A I roMili 9 v f eci § Odgovorni vrednik JOr» Jfawe» ttleitvei*. List J ! Poshnsnja noviya v nasih krajih celo mala znani y a poljshiya in drujiya h m eto vavskiya orodja. (Dalje.) Potrebo pripravniga noviga orodja ^poznaje so gospod Fidel Terpinz predsednik c. k. kme tijske družbe Krajnske v lanski velki razstavi v Londonu, pa tudi na Nemškim razne kmetijske orje : zad ima dva ročnika spo kadar se s konji dej lemež in desko železno. Je za delo pripravno, in lahko, naredba lahka in ne draga. Pri razstavi je bilo tudi viditi nasled nj e or o d j e : 8. Brana z nožmí (Skariíicator, řezač) ima namesto zob 7 nožev enakih čertalam, zad z dvéma ročnikama ; naredba lahka in ne draga. 9. Jordanov rahljač, enak mali brani s orodja nakupili z namenam, da naj se pri nas po- sedmeriini zobmí, tode vsakteri zob ima na spod VI V l « j I« <*«* u 1& U BJ I I 1 SLM JI JI W 1*1 V MM «A AU « VI U> M. 1 WJ KJ J/JL « AA V% ^ V &JU w Ji. m u-m» m " v/ M.M.M j * v v » 1 vr M * MJLM V% UM j/ v/ v» skušajo, po skušnjah poterjene doma izdelajo in njim koncu majhen lemežek nekoliko navpik postav -«v « it t 1 # 11' V*» 11 lil • v splosno rabo vpeljejo. so sledeče orodja: 1. Amerikansko drevó, ki se samo brusi ljen ; zad z dvéma rocicami draga. 5 naredba lahka in ne brez vse plužne, s kolescam na sprednjim koncu ravno gredó. leseniga gredla, ktero se da po potrebi višji ali ** 10. Enak rahljac z devetero lemežkov, ki bolj 11. Brabantska brana na štiri vogle, ima nižji djati za plitvo ali globoko oranje; zad ima 24 moćnih zeleznih zob, kteri so vsi proti enimu dva ročnika: deska za brazdo obraćati je iz vli- voglu nekoliko zaviti, je precej teško napravljena. tiga železa izdelana. Celo drevó je lahko, za in se zna po potrebi na en, drugi ali tretji delo vsake sorte zemlje pripravno; naredba bi ne vogal napreci, zobje so na verh brane z vinticami bila ne teška ne predraga. 2. Angleško Rutlandsko drevó brez plužne, z dvema kolescama razne velikosti na sprednjim koncu gredla, po nju znižanji ali zvi ? tudi sanji se napravi, da plitvo ali globoko orje, manjsi kolesce teče po celini, večji po brazdi tikama ce line. Zad ima dva ročnika, je skozi in skozi že lezno, tedaj teško; njega naredba ni lahka ne dober kup. tudi (Schrauben) priterjeni; naredba lahka in ne draga. 12. Trebež (Reihenegge). Braniča s še stemi čertali, namreč spredej eno, v sredi dvé, in zad tri ; čertala v drugi in v tretji versti so proti sebi zavihane, da plevél in korenine iz zemlje ver-žejo, Zad ima dva ročnika, naredba lahka in ne draga. 13. Burgerjeva sejavnica za turšico in fižol na dvéh kolesih, ki ima spred rivec dolg, kar se da potem z grabljami proč spraviti. 3. Občno Angleško drevó, brez plužne le da blizo tri pavce globoko v zemljo seže ■ 1 1 t • 1 J111* ' • I v • 1 • g zli v 1 5 po kte z enim kolescam na sprednjim koncu gredla, ktero rim tursica sama ali verstama z fizolam po zerni se da znižati ali zvišati za plitvo ali globoko ral. v lepim redu in po potrebi narazen v zemljo čepa Sicer je enako poprejšnjimu zdelano, je teško; na Zadej ima dva ročnika, naredba ni teška. (Dalje sledi.) 9 redba teška in draga. 4. Švercovo drevó ima namesto plužne blizo prednjiga konca kratkiga gredla leseno plazino na stebričku, kteri gré skozi gredel, in je napravljen za znižanje ali zvišanje, zad ima eno samo ročico, je zunaj lemeža in deske za brazdo obra- delberškim vseučilišu, u denarstvu, gospodarstvu I^i« • i i _ 1 1 li V| • i i i v • . 1 • Vi «1 V r« « I 1 v™ , • Yodtla h sreći in blayostanju za mest jane in kmetovavce. Slavni K. S. Zachariá, bivši učitelj na Hei cati vse iz lesa, lahko, za ral teske in lahke ci in obertniskih receh jako zveden mož, mestjanam ste in zarasene zemlje pripravno; naredba lahka in in kmetovavcam, ki svoje blagostanje hitro in ob ne predraga. stavno povišati in poboljšati želijo, naslednje lam 5. Ces ko ruhadlo, splužno, kratkim gred- gotovo zlata vredne — vodila nasvetuje : zad z dvema ročnikama. železná deska za 1. Pomisli, da ćas je gotovi denár. Kdor si , linu ju u v c ni d i u um Kčtiiičt , aciczua ucskči za i. jrumiAU , au eus je yuiuvi utnut, ivuui brazdo obraćati je kratka, nad lemežem moćno v na dan 1 goldinar prislužiti zamore, polovico dneva iik z gredlam napravljena; razun lemeža in deske pa postopa ali brez delà posedá je vse leseno; naredba lahka in ne draga. , ne sme misliti, ^ i^ovnv, uaimua lciima, i u uc um^d, če lih je postopaje le 10 krajcarjev izdal, u« Drugo zboljšano ruhadlo enako poprej- to njegov edini potrošek bil; on je verh tega po da je snjimu, samo da železná deska bolj postrani gré, in lenobi ne samo pol dneva da je za njo še ena daljši lesena deska. 7. Drevó gornjeAustrie zlo enako Cugma jerjovimu, to da je gredel in plužna veliko krajši lciiuui ne? oaiiJU uui uncva, tO je, «v Aiajvaij^i temoč s potrošenimi 10 krajc. vred 40 krajc. po 30 krajcarjev, 5 5 1 brez kleš «tebričku priterjen rinlT, za vajete skoz pretakniti, rodoviten. tratil, ali prav za prav reci: zavergel. 2. Pomisli, da iz denarja pride denár. Denár da ima na gredlu ravno verh plužne na dnarje rodi. Ta mladi zaplod je pa precej zopet Tečaj JK. 158 »Zakon natore je tak. De iz m ali ga raste veliko«. tergovini, in bička , 5 goldinarjev s přidám u goldinarček bo odpadel gotoviga do Oberni, na primer 5 torej imas potem 2,e gold, koristno vdrugič, nar gold. Oberni teh manj bojo dali 7 gold. 5 in tako gré naprej, dokler sćasoma iz pervih petih izraste sto goldinarjev. Kolikor vecji je pa skup nina, ktero hasnovito obraćaš, ali s katero pa metno teržiš, toliko večji bo tudi narasek ali do bicek. — Kdor prasico zakolje, pokončá vès njeni zaplod do tisučniga zaroda; kdor en cekin potrati 5 • V • vnici vse, kar bi polagama ž njim bil pridobiti uteg nil, včasih cele kupe zlata. 3. Pomisli, da 50 goldinarjev vsako leto da 8y4 krajcarjev na dan. Osem krajcarjev je scer malo denarja ; ce pa vsaki dan toliko nepotrebno izdaš, ali s postopanjem potratiš, imaš na leto zgubo petdesetih goldinarjev. Skupnina ta je obrest ali činž od 1000 gold, istinge ali kapitala. Mož pa, kterimu se zaúpa, zamore, brez zastave, dolgo ali cio vedno 1000 gold, na posodo imeti in kapital, će ga delaven in previđen rabiti. Tak mož hasnovito obraća, mora se vé da velik dobiček prinesti. 4. Pazi na nar manjsi malenkosti, ki zamo rejozaupanje do tebe povikšati ali spod kopati. Ako sliši tvoj posodnik ropotanje tvojiga o r o d j a 5 šum tvojiga kladva od petih zjutraj noter do devetih zvečer; ako te vidi u delavnici celi dan pridno delati in truditi se: čakal te bo za po vernitev svojiga posojila pol leta dalj e, kakor je mislil. Vidi te pa vedno le postopati, ali igrati ali sliši tvoj glas iz pivnice ob času 5 kjer delati moral, te bo gotovo koj drugi dan ali sam opomnil ali po drugim te terjati veleval, boječ se, da bi drugači s teboj u zgubo ne zagazil. 5. Vsak mora v svojim delu učnino plaćati. in u Poskušaj torej u svojim rokodelu ali stanu vsakim opravilu, kteriga se lotiš ? po malim in počasi ; vagaj le obresti, nikdar pa ne istinge, da se u zgubo ne zapleteš. Tudi ni varno se m no go ver s tni h reći na enkrat poprijeti. 6". Boj se bolj malih izdaj kov j ki vsaki dan, kot veličili, ki le redkoma sepripetijo. Kdor vsaki dan 1 krajcar več izdá, kakor bi moral iz dati, potroši na leto nepotrebno 6 gold, in 5 kraje., v desetih letih 60 gold, in 50 kr. itd. Takošni izdajki ti bojo sčasoma lahko prava potrebsina Çpo stavim, izdajki za tobak, zganje i. dr.} navada pa zelezna srajca vsaka se teško opusti. 5 Kdor pa ne hranuje krajcarjev, ne šteje zlatov. Tudi u nar manjšim gospodarstvu se z malimi iz dajki na leto dokaj dnarja potrati, za kteriga naj tem vec zal bodi hranil 5 ali pa 5 ker lahko te stroške pri 5 ker bi si bil namesto nepotrebniga lahko kaj koristniga za nje omislil. (Dalje sledi.) Življenje slavnih Slovanov It. Miklavž Kopernik. Miklavž Kopernik je bil slavni zvezdoznanec, kteri jo je pervi vganil in dokazal, da se ne ver ti, kakor so popřed miwlili, solnee okoli zemlje, ampak zemlja okoli solnea. Zares imenitna vganjka če pomisliš, da se ne more ta prikazek od nikjer viditi , da se nam marveč Ie po videzu soditi tako zdí, kot Kako jasnega razuma je f da bi se ravno narobe godilo. moral tedaj biti, kdor je kaj taeega pervi zmodrovaU pa tudi dokazal, da je res talka. ponosno zamoremo In ti bistroumni mož A reci je bií Slovan. Nemci so S* sicer med svoje šteli in so celô pred nekoliko leti njegovo podobo v „Wal h a 11 i" na Bavarskem med podobě slavnih mož ne m š kega naroda vverstili, aíi Kopernik ni bil nika kor Nemec, ampak je bil praví Slovan in sicer Po ljak po rodu. Po pričanju dosluženega učenika visoke sole Varsavske gosp. Krzyzanowskega sta bila tudi oče in mati njegova Poljaka ; tudi njegov déd je bil Slován, ki se je bil iz Ces kega na Poljsko preselil. Ze njegovo ime cisto slovanské korenine sprićuje njegov Staroslovanska beseda rod. imé nekemu zelišu St Y> koper a je se dandanašnji i in imé „Ko pern i ka je izpe » koper a j kakor „Javor r> ljano po moji misli iz besede nika iz besede „javor". Terdil je scer neki Lichtenberg, da Kopernik (ceravno ne po rodu Nemec) je vunder zato Nemec imenovati , ker so ga nemški zvezdoznanci učili (!), — pa tudi to ni resnica, česar se bojo pozneje bravci iz živ-Ijenjopisa Kopernikovega prepričali. y 0 Nečem je terditi, da bi bili vsi nemški pisavci, ki so si Kopernika vsvojili, to nalašč storili, ker dobro kako lahko se primeri, će pervi pisavec kako po- vem i moto iz kakorsnega koli vzroka v svoj spis vplête vrine taka pomota po tem v vse spise naslednikov so prepisovavci bili pervega spisa. Tako je bil tudi Kopernik y se ki nalašč ali nena- lašč — Nemec imenovan, dokler ni poslednji čas te po-motč odkril in Slovanom Slovana nazaj dal. Da Nemci Kopernika svojega hočejo imeti, je živ dokaz, da ga visoko visoko cenijo, in to nas jako veseli; nemarno pa bi bilo, ako bi se Slováni za svojega rojaka ne Vsakemu svojelct potegnili, da je nj ih, po pravilu : 55 Nate po tem vvodu kratek popis življenja tega imenitnega moža Miklavž Kopernik je přišel na svet 19. februarja 1473 v Torunj-u y* y* >*/ i mestu Staropoljskega, zdaj prusovskega (prajsovskega) kraljestva. Oče, Mi klavž, je bil najpred zdravnik v Krakovem, ki je bilo ondaj tudi mesto poljskega kraljestva , zdaj pa pod našega cesarja spada. Pozneje se je preselil v T o-runj, kjer se oženi z Barbaro Vacelrodovo, sestro Lu-keža Vacelroda. škofa tako imenovanih „Biednihkra- « (Ermeland). Ondi (v Torunj si kupi hišo še zdaj stoječo, v kteri je bil slavni zvendoznanec rojen. Po doveršenih latinskih šolah Tor un j ski h se gré mladi uka žejni Kopernik v Krakovské velike šole zdravništva, pa tudi višjega računstva , zvezdoznanstva in starih jezikov učit. Učenik račuustva in zvezdoznanstva mu je bil učeni Poljak po imenu Brudziew- ski. Marljivo se je učil bistroglavi mládenec zdrav n i štva: vendar čuti do zvezdoznanstva veliko vzdiguje ? večje veselje v sebi. Skrivna notranja moc njegovega vedičnega duha le v neizmerne visave ko dar se „neznani sveti s uč ej o*'. Zato se tudi zve zdoznanstva naj iskrenejše loti. Mikalo je zvediti: koliko in kaj so neki že stari reski) pisavci od zvezd vedili in pisali. Toraj gré 24 let star (l. 1497) na Taliansko (Laško) v Padovo, da bi se ondi posebno greškega jezika pa tudi zdravništva do dobr ega přiučil, ne pa v me dial« Anethum (Dill, Dille, DilJkraut). Poglej v Mik loš i ce ve »rad. ling. slov. vet. Kdor bi rad obširnesega bral, ga bere lahko v bukvah »Jahrbiicher fur slawische Literatur, Kunst und Wissen-schaft von Jordan« I. in II. tečaja, ktere zavoljo mno goverstnih Slovánu imenitnih in mičnih spisov živo pri poročam vsacemu Slovencu. Poneraćeno imé: Thorn. Pis- 159 ste Bologno (izreci Bolonjo), da bi se bil ondi je Peregrin, Oglejski patriarh, že v letu 1336 zvezdoznanstva priučeval, kakor nekteri neslo- sozidal. V začetku pa ni bilo mende poslopje tako silna vanski pisavci terdijo. Zvezdoznanstva se mu ni bilo veliko, kot je dan današnji viditi. Sred stirivoglatiga poslopja treba hoditi dru gam priučevat, ker je bil po pricanji je lepa velika cerkev z nekterirai spominki nekdanjih resnicoljubnih pisavcov Kopernikov učenik v Kra ko- opatov. Tù so menihi, naj reče kdo kar hoče, veliko do-vem Brudziewski ondaj naj izverstnejši zvezdozna- briga storili, ker so kraj, ki je bil, posebno na silno nec. Po njegovem spisanem uku so tistihmal tudi zve zdoznanski učeniki v Bologni svoje učence učili. kamniti izhodni in severni straní ? 5 gotovo zlo divji 5 ob dělali in v lepo polje spremenili, in tako mogocno po Kopernik je hodil iz Padove, (kjer se je bil dal, slopje sozidali. Ali bojim se, de bo kadaj krasno po da spotoma povem y za 55 Poljaka po rodua zapisati slopje malo po malim razpadlo, ker čez polovico prazno v Bologno le Domin ka Novarra-ta, ondaj slove- stojí, in ker je převeliko, de bi ga vlada brez poseb čega zvezdogleda obiskovat in se ž njim o zvezdo- niga prida v dobrim stanu obranila, znanstvu pogovarjat. Učenec njegov pa ni bil Koper- Prav rad bi bil ogledal tudi Vir, vas in nek bi nik nikdar. eter studene, ki mende ni dalječ od Zatične, in kjer Kmalo je nas Kopernik zavoljo svoje učenosti v so se nek tište nježne in zale živalicenar prej najdle zvezdoznanstvu tako slovél, da ga prec (leta 1499) v ki jih od barvě njih kožice, ki je nekoliko člověku podobna y Rim za učeníka zvezdoznanstva pokličejo. Tukaj je človeške ribice irnenujejo; — ali voznik, s kterim se teški nauk tako izverstno razkladal, da so ga kmalo bolj nisim bil změnil, de me mora čakati, kjer bom hotel, je čislali, kot nekdaj Regiomontana, kteri je bil tudi vedno le naprej silil. Te živalice (močarilci, proteus, visoko učen zvezdoznanec. Iz Rima pa se poverne hipochton), ki se posebno na Krajnskim najdejo, so fl. 1502) iz posebnih uzrokov v svojo domovino, ter bile že scer Valvazorju znane, ki jih v svoji v letu stopi v Krakovem v duhovski stan. In tukaj je 1689 natisnjeni neprecenljivi knjigi „Ehre des Herzog spisal med letoma 1502 in 1509 svoj imenitni nauk, v thums Krain (slava vojvodine Krajnske) kot „majhen, kterem je z besedo in z obrisi dokazal, da se ne suče (kakor je poprej neki Ptolomej učil) solnce okrog zemlje, ampak zemlja okrog solnca. p e d d olg, ces (Konec sledí). martincu ali kušarju podobenmer popíše; kmetje so jih tačas za mlade „lintverne" (drakone) imeli. Pervi, ki jih je za Valvazorjem nekoliko obširniši popisal, je bil pridni pisatelj žl. France Anton S tei nberg, ki jih v „po pisu Cerkniškiga otor an je po nekterih jugoslavenskih krajih Spisal M. Verne. >. 9♦ pismo. Dragi prijatel ! Drugi dan kimovca sim jo iz Ljubljane na D jezera" (Grundliche Nachricht vom Cirknitzer See) 1758 natanjčnisi omeni. Naravoslovci so se že veliko pričkali: ali so močarilci samostojne ali spremeuljive stvari; popolnama jih mende še dan današnji ne poznamo, akoravno se jih na mnozih krajih Krajnskiga veliko vjame. Pridni H. Freyer jih je v „slovenskim berilu za 1. gimnaz. razred" kratko pa dobro popisal. Iz Zatične sim ob treh popoldne odrinil. Pii len s ko odrinil. Lepa cesta pelje iz Ljubljane več ko Šent-Vidu, blizo velike ceste na le vi, se dolina silno eno uro daljec zmiram po ravnim poleg m a ha (močirja) na desni, in zalo ogojzdeniga hriba na levi. Prijazen razširi, pa je mocno gričasta m y razgled po V gih drugih kamnita. Verh mno vaší v ti planjavi se kaže prav lepo Prim Išk okolici in po visocih južnih gorah po širokim Ljubljanskim ze močno obdelanim mahu ) y m ki skovo verh visociga hriba na izbodni strani. Cez mnoge klančike in klance sim se pripeljal proti sesti oraj tri štirjaške milje obseže in kteriga rodovitnost v Trebno (Treffen), sedanji sedez okrajniga po 1 v • a « . • . _ _ 1 _ ____J___ bo vedno deck spominek rajniga mestniga poglavarja H glavarstva. ga, je popotniku radost. Konec močirja V Trebnim je nekoliko prav lepih hiš; in ne ? se na jugo-izhodni strani se cesta nekoliko zavije in gré dalječ od vaší, prek hriba, ki je z bukovjem obrascen po silno napetim klancu čez hřib v Š mar je dolga prijazna dolina začné, ki se do Boš ta nj dalj e bolj siri. Boštanj je lep grad tri milje od Ljubljane y ce ar to ojzd y Potem pelje cesta cez pešeni hřib skozi rim je mnogo gabroviga drevja viditi, v Viinjog v kte Ogledovaje ga se spomnem, de misionarja Baraga-ta, ki je nekdaj v Ljubljani z nami v šolo hodil. Verli možák je zapu stil svojo rodbino in domovino, grad stoji precej velik grad. je bil sloveciga v v • m grajscmo, in se trudi za Visnj bljan« je celô majhno mestice štiri milje od Lju- Njegova Skoraj na glas sim se zasmejal, ko sim ga daljnih divjakov v severni Ameriki. sestra Amalia sedaj vdova Gre sel-no va ga je za njim dobila v last. Verla rodovina je blagor gospa- ogledal, ne zastran mesta, temuč zato ker me je me vedno veseliga prijatla spomnilo zavolj iskreniga rodoljubja castno znana. sto na burke nekiga ki ima navado, vselej , kadar se čez kaj začudi y Iz ne peljal. Trebniga sim se cez Mirno v Šent-Rupert Š. Ruperške doline sicer nisim poznal y pa kako smešno zavpiti: „Raztergana Višnjagora, zaflikani vedil 8im * de je bil pri Mirni v letu 1435 med Vi Zuženbergfí[ gr ad, ki pa nima mesta na južni str Pred mestam je pri cesti Višnjegorski tovicam, Celjskim vojskovodjem, in med nadvojvodam posebniga y visokim hribu blizo Miroslavam hud boj, v kterim je Vi to vic prema terdni^a g rada pa se vidijo podertine nekdanj Fama cerkev je zunaj mesta v dolini o-aj noči in zato sim hotel tudi tište kraje viditi. Ze po sim v Š. Rupert přišel, in močno me veselí y de da nisim uteg Prav zal mi je bilo slovenskiga pisatelj zavolj njegoviga Svet za bolnike v veliki časti imam. Četert ure oď mesta cr fajmoštra Ziegler-ja, kteri na-ta , in še bolj zavolj molite v obiskati verli°-a 8C nisim te krasne doline ognil. © i Woviéai * sioran&šiih hraje r na severni strani je še drugi gradić barona Ta uf Is Gradca. Ž. Predzadnjo nedelo 9. maja ob pol ja N Zat • v grad ali T imenovan. petih popoldne je tukajšno slovensko društvo spet 55 b y kake pol ure od velike ceste v lepi jno usled do" napravilo v dvorani glasbenega Grackega društva ravnini, je bila nekdaj sloviti meniški samostan y ki ga boj kor zredbe sledeče pesme prepelo napév od Miroslava 1 * »Nation e Pol on us«. Historia gymnasii Pataviensis, vica, četeropév od Gr. Rih Vil h 3. y Kd Klic 2. S dom u Venetiis 1736. Pis, «J î bariton-solo, pevan od Appé; 4. Zvonik jeva, tenor-solo z brenčečim korom od BI. Potočnika; 5. Šesti červenec, basso-solo, napév od F. A. Vogl a; 6. Moja ladjo, peteropév z glasovirom, od Lisín-skoga; 7. Strunám, četeropév od C. Mašeka; 8. Srbska davoria, z glasovirom za kor vredjena od G. Ip avica. ' Vsaka teh pesem je zadovoiila, tretja pak, péta po izverstnem igropevcu g. Appé-u, ino zadnja, vredjena od pridnega pevovodja g. Ipavea, ste poslušav-cem tako milo v srca zaigrale, da ste jih vse presladke radosti popolnoma zavzele. Po pravici se mladi pevci zmirom hvale vredno obnašajo. Preziraje trud, nemične okolnosti ino zapreke napenjajo verno svoje sile za omiko ino čast slavenščine. v Cesar vedno — od prve do zdanje besede—pogre-samo, je žali Bog! obilneje vdeležnosti naših tù vdo-mačenih rojakov, ki so dobra tretjina žitelstva mestnega. Temu v okom priti je društvo v svoj prerod, okrep ino razšir nove postave dotični oblastii predložilo. Ako se odobrijo ino ako se podá dovolj saj penezne podpore naših tukajšnih rojakov pridobiti, se smemo kakor na gotov obstoj tako tudi na vesel napredek ino srečen uspeh društva slobodno zanašati, naša pak od leta do leta sčm prihajoča mladež na blago priložnost, se lehko tudiumetno ino višestrano izobraževati v svojo ino svojega naroda korist ino slavo. Xp. Iz Celja. (Konec pravde o prigodbi v Vin-skem verhu.) S tem, kar so v hiěi fajmoštra počeli, še ne zadovoljni, se je 15 razbojnikov podalo v pol ure odaljeni vinograd na Videš in v kerčmo pri St. Štefanu, ktera je lastuína rajncega, pa v najemu bila; povsod so tako ravnali, ropali in pokončavali, kakor domá; škoda v vinogradu je na 132 fl., v kerčmi na 38 fl. dobr. den. cenjena. Tega početja, ki ga skoro nima para , se je vdeležilo 86 oséb, večidel gruntarjev, ki so scer za poštene možé veljali, z ženami , sinovi in hčerami vred. 15 med temi je bilo zavolj hudodelstva tatvíne in pregreš-ka razžaljenja straže, 46 pa zavolj prestopka tatvíne zatoženih , in Celjski zborni sodíi v sodbo izročenih. Zatoženi so se večidel s tem zgovarjali, da so bili po slabim izgledu celo tacih móž zapeljani, ki bi jim morali izgled poštenosti biti, in da so se enake tatvíne duhovskih zapuščin tudi v Šmarji po smrti tehanta , v Kostrevenci, vPrevorji, v Za-gorji itd. primerile, brez da bi bil kdo zavolj tega kaznovan bil. Več zaslišanih prie je pa naravnost reklo, da edini uzrok dopernešene hudoblje je bila kriva misel med ondašnjimi kmeti, po kteri zapuščina duhovnov, ki brez oporoke in brez znanih dedičev (erbov) umerjó, nima nobenega gospodarja in gré v last farmanom tište fare, kjer si je rajni premoženje pridobil. Ce ravno to ni edini uzrok bil silovite razujzdanosti, je vunder ža-lostno stišati, da so še take napčne misli med ljudstvom, ktere, ceravno niso razbojstva vzročile, so vunder ljudstvo v njegovem silovitem ravnanji poterdile! Spet je ta prigodba živ opomin: kako neobhodno potrebna sta poduk in omika prostému ljudstvu! Ceravno ne moremo od vsacega terjati, da bi postavo vedil, ktera veli, da zapuščina brez oporoke (testamenta) umerlega duhovna se razdelí na tri tretjine, kterih eno prejmejo ubogi, drugo žlahtniki rajnega, tretjo pa cerkev, kjer je zadnjič bil, se zamore vunder toliko vednosti od vsacega terjati, da zapuščina kterega koli umerlega člověka ni nikdar blago za rop in tatvíno! 12 zatoženih, od kterih se je v preiskavi polast-nem obstanji in po pričah zvedilo, da so z druženo silovitost jo v tovaršíi kradli, je bilo hudodelstva SJ i t tatvíne krivih spoznanih in po veči ali manjši hudobíi v teško ječo na 4 do 14 mescov obsojenih; 42 pa prestopka tatvíne in razžaljenja straže krivih spoznanih je bilo v ojster zápor od 48 ur do 3 mescov obsojenih. Naj bi bila ta prigodba vsacemu svarilo in pomíň, da pregreha zoper 7. zapoved Božjo , če tudi duho vsko blago zadeva, zapade s včt ni pravici ! Opom-niti moram še žalostnega primerljeja, da je v ti pravdi někdo krivo prisegel. Vodja in predsednik obširne pravde, ki ni več kot 9 dni terpela, je bil svetovavec tukajšnje c. k. nadsod-nije, g. U. L ininger, ki se je ravno tako bistroumno in previdno v vsem svojem opravilu obnašal, kakor gladko in cisto slovensko govoril, da málokdo naših tako. Oboje zasluži očitno hvalo. Spomniti moramo tudi izverstnega govora za pričo poklicanega g. kaplana K...... ki je brez vse spotíke v slovenskem jeziku točne izvedenja dajal. Spet se je v ti obravnavi očitno razodelo, kako neobhodno potrebno je, da preiekavni sodnik jezik zatoženca popolnoma razume, da se mu oponašati ne more, da govora zatoženca ne razume, ali da ga je napčno razumel.___ Novicar iz mnogih krqjev. Perve dni prihodnjiga mesca bo nastopil presv. cesar potovanje po Ogerskim; 5. rožnika pride v Budi m. — Sedaj se posvetuje na Dunaji tudi politiška osnova Ogerskiga in Horvaškiga. — Osnova pre-naredbe srenjske postave je že gotova, vunder še ni sklenjena; v ti novi prenaredbi se bo nek posebno na to gledalo, da se nektere napake v gospodarstvu srenjskiga premoženja odpravijo, od kterih se sedaj tù in tam sliši. — Deržavni bankovci (Reichschatzscheine) se imajo do konca oktobra t. 1. povsod po svoji veljavnosti jemati. — Po ukazu ministerstva se bojo v glavnim mestu vsake kronovine, kjer še dosihmal niso bile, prodajavnice šolskih bukev za ljudske šole napravile. — Kdor poredniga ali prešerniga poškodovavca telegrafov izvé in za-toži, přejme po razglasu ministerstva kupčije 2 do 10 fl. v dařilo. — Višji c. k. sodnija je izgovorila, da za-smehovanje žandarjev tudi brez razžaljenja v djanji ali z besedo se ima kot obrekovanje ali razžaljenje ča-stí kaznovati. — Ministerstvo denarstva je dolocilo, da od zaklanih telet ali prešičev, ki se v mesto prodajajo in kterih dvé četerti ne manjkate, se ima vžitnašti-bra za celo živinče odrajtati. — 8. dan t. m. so bile na Dunaji medalje in pohvalne pisma iz Londonske razstave austrianskim fabrikantam itd. razdeljene. — — Novo steklo (glaž) posebno lepo belo je znaj-deno; namest svinca se rabi cink. — Unidan pride nek kramar iz dežele na Dunaj 3 številke v loterio stavit, ki so se mu sanjale, pa za loterio v Lineje bila stava na Dunaji že zamujena , — svetje se mu : naj stavo po telegrafu v Line oznani; on to stori, stavi 5 fl., — in zadene 24.000 fl.! Čuden primerljej, ki ga menda v 100 letih ne bo več. — Neka kmetica prodana somnji Novo-Tičanjskim kravo za 6 cekinov; ko cekine ^ ^ % zmenjati hoče, se ji menjavec posmeja, rekoc, da kraj-carjev ne menja. Žena ostermi, zvedši da njeni cekini so novi svitli krajcarji. Kupca reva ni poznala, kterimu je kravo za 6krajcarjev prodala! — Vsi cas-niki premišljujejo sedaj: ali bo vunder Napoleon cesar ali ne? ali bo cesar miru ali vojská? Vse premišlje-vanje je prazno delo, ker Napoleon , terdo zamaknjen v svojiga pokojniga strica, v vsim po svojim ravná, cesar nihče ne vé. Natiskar in zaJožnik Jozef Blaznik v Ljubljani. § §