Posamezna številka 14 vinarjev.
Stev. il
v UoMiani, v Doneoeiiet, dne u. januarja im
Leto JLVL
Velja po pofitl: u oelo leto naprej.. K 3»-— sa en meaee „ .. „ 3-50 n Hemčljo oeloletno. „ i o-— M oitalo Inozemstvo. „ 41-
V LJubljani na domt Za oelo leto naprej .. K 32-—, na en meseo „ .. K 2-70 »f iprir) prejeman msufino „ ?,-50
s Sobotna izdaja: ~
|la oelo leto.....K Su
iia Hemčijo oeloletno. „ io--i)Mostalo inozemstvo. „ 13 —

Inserati:
Enoetolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 50 v za dva- in večkrat . „ 45 „ pri večjth naročilih primeren popust po dooovorn.
Ob sobotah dvo|nl tarif.
Poslano: Enoetolpna petitvrsta K 1-— Izhaja vsak dan lzvzemši nedelje in praznike, ob 3. nrt pop. Redna letna priloga vozni red
__Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi Stev. B/II1.
Rokopisi se ne vračajo; nefranktrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo le v Kopitarjevi nlioi št 6. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boBn.-hero. št. 7563. — Upravoiškega telefona št. 188.
Knezoškol o političnem položaju.
Zadnja številka »Škof. lista« prinaša naslednje vrstice, naslovljene na gg. du-I hovnike:
Med narodi naše mogočne države so ■e razvili strastni prepiri. Na Dunaju je postavno sestavljen odsek, ki naj pripravi obnovitev in prenovitev naše ustave, kar jt nenavadno pomenljivo in dalekosežno za prihodnjost države in narodov v njej. S tega razloga se gibljejo razne stranke vseh narodov in si prizadevajo, kar mogoče pravic in koristi priboriti za svoj narod.
Tudi Slovenci so se oglasili in zahtevajo edino le pravico zase in druge narode v Avstriji. Iustitia est fundamentum regnorum. Zginil bi nesrečni mednarodni boj, ki je za Avstrijo tako poguben, narodi bi se mirno razvijali in zadovoljni v Avstriji ne bi nikdar hoteli poslušati onih nesrečnikov, ki bi nas radi odtrgali od nje.
Pa ne samo med posameznimi narodi V državi, tudi med raznimi strankami v narodu .samem so nastali škodljivi prepiri in razdori. Mislim posebno na one v naši kronovini, v naši škofiji. Ti razdori pri nas so sicer v prvi vrsti politični, \ idar pa zadevajo tudi naše krščansko življenje in versko gibanje. Prizadeti smo mi ne le kot Slovenci, ampak tudi kot duhovniki. Posebno mene so okolnosti zadnjih časov prisilile na neke prepomembne ukrepe, katere se vsa javnost veliko bolj zanima, kakor sem mislil.
V tem burnem času se je dogodilo, česar sem se dolgo bal in kar bi rad preprečil. Duhovniki, dosedaj v glavni smeri delovanja edini med seboj in s škofom, so se začeli razdvajati. Bojim se za prihodnjost, bojim se, da se razdor med nami, ki je sedaj v prvi vrsti političen, ne bi razširil tudi na naše cerkveno in izobraževalno delo. Zato Vam, dragim sobratom, za novo leto nekoliko pojasnil in navodil.
I. Zdi se mi, da ne bo napačno, ako izpregovorim nekoliko o sebi in o svojih ukrepih.
1. Deklaracija z dne 30. majnika je za Slovence življenjskega pomena, sosednjim narodom ne krivična, za obstoj in mir v Avstriji pa izredno koristna. Zalibog so jo nekatere prav mogočne stranke v Avstriji in zunaj nje začele razlagati popolnoma krivo in Slovencem podtikati nepa-triotične, izdajalske namene.
Zoper tako grdo počenjanje sem se zares razsrdil. Mislil sem, kako naj bi ga mogel odločno zavrniti. Zdelo sc mi je, da bi bila uspešna jasna, in sicer soglasna izjava naših strank za omenjeno deklaracijo, ki naglasuje Avstrijo in habs-
burško dinastijo. Hvala Bogu, namen sem dosegel. S tem korakom je izredno zadovoljna velika večina vseh Jugoslovanov in posebno ogromna večina Slovencev.
Obenem smo se vsi poklonili sv. Očetu in s svojim glasom pritrdili Njegovemu stanovitnemu in pogumnemu prizadevanju za mir, želeč, naj bi se Njegova prizadevanja čim prej uresničila. Ta drugi del naše skupne izjave je vnel naše občine, ki se jej ena za drugo pridružujejo. Zbudilo se je med nami silno mirovno gibanje, ki poprej ni moglo na dan.
2. Videl sem, da imamo za slovensko gimnazijo vse knjige, le latinskega besednjaka še manjka. Čul sem, da je v rokopisu izdelan, da ga pisatelj zopet pregleduje in da edino le denarja ni. Širil se je strah, da besednjaka izdati ne bo mogoče, ker bo tisk prav gotovo dosegel vsoto sto tisoč kron.
Premišljeval sem, kaj bi se dalo storiti. Sklenil sem, da prevzamem stroške za glavni besednjak in zraven tega še za priročni šolski slovarček. Tiskarna naj pripravlja vse potrebno in do leta 1923. naj bo dotiskan. Želel sem, naj sc moje ime še nc razglasi. No, razglasilo se je. In hvala Bogu, da je moja namera vse Slovence izredno razveselila.
Ako se ne motim, bota ta dva moja koraka odstranila očitek, kakor da bi jaz in moji duhovniki ne bili odkritosrčno in zadostno narodnega mišljenja.
II. Na odločen korak me je prisilil tudi naš prežalostni razdor, ki se jc bolj v zaledju že dolgo časa pripravljal. Ne smem in ne morem razvitka samega opisovati. Kar sem mogel povedati, sem povedal v »Slovencu« z dne 26. novembra in v »Domoljubu« št. 49. Sedaj naj orne->nim samo zadnji odločilni korak.
Gospod deželni glavar je hotel priti v delegacije. Kljub izrednemu pritisku ga posl anci niso izvolili. Že poprej je grozil, da. bo izvajal posledice, ako ga nc bi izvolili. No, izvedel jih je na shodu izvrševal-nega odbora dne 22. novembra: razglasil je, da S. L. S. razpusti in da koj novo kmečko stranko ustanovi. Dotične izjave so bile strastne in razžaljive; najbolj strasten in razžaljiv pa je bil oglas za novo kmečko stranko.
Torej s par besedami je zavrženo, kar smo duhovniki z našim ljudstvom storili in izvršili dolgo vrsto let z napornim delom. Edinost naj se razruši in med ljudstvo zanese strastna agitacija, hud prepir in razdor med vse posamezne stanove, tudi med gg. duhovnike. Vso to nesrečo sem gledal v duhu, in povod? Užaljenost gospoda deželnega glavarja!
Srce in pamet me je gnala, naj hitro
ukrenem, kar bi nameravani razdor, ako ne onemogočilo, vsaj čim bolj omejilb. Moral sem hiteti, da se gg. duhovniki in ljudstvo hitro pouče o položaju. To sem storil z dopisom v »Slovencu« in v »Domoljubu«.
Izdal sem geslo: mi ostanemo v S. L. S., naj se izvoli novo načelništvo, ki naj jo poživi in vodi v luči dosedanjih načel. Novo kmetsko stranko odklanjamo kot nepotrebno in rojeno iz matere strasti; za kmetovalca jc skrbela in bo š? skrbela S. L. S., ki jc tekom let njemu na korist ši-rom dežele zasnovala mnogo raznovrstnih gospodarskih zadrug, je kmetovalce zedi-nila v kmetski in županski zvezi in njegove koristi uspešno brani v parlamentu na Dunaju. Dosledno sem naročil gg. duhovnikom in vernikom, naj pri utemeljevanju te nove stranke ne sodelujejo in naj na morebitne shode ne hodijo. Ker pa vem, da smo slabi in hipnim vtisom pristopni, sem v duhu krščanske ljubezni naročil, naj v prijateljski zvezi ostanemo tudi z onimi, ki bi morda S. L. S. zapustili in k novi kmetski pristopili.
Kaj ne, ko bi sc verniki, posebno pa gg. duhovniki, po tem navodilu ravnali, bi bil razdor nemogoč: duhovniki, združeni s škofom, združeni v ljubezni med seboj in združeni z ljudstvom. To videč, bi sc bil morda celo g. deželni glavar premislil, spoznal svoj usodepolni korak in ostal zopet naš, kakor je bil dosedaj. V novem sijaju bi zalesketala moč krščanske ljubezni, krščanskega premagovanja, krščanskega zatajevanja med verniki in gg. duhovniki.
III. Čutim, da je moje izdatno geslo povzročilo silno gibanje po deželi, posebno med mojimi sodelavci v vinogradu Gospodovem. Do danes, ko to pišem (14. decembra) sem v tem oziru prejel raznovrstnih poročil.
Mnogi duhovniki, akademično starešinstvo, akademično društvo »Danica«, razne občine, delavsko društvo, mnogi posamezniki se mi navdušeno zahvaljujejo odločen nastop. Dobivam pa. tudi ocl gg. duhovnikov, in sicer od takih, ki jih moram vpoštevati in ljubiti, poročila, ki niso prav vesela in mojega koraka nc odobru-jejo. Iz dopisov čutim borbo in vsled te borbe veliko bolečino njihovega srca. Temu pojavu se prav nič ne čudim. Kaj ne: naenkrat tak prevrat! Ta notranji mučni razvoj mi je poznan, saj sem ga doživel sam v svojem srcu in trpel skoraj dve leti.
Upam, da bo končni uspeh v pravcu medsebojne edinosti, ljubezni in složnega nastopa. Megleni, viharni jesenski dnevi bodo minuli in zopet se bo med nami in po škofiji razvijalo milo in bujno pomladansko življenje. Duhovniki ljubljanske škofije bodo vzor potrebne cerkvene dis-
cipline: spectaculum facti Deo, angelis et hominibus.
Zflružiiev slovenskih sirank.
Narodno-napreden politik z meje, dr« V. K., je dne 2. t. m. nasvetoval v »Slov, Narodu«, naj bi se S. L. S. in narodno-napredna stranka združili v enotno stranko. V narodno-napredni stranki so mnogi ta načrt z veseljem pozdravili, in uredništvo »Slov. Naroda« je prejelo, kakor pravi, celo vrsto dopisov, ki se izražajo za zenostavljcnje slovenske politične organizacije. Glasilo stranke jc to označilo kot vesel pojav, a je odklonilo predlog dr. V. K., in sicer zato, ker bi se vsaka sedaj obstoječih strank morala odreči ..svojemu svetovnemu in socialnemu nazoru, ki nas loči. Da narodno-napredna stranka tega nc more storiti, dokazuje »Slov. Narod < na teh le primerih:
»Danes hvaležno pozdravljamo reso^ lutni nastop ljubljanskega knezoškofa. Ali "bomo jutri, ko bo šlo, rccimo, za vprašanje našega novega šolstva, z isto pripravljenostjo sprejeli škofovo odločitev? Ali sc bomo brez ugovora pokoravali njegovim nazorom o demokraciji? Ali bomo priznali, da sme odstraniti kot duhovni nadpastir urednika, ker le-ta ne hodi po poti, ki si jo želi škof? Ali moremo na drugi strani verjeti, da bo hierarhija priznala naš nazor, da interesi ccrkve niso šc narodni interesi in da cerkveni poglavarji nc morejo biti tudi naši politični šefi? Odgovor na ta banalna vprašanja je tudi odgovor na vprašanje o praktični izpeljivosti in resnični koristnosti enotne politične organizacije celega naroda.«
Nam se ne zde vsi tukaj navedeni primeri dovolj tehtni, da bi mogli preprečiti združitev obeh slovenskih strank. Tako na primer ne naslavlja škof urednikov političnim listom in jih ne odstavlja. Tudi nc trdi katoliška hierarhija, da so interesi cerkve, ki so verskega značaja, istovetni z narodnimi, ki so zlasti politični; gotovo je pa, da si ti interesi ne morejo biti nasprotni, ker versko življenje ohranjuje narodu fizične in nravne moči in s tem po* redno krepi njegovo politično silo, med tem ko b»-ezverstvo, kakor nam spričujc preteklost in sedanjost, slabi narod telesno in nravno, kar ne more biti brez usodnih posledic v političnem življenju. Še ■ manj zahtevajo škofje, da bi bili strankam »politični šefi«; v času demokracije to biti nc morejo in v resnici tudi niso. Gotovo pa imajo pravico in dolžnost, čuti nad strankami, v kolikor sc strankarsko delovanje dotika vere in nravnosti. Seveda
LISTEK.
Sliki Hrvatov, Srbov in Slovencev.
Zgodovinski drobci. Priobčil Bohinjec.
Ko so Slovenci došli od Spodnjega Dunava in Hrvatje izza Karpatov v sedanje kraje, so živeli v zadrugah s starejšino na čelu. Iz zadrug so se razvila razna plemena, ki so imela skupno svojega župana, iz plemen pa so nastali narodi, ki jim je (zlasti ob času vojske) načeloval vojvoda. Posebno za preseljevanja so čutili potrebo večih narodnih zavez ob stiku s tujimi narodi. Ob času vojske so si izvolila plemena pod vodstvom županov ali vojvod velikega kneza (velikega župana, bana), ki je bil vselej iz taiste rodbine, a najzmožnejši, s časom najstarejši in naposled prvorojenec. Slovesno so ga ustoličili na knežji prestol kar se je ohranilo v Korotanu šc za Habsburžanov do leta 1414.
Slovenci so prišli v sedanje dežele za Longobardi, ki so 568 odšli v Italijo. Nad Karantanijo so imeli že oglejski patrijarhi takrat vrhovno cerkveno oblast. Slovenci so se morali boriti z Obri in Bavarci, z Bizantinci v Istri in z Italijani ob Soči. Obrov jih je rešil kralj S a m o (f 662) in premagal pri Vogustojvaii bavarskega kralia Dačobcrta. ,Ta mogočni kralj Samo
je združil Čehe, Moravane in Slovane in osnoval veliko slovansko državo, ki je segala od Krkonošev do Adrije. Sloveni so vzeli Binzantincem Dalmacijo in druge kraje zahodno Ilirije (Posavsko Panonijo), kjer so našli že več naseljevalnih slovenskih rodov. S temi so sc združili v močno državo, katero so naz.ivali po najveljavnej-šem plemenu hrvaško (600—640).
Kmalu po prihodu v Dalmacijo so jo nekateri Hrvatje spet zapustili in zasedli svet med Dravo in Savo in tam utemeljili posavsko Hrvaško. Dalmatinski Hrvatje so imeli svojo stolico v Bihaču (pri Spletu), posavski Hrvatje pa v Sisku in so bili razdeljeni na županije z banom na čelu. Krščansko vero so sprejeli dalmatinski Hrvatje od Carigrada od 640—668, posavski pa so jo prejeli od Ogleja. Slovenci so ostali pagani še kakih 200 let. Imeli so v Korotanu svoje vojvode, ki so bili odvisni ocl kralja Sama in njegovih naslednikov. Ravno tako je segal Samov vpliv do Hrvatov.
Samova država slovanska je razpadla po njegovi smrti. Korotanški Slovenci so morali za vojvode Boruta priznali bavarsko - frankovsko nadoblast. Ko je 1. 788 Karel Veliki uničil bavarsko vojvodino, so stopili Korotanci neposredno pod frankovsko oblast- in jeli sprejemati krščansko
vero.
Leta 803. so tudi Hrvatje morali pri-
znati frankovsko vrhovno oblast in furlanski grofje so bili cesarjevi pazniki in uradniki nad Hrvati.
Slovenci in Hrvatje so takrat prebivali na jugovzhodnem delu frankovskega kraljestva. Karel Veliki je razdelil slovenske dežele v 2 mejni grofiji. Istočasno pokrajino, kjer je vladal leta 826. Gerold, in Furlansko mejno grofijo, kjer je vladal Bal-derik. Leta 828. pa je Karla Velikega na-slopnik Ludovik Pobožni odstavil Balderi-ka in razdelil njegovo grofijo v 4 dele (Koroško, Furlansko, Istro, Sp. P-nonijo). Sp. Panonijo jc dobil v fevd slovenski knez Privina, po Koceljcvi smrti se jc združila s Karantanijo.
Za Ludovika Pobožnega je ustanovil Borna ob Jadranskem morju hrvaško državo pod frankovsko nadoblastjo. Imenovala se je dalmatinska ali Bela Hrvaška in jc obsegala ozemlje stare Dalmacije, do-čim so sc dežele med Dravo, Savo in Kolpo imenovale Posavska Hrvaška. Zaradi nasilja frankovskih grofov v Posavski Hrvaški se jc vzdignil ondotni veliki župan L j u d e v i t (Posavski) zoper Franke. Njemu sc je pridružilo mnogo Slovencev iz alpskih dežel, ker sc jim ni nič boljše godilo pod Franki kakor Hrvatom. Dalmatinski knez Borna je bil na strani Frankov. Gra-denskega patrijarha Forlunata (803—25) jc tožil neki duhovnik pri cesarju Ludoviku v Ahnu, češ da podpira na skrivnem vstajo
hrvaškega kneza Ljudevita, ker mu pošilja zidarjev in kovačev za grajenje mostov in utrdb. Ljudevita je naposled umoril za-vratno Bornov ujec.
Leta 827. so se Hrvatje spet vzdignili zoper Franke in so sc jih oprostili. Cesar jc bil le pokrovitelj Hrvatske. Koncem 9. veka pil je do cela prenehala frankovska oblast po Panoniji in Povaska Hrvaška se je združila z Belo Hrvatsko okrog leta 910. za T o m i s 1 a v a, ki se jc okrog 1. 925. kronal za hrvaškega kralja. — V listinah 10. vx:ka se imenuje »Hrvaška žu-panija« (pagus Chrouati) dežela med Vrb-skim jezerom in Velikovcem od Drave do Št. Vida. Pod njenim vodstvom se jc osnovala nekaka zvezna država slovanska, ki se je pojavila že pred kraljem Samom.
V Korotanu jc oslabela vera z drugimi slovenskimi deželami po jugu, ko jc Ludovik Pobožni odstranil Baldcrika, a jc postala tcni tesnejša vez med Koroško in Iztočno mejno pokrajino (Ostwerk) in Slovenci so izgubili zadnji ostanek svoje svobode. Ludovik Pobožni je odstranil vojvode domačine ter jih nadomestil z nemškimi grofi (Bavarci). Krščansko vero so širili
nemški duhovniki od Solnograda. _ Ka-
rantanija jc takrat obsegala Koroško, Kranjsko, večino Štajerske, solnogradski Lungau in jugovzhodno stran dolenje Avstrije.
Zalo je umljivo. da je sel hrvaški knez
jim daje visoko socialno dostojanstvo hkrati tudi priliko, da se odlično udejstvu-jejo v političnem življenju kot državljani, in kako blagodejen more biti ta vpliv, kažejo dogodki v naši lastni deželi, kjer ni nihče mogel zbrati strank na delo za skupno narodno zadevo, dokler ni tega storil škof s svojo avtoritativno besedo.
Eden izmed navedenih razlogov, ki po mnenju »Slov. Naroda« preprečujejo enotno stranko, je pa vendar načelne važnosti. To je vprašanje šole. Glasilo nar.-napredne stranke se izraža zelo previdno, toda smisel njegovih besed je ta: Če pride do kulturnega boja, bo S. L. S. zahtevala, da ostani šolska vzgoja narodno-verska, da bodi verski pouk eden izmed obveznih šolskih predmetov. Narodno - napredna stranka tega ne bo mogla sprejeti; zahtevala bo torej takozvano laiško šolo in bo smatrala verski pouk in vzgojo za privatno zadevo staršev. K tej razliki v kul-turno-političnem programu se pridružujejo še druga nasprotja, od katerih je eno posebno aktualno — to je vprašanje zakona. S. L. S. brani in bo branila neločljivost zakona, in bo pobijala civilno poroko, ki je redoma z ločljivostjo istovetna, narod-no-napredna stranka bo zagovarjala nasprotno stališče. Ta nasprotja niso taka, da bi se mogla sedaj snovati preko njih enotna politična stranka, ker so velikanskega socialnega pomena; ta nasprotja tvorijo globok prepad, ki loči dva svetova: krščanstvo in svobodomiselstvo.
Vsakdo ve, da v vprašanjih, ki se dotikajo svetovnega nazora in katerih korenine prepletajo vso dušo človekovo, ne more biti sprave in kompromisov. Tem bolj je značilno, da je predlog drja. V. K. našel toliko somišljenikov in pritrjevalcev. To dejstvo nam priča, da načelna difren-ciacija, ki bi morala biti posledica ločitve slovenskega ljudstva v katoliško in svobodomiselno stranko, še ni popolnoma izvedena. Ko je S. L. S. prevzela na Kranjskem vlogo večine — večino v ljudstvu je imela že zdavnaj prej — je prišlo vanjo tudi več ljudi, ki po svojem svetovnem nazoru niso vanjo spadali; privabile so jih ugodnosti vladajoče stranke in deloma tudi solidnost strankinega socialnega programa. Taki ljudje stranki ne morejo koristiti, nehote delujejo v njej kakor >ko-ruptivna snov.« Zato so se že takrat oglašali svarilni signali iz stranke same.
Vendar pa moramo reči, da so bili taki pojavi samo sporadični in da bodo kmalu popolnoma izginili. Nasprotno so ti pojavi v narodno-napredni stranki redni, velika večina njenih pristašev ne spada v strafiko, h kateri se prišteva! Čes je, da povemo, da pri nas »liberalizem« in »svo-bodomiseljstvo« ni isto, čeprav se iz liberalizma praviloma poraja svobodomiselstvo. Velika večina volilcev narodno-na-predne stranke ima še živo vero in izpolnjuje svoje verske dolžnosti, a so liberalci; njih otroci <ali vnuki bodo že morda svobodomiselni, česar pa liberalni starši po večini nikakor ne žele! Jedro narodno-napredne stranke je svobodomiselno, dasi to le nerado o sebi priznava, kakor je razvidno tudi iz zgoraj navedenega član- j ka; takemu priznanju se izogiba zaradi svojih lastnih somišljenikov, ki po večini svobodomiselnosti niso naklonjeni, a se ji počasi, vsaj v poznejših rodovih, prilago-dujejo. To je eden vzrokov notranje ne-konsolidiranosti, ki se je večkrat pojavljala v narodno-napredni stranki: očitno bogo-tajstvo glasila poleg užaljenosti mnogih pristašev, če je kdo njim očital brezver-stvo! Kako je prišlo do teh nezdravih raz-
mer, nočemo tukaj razpravljati, a resnicoljubnost zahteva, da priznamo, da so marsikaj zakrivili tudi nekdanji voditelji S. L. S. in morda nekateri njeni preradikalni pristaši, ker so mnoge odgnali v svobodomiselni tabor, kamor ne sodijo.
Nadaljnji razvoj naših strank bi se moral dosledno vršiti v tej smeri: na eni strani naj bi se združilo vse, kar je pozitivno krščanskega, na drugi strani vse, kar je svobodomiselnega. Iz teh dveh, tako načelno ločenih elementov bi ne bilo potrebno, ne dobro kovati enotno stranko, kakor tudi iz sedanje S. L, S. in narodno-napredne stranke ni mogoče zvariti novega, delazmožnega in trajnega političnega organizma.
Ker se pa kljub temu večkrat pojavlja potreba skupnega narodnega nastopa, kadar gre za skupne narodne koristi, je V. L. S. sklenila, da se osnuj Narodni svet. Ta institucija bi bila ob lojalnem sodelovanju posameznih strank izrednega pomena in se bomo z njo še pečali.
Politične novice.
+ Načelstvo S. L. S. je dobilo sledeči dopis: Županstvo občine Smlednik v imenu vsega tukajšnjega prebivalstva z največjim veseljem pozdravlja prenovljeno S. L. S. in ji kliče: le pogumno naprej za pravice slovenskega naroda na temelju večno trdnih katoliških načel! Obenem pa z največjim ogorčenjem obsoja tiste, ki so hoteli svojevoljno razbiti S. L. S. in sejejo zdaj med ljudstvom poguben razdor ter grdo obrekujejo S. L. S. po nam sovražnih nemških listih. — Županstvo občine Smlednik, dne 10. jan. 1918. — Jož. Rozman, župan.
-f Resolucije shoda S. L. S. v Vipavi dne 6. januarja t. 1.: t
1. Za Jugoslovanski klub.
Vipavsko ljudstvo pozdravlja z veseljem ustanovitev Jugoslovanskega kluba,, kjer so se strnili vsi jugoslovanski poslanci brez razlike strank, da se v strnjeni vrsti bore za naše narodne in gospodarske pravice in za svobodno, neodvisno Jugoslavijo pod habsburškim žezlom, obsojajo izstop poslancev dr. Šusteršiča in Jakliča iz skupnega kluba in se popolnoma strinjajo z odločno in brezobzirno opozicijo kluba, dokler ne dosežemo svoje svobodne in zedinjene države.
2. Za deklaracijo.
Vipavsko ljudstvo se z navdušenjem pridružuje majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, ki je dala izraz ciljem in hrepenenju celega Jugoslovanstva.
3, Za mir.
Vipavsko ljudstvo ne verjame več nobenim obljubam raznih vlad, da imajo namen v kratkem skleniti mir, in zato se z navdušenjem pridružuje zahtevi Jugoslovanskega kluba, da morajo pri mirovnih pogajanjih biti zastopani predstavitelji ljudstva, in zahteva, naj se sklene resnični ljudski mir, po željah in namenih sv. očeta, s prepričanjem, da le tak mir bo pravičen in trajen, ne pa grofovski mir, katerega ne bo mogoče kmalu skleniti in ne bo nikdar trajen in pravičen.
4. Vdanost škofu.
Z najglobokejšo vdanostjo in hvaležnostjo pozdravlja svojega prevzvišenega knezoškofa, ki je v zgodovinskem trenot-ku posegel v osodo celega Jugoslovanstva in si s svojim prizadevanjem za mir in za
Peter Krešimir Veliki (1050—74) nad koroškega vojvodo in si osvojil velik del južne Štajerske in zemljo Belih Hrvatov; po osvojitvi dalmatinskih mest in otokov se je proglasil za kralja Hrvatov in Dalmatincev. Zato je umljivo, da je šel papežev pristaš Dimiter Zvonimir (leta 1076—89) nad koroškega vojvodo Lju-tolda, dobivši pomoč od Ogrske, dasi ni nič opravil; od papeža pa je dobil naslov »kralj«.
Leta 1002. je bil že kronan za hrva- j škega kralja v Belgradu (pri Zadru) ogrski kralj Koloman. Pridobil je zase zastopnike 12 hrvaških plemen, ki jim je obljubil, da Hrvatska ne bo plačevala nobenih davkov, j samo da se udeleži kraljevih vojn do Dra- i ve na svoje stroške, severno od Drave pa na kraljeve stroške. Od tega leta 1002. je bila torej hrvaška vnanja politika združena z Ogrsko. Ime »Hrvatske «je bilo v rabi le bolj za pokrajine ob morski obali, dočim se je zemlja med Dravo in Savo nazivala »Slavonija«. — Kralj Koloman (1095—1114) je raztegnil ogrsko oblast na hrv. dalmat. mesta in otoke.
Leta 976. je odcepil cesar Oto II. voj-vodino Karantanijo od Bavarske in jo proglasil samostojno, obsegajočo Štajer, Koroško, Kranjsko, Istro in Veronsko marko. Mejne grofije in škofije so se jele drobiti v samostojne marke: a) karantanske (gor. in sred. Štajarska); b) ptujsko; c) savinjsko; č) kranjsko (Kranj, Škofja Loka, Bled) in u) slovensko marko (Dolenjsko). Vojvodina in marka Karanlanija, seveda z
manjšim obsegom, se je obdržala in cesar Henrik II. jo je podelil mejnemu grofu Adalbertu Epenštajnu.
Epenštajnci so ustanovili dinastijo in vladali do 1122. Pred njimi so vladali Šta-jarsko grofje gradu Steyer in je bila ta odvisna od Bavarske. Vladalo jo je osem Otokarjev iz rodu Traungau. 1040 je Oto-kar VII. osvojil tudi južni Štajer (Maribor in Celje). Cesar Friderik I. je Štajersko odcepil 1180 od Bavarske in jo povzdignil v samostojno vojvodino. Ker je bil Otokar VIII. zadnji brez dedičev, je potrdil cesar Friderik I. Babenberžana Leopolda V. za naslednika Otokarjev. Babenberžani so vladali Štajarsko do slednjega Babenberžana Friderika II. Bojevitega, ki se je poročil z Nežo, hčerjo vojvode audeks-me-ranskega in je priženil več posestev na Kranjskem in Primorskem (1232). Zval se je »gospod Kranjski« (+ 1246.) Za Epenštajnci so nastopili v Karantaniji Šponhajmci, katerih zadnji Bernard II. (leta 1256—69) se je poročil z vdovo zadnjega Babenberžana ter priženil posestva Babenberžanov na Kranjskem. Tudi on si je nadel naslov »gospod Kranjske«, dasi so se zvali oglejski patrijarhi še vedno »mejni grofje Kranjske« ter so imeli največ posestev v deželi; dali so jih Šponhajmu Ulri-ku III. v fevd.
Tudi Ortenburžani so imeli mnogo posestev na. Kranjskem, pa so izumrli sredi 12. veka ter so ta posestva dobili Šponhajmci (Ljubljana, Kranj, Kostanjevica).	"	(Dalje.)
jugoslovansko deklaracijo pridobil za vse Jugoslovane neprecenljivih zaslug in mu izraža svojo najiskrenejšo zvestobo.
5. Obsodba razdora.
Vipavsko ljudstvo obsoja poizkuse razdreti Slovensko Ljudsko Stranko, ki slabi naše narodne vrste in slu^ži samo nakanam naših sovražnikov.
6. Zvestoba stranki.
Izjavlja, da ostane prejkoslej zvesto stari, sedaj prenovljeni Slovenski Ljudski in Vseslovenski Stranki zasnovani na verski, narodni in demokratični podlagi.
7, Obsodba kmečke stranke.
Obsoja, da so nekateri možje hoteli ustanoviti novo in nepotrebno kmečko stranko, oprto na načelih, ki so škodljiva našemu ljudstvu in jugoslovanski stvari.
8. Obsodba dr. Pegana.
Obžaluje, da je naš deželni poslanec rojak dr. Pegan prestopil iz Slovenske Ljudske Stranke, ki mu je izročila mandat, k nepotrebni in škodljivi kmečki stranki, izjavlja, da je navedni deželni poslanec vsled tega izgubil zaupanje vipavskega ljudstva ter ga pozivlje, naj takoj odloži mandate, katere mu je izročilo ljudstvo.
9. Poziv g. Perhavcu.
Poživlja g. deželnega poslanca Per-havca, naj ostane zvest Slovenski Ljudski Stranki ter jo podpira v vseh njenih bojih za narodne in gospodarske pravice naroda.
10. Za učitelje.
Vipavsko ljudstvo izraža najostrejšo grajo, da si hoče deželni odbor vojvodine Kranjske vračunati vsoto 1,017.000 kron, katero je dovolila poslanska zbornica na Dunaju kot enkratno podporo slabo plačanemu ljudskošolskemu učiteljstvu na Kranjskem, na račun izdanega zneska, katerega je v letu 1917. plačala kranjska dežela kot vojno podporo ljudskošolskemu učiteljstvu in je sistiral izplačevanje na-daljnih vojnih podpor. Zbrani volilci vipavski zahtevajo, da se od poslanske zbornice ljudskošolskemu učiteljstvu sklenjene vojne podpore nemudoma izplačajo in deželne podpore ne sistrirajo.
11. Aprovizacija.
Vipavsko ljudstvo se nahaja vsled hude suše in vsled poškodb povzročenih na poljih po vojaštvu v zadevi živil v naravnost brezupen položaj. V dolini vlada že sedaj najtrše pomanjkanje in, ako v kratkem ne pride pomoč, bo zavladala lakota.
Prebivalstvo izraža svoje ogorčenje radi ooškodb, ki so se delale brez vsake potrebe in v veliki meri, ter zahteva za storjeno škodo od vlade povračilo v natu-ralijah. Obenem zahteva, da se vlada v izdatnejši meri ozira na aprovizacijo doline.
12. Odpusti gospodarjev.
Vipavska dolina je brez moških delavcev. Poleg tega je pri vseh gospodarstvih in na pol'ih veliko poškodovanega in pokvarjenega. Z ozirom na to, da je bilo v vipavski dolini neprestano v veliki meri nastanjeno vo'aštvo, ki je pri vseh gospodarstvih naredilo veliko škode, naj se pošljejo starejši gosnodarji domov na daljši dopust, da popravijo pokvarjena gospodarstva, če ne, bo drugo leto še hujše pomanjkanje živil kot letos.
* * *
-f Shod v Kozjem. Dne 30. dec. 1917 vršil se je v Kozjem gospodarski sestanek, ki ga sklical poslanec gosp. dr. Jankovič. Sešli so se kljub silnim sneženim zametom zastopniki vseh stanov iz celega obširnega kozjanskega okraja, da so čuli poročilo svojega poslanca in potožili o svojem gorju in o stiskah, ki jih je povzročila sedanja vojna. Shod je otvoril s krasnim pozdravnim govorom gospod dekan Tomažič Marko, ga vodil in se ves čas prav živahno udeleževal debate. G. dr. Jankovič je v poldrugournem govoru obravnaval o dogodkih od začetka vojne do sedaj, posebno tudi o preganjanju, ki so ga pretrpeli tako mnogi nedolžni Slovenci. Razložil je vzroke sedanje gospodarske krize, ki njenega konca še ni videti v doglednem času, dal nasvete, kako se nam je ravnati, da vzdržimo. Obširneje je razpravljal o boju radi davka na vino, okolnost, ki je posebno za naše vinorodne kraje prav posebne važnosti. Razložil je delovanje Jugoslovanskega kluba, ki nad njim plapola zastava naše lepše bodočnosti: edinost. Pojasnil pomen majniške deklaracije. Izvajanja g. dr. Jankoviča so zborovalci z navdušenjem in upanjem na boljšo bodočnost sprejeli na znanje. Nekateri izmed poslušalcev so nato govorili o stiskah, ki teže naš narod, posebno so se čule pritožbe radi neprestanih rekviriranj predmetov, ki jih kmet prideluje, dočim na drugi strani ni dobiti predmetov, ki jih rabi kmetovalec in jih sam ne pridela, tako usnje, droži, sol, žveplenke in drugo. Končno je še obširneje govoril o gospo-darsko-političnem pomenu majniške deklaracije notarski kandidat g. Anton Koder, ki je predlagal naslednjo resolucijo: Zborovalci, zbrani dne 30. decembra 1917 na gospodarskem shodu v Kozjem, al sprejmejo poročilo svojega poslanca g.
dr. Franca Jankoviča z zadovoljstvom na znanje ter mu izrekajo za njegovo dosedanje uspešno delovanje, ko rabi naš narod za svoje zastopnike cele može in ne-omahljive značaje, svojo zahvalo in svoio polno zaupanje; b) pozdravljajo z divno radostjo, da so se sešli vsi Slovenci, pripadniki vseh slovenskih strank in struj k skupnemu delu za življenske interese našega naroda, da smo vendar enkrat po-medli s starim slovanskim grehom: neslogo, ki je bila najuspešnejše orožje naših narodnih nasprotnikov v boju proti nam; izražamo svojo narodno željo, da bi v narodnih vprašanjih složno nastopali in v slogi gradili trdne temelje svoje narodne bodočnosti; c) pozdravljajo ustanovitev Jugoslovanskega kluba, ki v njem edinem vidijo garancijo svoje boljše narodne bodočnosti, se z navdušenjem pridružujejo majniški deklaraciji, zahtevajoči državno zjedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburškim žezlom, zavedajoči se, da zamore rešiti jugoslovanski narod le popolna izvedba našega mi-, nimalnega programa, izraženega v majniški deklaraciji, ki nam prinese predvsem tudi gospodarsko rešitev; izražajo poslancem, združenim v Jugoslovanskem klubu,, zlasti tudi njegovemu načelniku g dr. Ko-' rošcu, svoje popolno zaupanje in odkrita zahvalo za njihovo neupogljivo nastopanje! in nesebično delovanje za korist našega; naroda; zagotavljamo jih, da stojimo zal njimi kot en mož in da morebitni razdi-ralci med njimi nc bodo želi uspeha; d) žele, da se skoro sklene mir, mir, ki bo trajen in bo prinesel narodom rešitev njihovega obstoja v bodočnosti, da se bodo mogli kulturno in gospodarsko razvijati in ne bodo sužnili drug drugemu. Resolucijo so zborovalci z navdušenjem sprejeli. S trikratnim »Živijo« klicem na naseda, cc*^ sarja Karla so se zborovalci razšli in izrazili željo, do. bi se taki sestanki še večkrat priredili.
+ Občina Makarska v Dalmaciji sei
je izjavila za jugoslovansko deklaracijo. Obenem je dal občinski odbor 100 K za dr. Krekov spomenik.
-{- Nemško ljudsko zborovanje se jei
vršilo v nedeljo, 13. t. m., popoldne v Beljaku. Deželni poslanec dr. H. Angerer je poročal o preureditvi Avstrije, znani državni poslanec Wolf o političnem položaju in član nemškega državnega zbora dr. Wildgrube o vojnih in mirovnih vprašanjih. Da so na tem zborovanju ostro na* padali Jugoslovane, našo deklaracijo in na dolgo in široko govorili o nemški vele-moči, tega nam seveda še posebej ni treba povdarjati. Sicer pa bomo o tem zanimivem zborovanju natančnejše poročali
+ Na naslov nemških nacionalcev. »Tagesposl« prinaša na naslov nemških nacionalcev članek »Umlernen«, v katerem piše dobesedno: »Živimo v času prenavljanja in preosnovanja, v času velikih sprememb in novih elementarnih tvorb, živimo v dobi nove revolucije. Toda razvoj gre sedaj drugačno pot kot dosedanji navadni prevrati — ne z jakobinci in gui« lottino, in smešno bi bilo, če bi ga kdo tajil in ne hotel videti. Stara Avstrija ne zadostuje več potrebam no* vega časa. Neumljivo bi bilo, če bi ho* teli to staronarodnostno mizerjo nadaljevati tudi v bodočnosti. Nemogoče se nam zdi danes, da bi stali razni zastopi večno v starem prepiru in da bi trpeli to bolestno razširjajočo se gnilobo. Nemogoče že radi tega, ker potrebujemo vsi z d r a v o in močno Avstrijo, če hočemo še naprej sploh v svetu obstati, če hočemo te nezaslišane rane, katere je vojna zadala večini narodov te države, zaceliti in vstva-riti vsaj kolikortoliko konkurence zmožno svetovno gospodarstvo. To je samoobsebi umljivo in vsak lahko to pove. Vprašanje je samo, kako stališče bo zavzela nemška politika. Zato je treba »umlernen«. Dalje priznava člankar, da so Nemci v manjšini. — O Čehih in Jugoslovanih pa piše »Ta-gespost«: »Čehi in Jugoslovani tvorijo glede svojih stremljenj po moči in vplivu enotno zaokrožen, smotren blok.« — Tako Nemci, ko imajo svetle trenutke. Ali bodo razumeli klic sedanjega časa in šli preko nestrpnih elementov? Dvomimo.
+ »Ščavo«, Ta psovka, ki je tako značilna za surovi, podivjani značaj tistega izrodka različnih narodnosti, ki živi v Trstu pod imenom italijanstva, še ni izumrla, dasi si tako očito ne upa na dan. Človek hi mislil, da bodo vsaj tisti tržaški »Italijani«, ki že par let uživajo naše gostoljubje, s katerim v teh težkih časih delimo svojo streho in vsak svoj grižljaj, dostopni nekoliko bolj človeškim čustvom nasproti Slovencem, saj še divja zver pozna tistega, ki jo hrani. A motili bi se. Tržaški »Italijan« nas sovraži in zaničuje slej ko prej in njihovim otrokom, tudi takim, ki so se šele v begunstvu naučili govoriti, uide »ščavo« le prehitro iz ust. Vse, kar je slovenskega, je tržaškemu Italijanu manjvredno, zaničljivo; pač pa kaže pravo suženjsko spoštovanje pred nem-štvom. Svoje otroke pošilja v nemške šole, ponosen je, če znajo nemško in tudi sam rad lomi nemščino. Pri Slovencu
ceni samo maslo, meso, mleko, fižol, krompir, zelje, moko in kar je drugih takih želodčnih potrebščin. Kadar gre na lov za živili, tedaj zna tudi slovensko, tedaj je sladak tako, kakor sam — saharin, tedaj zna tako zavijati oči, če treba jokati ali pa se smejati in zbijati šale, da premami vsako kmetico, branjevko in prodajalko. Kjer bi slovenski človek zastonj prosil in trkal, tam dobi Italijan, kar hoče. »Ker plača, ne da bi gledal na ceno,« bo kdo rekel. To je res in to domači konsu-ment tudi krvavo občuti... Sebičnost je v tej vojni tudi med nami slavila svoje tri-umfe. Vendar bi bil morda marsikdo drugače ravnal, ko bi bil stvar prav premislil. Pomislimo, kako so stradali in še stradajo naši bratje po Istri,.. Tudi ti bi radi blago dobro plačali, saj plačujejo istrske kupčevalke v Trstu ponarejene krušne nakaznice po 9 do 10 K eno, kako drag mora biti potem šele kruh! Ako bi bili pravočasno mislili na to, bi bili mogli organizirati prodajo živil tako, da bi bili z našimi pridelki hranili naše uboge istrske brate. Koliko je kranjska dežela dala Italijanom živil tekom vojne, vedo oni najbolje sami. Zato so se svoj čas pritoževali v »Lavoratoru« na ljubljansko apro-vizacijo — in nas še zmerjajo s »ščavo«.
-j- Za oživljenje Slovenske Straže. »Straža« prinaša članek, v katerem so zavzema za oživljenje našega obrambnega društva »Slovenska Straža«, ki je sedaj popolnoma zaspalo. Člankar piše med drugim: »Da Slovenska Straža ne deluje več, to čutimo mi v obmejnih krajih. Pri ustanovitvi je obljubilo to društvo, da bo to ali ono podjetje podpiralo in od njene ood-pore more zdaj prospevati. Slovenska Straža pa nima zdaj dovolj denarnih sredstev, skoro nihče je ne podpira in tako so ta podjetja v nevarnosti, da propadejo, In tako bo prišlo v marsikaterem obmejnem kraju — bati se je zelo — do poloma. Za desetletja in mogoče za vedno bi tako bilo uničeno vse narodno življenje. Rodoljubi so se zanesli na trdne obljube Slovenske Straže, zdaj se pa te obljube ne izpolnjujejo. Nasprotniki bodo imeli veliko veselje, idealni rodoljubi pa bodo inoralično in gmotno uničeni.« Dalje predlaga, naj obe obrambni društvi na Slovenskem koope-rirate. In sicer naj prevzame šolske zadeve v svoje roke »Ciril Metodova družba«, Slovenska Straža pa kolonizacijske zadeve. V odborih obeh društev naj bi bile vse stranke zastopane. Slovenska Straža naj skliče izredni občni zbor. Oživijo naj se vse njene podružnice. — Podpišemo: Slovenska Straža naj skliče izredni občni zbor in naj zopet oživi svoje delovanje.
+ Češki časopis v Petrogradu. Praško časopisje poroča, da bo izdajala bolj-ševiška vlada češki časopis v Petrogradu.
Ogrski Rumuni zahtevajo samood-ločevanje narodov. Budimpešta, 12. januarja. Vršilo se je zborovanje ogrske rumun-ske narodne stranke. Zborovalci so protestirali proti šolski odredbi grofa Appony-ja in so sklenili pričeti javno agitacijo v časopisju in parlamentu za samoodločeva-nje narodov.
-f Ogrska armada. Budimpešta, dne 12. januarja. »Budapesti Hirlap« piše, da je sporočil dr. Wekerle v včerajšnjem ministrskem svetu, da je kralj odrekel sankcijo oni točki programa, ki se tiče zahteve po ogrski armadi. Dr. Wekerle opusti načrt sestave enotne stranke, Računajo z odstopom sedanje vlade.
-f- Ženska volilna reforma na Angleškem. Angleška zgornja zbornica je 10. januarja sprejela določbe volilne reforme, ki dajejo ženskam volilno pravico.
Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L. S.
Občinsko starešinstvo občine Štjak na Goriškem je v svoji redni seji dne 6. januarja 1918 soglasno sklenilo naslednjo resolucijo: Občina Štjak na Goriškem navdušeno pozdravlja deklaracijo Jugoslovanskega kluba na Dunaju z dne 30. maja 1917, kateri se pridružuje v polnem obsegu, Srčno hvaležna je svojemu vladarju Nj. Veličanstvu cesarju Karlu I., ki dela z vso vnemo na to, da se čim preje doseže zaželjeni mir. Najprisrčnejše pozdravlja prizadevanje sv. očeta papeža Benedikta XV., da bi se kmalu dosegel vsem narodom pravični mir. — Obenem je županstvo soglasno sklenilo, darovati 100 K za dr. Krekov spomenik.
Občinski odbor občine Osek-Vitovlje na Goriškem je v svoji seji dne 7. januarja 1918 izrekel se soglasno za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917. Jugoslovanskemu klubu izreka za njegovo neustrašeno delovanje največje zaupanje. Le krepko naprej in zmaga bo naša! Obsojamo vsakogar, kdor cepi to edinost!
Starešinstvo občine Log na Goriškem je v seji dne 26. decembra 1917 soglasno sklenilo sledečo izjavo: Pridružuje se z navdušenjem jugoslovanski deklaraciji z 30. maja 1917, pozdravlja stremljenje naših poslancev, uvažuje njih trud in iim kli-
če: Po tej poti naprej do končne zmage! S hvaležnostjo pozdravlja prizadevanje Nj. svetosti sv. očeta in miroljubnega cesarja Nj. Veličanstva Karla I„ da bi kmalu napočil dan miru. Zavirateljem uresničenja te naše velike ideje kličejo obmejni Slovenci: Ali ni Vam še zadosti to, kar smo prestali, kaj še zahtevate od nas? — V hvaležni spomin našega velikega Kreka daruje starešinstvo 100 K za njegov spomenik.
Z navdušenjem pozdravljamo izjavo naših poslancev z dne 30. maja 1917 v državnem zboru in z ogorčenjem obsojamo vsakega, kdor bi proti tej nastopil ali jo skrunil. Pravtako pozdravljamo veselega srca mirovno delovanje Nj. svetosti papeža Benedikta XV. in Nj. Veličanstva cesarja Karla I. Svobodno hočemo uživati novo življenje. Županstvo občine Soča, dne 9. januarja 1918. — Občinski predstojnik: Flajs.
OisoaisM odbarž? iPrfgla-šalfe se k s. L. S., ki smragna in eisnSna Bsrs-EiSa rodile ^meSne in da?.ne Sisnsfš® ©tekste pogiifcsii raZ&Dl	11 <*amm
Rnslšatfsftlh strok 2
ž Samoodločba narodov in ženske.
Na mednarodnem ženskem kongresu v Haagu 1. 1915. je bil soglasno sprejet sklep, naj se narodom prizna pravica do samoodločbe in da se brez privolitve moškega in ženskega prebivalstva ne sme izpreme-niti državna pripadnost nobenega ozemlja. Sedaj je poslal avstrijski odsek Mednarodnega ženskega odbora in Splošno avstrijsko žensko društvo potom zunanjega ministrstva mirovnim delegacijam v Brestu Litovskem prošnjo, naj se pri sklepanju o ljudskem glasovanju posameznih narodov glede državne pripadnosti določi, da se mora povsodi glasovanja udeležiti tudi žensko prebivalstvo. »Kajti ženske so po usodi svoje dežele globoko prizadete, one tvorijo polovico naroda in njihova pravica do samoodločevanja odgovarja demokratičnemu načelu, ki je temeljna misel teh mirovnih pogajanj«, tako se glasi utemeljitev. — Med ruskimi mirovnimi delegati je tudi ena ženska: socialna revolucionar-ka A. Bizenko, ki je bila pod carsko vlado radi svojega političnega prepričanja pregnana v Sibirijo.
ž Nekaj misli o poselskem vprašanju. Poselsko vprašanje bo postalo po vojni pereče. Dekleta, ki so jih bile družine začetkom vojne brez usmiljenja postavile na cesto — in od posamezne družine se res ne more zahtevati, da bi v tako težkih časih prevzemala na svoje rame socialno breme, ki bi ga morala nositi splošnost —, so si poiskale dela in zaslužka v raznih vojaških in drugih podjetjih, kjer so nadomestile moške. In so imele določen delavni čas, dnevno plačo, tod in tam tudi hrano, a drugače so bile svobodne, stanovale so samostojno, Kadar mine vojna, bo večina teh deklet ob delo in zaslužek, moški se bodo vrnili na svoja mesta. Zato se jim bodo pa zopet odprla zasebna gospodinjstva, čeprav najbrže ne v tolikem obsegu nego pred vojno, kajti radi davčnih bremen bodo vsi sloji prisiljeni na vseh straneh štediti. Toda dekleta, ki so okusila — mnogokrat seveda zelo dvomljive — dobrote samostojnega življenja, se bodo težko privadile vezem poselskega poklica. Vse lepe besede o prijetnostih življenja v družini, o lepoti nekdanjih patriarhalnih razmer, ki se nikdar več ne vrnejo, bi bile tu odveč in brez. vsake koristi. Socialnega razvoja ne morejo obrniti najlepše besede in prilagoditi se bo treba toku časa tudi v poselskem vprašanju. In ako se stvar prav prime, bosta imela korist od preosnove oba dela: družine in dekleta. — Kakor povsodi, se da tudi delo v gospodinjstvih urediti na gotov čas oziroma ga razdeliti na več delavnih moči, to pa posebno tam, kjer gospodinja sama sodeluje, kar bo več ali manj pač povsodi treba. Hišna delavka ali uslužbenka, kakor bi poslej morda rekli služkinjam, bi prišla ob določeni uri v hišo, opravila svoje delo in ob določeni uri zopet odšla. Kjer jo rabijo ves dan, naj bi bila ves dan, kjer samo za gotova dela: pospravljanje, pomivanje, itd., samo nekaj ur. Ker bo uslužbenka vedela, da mora delati samo gotov čas in da ima potem vsak dan vsaj nekaj večernih ur popolnoma prostih, bo delavni čas vestnej-še porabila in opravila enako delo, kakor ako bi bila noč in dan v hiši. Marsikje bi dali uslužbenki raje denar, namesto hrane; to se bo potem izlahka uredilo. Tudi z ozirom na draga in tesna stanovanja bo marsikateri družini ustreženo, ako ji ne bo treba prenočevati hišne uslužben-
ke. V tem oziru bo stvar za družine čim-dale težja, ker kakor socialna misel napreduje, tako tudi služkinje stavijo vedno večje zahteve glede oskrbe, v čemer imajo seveda tudi popolnoma prav. Pa še drugi razlogi govore za moderno preosnovo gospodinjske službe. Razmere so take, da se hišni uslužbenci hitro menjajo; pred vojno je bilo že tako daleč, da so bili redki slučaji, ko je služkinja ostala vsaj pol leta v eni hiši; dekleta so se navadila služiti samo za »poizkušnjo« 14 dni ali en mesec. Na kateri strani je bilo več krivde: pri gospodinjah ali služkinjah, tu ne bomo preiskovali; glavni razlog za to so bile na vsak način splošne gospodarske in socialne razmere. Sedaj pa pomislimo, kako neprijetno mora biti, sprejemati v družino neprestano čisto tuje ljudi, ki goje iz vsega početka nezaupnost in neusmiljeno krivičnost. Ravno tako mučno je pa vedno menjavanje tudi za uslužbenko, ker je takorekoč brez stalnega bivališča, brez doma. Dosedanje poselske razmere so kratkomalo nevzdržljive, ker nasprotujejo duhu časa. Svobodo hočejo narodi, svobodo pa tudi posamezniki. Dosedanje razmerje med gospodarjem in poslom je še ostanek iz pod-ložniške dobe. Seveda utegne biti to razmerje v posameznih slučajih, ako se najdeta prava dosDodinja in pravo dekle, tudi danes še idealno; tudi je res, da zavzemajo kvalificirane hišne uslužbenke: kuharice, sobarice itd. dosti ugledno stališče. In kjer so razmere dane, naj se v sedanjem razmerju tudi v bodoče nič ne izpremeni. Gre le za to, da se najde splošna podlaga za rešitev poselskega vprašanja. V to svrho naj bi se odpravil zastareli poselski red, odoravile poselske knjižice (tudi delavstvo odločno zahteva, da se odpravijo delavske knjižice, ki jih v drugih evropskih državah že davno ne poznajo), hišni uslužbenci naj se podrede določbam obrtnega reda (zlasti tudi glede bolniškega zavarovanja), za izkaz naj jim služijo običajne javne listine: krstni list, domovnica, izpričevala. Poskrbeti bi se moralo za nadaljevali in strokovni pouk za hišne uslužbenke. Sedanji domovi za služkinje, ki čakajo na službo, naj bi se preosnovali na š;roki podlagi v domove za samostojna dekleta sploh, kjer bi za primeren denar imele čedno stalno stanovanje in če treba tudi hrano. Tu naj bi imele priliko za izobrazbo in nošteno razvedrilo. Tako bi dobili zavedne, soosobne, zadovoljne in zato delo-ljubne hišne uslužbenke, na katere bi se mogle gospodinje v vsakem oziru mirno in trdno zanesti.
ž Ženska delavna obleka. Da sedanja ženska obleka, ki v pasu in pod pazduho več ali manj veže in zabranjuje prosto gibanje, krilo in predpasnik pa plahedrata oko'i, ni praktična za delo, je na prvi po-g'ed jasno. V tovarnah in sploh v bližini strojev je pa taka obleka naravnost nevarna. Ravno tako neprimerni za izvrševanje delavskega in raznih drugih poklicev so tudi ženski čevlji z visokimi petami. Ni čudno, da se je v sedanjem času, ko se je žensko delo tako razširilo, začelo gibanje za uvedbo praktične delavne obleke za ženske v pridobitnih poklicih. Tako je izdalo uredništvo lista »Neuc Frauen-k'eidung in Frauenkultur« (G. Braursche Hofbuchdruckerei, Karlsruhe) ilustrirani zvezek pod naslovom: »Das Kleid der ar-beitenden Frau« — ženska delavna obokaj tu so naslikane in opisane obleke, hlačni predpasniki, halje, plašči i. dr. za obrtne delavke, prometno osobje, poštne uradnice itd., pa tudi delavne obleke za kmetsko in vrtnarsko delo, za dekle, ki opravljajo živino, za bolniške strežnice, fotografinje uradnice itd. Priredile so se že tudi razne razstave delavnih ženskih oblek, propaganda se širi potom časopisja. Stvar je utemeljena ter bo nedvomno prodrla. S tem naj računajo podjetja in po-skrbe za primerne preoblačilne prostore.
ž Ženske na pruskih železnicah. Uprava prusko-heških državnih železnic je imela pred vojsko v službi pičlo 10.000 žensk; za časa vojske sc je zvišalo to število polagoma na 100.000. Sedaj bodo namestili še več žensk, da tako dobe za vojno službo še zadnje moške moči. Dasi so ženske Je začasno nastavljene kot pomoč v sili, in vedo, da se bodo morale po vojaki zopet umakniti moškim, vendar so se v službi nasplošno izvrstno obnesle.
ž Skrb za žensko delo po vojni. Ko mine vojna in se vrnejo moški v svoje prej-nje poklice, bo ogromno število žensk, ki sedaj nadomestujejo moške, ostalo brez dela. Saj je jasno, da bo treba v prvi vrsti preskrbeti invalide in vse tiste, ki so toliko časa prestajali grozote vojske. Toda tudi ženska ima pravico do obstanka, do poštenega dela in zaslužka, tembolj po vsem tem, kar je v vojni storila in doprinesla za splošnost. Kaj tedaj storiti? S tem vprašanjem se z vso resnostjo pečajo na Nemškem, nekoliko pa tudi pri nas — vsaj na Dunaju, kjer je mestna obč'na ustanovila posebno oskrbstveno poslovalnico in posvetovalnico za ženske poklice. Kolikor sc da presoditi, moramo računati s pomanjkanjem dela in z brezposelnostjo samo prvi čas po vojni, ko bo nedostajalo surovin in bo sploh vse gospodarstvo v pre- |
hodnjem stanju. Ko premagamo prve težave, se bo jelo gospodarstvo hitro razvijati in dvigati in nastalo bo pomanjkanje delavnih moči, posebno usposobljenih, ker je vojna ravno teh veliko pobrala, Ni dvoma, da bo tedaj tudi ženstvo v polni meri zopet našlo delo in zaslužek. A ker moramo računati z vsestranskim napredkom, j) je nujno potrebno, da se naš sedanji ženski naraščaj temeljitejše izobrazi in strokovno usposobi. Ljudsko- oziroma meščan-skošolska izobrazba s kratkim trgovskim tečajem ne bo več zadostovala. Za inteligenčne poklice bo treba polne izobrazbe, kakor jo imajo moški. Za ostalo žensko mladino bo treba nadaljevalnih šol, za va-jenke in pomočnice strokovne izpopolnitve. Le ženska, ki bo v polni meri usposobljena za svoj poklic, bo mogla računati na polno vpoštevanje in polno plačo. Ženskemu dilentantizmu bo odklenkalo. Iskati bo treba za ženske novih poklicev; tu bi mogel pokazati ppta urad za pospeševanje obrti. Pa tudi v občinski samoupravi in v državni službi bi na mnogih mestih potrebovali žersk-ga sodelovanja. Vse to so vprašanja, ki že nujno trkajo na vrata in poklicani činitelji bi storili prav, ako jih ne bi omalovaževali. Na vsak način bodi priporočeno starcem, da po svojih močeh čim najbolje pos',rbe za temeljito usposob-Ijenje svojih hčera za katerikoli poklic. Vendar naj bi bogata dekleta, ki so doma z vsem preskrbljena, ne silila v službe, kjer bi potrebnejšim odjedale kruh.
©bramba.
*	Preobilica nemških šol v čeških mestih. V Kromerižu na Moravskem imajo Nemci nemško višjo gimnazijo in višjo realko. V zadnjih letih pa je na teh dveh zavodih tako malo učencev, da že Nemci sami priznavajo, da sta ta dva zavoda _odveč. Da pa obeh zavodov vlada ne zapre, zato zganjajo skupaj Nemci od vseh strani dijake. Tako se skrbi za Nemce. Na Koroškem nimamo Slovenci niti najpotrebnejših slovenskih ljudskih šol.
Runrjnsko časopisje na Ogrskem. 40 let obstoječi in v Kronstadtu izhajajoči dnevnik »Gazeta Transsilvaniei« je ma-žarska vlada ustavila. Sedaj izhajajo na Sedmograškem le 3 rumunski tedniki, ki jih izdaja ali pa podpira mažarska vlada, Drugih listov ogrski Rumuni nimajo.
»Nordmark«, tako se imenuje nemško obrambno društvo za Šlczijo. Koncem I. 1916. je imelo imenovano društvo 214.541 kron premoženja, od katerega je dovpliIq za 78.000 K posojil. Imenovano drt^vej ima tudi naseljevalni urad, ki je imel v letu 1914. 124.390 K prejemkov, v 1. 1915., pa le še 17.863 K »Nordmark« ima dva dijaška doma, di akom daje podpore, podpira knjižnice, v Tropavi pa ima tudi dom; za vajence. Krajevnih skupin ima društvo »Nordmark« 300.
*	»Zveza Nemcev na Češkem« sc ipie-nuje nemško bojno društvo za Češko g.sedežem v Pragi. Društvo jc imelo kongeni leta 1915. 1212 krajevnih skupin s 67^.063 člani in 3799 utemeljitelji. Dohodkov je imelo v 1. 1915. 433.749 K, izdatkom pa 572.465 K. Društvo vzdržuje knjižnice, zavetišča -za sirote v vojni padlih vojakov, otroške vrtce, obdaruje otroke o Božiču, daje posojila nemškim obrtnikom v čeških krajih, ima dobro urejeno brezplačno posredovalnico za službe. Nadalje ima nemški kreditni zavod za kmete in obrtnike v Pragi, ki je imelo v drugem letu obstoja (1. 1915.) 15.269 K čistega dobička. — Tudi nam za zgled in posnemanje.
Nem"ko šolo so ustanovili Nemci v Ruščuku v Bolgariji leta 1911. Prvo leto je imela 32 učencev, v letu 1917 pa že 380. V septembru leta 1918 otvorijo Nemci nemško trgovsko šolo, v najkrajšem času pa ' nemški dijaški dom.
Vojna poročila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 12. jan. Uradno: Vzhodno bojišče. Premirje. ItaJ^ansko bojišče. Položaj sc ni iz-premcnil.
Dunaj, 13. jan. Uradno: Italijansko bojišče. Na obeh straneh Brente so od časa do časa s topovi močnejše streljali.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. jan. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče. Boji so sc na raznih bojiščih omejevali na streljanje s lopovi in
z minami.
Vzhodno bojišče. Na maccdomkcm in na italijanskem pozorišču sc položaj ni izpremenil.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Solijo, 10. jan. Macedonsko bojišče.
V zgornjem delu doline Skumbi je pregnal naš ogenj več sovražnih oddelkov, ki so sc približavali našim postojankam. V ov nku Črne sc jc presenetljivo streljalo. Pri Ma-kovu smo odbili napad francoskih poizve-
» dovalccv na naše postojanke. Jugovzhodno od Dojrana se je močnejše streljalo. Pri Dolncin Poroju smo v boju moža z možem pregnali oddelek angleške pehote.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 13. jan. Veliki glavni stan; Za-| hodno bojišče: Vzhodno in severnovzhod-no od Armentieresa in pri Lensu so Angleži streljali s topovi; tudi drugod pri bojni skupini kraljeviča Rupreta Bavarskega so od časa do časa s topovi streljali. Pri bojni skupini nemškega cesarjeviča topovski boji. V borbi moža z možem so vrgli naši močnejše francoske oddelke, ki so severno od Reimsa, v Champagni in severno-vzhodno od Avocourta poizvedujoč prodirali. Jugozahodno od Ornesa smo povodom lastnega nastopa več sovražnikov ujeli.
Pri vojni skupini vojvode Alberta Virtemberžana so na višinah vzhodno od Moze in v srednjih Vogezih od časa do časa močnejše streljali. V številnih zračnih borbah so sestrelili včeraj naši 6 sovražnih letal in 3 pritrjene zrakoplove. Vzhodno bojišče. Nič novega. Macedonsko bojišče. Položaj sc ni izpremenil.
Berlin, 12. jan. Uradno: Zahodno od 'Anglije so potopili naši podmorski čolni 19.000 ton.
i	Italijansko poročilo.
1' 11. januarja. Besnejše so streljali s topovi v Judikarijski dolini, pri Asiago in pri Col Caprile; dalje na gorah Pertica in Asolone. Zahodno od Cavazuccherina je prisilil učinkujoči, osredotočeni ogenj naših možnarjev sovražnika, da je izpraznil nekaj kosov svojih jarkov. Na umikajoči sovražni oddelek smo namerili močan ogenj strojnih pušk in mu zadali izdatne izgube. Podnevi je omogočilo vreme nastope letalcem. Sestreljena so tri sovražna letala; eno so sestrelili angleški letalci.
Boji v Italiji in v Albaniji.
Dunaj, 13. jan. (K. u.) Vojni tiskovni stan: V zadnjih dneh so se omejevali boji na jugozahodnem bojišču izvzemši hudih ugodno izpadlih podjetij na streljanje s topovi z večjo ali z manjšo silo. Včeraj so posebno na Asiaški visoki planoti in gori Asolone in Pertica živahnejše obstreljevali. Naši letalci so dosegli zadnje dni več uspehov. Tudi včeraj se je našim posrečilo, da so sestrelili štiri sovražna letala. Mrzlo in jasno vreme zadnjih dni je povzročilo na visoki planoti mraz do 12 stopinj, na Ortlerju pa do 30 stopinj.
Topničarji in letalci so zadnje čase tudi v Albaniji nekoliko živahnejše nastopali. Sovražnik je večinoma ojačeval' svoje postojanke. Po snežnih viharjih v gorah je padla temoeratura do —26 stopinj.
London, 12. jan. Reuter: Torpedni ru-šilec Rangvon je zavozil pri severni angleški obali med snežnim viharjem na skalo in se je potopil.
Priprave na zahodnem bojišču.
Lugano, 12. jan. »Secolo« je opozoril v poročilu iz Pariza, da premeščajo na zahodni bojni črti čete in da bodo tudi Italijani tam nastopili.
Papež o napadih letalcev na italijanska mesta.
Lugano, 11. jan. Pri sprejemu odposlanstva rimskega plemstva je v svojem nagovoru izvajal sv. oče med drugim: Čestitke je letos še iz posebnega razloga rad sprejel, ker je knez Bologna omenjal papeževo vabilo narodom, naj se vrnejo k Bogu in naj pospešijo konec svetovne nesreče, ki divja že nad tri leta. Sv. oče je nato omenil glede na opozorilo kneza Bologna o zadnjih letalnih m dih na Pado-vo in druga italijanska mesta, da obsoja povsod krivico, kjerkoli se pojavlja; dvignil je zato svoj glas proti obliki vojskovanja proti nebranjenim mestom; ker se ne dosežejo nikaki vojaški uspehi, pač pa povzroče žrtve med tistimi, ki se ne vojskujejo, škoduje se lasti vere in umetnosti in poostruje sovraštvo med narodi.
Vojni ujetniki v varstvo proti letalskim napadom.
Kakor beremo v nemških listih, jc italijanskf list Popolo d' Italia< predlagal, naj vlada nastani vojne ujetnike po vseh italijanskih mestih, ki leže v vojnem območju in ki so izpostavljena letalskim napadom. To naj se zgodi v varstvo pred letalci. Na posebno ogroženih mestih naj bodo ujetniki privezani.
Pred novimi bitkami na zahodu.
-Ziiricher Post« napoveduje, da se vojska odloči na zahodni fronti. Napadle bodo osrednje velesile; če bodo, kar ni izključeno, napadle armade sporazuma, bodo to storile, da odlomijo napadu ostrino. Sporazum sodi, da stoji zdaj na zahodnem bojišču približno 150 nemških divizij, ki jih bo šc nekaj avstrijskih ojačilo.
Reorganizacija angleške admiralitete.
London, 12. januarja. Reuter: Reorganizacijo admiralitete so izvedli. Nova člana sta konteradmiral sir Sidney Free-mantle in konteradmiral George; odstopili so ravnatelj scvernovzhodne železnice miral Henrv Ueniatx rdgotvx umlhwv ks
Artur Bease in konteradmiral Henry Oli-ver. (Reorganizacijo so izvedli, ker so listi admiraliteti očitali, da ne nastopa dovolj odločno proti nemškim podmorskim čolnom. Op. ur.)
Švicarski državljani v ameriški vojski.
Washington, 12. januarja, (Reuter.) Švicarski poslanik se je dogovoril z državnim oddelkom, da tisti švicarski državljani, ki naj bi zdaj služili v ameriški armadi, niso dolžni služiti, če ugovarjajo potom diplomatskega zastopstva. Državni oddelek je zdaj razglasil, da velja to določilo za vse nevtralce.
Združene drž«ve ne pošljejo vojakov na evropsko bojišče.
Berlin, 12. januarja. (Zakasnelo.) Glede na poročilo iz Washingtona, da noče Amerika ros\ati nobenih čet v Evropo, izvaja »Norddeutsche AUgem. Zeitung«: Poročilo, ki ga je razglasil Reuter v visoko oficiozni obliki, pomenja drugi hudi udarec reči sporazuma v četrtem letu vojske.
V Ara"''" oboroženih nad tri in pol milijona moi,
?T, 12. jan. Iz Washingtona; Amc-rišk; vojni urad je naznanil: A.meriška vojska je štela 1. januarja 1918 100.856 častnikov in 3,428.650 vojakov. Za vojsko so določili Američani leta 1918. 3.200 milijonov dolarjev (16 tiso. milijonov kron).
Kftll POIBČIla.
Novice iz Francije.
Havas. Po govoru zunanjega nrnistra Pichona je zbornica 11. t. m. s 397, proti 145 glasovom izrazila vladi zaupnico. — Ruska kolonija v Lausanneju je izvedela, da postopaja Francozi z Rusi zelo sovražno.
V Rimu smrzuje,
L«i.gf.no, 12„ jan. V Rimu so imeli pred dnevi tri stopinje mraza; javni vodnjaki so zamrznili. V rimski Kampanji so zabeležili celo 6 stopinj mraza.
Oblegovalno stenja ra španskem.
Genf, 12. jan. Iz Madrida: Ministrski svet je pooblastil rainicterskega predsed-•nika, da razglasi oblegovalno stanje na celem Španskem. V Barceloni je zopet enkrat izbruhnila revolucija.
Načrti črnogorskega kralja?
Amsterdam, 12. jan. Francoski listi trde, da namerava črnogorski kralj Nikolaj zapustiti Francijo in se naseliti v Italiji ali v Švici.
^ - i Angleži in Japonci.
Bern, 12. januarja. Angleški kralj je imenoval japonskega cesarja za angleškega maršala, japonski cesar je pa imenoval angleškega kralja japonskim maršalom.
Mirovna pogajanja.
Priznanje Ukraiine kot samostojne držaVe.
Dunaj, 12. jan. C. kr. brzojavni urad iz Brest Litovska: Ko se je pričela danes ob 11. uri 30 minut dopoldne seja, je izjavil predsednik grof Czernin: Na seji 10. t. m. je gospod državni tajnik ukrajinske ljudske republike izročil delegacijam štirih zveznih velesil noto glavnega tajništva ukrajinske ljudske republike z dne 11. (24.) decembra 1917, št. 726. Navedena nota je obsegala pod točko 7. izjavo, da ukrajinska ljudska republika, katero zastopa glavno tajništvo, v mednarodnih zadevah nastopa samostojno in le želi liki ostale velesile se udeležiti vseh mirovnih pogajanj, posvetov in kongresov.
Čast mi je, da ko odgovarjam v imenu delegacije štirih zveznih velesil, izjavljam: Ukrajinsko delegacijo pripoznamo za samostojno delegacijo in za pooblaščeno zastopnico samostojne ukrajinske ljudske republike. Formelno priznanje ukrajinske ljudske republike po zveznih štirih velesilah se pridrži mirovni pogodbi.
Gospod Trockij, ki si je nato izprosil besedo, jc izvajal: V zvezi z vprašanjem, s katerim se je pravkar pečala izjava delegacij četverozveze, smatram kot potrebno, da v svrho informacije in da odstranim mogoča nesporazumljenja, izjavim: Tisti spori, ki so se pojavili med rusko izjavo in generalnim tajništvom, katerih okolnosti so več ali manj znane vsem navzočim, niso bili in niso v nikaki zvezi z vprašanjem samoodločbe narodov. Nastali so vsled protislovij med politiko sovjeta, ljudskih komisarjev in generalnega tajništva; protislovja, ki so izrazita tako na teritoriju Ukrajine kakor tudi izven njenih mej. Kar tiče dejanske samoodločbe Ukrajine v obliki ljudske republike, to ne more povzročati sporov med obema bratskima republikama. Glede na to, da v Ukrajini ni okupacijskih čet, ker se razvija tam življenje svobodno, ker tam ni ne srednjeveških stanovskih organizacij, ki bi hotele predstavljati deželo in tudi nfe potov oblasti imenovanega navideznega ministrstva, ki postopa v imejah, ki se mu zgoraj določajo, dalje upoštevajoč, da obstojajo na teritoriju Ukrajine povsod svobodno voljeni so-
vjeti delavskih, vojaških in kmetskih odposlancev in ker se volijo vsi činitelji samouprave po načelu splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice, ne dvomimo in ne moremo dvomiti, da se bo razvoj samoodločbe Ukrajine končal primerno njenim zemljepisnim mejam po volji ukrajinske države. Z ozirom na obrazloženo in v soglasju z izjavo, ki se je podala na seji 10. januarja, ne ovira samostojne udeležbe delegacije glavnega tajništva pri mirovnih pogajanjih.
Ukrajinski državni tajnik Holubovič je na to izjavil, da sprejme na vednost izjavo štirih zveznih velesil. Njegova delegacija se udeleži mirovnih pogajanj.
General Hoffmann, ki je nato govoril, je pripomnil, da je iz odgovora predsednika petrograj. delegacije in njegovega ugovora razvidel, da ga Trockij ni umeval, zakaj da nasprotujejo brzojavke in objave, ki jih je bil grajal, duhu premirja. Pogodbo o premirju so uvajale besede: »V dosego trajnega miru.« Ruska propaganda greši proti temu, ker ne stremi po trajnem miru, marveč bi rada zanesla revolucijo in državljansko vojsko v naše dežele.
Predsednik ruske delegacije je opozarjal v svojem odgovoru, da ie v Rusiji pripuščeno vse nemško časopisje, tudi tisto, ki odgovarja nazorom ruskih reakcionarnih krogov in ki nasprotuje stališču vlade ljudskih komisarjev. V tej reči vlada popolna pariteta, ki nima s premirjem nič skupnega.
General Hoffmann je odgovoril, da ni ugovarjal proti ruskemu časopisju, marveč proti oficielnim vladnim izjavam in proti oficielni propagandi, ki jo je podpiral vrhovni poveljnik. Vrhovni poveljnik na Vzhodu in državni tajnik za zunanje reči se ne pečata s. posebno propagando. Gospod Trockij je odgovoril na to, da niso ne pogoji pogodbe o premirju obsegali in niso mogli obsegati določil, ki bi omejevali izrazitev mnenj državljanov ruske republike, njenih vlad ali vodilnih krogov. Državni tajnik pl. Kiihlmann je glede na opazke predsednika ruske delegacije pribil, da se nemška vlada trdno drži načela neumešavanja v ruske razmere, kar pa zahteva tudi popolno enakopravnost.
Gospod Trockij je nato odgovoril, da bi tiste stranke, ki pripadajo ruski vladi, smatrale za korak naprej, če bi nemška vlada svobodno in prostodušno izrazila svoje nazore o notranjih razmerah Rusije, v kolikor se ji to zdi potrebno.
Sejo so na to zaključili,
Tosveti komisije o določitvi teritorialnih vprašanj.
Dunaj, 14. jan. C. kr. brz. kor. urad Brest Litovsk: Dne 11. t. m. se je sestavila nemško-avstrijska-ruska komisija, da ; se posvetuje o teritorialnih vprašanjih; v treh dolgih sejah je zborovala 11. in 12. t. m. Predvsem so sporazumno pribili, naj se v mirovni pogodbi, ki se skleni, na prvem mestu izrazi, da se je konpalo^ vojno stanje med deli, ki se vojskujejo. Trockij je na to pristavil, naj se izrazi, da. so se pogodbeniki odločili, da bodo v bodoče živeli v miru in v prijateljstvu. Trockij je rekel, da gre zgolj za dekorativno vprašanje, a da morajo popolnoma drugačne reči vplivati na razmere med narodi. V razpravi so sklenili, da bodo o tej točki pozneje sklepali. Dalje so pribili, da soglašajo, naj se ozemlje, ki sta ga zasedli obe vojskujoči se stranki, izprazni po načelu medsebojnosti in sicer tako, da se izprazni zasedeno rusko ozemlje potem, ko izprazni Rusija zasedena ozemlja v Avstriji, Turčiji in v Perziji. Pozneje so črtali Perzijo iz te zveze, ker ne spada med države, ki se vojskujejo in kej se je rusko odposlanstvo izjavilo, da se je že nasproti perzijski vladi obvezalo, da izprazni zasedena perzijska ozemlja. Predsednik je to izjavo tembolj pozdravil ker osrednji velesili zelo simpatizirajo s kulturnim narodom Perzov in žele, naj v bodoče Perzija goji svobodno svojo kulturo. Glede na vprašanje, kdaj naj se izpraznijo zasedena ozemlja, so Nemci predlagali, naj se naveže na izvedeno demobilizacijo ruskih sil, ker o'bstoji nevarnost, da bi Rusija vsled kakih izprememb njenega vladnega načina in svojih namenov lahko vsak čas zopet ofenzivne operacije izvedla. Trockij je na to izjavil, da v polnem obsegu vzdržuje izjavo, da gre narodom na ruskem ozemlju brez zunanjega vpliva pravica samoodločbe do odcepitve od Rusije. Uporabo tega načela se more pri-poznati le nasproti narodom samim, ne pa tudi nasprotim gotovim privilegiranim delom narodov. Nazor predsednika nemške delegacije, da se je volja v zasedenih ozemljih potom pooblaščenih organov izrazila, odklanja.
Sledila je daljša razprava o vprašanju, v kakšnih okolnostih in kdaj nastane nova država, če se loči del od kake obstoječe države. Državni tajnik dr. Kiihlmann je izjavil za osrednje velesile: Državna osebnost nastane in more podati pravno-veliavne izjave o temeljih svojega obstoja, kakor hitro kako zastopstvo, ki je poklicano za to po široki množici ali po zgodovinski navadi, izrazi s
St«v. 11.
pretežno večino nedvomljivo voljo, da hoče postati samostojen narod in da hoče izvajati samoodločbo. Trdimo, da so pravico samoodločbe v delu zasedenega ozemlja v zastopstvo dotičnih narodov de facto pooblaščene korporacije v smislu odcepitve od Rusije tako izrazile, da po našem nazoru ta ozemlja danes ne pripadajo več ruski državi v svojem nekdanjem obsegu.
V nadaljnji debati o značaju in pomenu ljudskih zastopstev, ki poslujejo v zasedenih ozemljih, sta državni tajnik pl. Kiihlmann in zunanji minister grof Czernin opozarjala, da je kazala ruska delegacija že tekom pogajanj v decembru pripravljenost, da se priznajo v zasedenih ozemljih obstoječa ljudska zastopstva kot de facto obstoječa in se smatrajo njihovi sklepi kot izraz volje dotičnih narodov. Tedaj smo se sporazumeli, da se s tako provizorično rešitvijo približamo skupne-mV ciliu- ~~ Trockij je izjavil, da se morejo izjave deželnih zborov, mestnih in podobnih zastopstev smatrati kot izraz volje gotovega vplivnega dela prebivalstva, ki pa dajejo le razlog za mnenje, da dotični narodi z državnim stališčem niso zadovoljni. Tako prihajamo do zaključka, da se mora izvesti ljudsko glasovanje, v katero svrho je pa nujno treba ustanoviti organ, ki bo zagotovil svobodno glasovanje prebivalstva.
Nadaljnje poročilo o mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem nam je prišlo za današnji list prepozno. Obširneje bomo poročali jutri.
* * *
Kakšno mejo zahteva nemška generaliteta.
Dunaj, 12. jan. »Wahrheit« trdi, da se zahteva z nemške vojaške strani, naj se preloži nemška meja do Njemena (Kovno, Grodno) čez Osovjec do Narve. Mejo bi potem tvorila Varta. Zahtevajo tudi pre-mogokope pri Bendzinu, ki meji na zgornje šlezijske premogokope pri Katovcu.
Hindenburg in Ludendorii v Berlinu.
Berlin, 12. jan. (Kor.) Wolf: Danes zjutraj sta prišla Hindenburg in Luden-dorff v Berlin.
Neodvisna republika donskih kozakov
Petrograd, 10. jan. Agentura: Te dni razglase neodvisno donsko republiko; ministrski predsednik in vojni minister nove republike postane najbrže Kaledin.
Panika na londonski borzi.
Rotterdam, 12. jan. V londonskih bor- ! znih krogih je povzročila vest o raz-veljavljenju ruskih državnih posojil paniko. Finančniki pozivajo vlado, naj proti Rusiji najstrožje nastopi.
Približanje v Brestu Litovskem.
Stockholm, 12. jan. »Pravda«: Ljenin in Trockij, zadnji biva v Brestu Litovskem, živahno občujeta. Obe stranki sta se v Brestu Litovskem glede na samoodločbo narodov znatno približali, ker Rusi pogajanja pospešujejo,
Mir se sklene z Rusijo 14. januarja?
Amsterdam, 12, jan. Socialno demo- j kratični listi na Nizozemskem so poročali iz Petrograda: Ruski listi, ki so v zvezi z vlado boljševikov, so trdili, da upajo, da se sklene 14. jan., na dan ruskega novega leta, preliminarni mir med Rusijo in osrednjimi silami.
Splošen mir se sklene čez nekaj mescev?
Haag, 13. jan. (K. u.) »Nieuwe Cou-rant« je objavil zasebno brzojavko iz Londona, po kateri je poizvedel list Morning Post iz Washingtona: Wilsonovo poslanico gotovi ameriški krogi tako presojajo, da se bo čez nekaj mesecev sklenil mir. »New York Sun « trdi, da sodijo tako tudi finančni krogi.
Mirovni predlogi Turčije.
Stockholm, 12. jan. »Journal« iz Petrograda: Turški poverjeniki so stavili sledeče pogoje: Meja naj se ne izpremeni. Škoda zasebnikom se poravna. Svoboda Perziji se jamči. Ruske ladje bodo smele voziti skozi Dardanele in Bospor še prej, predno se konča vojska.
Združitev Ukrajincev in boljševikov.
Amsterdam, 12 jan. Ukrajinski socialni revolucionarji so se sporazumeli z boljševiki in s socialnimi revolucionarji levičarji.
Anglija pripozna vlado boljševikov.
Amsterdam, 12. jan. Govori se, da namerava Anglija pripozna ti vlado boljševikov.
Vatikan o govorih Lloyda Georgesa in in Wilson..
Luga no. 13. jan. (K. u.) Osservatore
Romano, Vatikan je o govorih Lloyda Georgesa in WiIsona z zadovoljstvom beležil, da temeljni načeli mogočih mirovnih pogajanj glede na novo Evropo soglašajo s papeževim pozivom izdanim meseca avgusta, Iz tega pa nikakor ne sledi, da misli sveta stolica pritiskati na eno ali drugo stranko, ali podpirati konkretne predloge Lloyd Georgesa in Wilsona in zapustiti črto stroge nevtralnosti, katero se sveta stolica "es čas voiske drži.
Churchill o položaju.
London, 12. jan. (K u.) Reuter: Muni-Dijski minister Churchill je govori! na pojedini, kateri je predsedoval ameriški vele-ooslanik. Pribil je, da popolnoma soglaša Jovor Lloyda Georgesa z Wilsonovo poslanico in da obema državnikoma popolnoma pritrjuje angleško in ameriško ljudstvo. Jasno in brez strahu smo naše vojne smotre naznaniti; naš cilj bodi, da jih sovražniku vsilimo. Govornik jc pozval Ameriko, naj vse ukrene, da pospeši prihod ameriških čet na bojišče. Vso svojo moč osredotočimo na praktične ukrepe, brez katerih, vojnih smotrov ne moremo uresničiti. Mi na Angleškem bomo vse žrtvovali, kar moremo žrtvovati. Prepričan sem, da lahko popolnoma dobimo, če uporabimo vsa pomožna sredsha, s katerimi razpolagamo. Nemške armade, ki so postale proste vsled ruskega poraza, hite zdaj na zahod. Viharni oblaki, ki bodo prekosili vse, Kar se je zgodilo dozdaj, se zdaj zbirajo; a
popolnoma zaupamo.
-« • «
Državljanska vojska v Rusiji.
Petrograd, 10. jan. (K. u ) Agentura: Oddelki boljševikov so zasedli železniške soptaje Balcevo, Snovskaia in Semenovko.
Petrograd, 10. jan. (K. u.) Agentura: Iz Kijeva se poroča, da se odpor proti osrednji radi vedno bolj širi. Čete osrednje rade so zelo razburjene.
Amsterdam, 10. jan.JKor. ur.] Daily Jews iz Petrograda: Pogajanja med četami ruske in ukrajinske vlade so dosegla Dopoln sporazum.
Petrograd, 10. jan. (K. u.] Ukrajinske :ete so zasedle po ljuti borbi Bahmač v gu-jerniji Černigov.
Stockholm, 11. jan. (K. u.) Od julija se število organiziranih članov boljševikov povišalo od 250.000 na pol milijona članov.
Rusi zapuščajo bojno črto. Monakovo, 12. jan. »Rečj«: Celi vojni deli zapuščajo fronto, ker pričikujejo, da se sklene kmalu mir. Petrograjske čete liso hotele na fronto, maiveč zahtevajo, laj jih pošljejo domov.
Dnevne novice.
—	Županstvo občine Žiri je poslalo brzojavke ministru dr. Žolgeru, Jugoslovanskemu klubu in dež. glavarju dr. Šu-steršiču, s prošnjo, naj pomaga, ker ni več pričakovati živil od vojnožitnega zavoda in Iter se je bati novih prisilnih rekvizij.
—	Častno svetinjo za 40 letno službovanje je podelil deželni predsednik preč. g. Antonu Ž 1 o g a r j u , kanoniku v Novem mestu in preč. g. Antonu Š m i d o v-n i k u , župniku v Prečni.
—	Notarska vest. Notar Ivan Kolenc je prestavljen iz Kranjske gore v Slovensko Bistrico.
—	Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo jc dobil stotnik generalnega štaba Zdenko Aljančič.
—	Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči so dobili: nadporočnik 64. pp. Evald Prinčič, poročnik 17. pp. Ludvik Planička, poročnik 47. pp. Josip Petroj in nadporočnik 4. bos. herc. p. Edvard Lozej. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 92. pp. Josip Štrekel. — V drugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje nadporočnik 17. pp. Ivan Novak. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 27. pešpolka Josip Majeron. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil vojaški podživi-nozdravnik 9. polj. top. p. Anton Močilnik.
—	Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila lovec 20. lov. baona Pleničar Franc in desetnik 3. pion. baona Lobnikar Josip.
—	Za metropolita, priorja in deiini-torja graške province usmiljenih bratov je izvoljen dosedanji superior in vikar p. Pavel Berger, po rodu Korošec.
—	Iz politične službe. Okrajni tajnik Aleksander Schaffer je premeščen od glavarstva v Litiji h glavarstvu v Ljubljani, v Postojni ostane okrajni tajnik Franc Slana, kanclist Anton Gregorič je premeščen od glavarstva v Ljubljani h glavarstvu v Litiji.
—	Iz srednješolske službe. Upokojen je profesor II. državne gimnazije v Ljubljani Franc Jeraj; izražena mu je zahvala in priznanje naučnega ministrstva. — V sedmi činovni razred jc povišan profesor ljubljanskega učiteljišča Jožef Vcrbič.
—	Iz ljudskošolske službe. Bivši su-plent v Koroški Beli Viljem Grundner je imenovan začasnim učiteljem na Bledu. Dopust se je podelil učiteljici v Kalu Frančiški Strenar, nadomešča jo bivša začasna učiteljica v Mosenčah Ana Turšič.
—	Pritožbe na uredništvo. Iz Sežane smo dobili ostre pritožbe zaradi nevljudnega obnašanja nekega uradnika na glavarstvu,
—	Skrčenje močne racije na Dunaju.
Dunajski ministrski svet je imel 11. t. m. zelo burno sejo. Razpravljali so o skrčenju močne racije. Stavljen je bil predlog, naj \si dunajski občinski svetniki odlože svoje mandate, da ne bodo. nosili odgovornosti
za popoln propad prehranjevalne politike. O tem predlogu bodo sklepali prihodnji teden v plenarni seji občinskega sveta. Predlog, da bi šli še enkrat k ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju, je bil z veliko večino "odklonjen, ker bi bilo to brez vsake koristi.
— Januarska službena napredovanja na državni železnici v področju tržaškega ravnateljstva. C. kr. železniško ministrstvo objavlja naslednja imenovanja in povišanja: I. status, a) naslovi: Ludvik Pavliček, stavbni nadkomisar, načelnik vzdrževalnega oddelka Pulj, je dobil naslov držav-noželezniškega svetnika; naslov železniškega nadkomisarja sta prejela dr. Henrik Gollner, žel. komisar, skup. vodja ravnat, odd. 7, in dr. Rudolf Mallner, žel. komisar na ravnat, odd. .1; naslov stavbnega nad-svetnika so prejeli stavbni komisarji: Nor-bert Sclnvarz, vzdrževalni odd. Gorica II.; Jožef Činibulk, obratno vodstvo Trst, drž. kolodvor; Fran Vosecky, obratno vodstvo Split; Ivan Ascher, obratni oddelek Jesenice; naslov strojnega nadkomisarja so prejeli strojni komisarji: Henrik Slaus, vodja odd. v kuril, vodstvu Gorica; Ernest Sirk, podvodja v obrat, vodstvu Trst in Gustav Steinbeck, vodja odd. v obrat, delavnici Split. — b) Povišanja: Za državno-železniška svetnika sta bila imenovana Fran Froglia, žel' nadk6misar, ravnat, oddelka 3, in Pavel Morptirgo, tit. žel. svetnik, podnačelnik vzdrževal, odd. Ljubljana; za železniška Višja komisarja sta bila imenovana Pavel pl. Levičnik, žel. komisar, ravnat, odd. 8, in dr. Karel Steckina, tit. žel. nadkomisar, VAvnat, odd. 2. — II. status b): a) naslovi: naslov nadzornika so prejeli višji revidenti: Ernest Gozzi, podnačelnik, obrat, urad Trst, drž. kol.; Fran Kokalj, načelnik obrat, urada Kranj in Jožef Hiibel, skupinski vodja, ravnat, odd. 5; naslov višjega revidenta so prejeli revidenti: Fran Kunaver, obratni urad Jesenice; Edvard Stitz, ravnat, odd. 5, in Rudolf Giinter, blag. kontrolor na ravnateljstvu v Trstu, b) Povišanja: za nadzornike so bili imenovani: Anton Toplak, tit. nadzornik, skup. vodja na ravnat, odd. 1; Jožef Hočevar, višji revident, tarifni kontrolor na ravnateljstvu v Trstu, in Karel pl. Cichini, tit, nadzornik, podnačelnik na ravnat, odd. 8; za višje revid.ente so bili imenovani: Jožef Železnikar, revident ravnat. odd. 7; Artur Werner, tit. višji revident, ravnat, odd. 5; Ivan Bandel, revident, vzdrž. odd. Trst; Valontin pl. Cippico, revident, postajni urad Gruž; Viktor Lotocki, tit. viš. revident, skup. vodja na ravnat, odd. 8. in Rihard Negovetič, tit. viš. revident, skup. 5. Razen tega so bili imenovani za revidente adjunkti: Anton Valentič, ravnat, odd. 7; Mendel Kasner, ravnat, odd. 7; Rudolf Wagnest, obratni urad Trst; Marij Buda, ravnat, odd. 5; Dominik Giint-ler, obratni urad Trst; Lovrenc Svetina, j načelnik postajnega urada Kamnik; Adolf Wiinsch, ravn. od. 8; Jožef Božič, načelnik post. urada Podnart-Kropa; Hugo pl. Kham, obratni urad Gorica in Rudolf Ho-ma, obratni urad Gorica; za adjunkte so bili imenovani asistenti: Anton Moscovita, kurilnično vodstvo Split; Feliks Čerček, obratni urad Pulj; Ivan Vranjek, postajni urad Volčjadraga, in Robert Herzog, obratni urad Ljubljana.
—	Mejna policija in kontrola inozem-cev v Švici. Zvezni svet v Švici je izdal o tem odredbo, ki je stopila v veljavo 20. decembra. Odredba obsega med drugim predpise o potovanju inozemcev v, iz in skozi Švico. Podrobnosti izvedo intere-sentje pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
—	Zagrcbački dnevnici. Iz Zagreba nam pišejo: Osim službenih »Narodnih Novina« ne izlazi nijedan dnevnik. Pregovori izmedja upravitelja tiskara i strajku-jučih tipografa ostali su bez uspjeha. »Narodne Novinc« se štampaju uz vojničku asistencu; uz pripomoč uredničkog perso-nala. Osim tipografa stupilo je v štrajk i ostalo tiskarsko osoblje.
—	Zofija Gorres umrla. Na Dunaju je umrla 8. t. m. Zofija Gorres, zadnja vnukinja slavnega katoliškega učenjaka Jožefa pl. Gorresa. Rojena je bila leta 1849. v Monakovu. Rajnica se je zelo pečala z umetnostjo in književnostjo. Znala je veliko jezikov. Ko je bila že stara, se je naučila še latinsko,
—	Veliko vlomov se je izvršilo zadnji čas v okolici Celovca. Vlamljali so navadno v vile. Končno se je pa posrečilo policiji vlomilce izslediti in aretirati. Vlomilci so: 19letni pomožni delavec Jožef Smcrič-nig iz Št. Jurja, 18letni Pavel Mlekuš iz Gorice, 181etni Karel Schiefnig iz Veli-kovca in 16letni Blaž Liendl iz Vetrinja.
—	Za revne dunajske otroke. Z Dunaja so doslej pošiljali revne otroke v večjih oddelkih na Holandsko, kjer so jih prehranjevali. Ker so sedaj prehranjevalne razmere na Holandskem samem postale zelo težavne, bo ta akcija nehala. V nadomestilo bodo ustanovili na Dunaju popoldanska zavetišča, kjer bodo otroci, pod nadzorstvom izdelovali šolske naloge in ročna dela ter bodo dobivali tudi južino.
—	Krmljenje z ovsom eraričnih žreb-ccv v zasebni oskrbi. Za erarične žrebcc>
p Župni urad Trnovo pri Gorici se tem potom najvljudneje naproša, da blagovoli napraviti radi nujne vojaške zadeve družinski list za 1873. leta rojenega Franceta Rijavec s Trnovega hiš. št. 37 in ga poslati županstvu občine Črni vrh nad Idrijo.
Pašne novice.
r Umor. V simmerinski plinarni na Dunaju so našli v nedeljo, dne 6. t. m. ponoči 181etnega delavca Karla Chaloupko mrtvega. Mladenič je bil ubit z železnim batom. Pri pregledovanju trupla so opazili, da je iz bedra umorjenega izrezan večji kos mesa. Ubijalec je izvršil to gnusno delo najbrže po uboju in vzel meso seboj. V plinarni dela okoli 900 delavcev, zato bodo težko izsledili morilca.
r Huda zima. Pri nas je po kratkem odmoru zopet pritisnil občuten mraz. Pa tudi od drugod poročajo o hudi zimi. Na južnem Francoskem je mraza 12 stopinj. Garonna je deloma zamrznila. V dolinah pri Toulousc so se pojavili volkovi, v severnih Pirenejih medvedje. V Združenih državah že 11 let ni bilo tako hude zime.
V Newyorku je bilo mraza 25 stopinj, v severnih mestih celo 36. Tudi na Španskem je izredno mrzlo in divjajo snežni viharji. Pravtako poročajo iz Alžirja o hudem mrazu. Tudi v Benečiji, ob Piavi, ob Brenti in Tilmentu cj nastopil te dni nenavaden mraz. Italijani pravijo, da takega mraza ne oomniio.
v zasebni oskrbi sc sme v skakalni dobi pokrmiti po 5 kg na dan. Skakalna doba traja 4 mesece in samo za ta čas se sme pokrmiti že označena množina ovsa na dan. V slučaju, da je tu in tam manjše število kobil, se mora izmera ovsa za žrebce primerno skrčiti in je krmiti drugo krmo. Koliko pristoja mrve in nastilja, so mero-dajne tozadevne pogodbe med erarjem in dotičnimi oskrbniki.
—	Otrok zmrznil v materinem naro-| čju. V Mtinsterberg na Saškem sc je z železnico pripeljala neka delavska poljska žena s tri mesece starim otrokom v naročju. Ko je na kolodvoru odvila dete, je bilo mrtvo — med potom ji je bilo zmrznilo v naročju.
—	AH ste že naročili Glasnik majsv. Src ? Naroča se v tiskarn: sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Stane na leto lc 2 K, jc torej naš najcenejši nabožni list. Izhaja mesečno na dveh polah. Mnogi novi naročniki, pa tudi sotrudniki dobrodošli, da sc razširi med nami kraljestvo presv. Srca Jezusovega — kraljestvo miru in edinosti!
lj Dr. Ravnikarjev shod v Ljubljani. Včeraj, v nedeljo predpoldne, se je vršil v Mestnem domu shod narodno-napredne stranke, na katerem jc govoril ljubljanski državni poslanec dr. Ravnikar. Shod je bil dobro obiskan. Govornik je razprav1;:-! o delu in stališču Jugoslovanskega ki ša v parlamentu. Sprejetih je bilo več resolucij.
lj V Šentjakobskem prosvetnem društvu bo g. profesor Ivan Mazovec .ietos vodil h rv a t s k i tečaj. Vrši se v društvenih prostorih vsako sredo od čričetrt na 8. zvečer. Priglašeni in priglašene, v sredo, dne 16. januarja na svidenje.
lj Rodni občni zbor društva zdravnikov na Kranjskem se vrši 31. t. m. ob 8. uri zvečer v Rožcah«, hotel Union. Dnevni red po § 18 društv. pravil.
lj Umrl je v nedeljo, clne 13. t. m. trgovec g. Avgust Jagodič.
lj Razdelitev sukanca domačim šiviljam. Krojaški zadrugi v Ljubljani je poverila trgovska in obrtniška zbornica razdo-litev uradoma oskrbljenega sukanca za obrtniške namene, kolikor ga pripade na Ljubjano. Za prejem tega sukanca so upravičene tudi domače šivilje, ki izvršujejo po raznih -hišah popravila oblek in perila. Ker zadruga ne razpolaga z njih seznamom, poživlja vse te šivilje v Ljubljani, da sc oglasijo najpozneje do petka 18. t. m. v zadružni pisarni, Gosposka ulica 5, pritličje, da se tu vpišejo v seznam. Vse, ki bi sc oglasile pozneje, se ne bi mogle več vpo-števati pri prvi razdelitvi. Podrobnosti in čas razdelitve sc objavijo pravočasno.
lj Čevlji z lesenimi podplati. Mestna aprovizacija bo razdeljevala čevlje z lesenimi podplati v torek, dne 15. t. m. od 3. do 4. ure popoldne. V poštev pridejo stranke, ki so že prejele nakazilo za čevlje in sicer v torek 15. t. m. od 3. do 4. ure stranke s štev. 1 do 100, v sredo, 16. t. m. štev. 101 do 150, v četrtek 17. t. m. štev, 151 do 200, v petek, dne 18. t. m. štev. 201 do 250, v soboto, dne 19. t. m. štev. 251 do 300. Drugi teden se lahko priglase nove stranke. Vsaka mora prinesti s seboj policijsko zglasnico, potrdilo gospodarja, kjer služi ter natančni naslov svojega sedanjega bivanja.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V. S. Pr; tem pomanjkanju papirja in kupičerrju važnejših dogodkov ne moremo razpravljati vseh neresnic in zavijanj, ki so v dr. Šusteršičevem listu. Zato Vašega dopisa ne moremo priobčiti. — I. M. Kar smo rekli zgoraj velja tudi Vam, Tako očitna nercsnica ne more dotičnemu gospodu škodovati. — Župnik F. M, Vaš do-, pis smo izročili preč. ordinariatu ljubljan-i skemu, ki bo najlažje kaj ukrenil. — K. b. p. 416. Poslanega ne smemo priobčiti; bilo bi konfiscirano. Zadevo z listom bomo uredili. — M. S. u B. Zadostuje: Društvo sv. Jeronima, Zagreb. — Dr. A. S. Informirali sc bomo in Vas v kratkem obvestili.
Rodbina Novak naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jc naš ljubljeni soprog, oziroma oče, stric, brat in stari oče, gospod
Matija Novak
sedlarski mojster
v četrtek, dne 10. januarja 1918, ob 3. uri popoldne v 80. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb sc jc vršil v soboto, dne 12. januarja 1918, ob 3. uri popoldne na Šmihelsko pokopališče.
Kandija pri RudoUovcm, dne 13. januarja 1918.
Ivan, Karol in Josip,
/ sinovi.
Cecilija Novak,
soproga.
V okolici Selca nad Škofjo Loko se proda J^ več sto litrov dolenjskega vina. Istotam se preda tudi nad 60 m lepih bukovih drv. Cenjene ponudbi pismeno na upravo tega lista pod šifro »60 m«.
Kupim vsako količino
\sr
Cena po dogovoru. Jos. Oražem, željama Selo-Moslc, Ljubljana.
Izgubila sta se v petek zvečer W
od Sv. Petra do Gradišča. Pošten najditelj je naprošen, naj jih odda proti nagradi našemu upravništvu.

tr
Zenitna
Wr ponudba.
i

Mladenič, star 26 let, prost vojaščine,, železničar in posestnik, želi poročiti go-spico ali vdovo brez otrok. Prednost imajo posestnice z nekoliko premoženja z dežele. Prosi se resne ponudbe s sliko na upravništvo Slovenca pod št. 121.
Piškote, čokolado, bonbone in druge' sladkorne izdelke na drobno in na debelo priporoča trgovina
K. KavčKa
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7.
Istotam se proda po nizki ceni okrog' 200 enoliterskih belili steklenic.	,,
• «» t
Narodno »darsivo.
g Za združitev parobrodnih društev v Dubrovniku. Iz Dubrovnika poročajo, da delajo tamkaj na to, združiti več parobrodnih društev z večjim številom velikih trgovskih parobrodov svobodne plovbe in nekoliko potniških parobrodov.
g Obdavčenje premoga. Parlamentu! bodo predložili načrt za obdavčenje premoga. Industrijski krogi sodijo, da bodo domači premog, kakor jc to že na Nemškem, obdavčili z 20 odstot^ vrednosti, od produkcijskega mesta.
g Hmelj. Na hmeljskem tugu v Žalcu ni bilo v pretekli dobi skoro nobene kupčije s tujim hmeljem in so bile cene samo na papirju. Gibale so se med 140 in 150 K za 50 kg. — V minolem letu jc v Avstriji rad' pomanjkanja ječmena bodisi popolnoma, bodisi deloma ustavilo obrat 48 pivovarn.
g Omejitev izvoza ameriškega premoga v Evropo. »Secolo« izve iz Pariza, da
izvoz premoga v Evropo, tako da sc bodo vpoštevale le potrebščine vojnih tvorric.
g Preskrba z žitom. V prehranjevalnem uradu na Dunaju se vrše te dni važna posvetovanja, katerih se udeležujejo tudi zastopniki posameznih pokrajin. Glede zboljšanja preskrbe prebivalstva z žitom zahtevajo strokovnjaki strožje nadzorstvo samouporabe krušnega žita in zaporo podeželskih domačih mlinov. Tudi prehranjevalni nadzorniki morajo obračati večjo pozornost na to, da se v njih okrajih spravi skupaj čim več žita. Ostrejše se mora nastopiti tudi proti skrivni trgovini z žitom. Doslej še ni gotovo, če se bo skrajšana racija moke morala obdržati tudi v bodoče ali če in kdaj bo mogoče dodeliti zopet staro normalno racijo. O uspehu teh posvetovanj bomo poročali.
g 6 milijonov hektov v:aa so našle zavezniške armade na Laškem. Kakor poroča »Weinzeitung«, se je večji del te rajne kapljice odposlalo v Nemčijo.
g Pšenice so posejali zadnjo jesen v Rumuniji 1 milijon in 230 tisoč hektarjev.
g Cene za les. Dunajske velike lesne trgovine so sklenile sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi (smrekov, jelov, borov les) 45—60 kron; hlodi (bukov, hrastov in sploh trd les) 98—120 kron; hrastove debele deske 240 kron, tanjše 268 kron. Otesani ali oglati žagan las (smreka, bor, jelka) 65 do 85 kron, bukov in hrastov pa 230—260 K. Za Češko so lesne cene za 15 do 20 odstotkov višje, v Galiciji pa za 10 do 15 odstotkov. Cene za les naraščajo, blaga je malo, povpraševanje pa živahno.
g Pomanjkanje papirja na Ogrskem i je tako veliko, da listi najbrže ne bodo mo- j gli več dolgo izhajati. Tudi hrvatskim li- j stom grozi popolno pomanjkanje papirja. , g Koliko stanejo statistike. Žetvena j statistika je stala poljedelsko ministrstvo 80.000 K, od vojnožitnega zavoda izvedena statistika pa več kot 15,000.000 K, ne da bi bil uspeh zadovoljiv.
g Curiški denarni kurzi. V Curihu so bili 9. t. m. naslednji denarni kurzi za devize: Berlin 88.80 (prej 87.50), Dunaj 58.90 (58.50), rubelj 88,— (86.—), London 21.30 (21.28) in Pariz 78.50 (78.40).
g Povišanje vrednosti marke in krone v Švici. »Berner Tagblatt« je 9. t. m. poročal: Kurzi menic se neprestano dvigajo. Nemška marka stane danes 98 cent., pred meseci pa 59, avstrijska krona pa 53, pred mesecem je znašal njen kurz 37. Resnica je, da je vrednost našega denarja v inozemstvu poskočila, a zelo čudno je, ker vojni izkoriščevalci čisto nič ne znižajo oderuških cen.	t g Cene za zlato so v zadnjem času \ znatno padle. Med na vijaki cen za zlato ! je zavladala vsled tega prava panika. Da- j nes plačujejo za en gram 14 karatnega j zlata 4 K 50 v, do 4 K 80 v. Ko je bila ; cena zlata višja, so plačevali za en gram j takega zlata 10 K 70 vin. Razlika v cenah ■ znaša tedaj okroglo 60 odstotkov. Mnogo ; špekulantov je zgubilo zadnji čas prav ve- i liko. Neki mali trgovec z zlatom v Wah- j ringu, ki je bil nakupil 3 kg zlata in dal ; okoli 30.000 kron, ima okroglo 15.000 K !
zgube.	.
g Melijoracije. Na Dunaiu se te dni j vrši enketa o ureditvi melijoracij. Navzoči j so številni zastopniki deželnih odborov in deželnih kulturnih svetov. Poljedelski minister grof Silva-Tarouca je opozarjal na svoj programni govor v državnem zboru in izrazil upanje, da se bo s skupnim delom posrečilo izvesti nameravani načrt. Že vnaprej bi rad odstranil nesporazumljenje, ki je nastalo vsled nameravanih prisilnih zadrug in vsled lahkega pritiska, ki ga želi izvajati na interesente, da se izpeljejo melioracije. Ne smemo pustiti, da bi se tako velika akcija razbila ob odporu posameznikov, ki nimajo nikakega smisla. Vlada s tem nikakor ne misli napraviti atentat na avtonomijo dežel. Sekcijski načelnik dr. pl.. Grimm je izjavil, da finančna uprava pri izpeljavi načrta poljedelskega ministra upa tudi na zboljšanje plačilne bilance. Skupni državni dolg bo znašal koncem 4. vojnega leta 72 miljard, s 30. junijem 1918 bo prišlo tedaj na osebo 2475 kron. Šest-odstotne obresti bodo zahtevale na leto 4335 milijonov kron. Vlada mora skrbeti, da najde sredstva, da se del tega ogromnega bremena poplača, ne da bi se trajno obremenila davčna moč. To se da doseči z zvišanjem produkcije na najrazličnejših poljih, predvsem pri poljedelstvu, V prvi vrsti se mora doseči, da prehrana prebivalstva ne bo odvisna od inozemstva. Me-iijoracija tal je pravzaorav melijora<?ija
državnih financ. Tekom razprave se jc poudarjalo, da so sc z izjavami vladnih zastopnikov razblinili marsikateri pomisleki in odstranili mnogi dvomi. Priznala se je potreba prisilnih zadrug, vendar se morajo vpoštevati težavne finančne in talne razmere. Razpravljali so tudi o višini prispevka iz javnih sredstev. Glede kredita se je izrazila misel, naj se deželnim ban-
so v Washingtonu sklenili omejiti ameriški^ kam dovoli, da izdajo melijoracijske obli-
gacije pod državnim jamstvom. Sprožila sc je tudi misel, naj bi sc ustanovila državna zadružna blagajna, ki bi imela izdajati za-stavnice.
Izurjena
najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod št. 117.
Kupi se
■V
z vrtom v Trnovem. Šiški ali v Vodmatu.
Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 118.
Išče se takoj
dekle
k enemv otroku samo za popoldan. Več re poizve v posredovalnici Novotny, Du-i?ajskn. cesta št. 14.	119
□ I
iO.
Uijudno se naznanja s', občinstvu, da se je oivori!
Gorici.
Prizadevalo se bode času primerno dobro postreči z jedjo in pijačo ter tudi s prenočiščem.	116
Ceno zz cdda manjša množina
štev.
Naslov pove uprava 111.
Slovenca« pod
Iz proste roke želim prodati hišo z lepim vrtom, 5 minut oddaljena od postaje, primerna za vsako obrt, v kateri se je več let nahajala dobro idoča trgovina. Proda se po dogovoru z gospodarjem. Naslov pove uprava Slovenca« pod štev. 122.
išče službe na Kranjskem, Zmožna je samostojnega gospodinjstva. Ponudbe pod 109 M. B., Slovenjigradec 85,
Proda se
Poizve se pri IVANU KURALT, valjični mlin v DOMŽALAH.	107
Ženitna ponudba.
Invalid, neoporečne preteklosti (s trajno neopazljivo hibo) iz premožne in ugledne rodbine, želi poročiti gospico posest-nico večje kmetije oziroma obrti, gostilne, trgovine ali mlina. Prednost imajo: dobrosrčne, skrbne gospodinje. Vdove brez otrok niso izključene. — Ponudbe s sliko pod »Slovenka 64« na upravo Slovenca. Tajnost najstrožje zajamčena. Samo resne ponudbe s pravim podpisom se upoštevajo.
z vrtom v Ljubljani ali neposrednji bližini
se vzame takoj v najem. Ponudbe pod »E/101« na upravništvo lista. 101
Kdor namerava
prodati še kaj
3263
naj ga takoj ponudi tvrdki
J, POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
13 prodaj v ' iram
Sli
Pojasnila pri Louransbi banki o Lourann.
4
Vsemogočni je v našo veliko bolest določil smrt gospe
nadučiteljeve vdove.
Pogreb bo v torek ob pol 5. uri iz Trnovskih ulic 15. Bog bodi njej in nam milostljiv!
Josip in Vilko,
Zalka Sever,
snaha.
Fani Widmar, Lojza Marks, Ruža Šantel, Cenka Cepuder, Malči Robida,
hčere.
Brez posebnega obvestila.
i
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljubljeni brat, stric in svak, gospod
trgovec
v nedeljo, dne 13. t. m., po kratki mučni bolezni, previden z tolažili sv. vere |mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 15. t. m,, ob treh popoldne iz hiše žalosti Mestni trg št. 24 na pokopališče k sv. Križu. Venci se hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, dne 13. januarja 1918.
Žalujoči ostali.
Mesini pogrebni zavod v Ljubljani.
	1	
		
Vse voiaSke predmete!
w Za preprodajalce
zvezd vseh vrst port
portepejev
med. obvez
redov
sabelj
bajonetov
mečev
kupel
pasov
čepic
priporočam po znano nizkih canah svojo zalogo rokavic
ovojnih gamaš usnjenih gamaš vojaškega sukna egal. sukna gumbov vseh vrst
ln pritiklin izgotovlj. unilorm dežnih plaščev kožuhastlh vreč
kožuhov vseh vrst
čepic znakov rož za čep'ce ovratnikov vseh toaletnih In galan erljskih predmetov glavnikov krtač mila
zobne paste
brilantine pudra
instrumentov za
nohte parfumov ogledal
brivskih aparatov potnih
necessairejev ročnih kovčekov velikih in malih
3133
Splošni zauod za nnaformirauie
RUDOLF BOOEifliUlLEl
LJubljana, Stari trg iS.
m