ustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaracunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na v< strani 200 D, na »/» strani 100 D, na »/u strani 65 D, na *lu strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par\ najmanj pa skupal 6D. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo-, tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir ^L^L^uhlJanaTT^^avgusta 192E. Letnik XXM. Obseg: Sadjerejci, pripravite se! Promet š sadjem. — Napravljajte vejnik za, živnsko krmo. — Rja na fižolu. — Gro-banje cepljenih trt. — Dve nujni nalogi naše živinoreje, — Nekaj o ceni bukovih pragov za železnice in ceni drv za kurivo. — Ocena knjig. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Konjerejec: Pod polkovniku Ravniharju v slovo! - Rdeča in svinjska kuga. — O vrednosti hlevskega gnoja. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati. Sadjerejci. pripravite se! Letošnja sadna letina je tako obilna kakor malokdaj. Tisoče vagonov sadja bo preostalo čez domačo potrebo. Prilike za sadno kupčijo so pa tako neugodne, kakor še nikdar poprej. Najboljša odjemalca našega sadja — Nemčija in Astrija — imata tako malovreden denar, da je z njima vsaka kupčija skoro nemogoča. Kam torej s sadjem?! Nekaj malega bo pač šlo proti jugu v Italijo, nekaj morebiti tudi v Švico; toda kakor sedaj kaže, bo moralo ostati sadje povečini doma in skrbeti bomo morali, da ga s pridom uporabimo v domačem gospodartsvu, oziroma ga prihranimo za poznejše zimske in spomladue mesece. Da se bo mnogo jabolk in hrušek predelalo v sadjevec, da se bo žal zopet v velikanskih množinah kuhalo žganje iz sadja, zlasti iz češpelj, o tem ni nobenega dvoma. Ker pa se obeta tudi obilna vinska letina, bo marsikje primanjkovalo posode. Na vsak način bo torej treba napeti vse sile, da se bo kolikor mogoče veliko trpežnega in najlepšega zimskega sadja shranilo za poznejšo prodajo, kar se ga pa ne da shraniti v svežem stanju, naj bi se ga posušilo ali predelalo v marmelado. Opozarjamo torej vse kmetovalce-sadjai je, da situacijo prav dobro premislijo in brez odloga ukrenejo vse potrebno, da se obvarujejo ogromne škode. Zlasti je treba vse i>ripraviti, da se bo sadje v večji meri sušilo, bodisi samo za dom ali pa tudi za kupčijo. Suho sadje ima skoro neomejeno trpežnost in visoko ceno. Predvsem je treba popraviti vse stare, že več let nerabljene in zanemarjene sušilnice in če le kako mogoče, narediti nove, vsaj začasne sušilnice. Posebno važno je, da se pripravi več les, nego jih gre naenkrat v sušilnico. Kdor ima namreč dvojne lese, delo jako pospeši, ako vzame napol suho sadje iz sušilnice in nadaljuje sušenje na solncu ali samo na zraku, med tem pa naloži v sušilnice sveže sadje na drugih lesah. Za nove sušilnice je seveda že precej kasno, vendar je mogoče tudi v tem oziru nekaj doseči, vsaj za silo. Posebno preprosto delo in tnale stroške ima tisti, ki uporabi za začasno ali zasilno sušilnico primeren kotiček v kakem poslopju. Majhna, pritlična, obokana shrambica se prav lahko izpremeni začasno v sušilnico, ako se popolnoma izprazni, opremi s kako železno pečjo in stojalom za lese in prirede potrebni odduški (ventilacija). V sili bodo dobre tudi stare sušilnice z eno samo kvadratno leso. Taka sušilnica je zgrajena v par dneh in s prav malimi strošku Samoobsebi se umeje, da je treba že sedaj pripraviti za sušenje primerno kurivo. V krušni peči, na peči in na štedilniku je lahko ponoči tudi prav mnogo sadja, ako imamo dovolj les in pa uporabimo vsako priliko, ko je toplota na razpolago. Ogromne množine češpelj, pa tudi jabolk bi lahko z velikim pridom uporabili na ta način, da bi kuhali m a r m e 1 a d o. Za to ni treba drugih priprav kakor primeren velik kotel, ki se vzida kar na planem. O tem več v prihodnji številki. Veliko dragocenega zimskega sadja (zlasti jabolk), lepo obranega in skrbno razbranega se da shraniti tudi v svežem stanju. V to svrho je pa treba primernih prostorov in p o s t) d. Vsakovrstne pritlične in podzemeljske shrambe, kleti in drugi razni ne presuhi prostori naj se že sedflj v ta namen izpraznijo, temeljito osnažijo, prebelijo, zažveplajo in prezračijo. Na police gre malo sadja. Večje množine shranjujemo 1 rez škode v pregradah kar na tleli, ki jih pokrijemo precej na debelo s slamo, praprotom ali listjem. Tako nakopičimo jabolka lahko 50—80 cm na debelo. Tudi večji zaboji, kadi in drugo primerno posodje, lahko uporabljamo v to svrho. Kjer so prav suha tla, se sadje lahko shranjuje v podzemeljskih jamah, toda moramo biti gotovi, da voda ne more prodreti vanje. Na policah, ki morajo imeti 10—15 cm visok rob, shranjujemo navadno samo najfinejše, izbrano namizno sadje. Tudi to lahko naložimo v dveh, treh plasteh. M. Humek. Promet s sadiem. Kmetijska družba za Slovenijo namerava za letošnjo obilno sadno letino posredovati raznim kmetijskim kor-poracijam in tvrdkam, ki se bodo pečale s sadno trgovino, posebno z izvozom, nabavo embalaže za razpošiljanje sadja, kakor je to svoječasno sklenila sadjarska enketa v Št. Jurju ob j. žel. Kot taka embalaža se je določila: 1. Zaboji za manjše množine namiznega sadja sledeče velikosti: 70 X 42 X 27 cm, teža približno 10 kg, čista teža vsebine približno 30 kg. 2. Zaboji za večje množine namiznega sadja v velikosti, običajni na Tirolskem: 83 X 35 X 38 cm, teža 13 kg, čista teža vsebine 50 kg. Debelost desk za te zaboje je določena: na prečne deske po 13 mm, za krajne po 20 cm. 3. Sodi za navadno sadje po 50 in 100 kg. Oblika iti deske so enake kakor pri sodih za cement 4. Leseni obroči za sode in zaboje. 5. Lesna volna za finejše sadje. Kmetijska družba je pozvala razne lesne tvrdke staviti ji ponudbe glede dobave vseh vrst embalaže, nakar bo izbrala one, ki bodo najugodnejše. Opozarja se, da se bo pri tem oziralo na drago prevoznino po železnici in določilo tvrdke na Štajerskem za tamkajšnje odjemalce in na Kranjskem za tukajšnje. Kmetijska družba bo zaboje in sode odpremila naročnikom naravnost iz delavnic in jih ne bo imela v zalogi v Ljubljani, ker se s tem prevoz podraži. Bo torej samo posredovala nabavo te embalaže in skušala doseči, da jo dobe kmetijske korpo-racije in trgovci s sadjem čim ceneje. Pozivljejo se torej vsi interesenti, da se čimprej oglasijo za to embalažo in jo naroče pri Kmetijski družbi, kajti ta bo samo toliko embalaže pustila izvršiti, kolikor bo naročil. Istočasno pozivljemo tudi vse one tvrdke, ki se pečajo z izdelovanjem zabojev, sodov in lesnih obro-čev in ki še niso bili pozvani, da dopošljejo Kmetijski družbi svoje ponudbe. Napravljajte vejnik za živinsko krmo! Vsled suše in ogrcev (črvov) bo letošnji pridelek s travnikom in pašnikov tako pičel, da bo ponekodi še manj krme kakor lansko zimo, osobito, če odreče še repa. Treba bo torej velike prevdarnosti ter varčnosti s krmo, da se za silo ubranimo največjega zla in ne prodamo za gospodarstvo potrebne živine za slepo ceno. Zato opozarjamo naše živinorejce že sedaj na sledeče: Za krmo bo letos uporabiti vso slamo, pleve in odpadke od mlačve; za večjo redilnost bo pa treba po možnosti skrbeti z dodatkom močnih krmil, n. pr. otrobov, oljnatih pogač, melase, žitnega zdroba itd. Nastelja naj se dobiva iz gozda. Po novejših poizkusih se more redilnost slame zboljšati, ako se lesna snov sla - 4 me uniči s kako lužnino. Ravnatelj Belle priporoča za to sledeči, tudi za manjšega posestnika pripraven način obdelovanja slame: rezanica slame se namaka prilično 1 uro v mešanici raztopine sode in apnene vode prilično 10% gostote. Cez 1 uro se ta lužnina od-toči ter porabi za novo rezanico. Ko se je lužnina z rezanice odcedila, se stednja še parkrat izpere s svežo vodo. Tako pripravljena mešanica je takoj pripravna za krmljenje. Pri tem načinu priprave slame je treba primernih posod. Najbolj uspešen pripomoček proti pomanjkanju krme imamo pa v nabiranju in pripravljanju vejnika ali frodeljna za živinsko krmo. Za to delo je mesec avgust jako pripraven. Opozarjamo na spis ravna-teia Belleta v lanskem „Kmetovalcu" z dne 15. septembra 1921. pod naslovom: „Listje drevja kot krma za živino", kjer priporoča sledeči način naprave vejnika: Vejice se povežejo takoj v butare in postavijo v stavke, dokler se listje popolnoma ne posuši, kar se zgodi pri dobrem vremenu v 6—8 dneh. Neugodno vpliva dež, pa tudi preveč solnca, vsled česar se butare postavijo ob debla košatih dreves z debelimi konci vej navzdol. Dobro jih je tudi včasih preložiti, zunanje naznotraj, zno-tranje na vun. Sicer se pa naj ne smatra takega vejnika za glavne krmo, temveč kot pridatek. V malih množinah zna njegova čreslovina dobro vplivati, v prevelikih pa preveč zapirati. Naprava vejnika se letos priporoča tudi v drugih državah, saj je pomanjkanje krme splošno. V rokah imamo oklic, kakor ga razpošilja ministrstvo za ljudsko prehrano na Dunaiu na kmetijske organizacije v Avstriji. Ta razglas se glasi v izvlečku v slovenščino preveden takole: __. ------. Listie drevja kot krma v sili. Vejnik listovcev, kakor se uporablja za prezimljenje koz in ovac, je primerno nadomestilo za seno in slamo tudi pri krmljenju govedi in konj. Tudi za molzne krave je učinek ugoden. Glede krmilne vrednosti dosega vejnik skoro travniško seno. Vejnik se zamore napravljati skoro iz vsakega grmovja in listnega drevja, le v lepotičnih vrtovih naj se na-pravljanje opusti, ker se tamkaj nahaja včasih strupeno gr-tničje in drevje. Z napravo vej.iika se lahko prične meseca julija, v tem času je listje nežno in lahko prebavljivo. V avgustu ima listje sicer nekoliko manj redilnih snovi, pridobi se pa večja množina krme ter je škoda na drevju manjša. Vejevje v približni debelini svinčnika naj se z zelenimi listi vred nareže ali naseka, poveže v butare in posuši na zraku; dež in močno presolnčenje nr ugodno. Butare naj se večkrat prelože, da ne prično plesniti. Vejnik naj se pri govedu, konju in ovci smatra le kot pridatek h krmi. Sprva se živalim predlože cele butare, ki se šele razvežejo, ko so zunaj že objedene. Razen grmičja se priporoča obsekavati drevje ob cestah in mejah ter je uporabljati za napravo vejnika vse vejevje od listnega drevja, ki se v tem času pobere. Pri čiščenju gozdov in zaraslih pašnikov je paziti, da se v vejnik ne poveže praproti, ki za krmo ni priporočljiva. Želeti bi bilo, da bi uvidevni gozdni posestniki proti odškodnini letos dovoljevali ubožnejšim živinorejcem napravo vejnika tam, kjer to za gozd ni škodljivo, n. pr. kjer je treba gozd očistiti spodnjega grmičja itd. K temu razglasu pripomnimo, da sc za napravo vejnika v krmske svrhe najrajše uporablja vejevje sledečih listovcev: topola, lipa, breza,.jesen, lenka, hrast, leskva: ne priporoča se pa črne jelše. Kot druge pripomočke proti .pomanjkanju krme navajamo še sledeče: Hranite sadne in grozdne tropine, ki preostanejo od jesenskega prešanja, na-solite jih v primernih posodah in uporabljajte jih kot prida tek h krmi! Izrabite vsako pašno priliko, ki se utegne nuditi, da se več krme prihrani za zimo! Sejte na jesen rž, pomešano z zimsko g r a -š i c o. S tem pridobite v spomladi najzgodnejšo zeleno krmo! Skrbite pozimi za zadostno toploto v hlevu! Na vsak način naj si napravi vsak živinorejec, preden odproda živino za slepo ceno, natančen načrt za zimsko krmljenje, preračuni naj množino razpoložljive krme in razdeli isto na enake dnevne krmske odmerke (porcije). Drugače se zna zgoditi, da krmi na jesen potratno, osobito, če je krmljenje v rokah tujih ljudi. Navadno se spomnimo štedenja šele ob času pomanjkanja. Z. Rja na fižolu. Ljud. Koželj. Večino bolezni na naših kulturnih rastlinah povzročajo male glivice. Take glivice povzročajo tudi rjo (Gio-cosporium Lindemuthum) na fižolu. Ko se fižolov o zrnje malone razvije, se pokažejo na zunanji strani majlme rjave lise, ki se vedno bolj večajo in slednjič počrne. Razvila se je gliva in rast je uničena. Strok, ki ga je napadla rja, se zgubanči in ovene. Tak strok se v solnčni vročini posuši in največkrat sam odpade. Ta bolezen se je kakor druga leta več ali manj. tako tudi letos pojavila v večih krajih. Napada zlasti zgodnji grmičasti fižol, pa tudi preklarju ali kolencu ne prizanese. Vsako rastlinsko bolezen je zatirati že v kali, prav tako tudi rjo, da se preveč ne razpase. Najlažje jo za-tremo tako, da namočimo seme pred saditvijo 1—2 uri v \% galično-apneno zmes. Ta zmes uniči glivo, ki se ponajveč nahaja že na semenu. Priporočljivo je tudi škropiti fižol večkrat z galico, zlasti pa v času od konci junija do dozoritve, ker se v tem času uprav razvija najrajše ta bolezen in napravi veliko škode. V vinogradnik krajih je prav lahko dobiti tako zmes. Saj jo imajo pripravljeno za škropljenje trt, le, da jo je za škropljenje fižola bolj razredčiti, kakor že prej omenjeno le na \%. To škropljenje ni zamudno, obvaruje bolezni, pridelek pa je obilnejši in poplača ta itak malenkosten trud. Grobanje cepljenih trt. A. Sorjan, vlastelinski upravitelj, Vinica. Ker sem polemiko glede grobanja cepljenih trt v raznih listih zasledoval, si dovoljujem tudi jaz s praktičnega stališča nekaj vrstic napisati. Kar se tiče nadomestila izumrlih trt v starejših vinogradih je isto najbolje s pomočjo grobanja mogoče. Vse druge moje poizkušnje so bile zamanj ter sem bil ž njimi popolnoma nezadovoljen. Ko sem prevzel pred nekaj leti tukajšnjo upravo, sem takoj pričel s podsajevanjem v starejših vinogradih in sadil prvovrstne cepe; zemljo sem obdelal, kakor se to stori pri čisto novem nasadu in te cepe posebej negoval. Uspeh v jeseni je pa bil popolnoma nezadovoljiv. Ker pri tako velikem kompleksu ni mogoče, da bi človek vsak trs sam odgojeval, sem bil mnenja, da so neuspehu krivi viničarji, ker so se morebiti za te cepe premalo zanimali. Da temu odpomorem, sem obljubil vsakemu viničarju za vsak posajeni cep, ki bo dobro vzgojen, l-50 do 2 kroni, pri čemur bi vsak viničar poleg plače zaslužil še posebej kakih 2000 do 3000 kron. Vkljub temu je pa bil uspeh tudi sedaj popolnoma nezadovoljiv in skoraj vse to posajeno trsje se je v dveh do treh letih posušilo. Le tu in tam je kak trs rasel, vendar pa ne tako, kakor bi bilo pričakovati. Prišel sem torej do prepričanja, da se starejši vinogradi s podsajenjem ne dajo izpopolnjevati, posebno v velikih razprostrtih kompleksih ne, in če je kdo s tem imel uspehe, mu štejem to v posebno srečo. Odločil sem se torej enostavno za grobanje, za kar sem imel sledeči povod. Vlastelinstvo je zasadilo leta 1904. večji vinograd v razdelju 2 m trta od trte (baje po priporočilu nekega strokovnjaka) z namenom, da se ne bo pojavljal oidij. Po nekaj letih se je pa naenkrat izpre-videlo, da je vinograd vendar preredko zasajen in sklenilo se je, da se takoj prične s podsajevanjem, in sicer s cepljenimi trtami. Čeravno se je zemlja za to pripravila, kakor je potrebno, vendar je več kakor dve tretjini čepov izostalo in čeravno so isti v spomladi pognali, so potem hirali, deloma se posušili, tako da ni drugega preostalo, kakor vse to delo opustiti. Leta 1909. in 1910. se je potem enostavno skoraj vse trsje, sajeno 1. 1904. pogrebalo in na ta način prazna mesta izpopolnilo. Uspeh tega je bil popolnoma zadovoljiv, kajti vse trte se nahajajo še danes, torej po 12 in 13 letih, v najboljšem stanju, njih rast je bujna ter se sploh ne pozna, katere trte so bile pogro-bane in katere ne. O tem se lahko prepriča vsak sam na licu mesta. Tudi leta 1915. se je približno pol orala najstarejšega vinograda pogrobalo, katero trsje danes konkurira vsem nepogrobanim nasadom. (Glej pod. 18.) Da po večih krajih pogrobano trsje ne uspeva, bi bil po mojem mnenju ta vzrok, da ljudje tega dela ne izvrše tako, kakor bi se to moralo zgoditi. Ni dovolj, da se pri grobanju izkoplje takorekoč majhna jamica, v katero se tis samo nasloni in ne da bi se pognojilo itd., zopet za-I grne. Tako delo je brezuspešno; trs ne more in ne bo nikoli rasel ter je ves trud in ž njim tudi vsi drugi izdatki zamanj. Pri grobanju je glavno, da se trs skoraj popolnoma odkopl.ie, pognoji in zemlja precej daleč naokoli zrahlja. Posebno se pa mora paziti, da se ves trs tako položi, da glavni koren, in sicer del ameriškega trsa ne trpi škode in se vsled tega ne posuši, ampak se nanovo ukorenini in na ta način zamore tudi naprej preživljati na njem cepljeno evropejsko trto. Ako se je tak trs dobro uko-reninil, se ni bati, da bi bil trs vezan samo na korenine, ki so tudi izrasle iz pogrobanega cepljenega dela in bi sa zaradi trtne uši že čez nekaj let posušil. V primeru, da bi se grobanje že cepljenih trt povsod obneslo in ako bi tako trsje trajalo še kakih 20 do 30 let, bi bilo to vprašanje za naše vinogradništvo velike važnosti. Ne samo, da je to delo enostavno in ga vsak delavec lahko opravi, ampak še večje važnosti je, da tako po-grobane trte, ako je bil les dovolj močan že prvo leto, rodijo, pri čemur se mora pri podsajenju, ako je isto uspele, najmanj tri leta na zarod čakati. Istotako se z gro-| banjem vinograd mnogo cenejše izpopolni ali pa tudi či-I sto pomladi,, kakor pa, če se iznova rigola, katero delo I danes s cepi vred stane do 150.000 kron za oral ali pa i še več. Po mojem mnenju ni dobro, gradništvo velevažno vprašanje bija preje nego se to zamore s jasniti, oziroma dokazati. da sc to za naše vino-teoretično enostavno po praktičnega stališča po- Podoba 18. H koncu moram še omeniti, da veliko ljudi, in sicer največ manjših vinogradnikov zamenjava grobanje s polaganjem takozvanih vlačenic. Dolžnost vsakega posameznega strokovnjaka je, da se ravno taki ljudje o tem pouče in da jim grobanje morebiti tudi praktično pokaže. Ravno pred nekaj dnevi sem imel o tej zadevi priliko z enim tukajšnjim inteligentnim vinogradnikom govoriti, ki o grobanju dosedaj ni imel niti najmanjšega pojma, ter mi je vedno pripovedoval o polaganju vlačenic, s katerimi je bil jako nezadovoljen, ker so se mu po 4 ali 5 letih posušile. In takih primerov je morebiti na stotine. Razlika med tema dvema primeroma je namreč ta, da z grobanjem izpopolnimo prazen prostor za dolgo vrsto let, nasprotno je pa s polaganjem vlačenic to le za kratek čas mogoče in se mora potem zopet'obnoviti. Dve nujni nalogi naše živinoreje. Ciril Prijatelj. (III. nadaljevanje in konec.)* Ako hočemo dospeti do enotnega dela pri povzdigi živinoreje, je neobhodno potrebno, da se za pravilno in razumno bikorejo prično zanimati v prvi vrsti kmetijske podružnice, v drugi vrsti, posebno še tam, kjer ni prvih, pa občinski odbori. Te dve gospodarski korporaciji bi morale prevzeti v svojem okolišu popolno odgovornost za priskrbo in vzdrževanje dobrih plemenskih bikov. Do danes so kmetijske podružnice še jako malo dela pokazale na tem polju, še veliko manj občinski odbori, akoravno je zadnjih po zakonu dolžnost. Da ne pridejo te korporacije do plodovitega dela na gospodarskem polju, so v mnogih primerih krive brezplodne in preživahne politično strankarske debate v odborih, katerih posledica se kaže le v medsebojni sovražnosti. Pomislite, kmetovalci, koliko napredka bi že lahko dosegli po vojni pri naši živinoreji, ako bi bili pri raznih odborovih sejah, namesto političnih prepirov na dnevnem redu pametni nasveti v svrho izboljšanja bikoreje! Da se pri kmetijskih podružnicah prične na tem polju življenje, se je Kmetijska družba odločila pri teh ustanavljati ..živinorejske odseke". Vsaka kmetijska podružnica, ki uvidi potrebo izboljšanja bikoreje v svojem okolišu, naj ustanovi živinorejski odsek. V tega naj imenuje odbor podružnice t r i svoje ude. Ozirati se je pri imenovanju tega odseka le na najdelovnejše in najrazumne.iše živinorejce v podružničnem okolišu. Po možnosh naj * Glej 8. in 9. številko ..Kmetovalca". pride v živinorejski odsek po en odbornik kmetijske podružnice, po en odbornik občine in tretji naj bo po želji ostalih podružničnih udov izbran. Načelnika odseku naj določi odbor kmetijske podružnice. Vsak živinorejski odsek kmetijske podružnice naj deluje po možnosti samostojno tri leta in je o vsakem svojem važnejšem koraku dolžan poročati odboru podružnice. Kot najvažnejše naloge, katere naj bi se odsek lotil rešiti, bi bile sledeče: 1. Dobiti popoln pregled čez vse v podružničnem okolišu se nahajajoče bike. Določiti izmed teh one, ki odgovarjajo pasmi in doibri plemenitosti in ki še nadalje ostanejo za plemenitev krav, zabeležiti one, katerim naj se prepove nadaljnjo plemenitev. Seznam teh zakotnih bikov naj živinorejski odsek pošlje tudi županu, katerega je po zakonu (za katerega pa večina županov sploh ne ve) iz leta 1890. z dne 11. avg. § 3. dolžnost, viposlati okr. glavarstvu s prošnjo, da poskrbi prepoved nadaljnje plemenitve tujih krav po teh bikih. 2. Skušati je, kakorhitro mogoče, nabaviti v nadomestitev odstranjenih slabih bikov, s previdnim lastnim (odsekovim) nakupom ali potom Kmetijske družbe za Slovenijo dobre plemenske bike. Ako kupuje odsek sam, naj pazi, da kupi žival v sporazumu z živinorejskim inštruktorjem, ki naj bika vedno pred nakupom ogleda. 3. Jako važna naloga odseka je, določiti najboljše bikorejce, katerim naj se odda žival v oskrbo. Plemenski bik naj se vedno odda bikorejcu proti pogodbi. Odsekava dolžnost pa je potem, da brke letno vsaj dvakrat pregleda. V primeru slabe reje, se naj plemenjak bikorejcu odvzame (glasom pogodbe) in dodeli drugemu posestniku v oskrbo. 4. Odsekovi zastopnik tako podružničnega kakor tudi občinskega odbora morata pri svojih odhorih izpo-slovati denarno podporo v skupnem iznosu vsaj ene tretjine nakupne cene plemenskega bika. 5. Odsek ima določiti bikorejcu skočnimo, katera danes 50 K ni previsoka. 6. Skrbeti za vzrejo mladih bičkov. Omenjene točke naj skuša vsak živinorejski cdsek po svoji najboljši vesti izvršiti. Ako jih povoljno rešijo v času treh let, so si možje lahko v svesti, da so storili za po-vzdigo živinoreje vse in da je ostalo delo le nadaljevanje pričetega. Kjer ni kmetijskih podružnic, ali da iste obsegajo več občin, pa naj namesto njih ustanovi občinski odbor svoj živinorejski odsek. Število mož v odseku naj ostane tudi v tem primeru isto, kajti pokazala je izkušnja, da čim manj ljudi se shaja k zborovanjih, tem enotnejša so mnenja in uspešnejše je njihovo delo. Hitra in popolna odstranitev zakotnih ali nelicenci-ranih bikov bi danes še naši živinoreji škodovala, ker bi popolna njihova' nadomestitev bila težka. Postalo bi nenadno pomanjkanje plemenskih bikov, kar bi povzročalo jalovost krav in s tem občutno izgubo na kmetijsko-gospodarskem polju. Vsled tega se živinorejskim odsekom toplo priporoča, da se mora odstranitev zakotnih bikov izvršiti previdno in polagoma. Za vsakega odstranjenega zakotnega bika je takoj priskrbeti dobrega plemenskega bika. Najbolje pa' je dobiti najprej dobrega plemenjaka in potem šele zakotnega bika odstraniti, oziroma ga progjasiii za nesposobnega. Pa ne le bikorejo, tudi prašičerejo in ovčerej o bi se lahko na sličen način po živinorejskih odsekih izboljšavalo. Posebno pažnjo je v splošnem polagati ni priskrbo plemenskih merjascev, kajti v zadnjih osmih letih se ravno v tem oziru ni storilo veliko, ker se pač ni moglo. Kmetijska družba za Slovenijo' bo izdala skupno z navodilom, ki ga je izdal višji živinorejski nadzornik pri Oddelku za kmetijstvo v Ljubljani, gosp. inž. Zidanšek, pod naslovom: „Zapoivedi pravilne bikoreje" vse tri dele tega spisa kot ..Gospodarsko navodilo" in ga bo razposlala na vse kmetijske podružnice. Slednje pa se že sedaj poživlja, da snujejo v svojih okoliših živinorejske odseke in sporoče po dopisu na Kmetijsko družbo njega ustanovitev, Po možnosti se bode ustanovitve udeležila tudi Kmetijska družba po svojem zastopniku. 'Vsaka kmetijska podružnica ali občinski odbor naj ustanovi svoj živinorejski odsek, deluje v zgoraj opisanem zmislu in napove boj zakotnim bikiom ter jih nadomesti z dobrimi plemenskimi čistopasemskimi biki. Le tako bomo dosegli povzdigo, izboljšanje in dobičkanosnost naše bikoreje! Nekaj o ceni bukovih pragov za železnice in ceni drv za kurivo. Inž. Putick. Ob državni cesti, 15 km od železniške postaje v Sloveniji, imamo za sečnjo dozoreli bukovi gozd. Površina tega gozda znaša približno 100 ha. Drevje ima v prsni višini 32 do 58 cm debeline in 26 m povprečne višine. Večinoma je ta bukovina v prsni višini 40 do 50 cm debela; na 10 do 13 m višine je to drevje brez vsake veje. Les je popolnoma zdrav. Na vsakem hektarju stoji gotovo 260 m' porabnega lesa in zraven tega še drugih 260 m:' bukovine za drvarijo in oglarijo. Oblastveno dovoljenje za izkoriščanje tega gozda se glasi za dobo 10 let. Z ozirom na racionelno eksploatacijo te bukovine se vprašamo: Na kateri način je teh 5200 m3 lesa vsako leto izkoristiti? Količina 2600 m3 porabnega bukovega lesa izključuje investicijo za napravo parne žage v bližini tega gozda. Vodne moči pa sploh ni na razpolago. Vsled tega manjkajo tudi običajne vodne žage v vsem okolišu posestva. Izvoz težkih bukovih hlodov iz gozda do kolodvora tekom sečnje v svrho prodaje porabnega lesa za industrijske namene pa ne kaže večjega dobička kakor morebitna izde-lava železniških pragov in naprava drv za kurivo. Kar se tiče produkcije bukovih pragov je upoštevati, da se potrebuje za 1000 komadov normalnotirnih pragov 166-67 m3 tehnično porabnega lesa v obliki 35 do 60 cm debelih in 2"5, oziroma 2-7 m dolgih hlodov. Za napravo 6 komadov takih pragov se potrebuje povprečno 1 m3 okroglega lesa. Ako znaša n. pr. prodajna cena bukovih hlodov na panju za 1 m3 K 96, velja torej: < 1. Lesna vrednost za 1 komad bukovih pragov ... 16 K 2. sečnja dreves, rezanje hlodov, naprava in spravljanje pragov do ceste velja za 1 komad buk. pragov 21 „ 3. izvoz pragov na kolodvor stane za 1 komad ... 25 „ 4. režijski stroški in dobiček podjetnika za 1 komad . . 23 „ V resnici znaša sedaj tržna cena za 1000 komadov bukovih pragov na železniških postajah v Sloveniji približno 85.000 K. Od tega zneska je 62.000 K odračuniti za napravo pragov, torej ostane 23.000 K za režijske stroške in trgovski dobiček podjetnika gozdne industrije samo v tem primeru, ako je zgoraj označena prodajna cena potom kupne pogodbe pred izdelavo pragov zagotovljena. Vsaka druga prodajna cena pragom slučajno mogoče zviša, ali pa zmanjša le trgovski dobiček gozdnega industrijalca kot podjetnika produkcije pragov za železnice. Na podlagi sledeče kalkulacije pa določimo še običajno prodajno vrednost za 1 prostorni meter prvovrstnih bukovih cepanic, postavljenih na železniško postajo. Gotovo je, da zadostuje 166-67 m3 bukovih hlodov zgoraj označene vrste za napravo 250 prostor, metr. cepanic prve vrste. 1. Vrednost take bukovine na panju znaša za 1 m3 hlodov K 96, oziroma za 1 prostorni meter cepanic 64 K 2. sečnja dreves in naprava cepanic za 1 pr. m. . . . 24 „ 3. vožnja drv do kolodvora za 1 pr. m......130 „ 4. režijski stroški in dobiček podjetnika za 1 pr. m. . 92 „ Prodajna vrednost pragov na kolodvoru za 1 komad . 85 K Prodajna vrednost bukovih cepanic I. vrste za 1 pr. m. 310 K Vsed tega znaša prodajna vrednost za 250 pr. m. bukovih cepanic I. vrste na železniški postaji 77.500 K. Od tega zneska je upoštevati 54.500 K za napravo in vožnjo teh drv, torej ostane 23.000 K kakor zgoraj za režijske stroške in trgovski dobiček podjetnika gozdne eksploata-cije. Posestnik gozda dobiva v obeh primerih produkcije samoobsebi umevno isto ceno K 16.000 za 166 67 m3 bukovih hlodov na panju. Razlika pa je le pri zaslužku delavcev, in voznikov. Pri izdelavi pragov zaslužijo tesači K 21.000 in vozniki K 25.000; pri napravi drv za kurivo pa zaslužijo sekači le 6000 K in vozniki 32.500 K. Obratna glavnica je vsled tega pri drvariji za 7500 K manjša kakor pri izdelavi pragov. Ta razlika velja za vsakih 166-67 m3 bukovih hlodov; torej znaša skupaj za 2600 m3 porabnega lesa vsakoletne sečnje K 117.000, ki jih mora podjetnik gozdne eksploatacije pri izdelavi pragov več založiti kakor pri običajni in manj riskatni drvariji. Za tozadevno skupno eksploatacijo 5200 m3 bukovine se potrebuje vsako leto okroglo 1,500.000 K kot obratno giavnico. Ako takega zneska posestnik gozda nima na razpolago, je prisiljen do prodaje lesa na panju. Eksploatacijo gozda pa lahko prevzame na svoj račun industrijalec ali veletrgovec z lesom, ki ima zadostna sredstva za vse leto na razpolaganje. Prodajna vrednost bukovih cepanic I. vrste znaša torej za 1. pr. m. 310 K na železniški postaji. Ta vrednost se strinja popolnoma s tržno ceno ob nabavi večje količine prvovrstnih bukovih cepanic. Druge vrste cepanice veljajo sedaj v veletrgovini na železniških postajah za 1 pr. m. 250 K, drobnejša okrogla bukova polena 220 K. Cene drvam slednjih vrst temeljijo večinoma na reducirani vrednosti bukovine na panju. Glede naprave in vožnje slabejših drv, oziroma glede režijskih stroškov in dobička gozdne industrije se ne more računiti na izdatno redukcijo tozadevnih zneskov. Vsled tega se pa morajo deloma okrogla polena in vse bukove veje v gozdu uporabiti za ogljarijo, ker bi bil izvoz takih drv sploh popolnoma izključen. Za primerno izrabo označenih slabejših vrst bukovine je pa merodajna tržna cena za oglje, ki se glede vožnje nasproti drvam veliko razlikuje. OCENA KNJIG. Pčelarenje (Čebelarstvo), navodilo za čebelarje, spisal znani čebelar P. W i 11 m a n n , v hrvatskem narečju. Navzlic veliki koristi, ki jo donaša umno čebelarstvo, se tej dobička -nosni panogi kmetijstva dosedaj ni posvečala ona pažnja, ki jo zasluži. Pisatelj, ki se sam veliko bavi s čebelarstvom, je v tej knjigi podal vsa potrebna navodila za umno čebelarstvo. Vsled tega se iz te knjige lahko pouči ne samo začetnik, ampak tudi izkušen čebelar. Knjiga je razen uvoda razdeljena v štiri naslednje dele: čebelarstvo in panji, medišče, praktična navodila in hrvaški širokonizki panj. Knjigo krasi 11 podob. Prva izdaja te knjige je bila v kratkem času razprodana, vsled česar se je moral izdati drugi natis, ki je izšel v povečani obliki. Tudi v inozemstvu je knjiga dosegla priznanje od strani strokovnjakov. Izšla je v seriji kmetijskih knjig, ki jih izdaja: Ciril-Metodska knjigarna, Zagreb, Preradovičev trg 4, kjer se knjiga naročuje za ceno 12 dinarjev, s pošto 1 50 dinarjev več. Priporočamo to knjigo posebno našim čebelarjem, da vidijo, kako umno čebelarijo bratje Hrvati in da se ukoristijo z nauki, primernimi za lasten čebelarski obrat. Strokovne knjižice, brošure in letake, ki jih je izdala D e -legacija proizvajalcev čilskega solitra za Jugoslavijo ima Kmetijska družba v zalogi in jih brezplačno oddaja vsem kmetovalcem, ki se zanje priglasijo. Ti spisi so izdani I. v slovenskem jeziku: 1. „Kaj so umetna gnojila", 2. „Čilski soliter in njegova uporaba", 3. „Kako se rastline hranijo", 4. ..Navodila za vršenje poizkusnega gnojenja s čilskim solitrom", 5. „Načrt za osnivanje kmetijskih preizkuševališč", 6. „Gnoj je zlato". II. V srbohrvaškem jeziku v latinici: 1. „Šta su to umjetna gnojiva", 2. „Čilska šalitra i njena upotreba", 3. „Kako se biljke hrane", 4. „Uput za vršenje ogleda čilskom šalitrom", 5. „Pribiraj gnoj", 6. „Šečerna repa", 7. „Kako da pojačamo proizvodnji! stočne hrane", in III. v cirilici: kakor II. št. 1, 2, 3, 4, 5, 6. 7 in „Projekat za osnivanje oglednih poljoprivrednih stanica", , Mak za opijum — orfion", „Podizanje i džubrenje vinograda". „Uput za rad oglednih i poljoprivrednih stanica", „Poljopri-vredno gazdovanje u okolini gradova", „Uput za gajenje po-vrča". Te knjižice imajo v prvi vrsti namen poučiti kmetovalce o umnem gojenju kulturnih rastlin, gnojenju s hlevskim gnojem in. z umetnimi gnojili, da dosežejo čimvečje pridelke in si stem pomagajo v svojem gospodarstvu Vse te spise ali pa posamezne dele dobi vsakdo, ki se zanje oglasi brezplačno pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg 3. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Podrobna navodila k vprašanjem glej t. Številko. Zadnji čas prihajajo od kmetovalcev pismena vprašanja na uredništvo, katerim pa ni priloženih znamk za odgovor. Ker ima družba itak ogromno stroškov s frankiranjem odgovorov drugih dopisov, izjavlja, da bo v prihodnje prejel le oni odgovor* ki bo vprašanju priložil znamke. Priložiti je za kmetij-sko-strokovna vprašanja po 1 Din., za vsa druga vprašanja pa 3 Din. Uredništvo. Vprašanje 93. Tu imajo nekateri kmetovalci navado, da l>ožanjejo zeleno krompirjevko, jo posuše in krmijo živini. Ali se priporoča zeleno krompirjevko požeti, ne da bi se škodovalo razvoju krompirja v zemlji? (A. P. v Zg. Š.) Odgovor: Kar je pri rastočem drevju zeleno listje, to ie pri krompirju zgornji zeleni del, imenovan krompirjevka ali tudi krompirišče. Poskusite sadno drevo popolnoma oskubiti listja, potem, ko je pričelo nastavljati sad, pa se boste prepri- čali, da bo v par dneh prenehalo rasti. Mlado sadje se bo prenehalo debeliti, bo kmalu oveinelo in padlo z drevesa. Ako se požanje krompirjevko, se isto opazuje na gomolju v zemlji, ki sestoji kemično iz ogljika, vodika in kisika. Ogljik vsrkava rastline. Krompirjevi gomolji vsebujejo veliko škroba, ki sestoja kemično iz ogljika, vodika in kisika. Ogljik vsrkava rastlina iz zraka v obliki ogljikovega dvokisa, potom majhnih rež, ki leže na spodnjih delih listov. Kisik dobiva rastlina deloma iz zraka, deloma pa ga obdrži od vsrkanega in razkrojenega ogljikovega dvokisa. Vodik pa si priskrbi iz vode, ki jo koreninice vsrkavajo. Iz teh prvin (ogljika, vodika in kisika) pa ustvarja rastlina s pomočjo zelenila ali klorofila in solnčnih žarkov najpreje sladkor in potem škrob. Iz tega lahko posnamete, da v primeru, če požanjete zelene dele krompir-jevke, uničite le tvorbo škroba, ki je najvažnejša sestavina krompirja in naša najvažnejša hrana. Odsvetovati pa Vam moramo tudi pokladanje posebno še zelene krompirjevke, iz vzroka, ker ta vsebuje strup solanin, ki jako škodljivo vpliva na živalska prebavila. Ta škodljivi vpliv se sicer ublaži, ako se krompirjevka posuši, toda navzlic temu ni priporočati pokladanje tega krmila v preveliki meri. P-j. Vprašanje 94. Lansko jesen sfcm proti snetivosti semenske pšenice in ječmena uporabljal modro galico in živo apno. To razkuženje se je prav izvrstno obneslo pri pšenici, dočim je ostal ječmen na njivi še jako snetiv. Isto se je primerilo tudi mojemu sosedu. Kako se ječmen še bolje razkuži kakor z modro galico in apnom? (M.B. v B.) Odgovor: Snetivost ječmena povzročate dve glivici; prva Ustilago Hordei B. napravlja golo in druga Ustilago Jen-senii R. pa pokrito snetivost na ječmenu. Prva glivica napada ječmen še preden klasi ali stebli. Pri napadu se izpre-meni ves klas v črno snetivo snov, ki jo veter raznese; na bilki ostane le klasno vretence. Druga glivica napada ječmen pozneje in ostane klasje celo, tako da se napadeno klasje ob žetvi pripelje z zdravim domov. Obe, posebno pa zadnja vrsta snetivosti, ste jako razširjeni po naših krajih. Na Gorenjskem je letos nastopila pokrita snetivost tako močno, da so njive, sejane z ječmenom, izgledale domalega črne. V takih primerih pač ni druge pomoči, kakor da se kmetovalec preskrbi z zdravim semenskim žitom. Razkuževanje ječmena z modro galico in apnom ne pokaže prav dobrih uspehov, posebno še tam, kjer je snetivost že močno ukoreninjena. Direktno pokončevanje te bolezni je najizdatnejše in najzanesljivejše na ta način, ako se seme namaka in mehča 4—C ur v čisti vodi, nato pa 5 minut pusti v 52° do 54'A° C gorki vodi ležati. To razkuževanje je zelo gotovo, a tudi nevarno, kajti, če se segreva in ne pazi na toploto, da ista preide preko 54^° C, trpi pri tem kalivost ječmena; nasprotno pa ne uniči sneti gorkota pod 52° C. Z dobro voljo in previdnostjo pa se s prav lepim uspehom lahko razkuži na opisani način močno snetiv ječmen. P-j. Vprašanje 95. Ko sem bil pri vojakih na Ogrskem, sem krmil konje s svežo deteljo, pomešano s slamo in oboje zre-zano v rezanico. Ali priporočate krmiti konjem rezanico iz zelene detelje in slame ali je bolje pokladatl svežo deteljo samo? 'A. B. v R.) Odgovor: Vsekako Vam moramo toplo priporočati mešanje zelene detelje (lucerne ali domače detelje) s slamo in to na slamoreznici zrezano pokladati 4conjem. Slamo tudi lahko nadomestite s senom. Samo zeleno deteljo pokladati konjem je nepriporočljivo, ker se živali po takem krmljenju pri delti preveč potijo in postanejo prehitro utrudljive. Lahka driska, ki je vedno v zvezi s takim krmljenjem, istotako slabi živali. S primesjo slame ali sena sveži detelji odstranite oba navedena nedostatka. Pa tudi s tehničnega stališča je pokladanje mešanice rezane slame in sveže detelje priporočati, ker je tako pičo tieba konjem manj žvečiti; pa tudi slinjenje je pri kratki krmi obilneje, in s tem boljše prebavljanje. P-j. Vprašanje 96. Letos spomladi sem naglavno pognojil pšenici z apnovim dušikom. Ker pa nisem imel posebnega uspeha, vprašam, kaj je temu vzrok in ako priporočate apnovi dušik kot naglavno gnojilo ozimnemu žitu? (M. K. v I.) Odgovor: Uspeh naglavnega gnojenja z apnovim dušikom je vedno jako dvomljiv. Posebno letošnja mokra in mrzla spomlad ni nudila v tem oziru ugodnih razmer. Preobila mokrota, posebno pa dolgotrajno hladno vreme je oviralo razmnoževanje onih zemeljskih glivic ali bakterljev, ki pretvarjajo neraztopljivi dušik tega umetnega gnojila v raz-topljivi in za rastline sprejemljivi salpetrov dušik. Ker je manjkala spomladi gorkota, da bi se povoljno vršil ta važni biolo-gično-kemični proces, je tudi uspeh naglavnega gnojenja z apnovim dušikom izostal. Ravnotako tudi ni uspeha, ako po raztrosenju apnovega dušika ni dlje časa dežja; v takih primerih gnojenje rastlinam večkrat naravnost škoduje. Apnovi dušik vsebuje namreč velike množine kalcijevega ci-janamida, ki se pretvarja na zraku rastlinstvu v jako škodljivo kemično spojino kalcijevega dicijandiamida. Ta vpliva jako razjedfjivo na rastline. Isti kemični proces se dogaja, ako pustimo apnovi dušik v vrečah dlje časa na zraku ležati. Plasti apnovega dušika, ki pridejo v dotiko z zrakom skozi juto, se kemično pretvorijo, kakor gori omenjeno. Iz tega vzroka priporočamo vsakemu kmetovalcu, da vreče apnovega dušika podsuje n.pr. s Tomasovo žlindro; s tem se prepreči pretvarjanje kemičnih spojin v tem umetnem gnojilu. Kot naglavno gnojilo pa Vam priporočamo apnovi dušik le takrat raztrositi po ozimnem žitu, ako se gotovo ve, da pade na njega vsaj v par dnevih znaten dež in da ni premrzlo vreme. Tako naglavno gnojenje vpliva jako uničujoče na rastlinske škodljivce v žitu (plevel). Svetujemo Vam pa, da gnojite težki zemlji ves apnovi dušik nekaj dni pred setvijo že v jeseni; lahki zemlji pa polovico apnovega dušika v jeseni in drugo polovico pa zgodaj spomladi, in sicer na osušene rastline in ga podvlečite z brano v zemljo, kar ima jako dober vpliv na razvoj rastlin tudi vsled tega, ker se s tem prerahlja in prezrači zemljo. p.j. Vprašanje 97. Sejal sem letos veliko domače detelje, in sicer med oves. Želim pognojiti ves zasejani prostor z umetnimi gnojili. Katera umetna gnojila priporočate za dom. deteljo In koliko na I oral? I. H. na 7.). Odgovor: Metuljčnice, med katero rastlinsko vrsto spadajo tudi detelje, si priskrbujejo dušik iz zraka, akoravno so vkljub temu v mladosti jako hvaležne za dušičnato gnojenje. Skrbeti pa je v prvi vrsti, da je zemlja bogata na fosforni kislini in kaliju, brez katerih dveh hranilnih snovi ni uspeha pri razvoju teh rastlin. Za naše razmere Vam priporočamo, da gnojite v jeseni deteljišče s Tomasovo žlindro in kajnitom; obe gnojili se lahko tik pred raztrosenjem pomešata in skupno raztrosita. Na 1 oral ploskve zadostuje 200 kg Tomasove žlindre in 150 kg kajnita. Zgodaj spomladi se priporoča, da jo z brajio prevlečete. Potrosenje detelje z mavcem (gipsom) zelo dobro deluje na razvoj rastlin. Na 1 oral deteljišča se potrebuje 250 kg mavca. p.j. KMETIJSKE NOVICE Gospodarska izložba i vinski sajam u Zagrebu jeseni o. g. Hrv. slav. gospodarsko društvo k. s. z. u Zagrebu priredjuje u jesen tekuče godine jednu izložbu konja, goveda, povrča, voča, grozdja i vina i s tirne u savezu vinski sajam u prostorijama netom minuloga velesajma. Izložba i sajam počimlju 17. rujna (septembra) o. g. te traje izložba stope do uključno 19. rujna a ostala i vinski sajam do uključno 23. rujna. Na vinskom saj-mu mogu sudjelovati proizvadjači i trgovci vinom iz čitavoga područja Hrvatske i Slavonije, na izložbi imadu prednost oni iz širje okolice Zagreba. Za stoku osjegurane su nagrade do K 10.000 za najboljega pastuha, odnosno isto toliko za najbolju kobilu — plemku, bika i kravu. Za povrče i voče podijeliti če grad Zagreb posebne nagrade. Osim novčanih nagrada podjc-livati če se i takove u gospodar skome orudju i strojevima te počasne diplome in priznanice. Kako su zalihe vina kod nas još vrlo velike a izgledi za novu berbu svuda vrlo povoljni, to je interes za vinski sajam osobito živ. Prijavnice za izložbu kao i za vinski sajam mogu se dobiti uHrv. slav. go-spodarskom društvu >k. s. z. u Zagrebu (Wilso-uov trg br. 2.) ili pako u uredu društva na izložbeno m prostoru (Martičeva ulica) a za vinski sajam osim toga još iu kr. zem. oenološkom zavodu u Zagrebu (Kači-čeva ulica br. 9.) gdje se daju i sve poželjne informacije. Na državni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se prične novo šolsko leto v pričetku novembra t. 1. Šola ima dva oddelka. Celoletna šola je namenjena predvsem za učence iz vinorodnih krajev, zimska šola pa za učence iz nevino-rodnih krajev. Letna šola traja od 1. septembra tek. leta do 31. oktobra prihod, leta, z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola traja dve zimi po 5 mesecev. Učenci imajo na zavodu vso potrebno preskrbo, to je stanovanje, hrano in snaženje perila. Preskrbovalnina, ki se plačuje polletno naprej, znaša 200 Din. mesečno. V primeru rastoče draginje se pa lahko zviša. V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. Šolnino 10 Din. mesečno plačujejo samo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddati je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskrbnine in nekaj prostih (brezplačnih) mest, to pa le revnejšim kmetskim sinovom, ki se izkažejo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom in ki se zavežejo, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Šola ima sploh v prvi vrsti namen, da vzgaja dobre kmetske gospodarje in zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci prednost. Pogoj za sprejemanje je starost najmanj 16 let, neoporekljivost, telesno in duševno zdravje, in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Prošnje za sprejem je pisati lastnoročno na celo polo, kolekovati s kolekom 4 Din. in priložiti en kolek 10 Din. za rešitev. Prošnje je vložiti najpozneje do 20. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. spričevalo o nravnosti, 6. izjavo staršev ozir. varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja, 7. obvezna izjava staršev ali varuha, ki prosijo za prosto ali polprosto mesto, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu prejete zneske podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskih šol uživajo ugodnost po čl. 8. zakona o ustrojstvu vojske, to je skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok), pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Bližja pojasnila v vseti zadevah daje ravnateljstvo.' Slatina - Radenci. Ustanovitev vinarskega društva. Na ustanovnem občnem zboru vinorejskega društva za gornje-radgonski okraj dne 23. t. m., ki se je vršil v zdraviliški restavraciji Slatina-Radenci, se je priglasilo čez 60 članov in izvolilo sledeči odbor, in sicer gg: Jakob Zemljič, posestnik iu župan, Radenci, predsednikom; Peter Pavec, administrator po« sestev Stiftadmonta v Gornji Radgoni, podpredsednikom; Fran Domjanko, ekonom, Kapela, tajnikom; Jože Blaževič, vodja drž. nasada, Gornja Radgona, blagajnikom; Ivan Kreft, posestnik in poštar, Sv. Jurij ob Ščavnici, Clotar Bovier, vinogradnik, Gornja Radgona, N. Šantel, posestnik, Crešnjevci, Josip Mlinarič, Očeslavci, odbornikom. Imena jamčijo, da bo društvo delovalo v dobrobit našega ne v najboljših razmerah rahajajočega se vinogradništva. Vam pa, vinogradniki, kit- čemo, vsak mora biti član tega prepotrebncga društva, le, cs smo organizirani, smo močni in le na ta način lahKo na me-rodajnein mestu kaj dosežemo. Zavarovanju delavcev zoper nezgode so podvržene tudi vse one osebe, ki imajo opravilo z vitlom (gepeljem). Zavarovanje se vrši za toliko dni v letu, kolikor se ta stroj uporablja. Opozarjajo se vsi kmetovalci-lastniki viteljev, da jih priglase Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Borza v Ljubljani. Sporočajo nam, da se v kratkem otvori v Ljubljani borza za blago in vrednote ter menda tudi za valuto. Pripravljalna dela so v polnem teku. Z veseljem beležimo to vest, kajti borza bo za naše trgovstvo, industrijo in za narodno gospodarstvo sploh prevažnega pomena. Začasno tajništvo ljubljanske borze posluje v Ljubljani, v hiši Slovenske banke, Cankarjevo nabrežje, I. nadstropje (vhod za vodo). Uradne ure vsak dan od 16.—18. ure. URADNE VESTI. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva. da pravočasno pošljejo vabila in spored občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je mero-dajen izpremcnjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic 14 dni popre! razglašeni v družbenem glasilu 7. natančno navedbo kraja, prostora in časa. Vabila je poslati najmanj 10 dni pred izidom ,,Kmetovalca". Za volitev podružničnih zastopnikov za družbeni občni zbor ie mero-dajen § 31., točka 6., po kateri se število udov. ki ie merodajno za volitev zastopnikov, ravna po številu onih podružničnih udov, ki so svojo udnino plačali do 31. marca tistega leta. ko je družbeni občni zbor sklican. Ce se pa družbeni občni zbor skliče pred 31. marcem, tedaj je merodajno število udov, ki so plačali svojo udnino do dneva, ko se ie ta občni zbor sklical. Volitev delegatov pri tistih podružnicah, pri katerih niso še vsi udje plačali udnine do podružničnega zbora, ki se vrši pred 31. marcem, je torej brez pomena. Boštanj ob Savi, v nedeljo, 3. septembra 1922. ob osmih zjutraj v občinski pisarni; Dovje, v nedeljo, 3. septembra 1922. ob treh popoldne v „Dru- štvenem domu"; Globoko pri Brežicah, v nedeljo, 10. septembra 1922. ob dveh popoldne v šolskem poslopju na Globokem; Gomilsko, v nedeljo, 3. septembra 1922. ob poldevetih dopoldne v ljudski šoli; Novo mesto, v ponedeljek, U. septembra 1922. ob desetih dopoldne v prostorih državne kmetijske šole na Grmu; Podčetrtek, v nedeljo, 3. septembra 1922. po rani sv. maši v šoli; Poijčane, v nedeljo, 3. septembra 1922. ob treh popoldne v občinski pisarni: Prevorje, v nedeljo, 3. septembra 1922. ob osmih zjutraj v šoli na Prevorju; Ptuj, v nedeljo, 3. septembra 1922. "ob devetih dopoldne pri gospe Zupančič; Rajhenburg, v nedeljo 3. septembra 1922. ob osmih zjutraj v telovadnici; Rovte, v nedeljo, 3. septembra 1922. ob treh popoldne v občinski pisarni; Selo pri Bledu, v nedeljo, 3. septembra 1922. ob štirih popoldne pri načelniku; Sv. Andraž v Halozah, v nedeljo, 24, septembra 1922. po rani sv. maši v kaplaniji, Predavanja se vrše pri sledečih podružnicah: Brezje na Gorenjskem, v nedeljo, 20. avgusta 1922. ob treh popoldne (predava g. Ciril Prijatelj); Dovje, v nedeljo, 3. septembra 1922. ob treh popoldne (predava g. Ciril Prijatelj); Trbovlje, v nedeljo, 27. avgusta 1922. ob polosmih zjutraj (predava g. Ciril Prijatelj). Vabilo na 25. redno letno skupščino Čebelarskega društva za Slovenijo, ki bo v nedeljo, 3. septembra t. 1. ob desetih dopoldne v Mariianišču v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav in otvoritev skupščine. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Volitev odbora. 5. Društveni dom. 6. Predlogi in nasveti. 7. Otvoritev jubilejne čebelarske razstave. Vabilo na I. kongres jugoslov. čebelarjev, ki bo v Ljubljani, 4. in 5. septembra t. 1. Dnevni red: 4. sept. Od 10. do 13. delegatska skupščina Saveza jugo-slavenskih pčelarskih društava. (Pristop imajo samo delegati Saveza.) Ob 15. otvoritev kongresa. 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Organizacija delovanja Saveza jugoslavenskih pčelarskih društava. Poroča Miloš Lju-bič, tajnik Hrvat.-slavon. pčelarskega društva v Osjeku. 3. Ob 17. Skupni ogled jubilejne čebelarske razstave. 5. septembra se zborovanje nadaljuje. Začetek ob 9. uri. 4. Ustroj čebele z ozirom na njeno nalogo. Govori ento-molog vseučiliščni profesor dr. Avgust Langhoffer iz Zagreba. 5. Osnova čebelarskega zakona za kraljevino SHS. Referent dr. Dragan Šafar, pravnik in čebelar v Zagrebu. 6. Čebelarska revija za Jugoslavijo. Referent Jos. P. Jovanovič, urednik „Srpskega Pčelara" iz Beograda. 7. Predlogi glede kongre5H-fr^923r Kongresa jugoslovanskih čebelarjev se more udeležiti vsak član v Savezu včlanjenih čebelarskih društev, torej tudi vsak drugi prijatelj čebelarstva. Ker je to prva prireditev te vrste v Jugoslaviji in ker se vrši v proslavo 251etnice naše čebelarske organizacije v Ljubljani, prosimo naše člane, da se • je udeleže v čim obilnejšem številu. Zlasti opozarjamo vse tiste, ki bodo prišli na občni zbor, da počakajo tudi kongresa. Kdor namerava udeležiti se kongresa, naj na dopisnici prijavi svojo udeležbo vsaj do 15. avgusta t. 1. na naslov: Savez jugoslavenskih pčelarskih društava v Ljubljani. Vsak priglašenec bo dobil nato legitimacijo, s katero se bo izkazal na svoji postaji za znižano vožnjo v Ljubljano in nazaj. (Nadejamo se, da bo dovolila južna železnica polovično, državna pa eno četrtinsko vozovnico.) Legitimacija bo služila tudi kot brezplačna vstopnica k vsem prireditvam in na čebelarsko razstavo. Legitimacije, ki bodo veljavne od 1. do 15. septembra, dobe samo člani, ki se bodo pravočasno zglasili zanje. Legitimacije brez saveznega žiga so neveljavne. Člani, ki bivajo v bližini Ljubljane, in ljubljanski čebelarji naj pridejo po legitimacije od 15. do 20. avgusta k tajništvu v Marijanišču. Vsak konjerejec in kovač mora imeti knjigo ,.Pod-kovstvo", pouk kovačem in konjerejcem, ki jo je spisal živinozdravnik Lovro Tepina. V njej je dobiti vsa potrebna navodila kako ravnati s kopiti in kako morajo kovači umno podkovati konje in vole. Knjiga se dobi pri Kmetijski družbi in stane 45 K. it -ta, L. VI. ERE1EC. Štev. 4. Uradno glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Uredi ISka priloga 15. šlev. „Kme!o vaSca" 1.1922. Podpolkovniku Ravniharju v slovo! Dne 24. julija 1.1. je odšel iz Ljubljane na svoje posestvo na Češkem g. Etbin Ravnihar, prvi poveljnik državne žrebčarne za Slovenijo na Selu. Z njim je izgubila Ljubljana markantno osebnost, v konjerejskih in konjsko-sportnih krogih dobro znanega strokovnjaka in domovina je iznova pokazala, da nima mest za svoje najboljše sinove. Ravniharja smo poznali pred svetovno vojno kot konjeniškega častnika, katerega je vojno ministrstvo kot ..Slovenca in neplemenitaša" pozvalo za učitelja na takozvani „Reitlehrerinstitut". V dnevnikih in športnih revijah smo čitali o uspehih, ki jih je dosegel pri raznih konjskih tekmah in s ponosom smo tedaj dejali: „To je naš človek, to je Slovenec!" Tik po razsulu je poveljeval slovenskemu konjeniškemu polku v Mariboru, ter bil konjski referent pri Dravski diviziji. Začetkom leta 1919. pa se je odzval pozivu pokrajinske vlade in prevzel kot častnik poveljstvo državne žrebčarne, na kateri so vladale precej desolatne razmere. Treba je bilo likvidirati žrebetišče v Račjem, rešiti za Slovenijo kar največ plemenskega materiala in drugih žrebčarskih potrebščin od stare Avstrije. Na žrebčarni ga je čakalo polno podrobnega, organizato-ričnega dela, čigar obseg, pomen in uspeh more pojmovati le tisti, ki ima globji vpogled v žrebčarstvo. Tega dela se je oprijel podpolkovnik Ravnihar s tako ljubeznijo in z njemu lastno energijo, da je resigniral na razna visoka mesta, ki so mu jih ponujali kot priznanemu strokovnjaku, celo na vojaški čin, tako da je od lani opravljal ta posel kot civilni uradnik. Zavedajoč se, da bo nabava plemenjakov pri naših valutarnih razmerah vedno težja, da ponepotrebnem pošiljamo letno visoke vsote v inozemstvo zlasti za mrzlo-krvne žrebce, ki so se pogosto skotili v Sloveniji in bili le vzrejeni na tujih pašnikih, je ustanovil jeseni leta 1919. žrebetišče mrzlokrvnih žrebet na Črnučah pri Ljubljani. Ko se je počelo nabavljati tudi toplokrvna žrebeta in so postali prostori in pašniki pretesni, je žrebetišče razširil ter premestil na Brdo pri Kranju. Dosegel je pri tem lepe uspehe. Izmed tridesetih leta 1919. nabavljenih žre-bičkov, jih je tekom letošnje plemenilne dobe plemenilo že 14. V Ljubljani in Št. Jerneju na Dolenjskem je ustanovil dirkalne klube ter podpiral razna konjerejska in dirkalna društva po Sloveniji. Pri tem ga je vodilo moderno naziranje, da se mora plemenske živali presojati po njih zmožnostih in uspehih, upoštevajoč njihovo zunanjost in eksterijer. Tako je vsestransko deloval za procvit in po-vzdigo naše konjereje. Kot poveljnik žrebčarne je bil neumorno deloven, nesebičen, dosleden in nepristranski. Pred očmi je imel le dobrobit zavoda in državni interes. Ob raznih prilikah, oddaji konj i. t. d., ni poznal podpolkovnik Ravnihar ne Petra ne Pavla in pa tudi ne strankarske barve konj. In ta njegova vrlina marsikomu ni bila po volji. Po vetru mož ni znal svojega plašča obračati; to je bila njegova slaba stran. Njegova zasluga pa je, in te mu tudi zavist ne more kratiti, da je obdržal v teh, denarno težkih časih žreb-čarno, zavod, ki je za konjerejo v Sloveniji tako eminent-ne važnosti, tako dolgo na tej višini. Zato pa je tem-večja vrzel, ki je nastala po njegovem odhodu. Izgubo gospoda Ravniharja bodo spoznali tudi tisti, ki so mu bivanje v domovini zagrenili in pospešili njegov odhod. Rdečica in svinska kuga. Žzdr. L. T. Dvoje zahrbtnih in nevarnih sovražnikov ima prašičereja. Sta to zgoraj imenovani bolezni. Potek obeh bolezni je različen. Medtem, ko poteka rdečica najčešče burno, naglo, se svinjska kuga večinoma razvija polagoma. Rdečico označujejo vidni znaki, za svinjsko kuga pa, posebno v početku, ni opaziti ni-kakih vnanje vidnih znakov. Da ima na svinjski kugi obolel prašič slabejši tek do jedi in da je nekoliko bolj čmeren, kakor zdrav, to opažamo vobče pri vsaki bolezni. Značilen pojav za rdečico so zalite, neenakomerne rdeče lise po vsem telesu, zlasti po onih delih, kjer je koža tanjša. Preden pa se pojavijo te značilne lise, postane prašič klavrn, izgubi tek do jedi, polega ter se žariva v steljo. Z lečilnim cepljenjem je mogoče prašiča rešiti pred poginom, toda seveda le tedaj*, če se izvrši to pravočasno. Sam sebi prepuščen pa obolel prašič navadno pogine. Svinjska kuga, od katere ločimo dve obliki, ne poteka tako značilno. Spočetka ni opaziti na obolelih prašičih ničesar drugega, nego pomanjkanje teka, otežko-čeno dihanje, sempatja tudi zaprtje, pozneje pa drisko. Kesneje, ko se bolezen razširi, nekako razzori, se šele pojavijo značilni znaki. Na svinjski kugi obolel prašič oboli ali na pljučih ali pa na prebavilih, pogosto pa na obojem naenkrat. Obolenje pljuč obstoja v vnetju pljuč, ki se pojavlja v otežkočenem dihanju in pokašljevanju. Če so obolela prebavila, tedaj nastopi spočetka trdovratno zaprtje, kateremu sledi kesneje težka driska. Blato postane vodeno, bledo - rumenkasto ali zelenkasto ali silno neprijetno vonjajoče. To velja za buren potek bolezni. So pa primeri, v katerih ne kažejo s svinjsko kugo okuženi prašiči nikakih posebnih vnanjih znakov. Sempatja izgube za par dni tek, postanejo manj živahni, pa se zopet zboljšajo. To je takozvana trajna, počasi se razvijajoča, tajna svinjska kuga. Neredko spremlja svinjsko kugo tudi mozoljčast izpuščaj na vnanji koži. Proti koncu bolezni postanejo konci uhljev in spodnji deli nog vijoličaste barve, ki je slična barvi napol zrele slive. Obe bolezni sta prenesljivi živalski kugi, povzročeni po posebnih podolgovatih glivicah, takozvanih bacilih. Ti bacili so tako neznatni, — merijo v dolžino komaj eno tisočino milimetra — da jih s prostim očesom ni mogoče videti. Vsako izmed teh bolezni pa povzroča poseben bacil. Poseben bacil okuži prašiča z rdečico, zopet drugi povzroči svinjsko kugo, in sicer poseben bacil vnetje pljuč, drugi bacil pa vnetje prebavil. Izpremembe na raztelešenem prašiču so drugačne, če je prašič obolel na rdečici in drugačen zopet, če je poginil za svinjsko kugo. Medtem, ko prašič, ki je poginil na rdečici, ne kaže razen rdečih lis na vnanji koži, majhnih pikčastih krvavitev na srcu in ledvicah, včasih tudi na vranici, ki je navadno nekoliko zatekla in sempatja zatekle sluznice (notranje kožice) črevesja, nikakih drugih izprememb, so izpremembe, povzročene po svinjski kugi, povsem drugačne. Če je bolezen potekala zelo hitro, tedaj je opaziti skoraj na vsem drobovju krvavitve in zatekline, tako na sluznici žrela, požiralnika, želodca, črevesja, žlez, ledvic, vranice in trebušne mrene ter siraste prevlake na sluznici črevesja ali pa odmrla mesta na njej. Če se je osredotočilo obolenje samo na prebavila (črevesna oblika), tedaj zapazimo glavne izpremembe predvsem v obračilniku (slepem črevesu) in v danki (debelem črevesu). Že če te dele črevesa od zunaj otipavamo, moremo otipati v njih trde zatekline. Če črevo prerežemo, se nam pokažejo na sluznici krožčaste zatekline, pokrite s sirasto prevlako, ki so po večini na sredini vdrte. Žleze so zatekle, zakrvavljene, če je bolezen trajala dlje časa, se žleze izpremene v trde, z ugnji-dami pokrite zatekline. Bolezen, ki se je omejila samo na pljuča, povzroči sledeče izpremembe: pljuča so vneta, t. j. zatekla, temno-rdeča ali celo začrnela, na prerezu mazasta ali celo v sredini razpadla. Včasih je tudi prsna mrena prevlečena z mazasto, žoličasto-sluzasto prevlako. Proti obem kugam je uvedeno cepljenje, seveda je treba za cepljenje proti rdečici drugega cepiva kakor za cepljenje proti svinjski kugi. V čem cepljenje obstoja, o tem je bilo v »Kmetovalcu" že obširno obravnavano. Jasno je, da prašič, ki je bil cepljen proti rdečici, še vedno lahko oboli na svinjski kugi, če ni bil cepljen tudi proti tej. Poleg tega pa je dognano še to, da pri prašičih, okuženih s svinjsko kugo, ki bolehajo na počasi se razvijajoči, tajni svinjski kugi, ki je po vnanjih znakih skoro ni mogdče ugotoviti, potem ko so bili cepljeni proti rdečici z oslabljenim kužilom in protistrupom (kulturami in serom) navadno takoj izbruhne burno potekajoča svinjaka kuga. Ta pojav se da razlagati na sledeči način: Vsako živo bitje ima kolikortoliko odporne sile proti kužnim boleznim. Če pa telo oslabi, bodisi po utrujenosti, po slabem krmljenju, prehlajenju, po obolenju na kakršnikoli si bodi bolezni, tedaj se odporna sila zmanjša in kužna bolezen izbruhne z vso silo. Cepljenje proti rdečici, izvršeno z oslabljenim kužilom in protistrupom, če naj bo učinkovito, mora povzročiti — sicer zelo lahno — obolenje, ki se pojavi sempatja v tem, da so prašiči prve dni po cepljenju manj živahni in manj ješči; zato so pa tudi ta čas bolj sprejemljivi za druge kužne bolezni, če so pa bili že pred tem tajno okuženi s svinjsko kugo, tedaj se v tem času telo ne more braniti in kuga izbruhne z vso silo. Iz tega sledi, da mora biti lastnik prašičev zelo pazljiv, da mora prašiče, preden jih pusti cepiti, natančno opazovati, če ne kašljajo, če redno prebavljajo itd. Nikakor ne sme prikrivati kakih sumljivih znakov; že pri nakupu mora paziti in natančno poizvedeti, odkod da so prašiči in skrbeti zlasti za to, da po krmi, po obuvalu (če je hodil poprej po okuženih hlevih ali dvoriščih!) ne zanese bolezni med svoje prašiče. Ker je bacil, ki povzroča svinjsko kugo, zelo odporen, naj se svinjake temeljito osnaži, prebeli in razkuži, ker je dognano, da se bacil svinjske kuge preko vsega leta lahko zadržuje in razmnožuje po špranjah in razpokah svinjaka. V tistih okrajih pa, ki so po svinjski kugi ogroženi, bi kazalo prašiče, še preden se jih cepi proti rdečici, cepiti tudi proti svinjski kugi, da prašiči, bolehajoči na tajni svinski kugi popreje ozdravijo, preden se jih cepi proti rdečici. Le na ta način bi bilo mogoče obvarovati prašiče pred obema kugama. O vrednosti hlevskega gnoja. Inž. C. Jeglič. Kaj lahkio izve kmet, ki ne vodi svojih gospodarskih računov samo „v glavi" in na vratih kašte s kredo po-križanih, naj pokaže en primer. Izračunih bomo proizvodne (produkcijske) stroške hlevskega gnoja ter jih primerjali s ceno umetnih gnojil. Ako krmimo kravo v hlevu, a jo poleti gonimo tudi na pašo, potem dobimo od nje okoli 100 centov gnoja na leto. Proizvodno vrednost (= stroške proizvajanja gnoja) dobimo, ako odbijemo od celokupnih stroškov za vzdrževanje in nego krave vse dohodke. Dohodki bi bili n. pr. sledeči: I. krava nam daje 25001 mleka, kar predstavlja, ako računimo 1 1 po 9 K, vrednost .-,.,. 22.500 K II. tele, vredno po odstavitvi......... 1.000 „ III. kravo smo rabili 7 let za mleko, potem jo prodamo mesarju za 5000 K. Torej odpade od te svote na leto............. 714 „ Potemtakem znašajo vsi dohodki skupaj, ki jih dobimo od krave v enem letu........24.214 K V stroške moramo vzeti sledeče postavke: I. vrednost pokrmijenega sena( pri tem preraču-nimo v seno tudi pašo in zeleno krmo), dnevno 8 kg a 6 K............................17.520 K II. krepke hrane (tropine, otrobi, zrnje itd) 2 kg na dan = povprečno 24 K na dan..........8.760 ,. III. stelje na dan 3 kg a 2 K.........2.190 „ IV. stroški za hlev, obresti od kapitala, vloženega v zgradbe, za orodje, eventuelne bolezni itd. . . 600 „ V. stroški za hlapca odnosno deklo, ki oskrbujeta n. pr. 12 goveja živine. Recimo, da odpade od stroška za to oskrbo na 1 kravo letno .... 2.400 „ Skupno torej znašajo vsi stroški na leto . . 31.470 K Razlika izmed stroškov in dohodkov znaša 7256 K in ta razlika nam predstavlja stroške za produkcijo sto meter; centov gnoja. Iz tega sledi, da nas v našem primeru stane l mc kravjega gnoja 72-56 K. Na podoben naein bi mogli izračuniti tudi proizvajalne stroške gnoja pri ostalem govedu, konjskega, svinjskega, ovčjega gnoja. Ali tu je včasih mnogo težje ustanoviti nekatere postavke, ki spadajo v dohodke oziroma izdatke. Pri konju n. pr., ki služi predvsem za delo, moramo kot glavni dohodek izraziti v novcu vrednost opravljenega dela, kar je često težko določiti tudi onemu, ki vodi o svojem gospodarstvu točno knjigovodstvo. Izmed hranilnih snovi, ki so v gnoju, so najvažnejše za poljedelca: dušik, fosfor in kalij. Dober, navadno prirejen kravji gnoj vsebuje v 100 kg 0'43 kg dušika, 0-24 kg fosforove kisline (P^) in 0-48 kg kalija (K*0). Iste hranilne snovi lahko pridodajemo zemlji tudi v obliki umetnih gnojil. Poglejmo zaradi daljnjega našega presojanja cene umetnih gnojil. Naša Kmetijska družba dobavlja apnov dušik z 19% dušika 100 kg a 840 K. 1 kg čistega dušika stane torej 44-22 K. Za 100 kg 42%ne kalijeve soli računi družba 520 K. 1 kg čistega K>0 velja torej 12*38 K. 100 kg superfosfata s 16% fosforne kisline stane 560 kron. Potemtakem 1 kg čiste P* 0» 35 K. Vzemimo zdaj ceno hranilnih rastlinskih snovi v umetnih gnojilih za podlogo računa ter na tem temelju izračunimo vrednost 1 rac kravjega gnoja! Rekli smo, da se nahaja v 100 kg kravjega gnoja 0-43 kg dušika. Torej je vredna ta količina dušika, preračunana po ceni ap-novega dušika: 44*22 K X 0-43 = približno 19 K. Na isti način izračunimo vrednosti fosforja in kalija. Zapišimo tako dobljene vrednosti v sledečo tabelo: Kravski gnoj vsebuje v 100 kg: Vrednost, preračunana po ceni umetnih gnojil: dušika 0-43 kg 19 0 K fosfor, kis, 0-24 kg 84 K kalija 0-48 kg 5-94 K 33-34 K Vidimo torej, da vrednost 1 mc kravjega gnoja, ako vzamemo v poštev samo količine dušika, fosfora in kalija ter presojamo to vrednost na temelju cene umetnih gnojil, znaša 33-34 K. Ako primerjamo to vrednost s poprej izračunanim zneskom 72-56 K, ki nam predstavlja proizvajalne stroške 1 mc kravjega gnoja, potem je očividno, da je umetni gnoj še enkrat cenejši od živalskega. Do sličnih zaključkov bi prišli tudi pri računanju produkcijskih stroškov vdovskega, konjskega i. dr. gnoja. (Nadaljevanje.) ZAPISNIK odborove seje Konjerejskega odseka I. Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, 12. julija 1.1. Navzoči: predsednik Zupančič; podpolkovnik Ravnihar; predst. podods. za konjerejo Černe; vladni svetnik Paulin; zastopnik Kmetijske družbe ing.Lah; odborniki: Bregar, Dimnik, Grad, Furlan, Jan, Molj, Zupane, Turk, Zark in tajnik Tepina. Predsednik Zupančič otvori ob 10. uri 45 min. sejo, pozdravi navzoče, se zahvali za številno udeležbo ter ugotavlja sklepčnost. Izrecno pozdravi poveljnika žrebčarne in zastopnika vlade. Na to poroča, da seje zato že dlje časa ni sklical, ker za to ni bilo povoda, kajti večina odsekovega dela je prešla na konjerejski sosvet. Tudi z občnim zborom se je odlašalo, to pa zaraditega, ker se hoče do občnega zbora določiti letošnja premovanja. Ker se pa ne ve, koliko denarnih sredstev bo dala država v ta namen na razpolago, se je moralo čakati na odobritev proračuna. Upati je, da bo proračun do konci meseca sprejet, tako da bo mogoče sklicati občni zbor začetkom avgusta in dotlej končno določiti letošnja premovanja. Posredovanju predsednikov obeh konjerejskih odsekov in ži- vinorejskega nadzornika Zidanška, se je posrečilo dobiti 200 tisoč dinarjev naknadnega kredita, ki pa seveda tudi ne bo zadoščal. O priliki poroke Nj. Veličanstva kralja Aleksandra 1. je bilo poslanih v Beograd nekaj žrebcev iz državne žrebčarne, ki so vozili pri poročnih.svečanostih, vendar vsled tega plemenitev ni trpela. Predsednik poroča nadalje, da je bilo letos mnogo mrzlokrvnih plemenskih kobil prodanih, vendar je mnenja, da to naši konjereji ne bo občutno škodovalo, kor imamo dovolj sposobnega naraščaja. Sploh je opažati, da hočejo konjerejci povsod rediti le mrzlokrvno pleme, pač zato, ker je boljše za kupčijo, v tem je tudi iskati vzroka, da reja toplokrvnih konj v splošnem peša. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Na vprašanje odbornika Jana, kako je s kobilarno, pojasnjuje predsednik pododseka za konjerejo pri Oddelku za kmetijstvo, da se je zaprosilo ministrstvo poljoprivrede, da naj se da za kobilarno del veleposestva v Račjem na razpolago. Kakorhitro bo dovoljen kredit za kobilarno in zagotovljen prostor, se bo žrebčarna delila, del žrebcev bo oddan v kobilarno, ostali pa ostanejo v žrebčarni. Na vprašanje, kakšno pleme se bo gojilo v kobilarni, odgovarja poročevalec, da ima utis, da stoje pri osrednji vladi v Beogradu na stališču, da naj se v naših pokrajinah goje poleg mrzlokrvnih konj edino Lipicanci. Glede plemenilne postaje pri Sv. Križu poroča poveljnik državne žrebčarne, da bi bilo nje vzdrževanje združeno s prevelikimi stroški. Nadalje omenja, da bo odsek 2. pregledal vse mrzlokrvne kobile v brežiškem okraju. Če bo teh dovolj, se postavi tja tudi primernega žrebca. O pretekli (letošnji) ple-menilni dobi.omenja, da se kaže nazadovanje v številu zasko-čenih kobil; edino Št. Jernej se je obdržal na dosedanji višini. Vzdrževanje državne žrebčarne je zelo otežkočeno, ker so v dvanajstinah predvideni krediti mnogo prenizki, vrhutega se pa še odpoklicujejo podčastniki, ki so po svoji izvežbanosti edini zmožni vzdrževati red med moštvom in primerno negovanje žrebcev, bodisi v žrebčarni sami, bodisi na plemenilnih postajah. Poročevalec izraža nadalje mnenje, naj se da državni žrebčarni potrebno zemljišče, na katerem bi sama pridelovala krmo. Za zgled navaja travnike, ki se nahajajo pri žrebetišču. Tam pridela žrebčarna proti razmeroma nizki najemnini letno 50.000—60.000 kg mrve. Z ozirom na to poročilo se sklene naprositi Oddelek za kmetijstvo, da se da za pridobitev krme državno posestvo v Kostanjevici na razpolago državni žrebčarni. Došli dopisi se prečitajo in vzamejo na znanje. Pod pogojem, da bo pravočasno odobren proračun in na razpolago potreben znesek, se določijo sledeča premovanja- 2. septembra ob 9. uri dopoldne v Kranju; 8. septembra ob 9. uri dopoldne na B 1 e d u ^ 5. septembra ob 9. uri dopoldne v Mengšu; 6. septembra ob 8. uri dopoldne v Št. Vidu nad Ljubljano; 7. septembra ob 9. uri dopoldne na Igu; 11. septembra ob 8. uri dopoldne v Mokronogu; 12. septembra ob 8. uri dopoldne v Št. Jerneju; 13. septembra ob 8. uri dopoldne v Novem mestu. Predstojnik pododseka za konjerejo izraža nado, da bo odsek morda dobil še kak prispevek za premovanja iz fonda za živ. razstave. Glede zastopnikov na premovanjih v območju Konjerejskega odseka 2., se sklene z ozirom na visoke stroške, ki so s tem združeni, jih poslati le na važnejša premovanja, predvsem na ona, kjer se bodo morebiti nakupovali žrebčki za plemenjake. Občni zbor se določi na 2. avgusta ob dveh popoldne, isti dan pa se vrši ob polenajstih dopoldne odborova seja v posvetovalnici Kmetijske družbe za Slovenijo. Ob dvanajstih 59 minut zaključi predsednik sejo. ZAPISNIK odborove seje Konjerejskega odseka 1. Kmetijske dražbe za Slovenijo v Ljubljani, 2. avgusta 1922. Navzoči: Zupančič, Černe, Turk, Bregar, Dimnik, Molj, Zark, Tepina. Predsednik otvori sejo, ugotovi sklepčnost ter pozdravi vse navzoče odbornike. Poroča, da so se po zadnji seji oddelili žrebci, ki so se oddali v zasebno oskrbo, obenem pa tudi izločili za nadaljnje plemenjenje nesposobni žrebci. Zapisnik zadnje se prečita in odobri. Glede prispevka od skočnin odsek še ni na jasnem in bo vsekakor v prihodnje treba, da si odsek ta prispevek zagotovi. Dopis podpolkovnika Ravniharja, v katerem se, odhajajoč na daljši dopust, takorekoč poslavlja od odseka, se vzame na znanje. Predlagana zahvala se zaenkrat odloži, ker je večina mnenja, da se podpolkovnik Ravnikar po svojem dopustu vendarle še povrne na svoje mesto. Na dopis dolenjskih konjerejcev, se sklene zaprositi ministrstvo poljoprivrede in voda, da se od konj, ki jih ima dobiti država od Nemčije na račun reparacij, pošlje en transport toplokrvnih kobil v Novo mesto, kjer naj bi se razprodale, ter bi se na ta način na Dolenjskem pomnožilo število toplokrvnih kobil. Obenem se pa naprosi tudi še za en transport konj, ki bi se istotako prodal na Dolenjskem. Po pravilih ima izstopiti iz odbora troje odbornikov ter se izžrebajo odborniki: Kristan, Dimnik, Jan. Na predlog odbornika Turka sklene odbor, da se obč. zboru predlaga zopetna izvolitev izžrebanih odbornikov. Na to se uredi nekatere zadeve oskrbnikov državnih žrebcev. Glede denarja za premovanja izjavlja referent za konjerejo pri Oddelku za kmetijstvo Černe, da je sedaj, ko je proračun že sprejet, odseku potrebna svota že zagotovljena. Obenem poroča, da se je Oddelku za kmetijstvo od vojaške oblasti zagotovilo, da ostane vojaštvo in podčastniki še nadalje v žrebčarni. Ob 12. uri zakluči predsednik sejo. —rr~— ZAPISNIK občnega zbora Konjerejskega odseka 1. Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, 2. avgusta 1922. Ob 20. uri 30 min. otvori predsednik Zupančič občni zbor, pozdravivši navzoče člane, zastopnika žrebčarne in vlade ter zastopnika vojaštva g. maj. Colariča in ugotovi sklepčnost. Takoj na to se priglasi k besedi g. major Colarič, ki v izbranih besedah v imenu odseka čestita predsedniku Zupančiču na odlikovanju z redom Sv. Save. Tej čestitki se pridružijo vsi navzoči, izražajoč odliko-vancu oduševljenje na visokem odlikovanju. Predsednik Zupančič se ginjen zahvali za čestitke, naglašujoč, da nikdar ni delal za odlikovanja, temveč le iz veselja do konjereje. Čuti se počaščenega in je ponosen na odlikovanje od kralja naše krvi, toda še bolj vesel bi bil, če bi državna uprava dala tudi za našo konjerejo, zlasti za prepotrebno žrebčarno zadostno sredstev na razpolago, obenem pa obljublja, da bo tudi odslej po vseh močeh deloval za prospeh in povzdigo domače konjereje. Na to poda poročilo o odsekovem delovanju v pre-teklem poslovnem letu. Predvsem omenja potek premo-vanj, katerih je priredil odsek 13. Za poskus je priredil odsek premovanja tudi v krajih, kjer se doslej še niso vršila, z namenom, da spozna stanje konjereje na Kranjskem, venaar se pa ta poskus povsod ni dobro obnesei. Zato, predvsem pa zaraditega, ker odsek ne bo imel izdatnih denarnih sredstev na razpolago, se bo moralo letos nekatera premovanja opustiti, 'lekom letošnjega leta se je opazilo, da reja toplokrvnih konj peša. Vzrok temu neveselemu pojavu je iskati v tem, da izvoz toplokrvnih Konj ni bil dovoljen, še bolj pa v tem, da se za mrzlo-krvno žrebe že takoj po odstavljenju plača toliko ali pa še več kakor za triletnega toplokrvnega konja. Glede nakupa žrebčkov za plemenjake, letos odsek še nima nikakega zagotovila. Po tajniškem in blagajniškem poročilu, ki ga poda odsekov tajnik živinozdr. Tepina, iz katerega je posneti, da je imel odsekov odbor 5 sej," da je prejel 90, odposlal pa 93 dopisov ter da more odsek za letos računiti z razpoložljivim zneskom 11.314 dinarjev 2 para in po pregledu računov po odbornipih-preglednikih Bregarju in Turku se je dal tajniku-blagajniku absolutorij. Nato se izžrebani odborniki Dimnik, Jan in Kristan na prelog predsednika Žarka iznova izvolijo v odbor. Pri tej priliki opraviči predsednik Zupančič odsekov odbor, ki je odlašal s sklicanjem občnega zbora, ki bi se moral po pravilih vršiti že v aprilu. Odbor je hotel predložiti občnemu zboru natančno določen spored premovanj. O tem pa ni mogel odločati popreje, preden ni bil sprejet državni proračun. Glede žrebčarne, ki danes z zneskom, kateri ji je določen v proračunu, nikakor ne more izhajati, se sklene na predlog odbornika Turka ponovno naprositi ministrstvo poljoprivrede in voda, da se pri finančnem ministrstvu zavzame za žrebčarno, tam razloži težavno nje stanje in nje velik pomen za konjerejo ter izposluje naknadne kredite, da se izplačajo dosedanji dolgovi in da se zagotovi njen nadaljnji obstoj. Z ozirom na obisk srbskih kmetovalcev 8. septembra na Bledu, se soglasno sklene prirediti ta dan konjsko razstavo in premovanje na Bledu za ves Radovljiški okraj, da bodo imeli gostje iz kraljevine priliko, si poleg goveje živine ogledati tudi gorenjsko konjsko pleme Premovanje v Lescah na ta način odpade, oziroma se preloži na Bled. Glede želje konjerejcev radovljiškega okraja, da bi' dobil ta okraj svojega zastopnika v konjerejskem sosvetu, pojasni referent Černe, da je število članov sosveta natančno določeno, da torej želji radovljiškega okraja — zaenkrat vsaj — ni mogoče ustreči. Pri slučajnostih priporoča odbornik Grad, naj se žrebcev več ne odprodaja oziroma dokupuje, dokler se ima žrebčarna boriti s takimi težkočami. Na predlog odbornika Žarka se sklene po premova-nju v Kranju izločiti v žrebetišču na Brdu za pleme nesposobne žrebčke. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik ob polštirih popoldne občni zbor. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Št. 15 Ljubljana, i 5.avgusta 1922. Letnik m\l Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne. Naročila za galico 1923. Podružnice se pozivljejo, da čimpreje zberejo naročila za galico in pošljejo Kmetijski družbi nabrana predplačila. Kmetijska družba sprejema na željo podružnic naročila za galico še nadalje Semena: Ajda, črna in siva, čiščena po Din 5— za kg. Vreče se računajo posebej. Sladkorna pesa, po Din 8— za kilogram. Semensko deteljo, nemško lucerno kakor tudi domačo, oddaja družba svojim udom. Oddaja samo naj-skrbneje čiščeno seme, ki je preiskano po državnem pre-izkuševališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg so opremljene z izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredenič-nosti. V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave: črna aH domača detelja . . ......27'- Din za kg lucerna ali nemška detelja.......26'— „ „ „ brezpredenični mačji rep .......14'— „ „ „ pasja trava.............20-— „ „ „ angleška Ijulika, 844 ......... 9-— „ „ „ angleška Ijulika, 843 ......... 12'— „ „ „ laška Ijulika.............11— „ „ prvovrstna travniška mešanica.....12 — „ „ „ Umetna gnojila: Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, k) ilm bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik z 19% dušika, z oljem prepariran, po 210 Din 100 kg, dobi se v vrečah po 75 kg. Kajnit, 12—14%, po Din 70:— za 100kg. Kalijeva sol, 4ir<*, ~je zopet v zalogi po Din 140-- za 100 kg. Kostni superiosfat z 18% v vodi raztopne fosf. kisline po 190 Din 100 kilogramov z vrečami. Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosforove kisline po 185 din sto kg. Rudninski superiosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po 150 dinarjev sto kilogramov. Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosfo-rovi kisline po 140 din. sto kg. Thomasova žlindra 18% po Din 200"— za 100 kg z vrečami vred. Krmila: Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6'—kilogram, v manjših množinah po Din 7 — kilogram. Ribja moka v originalni vreči 100 kg Din 8'— za kg, na drobno Din 8-50 za kg. Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšenjčnim otrobom po 1 '90 Din za 1 kg z vrečami. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inicrati (oznanila)se zaradunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, ni >/« strani 200 D, na