Požtnina plačana v gotovini.
TrtflNOST
J3 -C J&JDJZ
6* « e « • tf
I IM I
I
Ljubljana, 30./Xll. 1921. -1./10.
Emi! D. Stefanovič
lastnik in odgovorni urednik.
Vsem naročnikom in somišljenikom srečno novo teto!
Z novim letom, z novim bojem, k novim zmagam! Leto 1921 je bilo najtežje leto za delovno ljudstvo: leto »obznan« in izjemnih zakonov proti proletarijatu. Leta 1921 so socijal-demokratje oropali s pomočjo poli-ciie proletarsko knjigarno, tiskarno, delavske domove in strokovne orga-
nizacije. Razbili enotnost strokovnih organizacij.
Razredno zavedni proletarijat! Na plan, da v novem letu povrnemo oropano! Naprej na delo za vspo-stavitev enotnih, nezavisnih strokovnih organizacij!
Vabilo na naročbo.
»Delavske novice« stoje na braniku celokupnih interesov proletarskega razreda, izkoriščanih, brezpravnih, zatiranih, ponižanih In revnih slojev, delavcev, poljedelcev in duševnih delavcev. Boljša bodočnost fe teh je in mora biti delo njih 9amih. Potom razredno zavednih organizaciji, z neumornim in vztrajnim deiom in bojem si bomo priborili boljšo bodočnost Naši nasprotniki, peščica kapitalistov imajo v rokah papirnice, tiskarne, knjigarne in kapital. »Delavske novice« so glasilo tistih, ki
razven delavnih rok in uma nimajo ničesar. Zato je dolžnost vsakega proletarca, ročnega in duševnega delavca In poljedelca, da moralno in materijahio podpre edino zavedno svoje glasilo. Sklenili smo že, da bodo izhajale »Delavske novice« večkrat na teden, če se javi 1000 novih naročnikov! Zato sodrugi in tovariši, na delo! Naprej v boj za svoj list! Naročajte! Nabirajte naročnike! Organizirajte in priporočajte razpečavo našega lista!
Vprega koristolovcev.
(K združenju soc. demokratskih in centr. voditelje* .)
Razbijači edinstva jugoslovanskega proletarijata, triletni neumorni rovarji med proletarijatom, triletne sluge podivjanega kapitalistično - verižniškega (a ne . modernega industrijskega) kapitala, in izvrševalni organi, policaji današnjega reakcijouarnega režima so biti doslej razdeljeni na tri, štiri sektaške centralne odbore.
Idejnega nasprotstva med njimi ni bilo. Razlika je samo v politični izkušenosti. Dočim so soc. demokratski voditelji bivših avstroogrskih pokrajin Korač, Bukšeg, Kristan, Divac odkriti oportunisti reformisti Seheidemanove-xa, Noskejevega in Reunerjevega tipa (v jugoslovanski minijaturi), so koristolovci Lapčevič, Topalovič, Jakšič, Kre-hič pokriti z revolucionarnimi frazami. Prvo skupino je uporabila po prevratu verižniška buržoazija v svoje politične svrhe ter jih vpregla v svojo vlado. Ves jugoslovanski proletarijat je na svojih plečih občutil strahovlado socijalistično-dcmokratskega režima prvih dveh let. Da bi ohranili ministrske stolčke, katere so zasedli navzlic jasnemu odporu ogromne večine razredno zavednega proletarijata, se prva skupina ni obotavljala pretrgati vse zveze s proletarijatom, razbiti enotno fronto proletarske razredne armade. Sedeč na ministrskih stolčkih je konsolidirala ta skupina dve leti buržuazne vrste, a v proletarske vnašala, s pomočjo policije in moči, ki ji je dala buržoazija samo v ta namen, razdor, medsebojno sovraštvo in teroriziranje.
Na ta način in s takim delom je prva skupina izgubila vsako zaupanje proletarskih množic, nakar ji je tudi burzoazija dala brco, češ: der Moor liat seine Schuldigkeit getan, der Moor kann gehen!
Nada buržuazije postaja druga skupina, ki se je hinavsko nazivala komunistično in ki se je dve leti izjavljala za 3. internacijonalo, samo da bi ohranila vpliv na široke množice razredno-zavednega proletarijata.
Kolebljivo obnašanje te skupine v glavnih vprašanjih jugoslovanskega' in mednarodnega proletarijata je omajalo v množicah zaupanje do teh starih voditeljev srbijanske in bosanske socijal-demokracije. Trebalo je samo majhnega pritiska s strani buržuazije, da ti ljudje takoj pokažejo svojo barvo. In res: ko je bila izdana »Obznana« začenja cela ta skupina pod zaščito policije voditi neizprosen boj — ne proti kapitalu in reakciji temveč proti raz-redno-zavednemu proletarijatu. Ta skupina je šla tako daleč, da je s pomočjo policije nepostavno, vsaki proletarski demokraciji v posmeh vzela proletarske domove, knjigarno, tiskarno in inventar strokovnih organizacij od zakonitih predstavnikov in lastnikov.
S takim policijsko - terorističnim nastopom proti proletarijatu, je centru-rtiaška skupina podprla vladajočo reakcijo, ali zgubila je še tisto malo zaupanja med delavstvom, kar ga je ostalo.
Zato pa je ona dobila popolno zaupanje reakcijonarne verižniške buržuazije. Ona bo uživala to zaupanje tako dolgo, kakor je prva skupina sedela na ministrskih foteljih: Dokler je to reakciji v prid.
Ti dve skupini voditeljev (in pa zagrebška skupina Radoševič) so se nedavno združile. Včerajšnji najhujši politični nasprotniki, ki so se obmetavali z najhujšimi priimki, so se torej vpregle v en voz z nado, da izpeljejo svojo za-voženo in umazano politiko iz blata. — Nazivajo se odslej »Socialistična partija Jugoslavije«.
Mi smo že davno trdili, da med obema skupinama ni nobenega bistvenega razločka. Sektanti so po svoji vzgoji, malomeščani po svojem socijalnem položaju bodo vedno ostali hote ali nehote to, kar so bili tri leta: izraz meščanskega vpliva med proletarijatom. Mi s svoje strani to združenje reformistov in oportunistov pozdravljamo: pro-
letarijat, ki so ga zaslepljevali s svojimi revolucionarnimi frazami, sedaj jasno vidi, da med njimi ni razlike.
Paralelno z združenjem je izvedena tudi revizija programa in nov statut. Proces, ki se je izvršil v Nemčiji in ostalih razvitih deželah pred več desetletji, se vrši danes v Jugoslaviji: re-vizijonisti se odvajajo od proletarskih množic in gredo v malomeščanstvo.
Program, ki so ga sprejeli združeni revizijonisti je v znanstvenem delu površen, sektanski in nepopolen. A delovni program sc do malega v vseh točkah sklada s programom malomeščanskih strank, posebno narodno - socialistične.
Za razvoj političnega življenja na Slovenskem bi bil velik napredek, da se tudi narodni socialisti združijo s »Socijalističko partijo«. Od nje je m loči niti ena črta programa. — Tako bi bili vpreženi vsi oportunisti v buržu-azna »kola«. In proletarijat bi jih spoznal že od daleč.
Razredno - zavedni proletarijat Jugoslavije pa bo korakal naprej po ravni črti proletarskega boja ne meneč se ze> umazani voz oportunistov. Nobena bur-žuazna zapreka ga ne bo odvrnila od jasno začrtane poti. Roko v roki z mednarodnim zavednim proletarijatom bo v vztrajnem boju premagal vse ovire na potu k svoji osamosvojitvi.
Spomini delavca na staro leto.
Staro leto se poslavlja od nas.
Težko leto, polno krivic, nasilja in bridkih preizkušenj je bilo za jugoslovansko delovno ljudstvo. »Ob-znana«, »Zakon o zaščiti države«, popolna politična in gospodarska brezpravnost — to so bili deleži jugoslovanskega delovnega ljudstva v tem letu. Bič reakcijonaniega režima je pel po hrbtih delavcev in kmetov. Ko iim je reakcijonarna jugoslovanska buržuazija in fevdalna gospoda odvzela politično svobodo, ko je postavila celokupen delovni razred izven zakona, ko ga je vrgla v staroveško stanje — je delavcu začela zniževati plače, kmetu pa nalagati vedno hujše davke. In delovno ljudstvo se temu protinarodnemu in protidržavnemu početju ni smelo postaviti v bran. Kdor ni molče in z zadovoljstvom prenašal tega početja, je romal v zapore kot »komunist«, kot »protidržavni element«. In še huje je zapel bič po ramah delovnega ljudstva, ki je moralo poljubljati bič reakcijonarne klike.
Mesto, da bi se razmere zboljšale in uredile, mesto da bi skušala buržuazija zadovoljiti potrebe domačega delovnega ljudstva, ga je vrgla v še večjo bedo in pomanjkanje.
Podjetniki so metali lačne delavce na cesto, vlada ni preskrbela službe tem, ampak je rajši dala zaslužka ruskim Vranglovcem.-----------
Črni so spomini jugoslovanskega delovnega ljudstva na 1. 1921. — —
Izmučeni, brezpravni, sestradani, brez posla so oni, ki bi radi delali.
Jugoslovanski delovni narod je zgradil Jugoslavijo, delal za njo, se potil v potu svojega obraza, da se bo mogel enkrat odpočiti na svoji zemlji, pa je prišel krivični gospodar, vrgel svojega delavca na cesto, ker nima pravice, da uživa sad svojega dela. Na njegovo mesto je prišel tujec, sam pa naj gre iskat pravice in kruha v daljnjo tujino- Kot hlapec Jernej je iskal svojo pravico, ali gospodar je zamahnil s svojim bičem po njegovem hrbtu, da se je zgrudil nezavesten na tla----------
Prišli so med njega volkovi v ovčjih kožuhih, se mu skušali prikupiti in ga zaslepiti v njegovi onemoglosti. Ali ta jim je osveščen po tej krivici in bridkem spoznanju pljunil v obraz. »Vi, hlapci buržuazije ste ji pomagali pri njenem zločinskem početju. Ukradli ste moje domove, pograbili mojo zadnjo svetinjo. Poberite se vi prokleti!«
S črno mislijo v preteklost, s podvojenim hrepenenjem po bodočnosti stopa jugoslovansko delovno ljudstvo v novo leto. Ne stopa poraženo in pobito, ampak izkušeno v bridkem spoznanju resnice, da si more namreč priboriti proletarijat svoje pravice le s težko politično šolo in močno organizacijo.
Preiskava slede atentata na kralja
Aleksandra.
Po novem letu se prične v Beogradu sodna obravnava proti osebam, ki so osumljene, da so zapletene v atentat na kralja Aleksandra in v državni prevrat.
Da bo našim bralcem vsa stvar malo jasnejša, se nam zdi potrebno, da spregovorimo o tej zadevi malo več besedi.
Prvi vtis, ki ga dobi človek iz obtožnice beograjskega preiskovalnega
sodnika Vujiča je to, da je obtožba brez pravne podlage. Da sc izogne še večji blamaži, je preiskovalni sodnik Vujič razdelil obtožence na dve skupini in sicer na one, ki so pripravili atentat in one, ki so prpravljali uničenje sedanjega družabnega reda, resolucijo in preobrat v naši državi. Več oseb je obtoženo obojne krivde.
Za rušenje obstoječega stanja in pripravljanje revolucije v Jugoslaviji je
ii
DELAVSKE NOVICE izhalafo vsak petek.
Uredništvo in upravništvo: Turjaški trg 2.
Letna naročnina................................. 96	K
mesečna naročnina .	8	K
Posamezna številka 2 St
obtožil Vujič sledeče:	Mirič, Čopič,
Marjanovič, Miiojkovič, Colovič, Lazar Stefanovič, Filip Filipovič — vsi člani izvrševalnega odbora komunistične stranke — potem Trebinjac, Vlada Markovič, Kovačevič, Salaj, Gjakovič — poslanci komunistične stranke; potem Valenta, Jurišič, Herman, Jetner, Far-kaševa, Kanciška, Stankovič, C. Oros, Živan, Stefanovič, Lazarevič, Bereš, Fenk, Palinkaš, Pavačič, Mojzes, Jovan Aros, Julka Sraka, Julka Lazarevič, Nešič, Vimislicki, Drobnik, Pajli, Rankovič, Klara Libiš, Lajoš Caki, Ma-čar, Petrovič, Jovanovič, Vič, Rafajlo-vič, N. Libiš, Kolamer, Nikolič, Stejič, Ratkov, Lazič, Ciril Kolačak, Franja Bukovenski, Franja Šokčevič, Franja Sulc in Simon Palinkaš — 54 oseb.
Za udeležbo pri atentatu so obtožene razen Stejiča še sledeče osebe:
Mirič, Čopič, Kanciška, Marjanovič, Salaj, Eva Caki, Juhas, Miiojkovič, Colovič, Lazarevič, Mojzes, Madjar, Julka Stankovič, Julka Malik, Klara Libiš, Katarina Palinkaš, Stevanovič, Lajoš Caki, Latinka Manojlovič, Trebinjac, Demetar, Milica Marinkovič, Matija Manojlovič, Kovačevič, Nikolič, Terezija Kaš, Terezija Madjar, Filipovič in Simon Palinkaš — vsega skupaj 29 oseb, dočim je bilo aretiranih zaradi atentata črez 200 oseb.
Od naštetih oseb je sodišče nedavno izpustilo sledeče: Petrovič, Rafaj-lovič, sluga komunističnega kluba poslancev, Pavičič, Libiš, Ratkov in poslanec Vlada Markovič, izmed žensk: Marinkovič, Caki, Juhas, Stankovič, Malik, Palinkaš K., L. Manojlovič,' M. Manojlovič, Kaš.
Razen tega so jih še nekaj izročili drugim sodiščem, tako (la jih čaka na obravnavo izmed stotin in stotin zaprtih samo še 29!
Obtožbe od g. Vujiča proti posameznikom so naravnost smešne: »eden je’ bil bataljonski komandant v Rusiji« drugi je bil v Rusiji na kongersu inter-nacijonale, tretji — komunistični poslanec se je »tajno« sestajal s svojim tovarišem, poslancem in še z enim Radičevim poslancem, drugi je »dvigal navdušenje in dajal korajžo« komunistom« itd. itd. Sima Markovič je obtožen, da je nesel na kongres III. inter-nacijonale natančne podatke o naši vojski.
Iz vsega se torej vidi, da je ta preiskava in obravnava »Politični proces, ki se je pričel politično in se bo končal politično«.
Centralni odbor komunistične stranke Jugoslavije obtožuje g. Vujič kot centralo prevratne organizacije. Ta centrala je bila v zvezi z Budimpešto in Dunajem ter je dajala navodila za prevrat vsem svojim organizacijam. — Potemtakem je g. Vujič prepričan, da
je KSJ že resno in tehnično pripravljala revolucijo. Kdaj bi se morala izvršiti ta revomcija in kakšna bi bila, tega nam g. preiskovami sodnik ne pove. In to je nova njegova pogreška: kajti če toži zastopnike ene politične stranke, da so pripravljali preobrat, bi moral vsemu občinstvu razložiti, kako bi ta izgledal, kaj vse je bilo zanj pripravljeno, kakšen namen je imel, kakšen ooseg bi zavzemal itd.
Ce je imel centralni odbor zveze z Dunajem in Budimpešto, še ni to pripravljanje revolucije; kajti komunisti so internaeijonaini in morajo imeti zato internacijonaine zveze, ker posamezna komunistična stranka je le mala veja na drevesu komunistične iniernacijo-nale. Zveze z Dunajem imajo tudi naši koruzni socijalisti. Zakaj jih potem ne obesite kot prevratnike?!
Dalje je imel odbor zveze z ittad-jarsko sovjetsko viado. — Od pogina sovjetov na Madjarskem pa do danes je pa že dve leti. Ali mar te zveze, če so bile, pridejo kaj v poštev, če se gre za revolucijo v Jugoslaviji v tem in onem letu po Kristusu?
Dalje je centralni odbor KSJ stvarno pripravljal revolucijo v Jugoslaviji aii z drugimi beseuami: po vsej državi je snoval prevratne organizacije, ki so nabavljale orožje, bombe, municijo itd. Ali o vseh teh prevratnih in terorističnih organizacijah g. Vujič tudi nič ne dokaže! Kajti, kdor pozna razvoj komunističnega gibitnja v Jugoslaviji, ve, da se je nahajala KSJ do »Obznane« v perijodi propagande. In na tej prvi stopnji razvoja ne more niti ena, še tako čudodelna stranka pripravljati re-volueijonarnih akcij v večjem obsegu, še manj pa preobrat družabnega reda.
Če pa misli g. Vujič, da je za revolucijo dovolj toliko orožja in municije, kot so ga pri aretirancih zaplenili, ima prebujno lantazijo. »S takim arzenalom se gre lahko na ribolov, ne pa v revolucijo«, pravi beograjska »Slobodna Reč«.
Dalje smatra g. preiskovalni sodnik tudi udeležbo na kongresu III. interna-cijonale v Moskvi za stvarno pripravljanje Rusije. Potem pa mi ne razumemo, kako to, da dajo druge države toliko potnih listov delegatom v Moskvo! Pa menda ne kujeta istih načrtov Lloyd George in Lenin?!
Toliko smo smatrali, da je neob-hodno potrebno, da napišemo kot uvod v proces, ki se bo pričel po novem letu.
Pa menda ne bosta »Nazaj« in »Sl. Narod« zopet poskočila, da smo glasilo komunistične stranke, če kritično pre-motrivamo beograjski proces in se pri tem obračamo proti vladajočim strankam, ki hočejo uničiti največjo pridobitev moderne dobe — neodvisnost državnega sodišča.
Zetnljoradniški poslattiški klub je poslal na ministrski svet sledečo interpelacijo:
»Kljub vsem zakonskim predpisom in v nasprotju vsemu človeškemu dostojanstvu in že ustaljenim na-
ministrstva. Taki slučaji so se mogli v izrednih razmerah za časa vojne in neposredno po njej do gotove mere zvaliti na osebno odgovornost poedin-cev in pripisovati posledicam vojne, bi je v tem,' kakor tudi v mnogem drugem pogledu demoralizujoče vplivala.
Kako nezasluženo sliko o kulturi našega naroda so podali taki slučaji žaljenja človeškega dostojanstva in koliko so rušili ugled našega naroda in države in njene služiteljice, vojske, ni potrebno poudarjati. Poznano je tudi, kako žalostne posledice so imeli ti pojavi za razpoloženje našega naroda v Hrvhtski in Slavoniji nap ra m narodnemu in državnemu edinstvu in kako mesto so zavzeli taki pojavi v argumentacijah največje tamošnje stranke napram tem tesnejšemu narodnemu in državnemu edinstvu in kako so slučaji batinanja nepovoUno vplivali na ustvarjanje zavesti edin-stva našega troimeneg’a naroda, o čemer je pisal tudi narodni poslanec dr. Milan Rojc v »Novi Evropi«, in da so nasprotno dobro služili vsem, ki delajo proti edinstvu in uničevanju ugleda vseh glavnih faktorjev tega edinstva.
Medtem ti slučaji iz izrednih razmer niso prenehali, ampak so se dogajali še dalje, in celo tudi po proglasitvi ustave in to žal v največ primerih od strani organov javne in državne varnosti, ki so ravno po svojem stanju poklicani, da izvršujejo zakon in ščitijo red in varnost. Množina takih pojavov in brezkoristnost pritožb proti njim ustvarjajo prepričanje, da za nje ne morejo nositi vse odgovornosti po-edinci, ampak sam sistem vladanja, ki ga je vlada vzpostavila in ga vzdržuje.
Javnost je ostala neobveščena od strani vlade o mnogih slučajih, ki vzbujajo sumnjo, da je bilo zlostavlja-nje in zloraba uradnega mesta organov javne varnosti proti življenju državljanov in telesni nedotakljivosti.
Tako je ostal nepojasnjen slučaj dijaka Vgljkoviča, ki ga je naša policija aretirala v Solunu, misleč, da je on atentator Marinkovič. Še isti dan, ko ga je policija izpustila, je umrl.
Stjepana Šupanca, prostovoljca, častnika jugoslovanske divizije v Do-brudži, ki je bil komunist, je ustrelil na Novega leta dan 1921 v Vukovaru iz neposredne bližine neki policaj, ki je še sedaj v službi, in preiskava se še do danes ni izvršila, da bi zvedela javnost.
Dra. Dragomira Ikoniča, urednika
»Republike«, so z njegovim sotrudni-kom Božom Pavlovičem v sredini Beograda napadli neki vojak in en pod-narednik pod vodstvom enega gardnega majorja in ju bili do smrti. Splošno mišljenje je, da je bil ta divjaški napad izvršen zato, ker je dr. Ikonič po svoji novinarski dolžnosti neumorno in možato kritiziral javno delo nekoliko višjih častnikov, ki se jih je spoznalo za voditelje famozne klike, znane pod imenom »bela roka«.
G j org je Simič, težak iz Obudovca (Bosna) je prišel vi Brčko, da dvigne na pošti denar za zemljoradničko zadrugo. Od njega je zahteva! žandar-ski narednik Ivan Colak, da ga Simič takoj pelje s svojim vozom v vas. Simič ga je zaprosil, naj malo počaka, da opravi svoj posel na pošti, in potem ga bo peljal. Ali narednik Colak se s tem ni zadovoljil, ampak ga protizakonito aretiral, pustivši mu voz in konje brez varstva na cesti. Pretepal ga je in imel vso noč v zaporu.
Marko Nedjeljkovič, vojak II. čete, I. bataljona, 37. pehotnega polka, je izvršil samomor, ker ga je pretepal in sramotno z njim postopal njegov predstojnik, o čemur je napravil upit na vojnega ministra narodni poslanec Sušič.
Milan Stanojevič, kapetan II. razr., komandir I. čete, 3. pehotnega polka, je pretepel enega vojaka iz Dobrega Dola, okrug pirotski, in mu izpulit šop las. Ta kapetan je isto tako barbarsko postopal tudi z drugimi vojaki.
V	Vugrovcu v Dalmaciji so ta-mošnji žandarji pred nekaj meseci zaprli težaka Ercega in Vukoviča, jih odpeljali v vojašnico, zvezali, jima zapečatili usta in jih neusmiljeno pretepali. »Nato so jih predali v sodnijske zapore in jih tam strahovitb pretepali, kar je zdravniško potrjeno.
Zato nam je čast, da prosimo predsednika vlade, da nam v čim krajšem času v narodni skupščini odgovori na ta-le vprašanja:
1. Kaj je ukrenjeno proti krivičnemu kršenju telesge varnosti in življenja državljanov v omenjenih slučajih?
2. Ali misli vse one oblastvene organe, ki so zlorabljali svoje mesto, primerno kaznovati in jih odstraniti z njihovega mesta v interesu varnosti državljanov in ugleda države?
. 3. Na kak način bo preprečil, da se tako žalostni in škodljivi pojavi ne dogajajo več?
Strokovni pregled.
Proti batinan;u in drugemu sramotnemu postopanju z državljani.
zorom kulturnih narodov glede telesnih kazni in telesnemu mučenju, se vendar od časa do časa javljajo slučaji, da pretepajo in mučijo državljane v civilnem in vojaškem stanju zlasti organi vojnega in notranjega
Poziv na ujedinjenje.
Glavni radnički savez je razen dnevnega reda konference in priprave resolucije poslal medjusaveznemu sindikalnemu odboru tudi sledeče pismo: Glavni radnički savez Št. 177.
16. dec. 1921. 1.	Beograd.
Medjusaveznemu sindikalnemu odboru
Beograd.
IJrugi sodrugi!
Odzivajoč se obči želji razredno* zavednega proletarijata naše države in
izvršujoč zgodovinsko dolžnost napram potrebam in nalogam proletarijata, so se zedinili upravni odbori: Glavnih radničkih saveza v Beogradu in Sarajevu, opštega radničkog saveza v Zagrebu in Sarajevu in strokovne komisije v Ljubljani v tem, da se prvi in drugi dan pravoslavnega božiča t. j. 7. in 8. jan. 1922 (po novem) vrši Državna Strokovna Konferenca.
Po sporazumu omenjenih forumov,
bo naloga te konference:
1)	da- utrdi osnovna načela, na podlagi katerih se lahko ujedini ves stro-
V. PANIN. —k—
Slike iz bivše Rusije.
Tlačanstvo.
Vsakokrat poskušam uloviti. izraz starčkovega obraza, ali noče se mi posrečiti, luč ognja je prebleda in njen plamen tako nemirno švigajoč, da migljajoča svetloba samo za kratek čas razsvetli poteze v obrazu, da se takoj zopet umakne gostim sencam, ki zagrinjajo obraz, širok nos in tanko, sivo brado.
»Si že mnogo let pastir, starec?«
»Kaj, jaz? Mno-ogo, ti božji človek! Ali je 20 ali 30 let, kdo more to natančno prešteti? — — — Od časa, ko je občina tako sklenila, hodim ! To je vendar volja vaške občine ... in fanta sem vzel s seboj pred štirimi leti. Otročje bit izpostavljen na cesti — sirota, najrevnejši!«
Ne vem, zakaj — ali je bilo donenje glasu ali te naravne, priproste besede, ali morda nezavestno vzdram-
1 jen je, ki se je razprostiralo v stepni
noči  v meni je vzrastla neka posebna želja, približati se in pogledati v prepovedano daljino preteklih let —
  — tako gleda človek v globino
r a z b u r j e n i h voda, kajti instinktivno čuti, da je bil tu nekdaj vihar in valovi. —---------
»Gotovo si dolgo živel, starček, gotovo imaš mnogo let?«
»Mnogo sem živel, božji človek, mnogo! . .. doslej se me še ni usmilil Bog. Ni me še vzel k sebi... gotovo zaradi mojih grehov! ... Za moje pro-kletstva vredne grehe me vlažna mati zemlja noče sprejeti v svoje naročje, mene prokletega, ne pokliče k sebi . . . Tako torej živim in se mučim ter trpim za svoje grehe. Koliko sem star. me vprašuješ. In, ti člo.veški otrok, ali misliš, da vem? . - - Morda sto let.
mogoče pa se vec leta?
! . . . Cernu šteti . To je pregrešno! . .«
»Potem se še gotovo spominjaš tlačanstva in tlake, starček?«
Tfe-he-hcb se slneje stareg s ču-
dovito pretrganim, trpkosti polnim glasom. Čeprav napeto zrem, se mi v temi ne posreči, zaslediti izraz njegovih oči ...
»Teg'u se spominjam,' kakor da h. bilo danes,v kako naj bi tudi pozab t tako življenje . . . Moglo bi se misliti, da je Bog naložil to življenje nekemu za njegove grehe, da bi se mi vedno tega spominjali. Cesto nas Do brotljivi obišče, uu . . . kako bolestno kaznuje 011 .. . če ti tako tvoje razgaljeno srce z enim udarcem razmesari, komaj se še upaš tožiti . . . Ali čemu o tem govoriti, božji človek^ Uleži se k počitku, gotovo imaš še dolgo pot pred seboj. Jaz bom pa še dalje sedel in čuval. V moji starosti st ■ izogiblje človeka spanec!«
Molči.
Spati? Spanje noče priti. Tako 1110 čan val razburjenja se dv:ga v moji duši in jo žalosti in instinktivno čutim, da "pred menoj, ob ugasujočem ogli,ut v slabotnem, sključenem telesu še konvulzivno bije starčkovo srce, ki je krvavelo dolga desetletja . . . Člove-
kova duša je ponoči v stepi, v temini zelo rahločutna, občutljiva . . .
»Ti dobri starček,'« pričenjam proseče, bojazljivo, »alf si tudi za časa tlačanstva tu živel? . . .«
»Tukaj, ti božji človek, da tukaj!«, je odgovoril starec čez nekaj časa, nerad, kakor se mi zdi. AH jaz nadaljujem :
»Ali je vaša vas tudi graščakova?«
- Vsa naša sveta Rusija je vendar bila tedaj veleposestnikova last! Rav-trotako naša vas, gotovo. Ali tudi sedaj živi naša vas na vlastelinovi zemlji. »Rabskojc * se imenuje naša vas; gosposka zemlja ni daleč od tu, veliko bogato posestvo je. Ali ljudje na njej so tako bolehni in tako slabotni, popolnoma drugače, kakor pa so bili nekdaj . . . to je bil močan, krepak človeški rod . . . Gospodar je bil hudoben in trd kot kremen, he—he! 1 o so bili ljudje, ti božji človek!	«
(Dalje prih.)
rabskojc = suženjska vas.
kovno organizirani proletarijat Jugoslavije;
2) da na teh načelih takoj sestavi centralno instanco strokovnega gibanja, ki bi ji pripadale vse današnje strokovne zveze; in
3) da najde načine za grupiranje vseh danes razcepljenih zvez in pod-zvez v centralistične profesijonalne in industrijske zveze za vso državo.
Sporazumni forumi, kot inicijatori ujedinjenja so izdelali tudi predlog resolucije, s katero se predlaga rešenje vseh vprašanj, in katero vam pošiljamo kot prilogo. Mislimo, da ni potrebno poudarjati, da je to samo predlog, in da bo končno veljaven sklep oni, ki ga bodo delegati sprejeli, najbolje sporazumno, in če to ne bo mogoče, pa z večino glasov.
Iz javnega poziva za to konferenco boste videli, da imajo na konferenci pravico sklepanja delegati vseh obnovljenih in obstoječih strokovnih zvez brez ozira na to, ali pripadajo kateremu izmed centralnih forumov, ali ne. Isto tako imajo pravico odpošiljanja delegatov tudi vsi krajevni strokovni sveti, in kjer ti niso obnovljeni, potem pa obnovljene podružnice, bodi si ena, ako jih ni več v dotičnem kraju, in kjer jih je več, vsi skupaj z enim skupnim delegatom. S pozivom je tudi medjusa-veznemu sindikalnemu odboru priznana pravica, da če ni organizacija osnovana na predpisanih pravilih, ampak da je kooperacija zasnovana na sporazumu predstavnikov gotovih organizacij in skupin, da pošlje svoje 3 delegate, kolikor jih pošlje tudi vsak od sporazumnih forumov kot centralnih inštanc v njih za grupiranje zvez in podzvez, ki ima vsaka svoja pravila. Smatramo, da je že sam sestav te konference predviden na najširši demokratični podlagi in da bodo na tej zastopane ne samo vse organizacije, ampak tudi vse smeri strokovne politike.
Ce govorimo o sestavi te konference, predvidevamo, da bi se moglo oporekati: prvič ker se delegiranje ne vrši na podlagi števila članov, ampak organizacij. Ali ta očitek je neutemeljen Iz enostavnega razloga, da danes ni mogoča skupna kontrola resničnega števila članov poedinih in razcepljenih organizacij. Ta možnost se bo izvršila šele po izvršenem ujedinjenju* Drugi očitek, ki bi utegnil priti z ene strani, je ta, da bodo na konferenci zastopane samo one organizacije, ki javno obstojajo in delujejo, ne pa one, ki svojega dela še niso obnovile. Ali tudi ta -očitek odpade, ker pravica odločevanja o usodi delavskih organizacij pripada izključno samo članom organizacij. Za delavce, ki ali niso obnovili svoje podružnice, ali svojega članstva v njej, čeprav se ravno radi čim hitrejšega njihovega organiziranja in se hiti s konferenco ujedinjenja, ne ve nihče od nas, kdo izmed njih in kdaj bo postal član svoje organizacije. In radi tega bodo ti delavci zastopani šele tedaj, ko se povrnejo v svojo organizacijo, ali danes se smatrajo za neorganizirane.
Vehijoč, da morajo tudi vas boleti današnji žalostni pojavi:	da delavci,
člani ene strokovne organizacije, odžene jo od dela delavca, člana druge strokovne organizacije, da postanejo delavci ene strokovne organizacije »štrajkbreherji« delavcem druge strokovne organizacije, čeprav obstojata obe na eni podlagi razrednega boja in pripadajo tudi eni stroki; in naposled, verujoč, da se moramo odzvati splošni želji organiziranega proletarijata po ujedinjenju in jo podpreti z vsemi silami, mora biti to tudi vaša največja dolžnost, in ker odločno stojimo na stališču ujedinjenja strokovnih organizacij, smatramo, da vršimo največjo, najsvetejšo dolžnost, ko pozivamo na uje-dinjenje tudi vas kakor tudi vse organizacije, ki z vami sodelujejo.
,1Ppnaioi!’ da se boste odzvali temu so-druznemu pozdravu, da boste tudi vi podredih ujedinjenju strokovnih organizacij vse dosedanje žalostne dogodke kakor tudi osebne, mogoče obojestran-' ske pogreške in nesoglasja in s teni tudi sami pripomogli, da proletarijat Jugoslavije čim prej zapoje pesem edinosti
in zmage, vas pozdravljamo in kličemo:
Živelo ujedinjenje strokovnih organizacij!
Živel razredni boj!
Živel bratski dogovor!
Roko v roko — na svidenje na konferenci !
Za sklicatelja konference:
Glavni radnički savez tajnik Luka Pavičevič.
Na to je medjusavezni sindikalni odbor odgovoril sledeče:
Potrjujemo prejem Vašega pisma št. 177. z dne 16. dec., s katerim v popolnem sporazumu s opštim radničkim sa-vezom v Zagrebu in strokovno komisijo v Ljubljani poživljate tudi medjusavezni sindikalni oubor na državno strokovno konferenco 7. in 8. januarja, ki jo sklicujete v cilju, da se najde osnovo za ujedinjenje vseh socijaldemoKrat-skih, socijalističnih in naših, nevtralnih delavskih strokovnih organizacij; da se na tej osnovi takoj sestavi centralno strokovno instanco in da se najde način za »grupiranje vseh sedaj razcepljenih savezov in podsavezov«.
Vi želite ujedinjenje strokovnega gibanja. Ta volja navdihuje tudi nas in iskreno naše delo v tem pravcu dokazujejo tudi žrtve, ki jih vsak dajemo iz svojih vrst za ustvarjenje in obnovlje-nje strokovnih organizacij, ki so bile ujedinjeee na poaiagi nepom.rljivega razrednega boja in v katerih ste bili tudi Vi do nedavnih časov člani.
Ali preden Vam podamo svoje stališče o Vašem pozivu, kakor tudi o projektu Vaše resolucije morapio navesti dejstvo: da je puščen preveč kratek rok od sklicanja konference pa do njenega sestanka. Vi in ostali sklicatelji, ki so z Vami v sporazumu, ste očividno popolnoma pripravljeni na konferenco, dočim ko je za nas rok treh tednov prekratek, da pripravimo svoje organizacije in sc posvetujemo v neizogibnih diskusijah, ki ste jih Vi v svojih organizacijah popolnoma opustili, ako smo dobro poučeni.
V	delavskem gibanju se dopušča, da ima najstarejša instanca inicijativo, ali ne tudi to, da podvzamejo akcije brez dovoljenja svojih članov, posebno ne, da brez izražene volje članov delajo na izpremembi smeri, tipa in oblike organizacije. Obstoja in mora obstojati v delavskem gibanju pravilo, da se take velike inicijative predvsem naznanijo članom organizacij, nižjim osnovnim inštancam, množicam, da te o teh ini-cijativah razmislijo in razpravljajo in da se more iz diskusij in sklepov vseh članov izdelati eno stališče, ki je v danem momentu v resnici splošno stališče organiziranega delavstva.
Kakor smo rekli, nam ni znano, če so se vršile take diskusije v Vaših organizacijah. Ali mi bi tega niti ne mogli izvršiti. Zavedajoč se tega, da se nahajamo na svojem težko odgovornem mestu samo vsled zaupanja članov organizacij in svesti si tega, da brez tega zaupanja ne moremo in ne smemo ničesar započeti, čutimo, da je popolnoma nemogoče, da bi prišli zastopniki M. S. O. na konferpneo ujedinjenja, vse dotlej, dokler vse organizacije, ki so v njegovem sestavu, ne prerešetajo Vašega poziva, Vašega projekta in eventualnih projektov, ki bi jih izdelal MSO. Smatramo, da je popolnoma nemogoče, da mi kot centralna inštanca naložimo svoje stališče delegatom svojih organizacij, ali da pridejo delegati naših organizacij na konferenco brez vezanega pooblastila.
Za to neobhodno potrebno posvetovanje s člani ste pa pustili rok, ki je prekratek, zlasti z ozirom na današnje razmere.
Razven tega je gotovo število vprašanj, ki bi se morala razpravljati pred konferenco, in je tudi zato potrebno, odložiti sestanek konference vsaj za mesec dni, kolikor je najnujnejše za potrebno diskusijo.
Pri enem tako velikem vprašanju,
• kakor je ujedinjenje strokovnih organizacij, takega postopanja nikakor ne moremo opustiti. Sicer se pa morete tudi Vi okoristiti s tem odlogom za diskusijo v svojih organizacijah. Brez
najpopolnejše udeležbe organiziranih delavskih množic ne more nikak trud za ujedinjenje roditi dobrega sadu.
Pričakujemo hitrega odgovora.
20. dec. 1921.
Beograd.
Medjusavezni sindikalni odbor, Beograd.
Pripomba uredništva. —- Da ne boste mislili delavci, da je naš »Medju-savezni sindikalni odbor« proti ujedinjenju strokovno organiziranega delavstva in da ne boste nasedli lažem strokovne socijal - špijonske komisije, ki bo gotovo začela agitacijo proti nam, vam pojasnjujemo pismo »op-čega radničkoga saveza« in odgovor »medjusaveznog sindikal. odbora«. — »Glavni radnički savez« »opči radn. savez« in ljubljanska strokovna komisija sklicujejo za 7. in 8. januar v Beogradu »državno strokovno konferenco«. Torej ravno ljudje, ki so povzročili največ škode strokovnemu gibanju, ki so prevzeli imovino protizakonito zaprtih strokovnih organizacij — pozivajo sedaj vse strokovne organizacije, mesto da bi prišli na obtožno klop. Oni ljudje, ki so skušali zlomiti železničarsko, rudarsko in druge stavke, ki so tvorili skupaj z buržu-azijo enotno fronto proti proletarijatu, — pridejo sedaj demagoško z našo parolo na dan:	»Proti enotni fronti
buržuazšje — enotno in močno fronto proletarijata!« In brez dovoljenja svojih organizacij sklicujejo konferenco v času, ko je mnogo strok, organizacij zaprtih in toliko strok, funkcijonarjev po zaporih, kajti oni hočejo imeti konferenco isto tako pod senco policijskih bajonetov, kakor poleti »kongres« železničarjev, da bodo lahko vsako opozicijo spravili v zapore.
S to konferenco so nameravali kronati svojo zvezo z buržuazijo proti zaprtemu centralnemu delavskemu svetu.
Ali hvala bogu — tudi to pot so se bridko urezali in vzbudili nezaupanje do sebe med svojimi lastnimi člani, ker so brez njihove vednosti izdali dema-goški poziv na omenjeno konferenco.
Živela razredna zavest proletarijata!
Vsaka vas svojega zaupnika!
Krojaški delavci.
»Savez radnika-ca šivačko odjev-jie industrije i obrta Jugoslavije« bo imel svoj
KONGRES
v marcu prihodnjega leta. Poleg ostalih točk se bo sklepalo tudi o notranji in mednarodni orijentaciji saveza.
Uprava saveza otvarja vrata kongresa vsem skupinam saveza, vsem organizacijam krojaških delavcev, da pridejo, kajti samo na kongresu se bodo sprejemali \zklici.
Zato na kongres sodrugi, krojači!
Skupine bodo volile delegate in sicer: na vsakih 50 članov 1 delegata in na vsakih novih 100 še 1. Skupine iz-Pod 50 članov se lahko združijo z naj-bližnjimi skupinami in skupno izvolijo delegata.
Uprava.
Železničarji.
Shod koalicije v »Mestnem domu«.
Dne 27. decembra je sklical vrhovni koalicijski odbor shod v veliko dvorano »Mestnega doma«. O shodu ne bomo obširneje poročali, ker smo že prej jasno povedali svoje mnenje. Ali poudariti moramo najznačilnejše tega shoda. Gospod Korošec (ZJ2) je kakor vedno govoril demagoško o moči ko-abcije, o zaupanju, ki ga mora imeti delavstvo v njo itd. Ali zbrani želez-ničarji so jasno pokazali svoje nezaupanje do tega koalicijskega odbora, bi se prepira med seboj za mizo pred obranim občinstvom. Zanimiva oseba v tem odboru je g. Beltram, (kler.) ki vedno razkrinka laži svojih sotovari-sev, tako da mu je g. Korošec zaklical, da bo razdražil koalicijo! Torej sklicatelji shoda, ki so poživljali delavstvo na slogo, so sc grizli za mizo. Zlasti g. Kopaču (soc. dem.) so zbrani železn. in g. Beltram sam povedali marsikatero resnico v obraz.
Pri točki —- slučajnosti — je nastopil tudi S. Makuc, ki je trezno in
stvarno razodel železničarjem, da koalicija raznih strank ne bo opravila ničesar. Železničarstvo se mora združiti v eno enotno strokovno nevtralno organizacijo in ta je »splošna železničarska organizacija«, ki jo je dala vlada protizakonito zapreti, ker je videla, da ona združuje množice in jih vodi k zmagi. S poklekovanjem in z metanjem na trebuh se ne bo doseglo ničesar. Koalicija je že s tem napravila usodno taktično napako, ko je dala ultimat do 15. t. m. in danes 31. t. m. je pa ta odbor že tretjič v Belgradu. Za svoja izvajanja je žel burno odo- • bravanje. Ko se je zavzel za odpuščene železničarje, je odgovoril gospod Podbevšek (NSS), da so sami zakrivili, da so bili odpuščeni iz službe in da zato gotovo ne dobe plače za nazaj. Zbrani železničarji so odgovorili; »Pfuj! Denuncijant! Ali je to solidarnost?« — G. Makuc je kljub ugovarjanju g. Korošca prebral svojo resolucijo, ki so jo zbrani železničarji z odobravanjem sprejeli na znanje.
Ker je g. Korošec videl, da je pretežna večina za Makucovo resolucijo, ki je smrtna obsodba koalicije, je ni hotel dati na glasovanje. Zato jo priobčimo mi, da razsodi javnost!
Gospodje! Včeraj ste pokazali svojo barvo in nesposobnost in izgubili poslednje nezaupanje v svoje skrpucalo.
Živela razredno-zavedna nevtralna strokov, organizacija železničarstva!
(Sledi resolucija s. Makuca.)
Železničarji, zbrani na strokovnem shodu v Ljubljani, velika dvorana »Mestnega doma«, dne 27. decembra 1921 protestirajo proti razpustu strokovnih organizacij v Sloveniji.
Ustava kraljevine SHS jasno pravi, da je delavcem zagotovljeno pravo združevanja za zboljšanje žiljenskih pogojev. Razpust »Splošne železničarske organizacije«, ter »Saveza rudarskih radnika« je torej protizakonit čin, ker sta omenjeni strokovni organizaciji po svojih zakonito odobrenih pravilih delovali za zboljšanje gmotnega položaja.
V	Srbiji in po nekaterih krajih drugih pokrajin so podružnice »Sa-veza saobr. i transp. služb. Jugoslavije« že otvorjene po ministrskem odloku z dne 23.IV. V. t. g. št. 5.992.
Zato naj nas blagovoli obvestiti g. kraljevi namestnik Iv. Hribar, zakaj da so organizacije omenjenih strokovnih organizacij v Sloveniji še danes zaprte in oimprej izposlovati njihovo otvorjenje.
Nadalje protestiramo proti temu, da se še do danes ni sprejelo v službo železničarjev, ki so bili protizakonito in krivično odpuščeni iz službe radi lanske aprilske stavke in zahtevamo, da se jih nemudoma zopet sprejme v službo in se jim izplača mezdo in vse doklade od dneva, ko so bili odpuščeni. Njihove bedne družine in bosi ter lačni otroci kličejo po odstranitvi tega v nebo vpijočega socijalnegn zločina.
Mezdno gibanje tipografov.
Tarifna 'pogajanja, ki sta jih vodila
Savez grafičnih radnika in tiskarski kartel, ki so trajala 5 dni, so se prekinila. Gospodje tiskarnarji zahtevajo popolno kapitulacijo organizacije v vseh vprašanjih. Zahtevali so, da mora biti delovni čas po zakonu določen; ali ravno te dni je g. dr. L. Markovič v zakonodajnem odboru zahteval za industrijska in obrtna podjetja 10-urni delavnik. V vprašanju produkcije dela kakor tudi plač cr> hoteli gospodje tiskarnarji uvesti načelo: s povečanjem draginjskih odstotkov poviševati tudi proizvajanje. To pomeni, da kadar si hoče delavec zvišati plačo na podlagi očividne draginje, imajo gospodje ti-skarnarji pravico, zahtevati tudUzvi-šanje delavčeve produktivnosti. Določen je minimalni količnik dela za stavce, po katerem bi časopisni stavci morali dajati na uro 1100 črk korigiranega stavka, kot minimum produkcije za minimalno plačo; za knjižni stavek 1000 črk na uro. Določeno je na soboto dve uri krajši delovni čas pod tem pogojem, da se za ti dve uri nadomesti produkcija tekom tedna. In kljub vsej popustljivosti od strani organizacije, so se morala pogajanja prekiniti pri vprašanju učencev. Gospodje tiskarnarji so zahtevali absolutno pravico
\
gospodarjenja nad učenci, zabranjujoč organizaciji, da jih organizira in stoji z njimi v zvezi, in vrhu tega so še zahtevali, da učenci delajo tudi na nedeljo. Ena kakor druga stran je šla pred svoje -kvorume, da sondira mišljenje članov. Določeno je, da se morajo potem nadaljevati pogajanja šele 15. jan. 1922 1. Za ves ta čas, dokler so ta pogajanja, ostanejo v veljavi obstoječe tarifne pogodbe poedinih podružnic saveza, katerih odredb imajo podružnice pravico, da se poslužujejo, zlasti v povišanju draginjskih odstotkov.
Sedaj ie prešlo vprašanje na člane in Članice saveza, oni morajo izreči svojo sodbo o dosedanjem teku pogajanj in pokazati, kako se morajo voditi v bodoče. Od njihove zavednosti za-visi, koliko uspeha bodo imeli v tarifnem vprašanju. Kliub vsej želji in pripravljenosti, da pridemo do pametnega kompromisa v vseh tarifnih vprašanjili so člani beograjske podružnice pokazali vso svojo odločnost, ko so' slišali poročilo sodruga delegata centralne uprave, — ko so izjavili: ako oni nočejo boja za vsako ceno, mu tudi ne bodo ubežali za vsako ceno.
Po časopisju.
Stojan Protič o preganjanj« komunistov.
»Radikal« »Oni (demokrati in radikali, op. ur.) so najprej ustvarili ono vezirsko »Obznano« črez noč in jo nategnili kot konopec na vrat vseh državljanov; a oblasti, in to politični oblasti so ukazali, da jih ona sama deli in porazdeli v komuniste in nekomuniste po svoji naravi in volji, ne da bi koga vprašala in komu za to odgovarjala, ona je samo sebe postavila nad državna sodišča in sebe samo proglasila za sodišče.
Nato so po onem atentatu na pok. Draškoviča postavili z istim prepadom, ko so lažnjivo proglasili nov zakonski predlog kot nekako izenačenje zakonov, škandalozni zakon, ki prepoveduje tudi mišljenje, jemlje vodilno pravico in poslaniški mandat držav* Ijanom, ki se ali sami, ali drugi imenujejo komuniste, brez vsakega ozira na to, ali je kdo izmed njih v resnici izvršil kak čin, ali poskusil, da napravi kak čin, ki hoče s silo in nasiljem izpremeniti družabni red in ustroj.
Ta v resnici škandalozni zakon postavlja torej policijsko, upravno oblast za vrhovnega sodnika:	da ocenjuje,
ali je kdo, ali ni komunist, in da ga odveže od vsakega takega greha, ako se ji on nalaže ali drugače izjavi, da ni to več, in še posebno, ako on izjavi, da postane demokrat, ker postane on s to politično amajlijo prost vsake kazni, zapora ali kuršuma.
In potem, popolnoma razumljivo, postane tak blazni in škandalozni zakon mogočna batina v rokah politične oblasti, s katero more in hoče ona preganjati vse politične nasprotnike ter da goji in ojačuje stranko ministrov. In potem, popolnoma naravno, postane svoboda državljanov v vseh njenih oblikah igrača detektivov, žan-darjev in policijskih pisačev, kapetanov in načelnikov.
Srbski, hrvatski in slovenski pravniki, ki so v tem strašnem zločinu proti svobodi in pravemu ter resničnemu redu svoje domovine prednjačili in nosili zastavo, bodo nosili na svojem čelu večen pečat studa, sramote in slabosti duha in svojega značaja«.
»Demokratija« se peča z ujedinje-njem »socijal«-demokratov, govori o njihovi moči itd., kar zopet jasno dokazuje prijateljski objem »edinih delavskih voditeljev« z demokratsko stranko, ki ie izdala protidelavski zakon.
Mladinski vestnik.
Celje. — Minuli teden je umrl tu sodrug Ivan Mravlje, črkostavec, v starosti 27 let. Bolezen si je nakopal v svetovnem klanju. Bil je neumoren delavec v strokovni organizaciji kljub bolezni. Zadnje čase je živel v največji bedi in pomanjkanju, kajti tisti, ki jim je kopičil denar v svojih zdravih letih, so ga pustili kot izrabljen stroj, ki se ga vrže med staro šaro. Domovina se briga za svoje sinove le tedaj, ko morajo ti svoje zdravje, svojo moč m
svoje življenje žrtvovati za njo. Ko si uničiš zdravje, ko ti odrežejo noge in roke, dobiš zato odlikovanje, s katerim smeš živeti do smrti.
Namesto venca na njegov grob darujemo 400 kron za tiskovni sklad »Delavskih novic«, ker se zavedamo, kolike važnosti je za delovno ljudstvo proletarski tisk.	Omladina.
(Odrasli sodrugi, posnemajte vzgled razrednozavedne mladine! Op. ur.)
Dopisi.
Trbovlje. — Sodrugi in sodružice! Dve leti smo naskakovali ramo ob rami kapitalistične mogotce, v prvi vr-sti trboveljsko premogokopno družbo ter odbijali njene napade na delavske pravice, na zaslužek in nabavne prispevke. Dasiravno je bilo delavstvo brez organizacije, brez zaščite od strani oblasti, njegove armade brez reda in discipline, čeprav je množica temnih elementov hotela razdvojiti delavske vrste, vendar je delavstvo s svojo kompaktnostjo ohranilo svoje pridobitve. Če bi se v takih okolščinah nastopilo z reorganizacijo, bi delavstvo ne samo obdržalo svoje plače, temveč bi se mu posrečilo iste zvišati; kajti draginja postaja od dne do dne neznos-nejša in že se pojavljajo posamezni slučaji iz vojne dobe, da mora iti delavce z nahrbtnikom na kmete, da naprosi živil, s katerimi bi utolažil svoje otročiče in svoj želodec. Tako poje bič kapitalističnega izkoriščanja čedalje huje po hrbtih delavcev in njdiovih družin.
Ni še bilo dovolj, da se je med svetovno vojno brezmejno izkoriščalo delavsko rajo, kapitalizem hoče tudi.
v	svobodni Jugoslaviji uporabljati tisto metodo in uvesti eksploatacijo izza časa svetovnega klanja.
Tudi jaz sem čutil skozi devet let, pričenši s petnajstim, ko sem začel prodajati svojo delovno silo, pa do danes — bič kapitalističnega izmozgava-nja. Začel sem neizprosen boj proti temu izkoriščanju. Zato me je trboveljska premogokopna družba po svo-
jih uradnikih vrgla iz službe. Ali ni še konec, nismo še zaključili začetega boja, ker družba še nc plačuje delovne sile tako, kakor bi jo morala in še ni porabila koristne socijalne naprave milijonov, ki sc jih drže potne srage in v katere so vtisnjeni krvavi žulji proletarijata. In dotlej je boj neizogiben. Da bo pa ta boj uspešen, je treba enotne nevtralne strokovne organizacije, iz katere se mora izločiti vsaka politika, ker z njo si politični koristolovci kupujejo politični kapital.
Ker moram služiti 18 mesecev pri vojakih, se tem potom poslavljam od vseh sodrugov in sodružic in vam kličem veselo novo leto, ki naj bo res veselejše in srečnejše kot preteklo. Stojte trdno kot granitna stena, ker le na ta način boste dosegli svoje pravice.
Da ste mi zdravi do svidenja!
Josip Princ.
Zagorje. Tudi k nam v Zagorje so prišle »Delavske novice«, namreč v Zagorje ob Savi na Kranjskem, ker pravijo učeni gospodje, da se bo Slovenija delila na Kranjsko in Štajersko, torej da ne pozabite — Zagorje na Kranjskem. Vemo, da se čudite, da nič ne čujete od nas. Gotovo ste si mislili, da nam gre dobro in tudi resnica je, kajti mi, Zagorjani, smo posebno srečni, ker mi imamo tisto slavno Cobalovo Unijo in povrhu še g. Čobala. In res se nam godi nebeško. Ce ne verjamete, berite list »Nazaj«, nekateri mu pravijo tudi »Naprej«, mi po domače pa pravimo »Ljubljanski Stcckbrief«. — Ker imamo precejšnjo
kopico novic, dovolite, da jih nekaj povemo. Gospod Cobal se ne vozi več v rudniških kočijah, ker se boji, da bi se konji ne splašili. Unijski tajnik išče kolporterja z mesečno plačo 600 do 700 kron, vrhu tega še prost zrak, vodo in solnce. V Zagorju hočemo ustanoviti novo društvo »Sveta vojska«, ki bo imelo za predsednika občinskega st. . ki se je zaobljubil, da bo v najkrajšem času uničil ves alkohol. — Daije imamo novo posredovalnico za delo, brez katere ne dobi nihče dela v rudniku, ker predsednik tega zavoda je namreč g. Trebušak, predsednik nar.-soc. organizacije; kdor se vpiše v njegovo organizacijo, dobi gotovo delo. Zadnji čas so nekateri slovenski časopisi napadali zagorsko občino zaradi zelo slabih cest, to pa žato, ker niso bili dobro poučeni, kei pri nas ne bomo več potrebovali cest, kajti z novim letom se odpre zračni promet. Za to pripravljena letala so na ogled v občinski drvarnici. Zadnji čas je prišlo delat v zagorski rudnik več Rusov, ker je na Ruskem veliko pomanjkanje vagonov, da se zato pri nas dvigne produkcija.
Zagorjan.
Zagorje. Pri nas ie veliko pomanjkanje stanovanj, da se ljudje kar stepejo, če je prazno kako stanovanje. Pa tudi ni to čudno, ker zagorski purgar-ji imajo cele palače za sebe in česar nc morejo sami zasesti, imajo pa prazno, nasprotno je pa pri delavskih družinah po 6, 8 ali se več oseb v eni sami sobi. — Zanimiv prizor je bil, ko je zagorski purgar, demokrat seveda, g. Nace Bajcar, posestnik, gostilničar, mesar itd. itd., prišel v stanovanje Bernarda Pilbah, katera družina je stanovala pri njem ze 34 let. Dal je vse njihovo pohištvo znesti v neko »kamro«, 3 14 metrov dolgo in 3 m široko — brez vsake peči. In v tej sobi morajo biti 4 odrasle osebe in imenovani Pilbah je še vrhutega tako bolan, da mora ležati. Kako se mora goditi tej stranki v taki sobi in še brez peči, v hudi zimi, si lahko bralci sami predstavljajo. In pomagala ni nobena prošnja, ker gospod Bajcar, posestnik dveh hiš, je trdil, da potrebuje prejšnje stanovanje, da zato ni treba nobenega pisarjenja več. — To je ena krivica izmed tisočerih krivic, ki se gode delavstvu. Gospoda se pa še čudi, da jo revno ljudstvo vsak dan bolj sovraži.	Opazovalec.
Zabukovca pri Celju. (Čobal, odrešenik zabukovskih rudarjev.) Kakor je priznal poverjenik dež. vlade, dr. Ribnikar sam, se ne sme zabukovškim rudarjem ničesar vzeti, kar se jim je^ dovolilo, dokler ne poneha draginja. Zato se je velikodušni Cobal, predsednik »Unije slov. rudarjev«, skobacal ra
vi	at rudarjem v Zabukovci, ko je pri zadnjih obravnavah v Velenju izustil sladko in dobrodelno besedo: »Faktum •je: aprovizacija se mora ukiniti.« Ru-
darjem se odpirajo oči in vedno bolj spoznavamo Cobalovo hinavščino in njegovo koristolovstvo. Tako si tudi naši izdajalski zaupniki samim sebi mečejo polena pod noge. Nihče ne more več zaupati v te socijal izdajalce, čeprav se hlinijo in s škatljico pod pazduho beračijo za svojega špegla-stega Cobala, ki je sam na-neki gostiji izjavil: Jaz imam že itak polne žepe, delavci naj mi pa !e plačujejo, ker so neumni. In kakršen je Cobal, taki so-naši zaupniki, ki se s svetilkami med’ seboj bijejo. To je plod njihove in Cq-balove hinavščine. Zato je že zadnji čas, da bi se v Zabukovci enkrat za vselej napravil konec Cobalovi uniji in njegovim plesnjivim pomagačem.
Delavci, proč od Cobalove unije, ne poslušajmo več teh lažnjivih hlapcev, vzemimo metlo v roko, da teme ljito pomedemo s to sodrgo!
Vsi v nevtralno strokovno organizacijo!
Smrt izdajalcem delovnega ljudstva!	Zabukovški- rudar ji.
Pivovarna «Union« v Ljubljani. -
Sodrug urednik! Moram napisati, nekaj besedi v »Del. Novice« o solidarnosti in slogi naših odbornikov podružnice osrednjega društva živilskih delavcev pivovarne »Union«. Ti go spodje smatrajo za delavca samo svoje pivovarniške delavce, a stavbinske delavce, ki so zaposleni v pivovarni, se smatra za neke vrste nedelavce, nc vem, kako bi se pravilneje izrazil. Ti ubogi sotrpini nimajo pravice niti do »kantine«, ki se nahaja v pivovarni. Prednost imajo samo profesijonisti in preddelavci, ki gredo na kosilo še pred 12. uro, dočim ko morajo ti reveži v mrazu čakati do 12 V2 ure, da jih ne vrže iz »kantine« kak odbornik. Tako si morajo stavbinski delavci iskati kosila po raznih gostilnah vsled solidarnosti socijal-patrijotskih odbornikov. Tako ne gre in ne sme iti. So-cijalpatrijotom priporočam v njihovem interesu, da so vsaj nekoliko bolj vljudni napram delavstvu, ter da jih ne mečejo iz kantine.
Sodrug urednik! Še nekaj. Radi nesramnosti te podružnice se je nedavno organizirala še ena organizacija in to je Ncsesc.
Ker pa delavstvo ne zaupa nit: socijalpolicajem, niti Nesese, je nujne potreba, da se organizira nevtralno organizacijo živilskih delavcev.
Gospoda pismonošo prosim, da nam kolikor mogoče redno dostavlja . naš list.
Proč s strankarsko zagrizenostjo' Živele nevtralne strokovne organizacije! Živela proletarska solidarnost in sloga! Proletarci, združite se! Naročajte se in širite »Delavske novice« I
Delavec iz pivovarne »Union«.
G. Leskovšku: Žakelj se ne Siva z žido.
j Mm in vtstlo novo leto j
| želi vsem prijateljem in znancem ;
| Marija križanec,	!
|	gostilničarka v Zagorju,
s	•
•	J
3 Vsem svojim cenjenim odjemalcem g S v Trbovljah želim
1 srečno in veselo nosa leto ?
S ter se jim tudi v bodoče priporočam 5 S za blagohotno naklonjenost in )im za- j
• gotavljam, da se bom potrudil jih vse- | S stransko zadovoljili.	f
S tovariškim pozdravom
30SIP ČEH. Iukorit. |
•MHMMmtMMtMMMMIMMMMMMU«
Zahvala.
Podpisani se zahvaljujemo železničarski godbi, pevskemu društvu „Cankar" in vsem drugim, ki so spremili
Franca Perdana
na njegovi poslednji poti.
Žaiujofa družina.
Tisk Zvezne tiskarne v Ljubljani.