, FossaJO ' micco, JUVENTINA, Mariano, Piedimonte, S. Lorenzo, SOVu Torriana, Villesse, Visco. SKUPINA «1» Barbarians, Begliano, CaOiP^L^A-Fogliano, GAJA, ItalcantieOj Sagrado, S. Marco, Union. SKUPINA «L» T BREG, Chiarbola, GMT, Firence, Olimpia, Rabuiese, j lise, S. Andrea, S. Anna, S. EU* Nazario, S. Sergio, S. Vito. n V prvem kolu drugoligaškega prvenstva Bo Palermo pokazal, kaj velja Triestina? Tržačani v popolni postavi - Palermo slab v napadu - Začetek ob 16. ,Danes ob 16. fiestin----- “Saško uri se bo začetla za liffa^i! n° ve*‘ka pustolovščina, drugo-nast ° P.rvenstvo- Za današnji krstni stJ°P paškega drugoligaša v prven-vlad ^er 'G °^soten že osemnajst let, „1 a seveda v mestu veliko zanima-,jan’n n* težko predvidevati, da se bo zan P°P°Wne na Stadionu «Pino Gre-zbralo veliko število gledalcev. . krogih tržaških navijačev vlada .Presenetljivo dobrih rezultatih v ki fnskem pokalu veliko navdušenje, se ,p?rai meji na evforijo. Po mestu inorrf!'JO ce*° optimistične napovedi o ttanS nem Jposegu Triestine v boj za ,^;v^*OVanif^ V Hmfit.vii na fboJže' ____________________________ Povsem drugačna pesem kot Brai°. se večkrat dogaja so ravno i ^ 'najbolj mirni pred to preizkuš-ve' ''‘kipa je včeraj končala pripra °biča' srenanie’ trener Buffoni pa kot stonilJn° n* sporočil postave, ki bo r*i nih -03 igrišče. Glede na to, da težkr.”00 oc' igralcev poškodovan, ni stonii pre(^v'devati, da bo Triestina na-Ijo v3 Z Postavo, ki je v nedelu Gadjem kolu italijanskega po-staJL^anagala Pistoiese: Nieri, Co-Brag!n*’ Stimpfl, Vailati, Mascheroni, (P&L1, Palce, Romano, Perrone D azzini), Ruffini, Ascagni. aasnji nasprotnik, Palermo, je e- skiise. vanJe. V tržaškem društvu pa da ■ al°. miriti duhove in opominjajo, lertri ~Ze V današnjem srečanju s Pa- kipa, ki zgleda kot nalašč, da bi pravilno ocenila moč in sposobnosti tržaškega moštva. To je ekipa, ki je pravi veteran drugoligaškega prvenstva, kjer nastopa nepretrgoma že e-najst let. V lanskem prvenstvu je Palermo za las ušel nazadovanju, zato so letos v sicilskem društvu velike spremembe. Ekipo vodi znani trener Gustavo Giagnoni, ki je sicer znan po tem, da je zelo sposoben, a da nima veliko sreče. Ekipa je v italijanskem pokalu igrala precej postransko vlogo, saj je zbrala samo dve točki. V tem tekmovanju je Palermo poka- zal, da ima precej težav pri konkreti-ziranju napadov, saj je dosegel samo štiri zadetke. Vsekakor bo tekma zelo izenačena, saj je jasno, da bosta ekipi skušali začeti prvenstvo na čimbolj ugoden način. Tekmo, ki se bo začela ob 16. uri, bo sodil Testa iz Prata. DANAŠNJI SPORED (ob 16.00) Arezzo - Padova, Cagliari - Atalan-ta, Campobasso - Pescara, Catanzaro -Pistoiese, Cavese - Cremonese, Cese-na - Varese, Como - Empoli, Lecce -Monza, Sambenedettese - Perugia, Triestina - Palermo. V DEŽELNEM POKALU Vesna ob 16.30 proti Libertasu V drugem kolu deželnega pokala se bosta danes ob 16.30 pomerili Vesna in Libertas. Tekma bo ekipama v glavnem koristila kot priprava na prven stvo, ki se bo začelo prihodnjo nedeljo. Križani vsekakor ne podcenju jejo deželnega pokala, saj niso doslej nastopili še na nobenem turnirju in je to torej edina priložnost, da preverijo kondicijo in nove taktične prijeme. (Fabio) Danes v Doberdobu finale «S. Devetaka» Danes bodo v Doberdobu odigrali finalni srečanji nogometnega turnirja za 4. memorial S. Devetak. V tekmi, ki bo odločala o 3. mestu, se bosta pomerili ekipi Sovodenj in Begliana, domačini pa bodo za 1. mesto igrali proti Italcantieriju. Finale za 3. mesto 15.30: Sovodnje — Begliano Finale za 1. mesto 17.30: Mladost — Italcantieri Prisrčna slavnost SPDT ob odhodu na Anapurno V gostilni «Pri vodnjaku* na Jezeru je bila prisrčna slavnost ob odhodu slovenske himalajske odprave na «osemtisočak» Anapurna I, ki si je zadala nalogo, da osvoji to goro po prvenstveni smeri preko južne stene tega himalajskega masiva. Odprave, ki odide na pot v torek s poletom iz Zagreba v New Delhi in nato v Katmandu, se udeležujeta tudi slovenska zamejska alpinista, 21-letni Igor Škamperle in 25-letni Lucijan Cergol. Odpravo prirejata Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije skupno s slovenskim planinskim društvom iz Trsta, ki želi na najbolj primeren način proslaviti bližajočo se 80-letnico SPDT, ki je bilo, kot znano, ustanovljeno kot podružnica osrednjega slovenskega planinskega društva že daljnjega leta 1904. Poleg škamperla in Cergola^ se bo odprave udeležilo drugih pet vrhunskih alpinistov iz Slovenije. Odprava bo torej «žepna», šla bo na pot z minimalnimi sredstvi, saj je čas, ko so odhajale na pot gigantske jugoslovanske odprave (glej Everest leta 1979), že zdavnaj mimo. Denarja ni, udeleženci odprav pa si morajo pomagati v glavnem sami. Večer, katerega se je udeležilo res lepo število članov, alpinistov in simpatizerjev SPDT, tako da je marsikdo celo ostal zunaj dvorane, je od pri predsednik SPDT Pino Rudež, ki je spregovoril o pomenu bližnje 80-let-nice društva. Ob tej priložnosti bo SPDT priredilo samostojno odpravo samih zamejskih alpinistov na Himalajo, za bolj izkušene planince pa še trek-king v okolici Anapurne. To so sicer bodoči načrti, za prihodnje leto na katere pa je treba misliti že sedaj. Po predsedniku je spregovoril načelnik alpinističnega odseka pri SPDT Peter Suhadolc, ki je na kratko obrazložil vse težave, ki jih je imel odsek pri zbiranju finančnih sredstev za to odpravo. Nato sta alpinista prikazala izredno zanimive diapozitive iz svojih mnogoštevilnih plezarij po domačih in tujih gorah. Lucijan Cergol je najprej prikazal plezanje kot tako, nekaj diapozitiv je bilo od zadnjega alpinističnega tečaja, na katerem se je marsikdo od prisotnih prepoznal, Igor Škamperle pa je pričaral šarm gladkih ameriških sten v kalifornijski dolini Yosemity ter še marsikaj drugega. Na koncu je še sledila skromna zakuska, pozdravi in pa seveda kramljanje pozno v noč, kar na prijetni terasi s pogledom na dolino Glinščice. (D.J.) • OD 22. DO 28. OKTOBRA bo v Argentini prvi odbojkarski medcelinski pokal, na katerem bo nastopila tudi i-taijanska ekipa Santal. 1. italijanska liga Udinese gostuje v Genovi ba \ lja pačenja svojo pot prvenstvo ^etjen k' naJ bi bilo po mnenjih iz-Stavacev najbolj spektakularna pred-tijs. "a svetu glede na dejstvo, da SVetovn- k*°s v Italiji velika večina vpraxVn'!1 nogometnih asov. Veliko rria' ki je zamenjala Prohasko in ruskim asom Toninhom Cerezom s fv,n °ntus, ki je nadomestil Bettego lahkot zgleda vse druge ekipe kvečjemu merijo na etiketo «out- siderjev». Med temi zasluži posebno mesto Udinese, seveda le v primeru, da bo Žico potrdil svoj sloves. DANAŠNJI SPORED (ob 16.00) Avellino - Milan, Catania - Torino, Fiorentina - Napoli, Genoa - Udinese, Inter - Sampdoria, Juventus - Ascoli, Roma - Piša, Verona - Lazio. DANES NA PROSEKU Tradicionalna tekma «stari - mladi» Danes ob 17. uri bo na proseškem igrišču tradicionalna nogometna tekma «stari - mladi*. Zbor igralcev bo ob 16. uri na Proseku, od koder se bodo igralci ob spremstvu godbe na pihala «podali» na nogometno igrišče. Po srečanju bo v Kulturnem domu na Proseku zabava in ples (ansambel «A-ries»). S kolesom na najvišji prelaz v Evropi vala nekaj pred poldnevom. Preosta-jalo nama je 14 kilometrov izredno strme poti, ki sva ju prevozila brez odvečne opreme. Ustavila sva se samo zato, da bi kaj posnela ali slikala. Serpentine so postajale vedno gostejše, cesta pa vedno bolj strma. Sedem kilometrov pred vrhom sva se ustavila v zadnjem hotelu, da bi se odpočila in počakala avto, ki naju je maral spremljati do vrha. Kmalu zatem sva šla naprej. Po približno uri kolesarjenja (naj povem, da sva v tem najhujšem delu poti vozila s [»prečno hitrostjo približno osem kilometrov na uro), je bil pred nama še zadnji ovinek in takoj nato vrh prelaza, ki naju je pričakal z ledeno hladnim osvežujočim dežjem pomešanim s snegom. Niti minute časa nisva imela, da bi analizirala najin podvig, saj smo se vsi takoj odpravili v bližnji hotel. Medtem ko je moj sopotnik odšel z ženo na smučanje, sem se sam odpravil še v Švico. Do meje je bilo še tri kilometre nevarnega spusta. ZDRAVKO SKUPEK Vsak kolesar sanja, da bi se lahko vsaj enkrat v življenju povzpel na najvišji gorski prelaz v Evropi, 2760 metrov visoki prelaz Stelvio ob itali-jansko-švicarski meji. Ta vzpon sva s prijateljem načrtovala že lani, a sva ga morala za leto dni odložiti. Končno je napočil dan odhoda. Ker ni imel moj sopotnik dovolj časa, sva se domenila, da bi prevozila le najhujši del poti iz Merana do vrha. Do Merana sva se preselila z vlakom. Tam sta naju čakali najini prevozni sredstvi — kolesi, kateri sva že tri dni prej oddala na železniški postaji. Začrtani cilj prvega dne je bil Tra-foj, rojstni kraj smučarja Gustava Thonija. Naslednje jutro sva odpoto- 0limpija yb J , Beogradu VaHskeStem Kolu Prve zvezne jugoslo-Oliiriiv • n°Sometne lige bo ljubljanska &eQKg1Ja danes ob 16.30 gostovala v 'kčim d’ kier se I*0 P°merila z vo-tudi t Pariizanom. Ljubljančani bodo ^žiz-t igrali brez poškodovanih Da u_a 'n Terčiča, pri Beograjčanih dva Manjkal Mance, ki je že zbral temina in je bil zato diskvali-hj*; Ni treba posebej poudariti, Več n° računajo Ljubljančani naj-Veia ®no točko. ^"orn a*n Hajduk, ki skupaj s Parti-la irnl- 'ta prvo mesto, ne bi sme- težke naloge. jv Današnji spored verianam° (V) - Velež; Radnički Sa Zv^da: Hajduk - Vardar: Slo-V-°st - Sarajevo; Priština - Voj- Hličur. Osijek; Željezničar - Čelik; "ost - ‘5='-^ ;“vo; Priština - Voj-Olimpija; Rijeka KZ' Partizan' amo (Z). obvestita ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 12. septembra, ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. ŠD Juventina — odbojkarski odsek sporoča, da bodo treningi za začetnike letnikov 1969, 1970, 1971 in 1972 vsak torek in četrtek ob 18. uri v Domu A. Budal v Štandrežu. Vsakdo, ki bi želel igrati odbojko, naj se javi neposredno na treningih. ŠZ Sloga - planinski odsek organizira danes, 11. septembra, 3. tradicionalni spominski pohod »Bazoviški junaki*. Zbirališče in vpisovanje bo na vriu bazoviške zadruge. Odhod bo ob 11. uri. Hoje je približno 3.30’. Vabljeni športniki, starejši in mladi planinci. 3 s kakovostjo kave NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE I- široko izbiro najboljše kave najbolj ugodne cene. ki se ujemajo 3- dnevno sveže r raženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 400 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji ha Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in Kavarnah ŠZ Bor — odbojkarski odsek sporoča, da je prvi trening igralk, rojenih leta 1970 in 1971 v torek ob 17. uri na «1. maju*. Prvi trening in sestanek igralk, ki so lani nastopale v C-2 ligi pa bo v sredo ob 19.30. SK Devin vabi mlade smučarje in smučarke naj se udeležijo predsmučarske telovadbe, ki bo na občinskem športnem igrišču v Nabrežini vsak ponedeljek od 16.30 dalje začenši jutri, 12. t.m. SPDT vabi člane na planinski pohod »Bazoviški junaki* v priredbi ŠZ Sloge danes, 11. t.m., v Bazovici. Jadralni klub Čupa bo danes, 11. septembra, priredil v sesljanskem zalivu jesensko društveno regato. Regata bo za kajutne jadrnice, lahke jadrnice in optimiste. Na regato so vabljeni vsi člani in prijatelji čupe. Vpisovanje bo na društvenem prostoru v sesljanskem zalivu v soboto, 10. septembra, do 18. ure in v nedeljo zjutraj do 9. ure. Športna šola Trst obvešča, da bo prva letošnja seja glavnega odbora Športne šole Trst, v četrtek, 15. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška ob 20. uri. ŠZ Bor — atletska sekcija obvešča, da bo seja odbora sekcije v sredo, 14. t.m., ob 19.30 na stadionu «1. maj*. ŠD Kontovel obvešča, da bodo jutrišnji košarkarski treningi, kot sledi: od 17.00—18.00: dečki; od 18.00—19.00: minibasket; od 19.00—20.00: naraščajniki; od 20.00 do 22.00: člani (promocijsko prvenstvo). 3? .g CZ o •6 D So mi že toliko let postavljamo piki na o Ko je ROTL v Trstu predstavil «Vespo«, je to podjetje imelo že pol stoletja izkušenj z motornimi kolesi. Od tistih let, ko so « Vespo« začeli občudovati Italijani, pa do trenutka, ko je «spremenila svet v dve kolesi«, se je to malo motorno kolo stalno izpopolnjevalo. Toda smoter ostaja vedno isti: za «Vespo« in tudi za ROTL s pikama na 6, danes kakor včeraj. oo ROTI TRST - Ul. sv. Frančiška 50 Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st.; viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski JL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska H ZTT Trst Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Avstrija svečano pričakala papeža Wojtyla na Dunaju DUNAJ — Ob 14.45 je Janez Pavel II. včeraj pristal na dunajskem letališču Schwechat in tako pričel svoj že dvajseti mednarodni obisk v petih letih odkar je bil izvoljen za papeža. Poleg številnih vernikov je papeža pozdravil avstrijski predsednik Rudolf Kirchschlaeger. Kljub polemikam, ki so jih podžigali zlasti mladi avstrijski socialisti, dokaj nasprotni papeževemu obisku, je «katoliška» Avstrija skušala pripraviti Karlu Wojtyli čim lepši sprejem. To pa zlasti zaradi velikega zgodovinskega pomena, ki ga ima dogodek za Avstrijo. Pred Wojtylo je kot zadnji papež obiskal Avstrijo Pij VI. pred dvema stoletjema, to je leta 1782. Avstrijsko prestolnico je zadnje dni napolnilo na tisoče ljudi, ki so pri- šli, nekateri celo v tipičnih narodnih nošah, iz vseh koncev' Avstrije. S petjem in glasbo so čakali na papežev obisk in na odprtje «Katholi-kentaga», katoliškega dne, najpo membnejšega srečanja katoliških vernikov, ki se je začel v petek zvečer na osrednjem dunajskem trgu, Ste-fansplatzu. Na Dunaj je včeraj dospelo mnogo cerkvenih dostojanstvenikov iz vsega sveta. Med njimi je tudi poljski kardinal Glemp, ki se bo srečal s papežem. Včeraj popoldne je pred habsburškim dvorcem papež vodil svečanost ki se je je udeležilo preko sto tisoč ljudi. Zvečer pa se je Karol Wojtyla srečal na dunajskem stadionu z množico več tisoč mladih avstrijskih ver nikov. V zadnjih dneh stopnjevanje napadov V Nikaragvi potekajo krvavi boji MANAGUA — Nikaragva še naprej krvavi v srditih spopadih, ki potekajo na jugu in severu države in so v zadnjih dneh zabeležili nekak višek. Sam komandant Luis Carrion, ki je član sandinističnega vodstva, je izjavil, da je vojska tisoč 300 protire-volucionarjev prodrla globoko v državo in skuša sabotirati ter zasesti pomembne strateške postojanke. Kljub temu se ljudska sandinistična vojska dobro drži in odbija napade sovražnika, ki prihaja iz Hondurasa. V zadnjih sedmih dneh so sandinisti pobili okrog 100 protirevolucionarjev, sami pa so izgubili 20 vojakov. V tem čedalje bolj napetem ozračju gre zabeležiti tudi dejstvo, da sta dve še neidentificirani letali (pravijo, da prihajata iz Kostarike) v petek bom bardirali luko v Corintu in zadeli dve naftni cisterni. Nikaragovske o- Tajfun pustošil tudi v Kantonu PEKING — Kitajski aDnevnik delavcev» je včeraj poročal, da je silni tajfun, ki je v petek ponoči povzročil v Hongkongu tri človeške žrtve in 125 ranjenih, opustošil južno kitajsko pokrajino Kvangtung. V mestu Kanton, ki ga je tajfun samo delno zajel, je reka Pei čiang prestopila bregove in popolnoma poplavila mestno središče. Časopis piše, da v Kantonu ne pomnijo tako velike poplave že od leta 1949. blasti so iz mesta evakuirale prebivalcev in obtožujejo Hon ’ da pripravlja vse te napade. V . gi strani pa je od včeraj ves ’ u„ sandiinistična protiletalska ob sestrelila še neidentificirano V°J . talo, ki je podpirala «pohod» P ^ volucionarjev v okraju San Jua ' , ri kilometre od državne meje s riko. Pa še o drugih «incidentih» • Pn ' iajo vesti, kot na primer o • se je v petek bila na m