81. številka. V Trstu, v sredo 11. oktobra 1893. Tečaj izhaja dvakrat na t«d«n, vs»ko sredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinoat" atane s za vse leto f. 6.— ; izven Avstrije f. 9.— sa '/- leta „ 8. — ; » „ „4.50 za «/4 leta ,1.60; „ „ „ 2.25 X ,,Novl6ar"-jem: za vse leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za »/, I«'« „ 3.51»; „ „ w 5.-za '/« let® w1.76; „ „ 2.50 Posamične Številke ao dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po S nv6., V Gorici in v Ajdovirini po 6 nvč. „NOVIČAR* po a nvč. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Oglati račun« po 8 avi. v rutica v petitu; za nastove t debelini črkami ■e plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vratie. Poslana, osmrtnise in Javne zahvale, domači oglati itd. se račun« X>o pogodbL Vsi dopisi naj se poiiljajo »redniHtvn: Piazza Caserma it. 2. V tako piano mora biti frank ovano, ker nefrankovana se ne ■prejemajo. Rokopisi m ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniMvo Piazta Caserma 2. Odprte reklamacije ao prost« poAtnine. , r >«min j« m«' r". VOLILCEM III. OKRAJA! Ker se je g. Ivan vitez Nabergoj odpovedal poslanstvu za III. okraj, poklicani ste, da mu v nedeljo, dne 15. t. m., izvolite naslednika. Odbor političnega društva „Edinost" je sklenil po vestnem premišljevanju in v sporazumljenju z veljaki svetoivanskimi, priporočati Vam kot kandidata gospoda Ivana Mar. Vatovca, posestnika pri sv. Ivanu in v Trstu in podjetnika. Mož, katerega Vam priporočamo, je poznan kot značajen mož in požrtvovalen pospeševatelj vseh narodnih podjetij in zavodov; ker živi med Vami, pozna tudi prav dobro vse potrebe Vašega okraja. Volilci III. okraja! Vas okraj si uje že od nekdaj po žarkem rodoljubju n j e g a prebivalcev, posebno pa še po uzorni disciplini, ki vlada mej njimi. Pokažite torej volilci tudi prihodnjo nedeljo, da Vaš okraj res zasluži tako dobro ime in da si je hoče tudi ohraniti. PODLISTEK. Tri povesti brez naslova. Hrvatski spisal Ksaverij Šandor-Gjalski. Prva povest. (1848—1855) (Dalje.) V tem hipu pa je Baldašević pričel govoriti Lacko viču na dolgo in široko, o potovanju bana po Slavoniji, o velikanskem »lavlju, o malopridnem Hrabovskem in slednjič o namerovaneni potovanju bana na Dunaj, da se sestane z madjarskim ministrom. Lacković se je razgrel ter pričel govoriti latinski. Malo ne pri vsakem stavku je vskliknol, da bodo bana gori zastrupili. Naposled pretrga jezno besedičenje ler se obrne proti ljudstvu, kateremu je natančno razložil, kaj so dogaja na Madjarskem in kako je narodnost v nevarnosti. Opazil je precej Bam, da ga ljudstvo ne ume. To ga je malo zbegalo, Se bolj pa razjezilo. Skoraj da ni pričel po ljudstvu udrihati. No, tukaj mu je pritekel na pomoč Baldtišević, ki je pričel govoriti, kakor da je na pro-povednici. Dlje ko je govoril, bolj se jo navduševal in slednjič tudi on pričel spominjati se narodnosti, sloge Slovanstva, in Pridete torej zložno na volišče in oddajte svoje glasove soglasno gori priporočenemu kandidatu. Bog z Vami! ODBOR političnega društva „Edinost". Opomnj Opozarjamo Častite volilce, da ime kandidatovo napišejo tako, kakor je tiskano v imeniku volilcev: Vattovaz Giov. Maria fu Giovanni. Zmaga značajnosti in vstrajnosti. Iz Zagrebn nam je došla vest, ki jo gotovo vzbudila po vsem politiškem svetu veliko začudenje. Ta vest se glasi: hrvatski ban grof Khuen-Hedervary obišče te dni — biskupa S t r o a r* m a y e r j a. Samo na sebi ne bi bilo to nič čudnega, ako državni dostojanstvenik obišče cerkvenega dostojanstvenika; ako pa pomislimo na dosedanje razmerje mej banom in biskupom, potem seveda moramo soditi drugače. Grof Khuen-Hedervary ni le ban hrvatski, ampak je zajedno vodja in nalečnik politišku stranke — one stranke v hrvatskem saboru, ki je zatajila vse slavne in častne tradicije naroda hrvatskega in ki je iz gole sebičnosti postala slepa služkinja onih nasilnih Madjarov, ki bi hoteli, da Hrvatska zataji vso svojo mi-nolost, da se odreci vsem svojim pravom, da se odreci svoji samostojnosti ter da postani priprost komitat na madjarskem globu. Madjari so pričeli dosledno kršiti pogodbo z leta 1868. oziroma 1872. in se niti ne brigajo za njo določbe: urivajo madjarske uradnike in madjarski jezik v državno upravo, zlasti pri pošti in brzojavu ; madjarskemu vplivu je pripisati, da je tako dalje. Kmetje, z Dragoslavičem vred, niso dosti raiumeli vsega t*ga. Slednjič pa jim je dopovedal, kar si je namenil. — Podoba ni za cerkev, to lehko spoznate tudi sami; Bog si ga vedi, kako je prispela semkaj. Zraven pa podoba ni sveta, kar pa vam niBem mogel povedat popred, ker nisem imel priložnosti za to. Meščani ne vedo tega in zato bi jo hoteli kupiti. Domovina potrebuje denarja in treba vojakov, tudi naš kralj je z nami ali ne sme pokazati tega zaradi Madjarov. DA, tudi njega treba rediti, zato moramo prodati podobo. Z ozirom na to som vas danes sem povabil, da vam to naznanim. Škof ne bode protiven prodaji in gospod nadžupnik mi je pisal, naj se podoba proda. Pri tem segne Baldaševič v žep, kakor da meni ljudstvu pokazati dotični list, katerega pa ni izvlekel, temveč robeo, da si obriše pot z tolstega rudečoga obraza. Za tem nastavi zopet: — Podobo prodam torej, denar pa pošlje gospod veliki sodnik „eksoelenciji" banu. Vi pa se ne plašite ničesar, kajti naš dobri in premilostljivi kralj ne pozabi te vaše ljubezni. Hvaležen vam bode in vi in vaši otroci bodete blagoslavljali čuh in dan, ko ste jo prodali. Na mesto podobe dobimo cerkev ter naša mati božja postala nezavisnost sodnikov na Hrvatskem iluzorična; istemu vplivu je pripisati, da se imenujejo na vsa važna in vplivna mesta same madjaronske kreature, mej tem ko se zapostavljajo učeni in zaslužni domačini; istemu vplivu je pripisati, da težka pest tišči ob zid vsa tista javna glasila hrvatska, koja nočejo služiti sedanjemu zistemu na Hrvatskem; istemu vplivu je pripisati, da se razširja in po-globlja bolj in bolj rak-rana na telesu Jugoslovanov: nesrečonosni prepir mej bratskima narodoma, mej Srbi in Hrvati; istemu vplivu je pripisati, da Hrvatska grozno propada v materijalnom pogledu, da gineva od dne do dne nekdaj cvetoče javno blagostanje itd. itd. Državna uprava trebi pač krasne gozdovo po krajini, ali skupljeni denar se ne porablja — kakor bi se moral — za investadije, koristne de-žili, ampak se gradijo žnjim železnice na izključno korist Madjarov, odnosno njih glavnega mesta — Budimpešte. Tako stane n. pr. tovorna vožnja iz Budimpešte na Reko manj, nego iz Zagreba n« Reko, dasi je Reka Zagrebu pred nosom. S takimi sredstvi ao odvrnili Madjari ves promet od Hrvatske ter popolnoma uničili nje trgovino. Kaj je bil n. pr. nekdaj Si-sek in kaj je danes?! Jasno mora toraj biti vsakomur, da vsi napori Madjarov silijo le na to, da Hrvatska postani zavisna gmotno in duševno, da se svojim naravnim bogatstvom podpiraj odurno domišljavost Arpadovih sinov. Da se je prvi in najplemenitejši ain naroda hrvatskega, dika Jugoslovanstva, biskup Strossmayer uprl vsem tem madjarskim aspiracijam, to je menda več kot naravno. Stroaamayer je pravi oče svojemu narodu; preporodu svojega naroda posvetil je svoje življenje in svoje imetje: v njega srcu plamtita neugasno in žarno skrb in ljubezen za prvi svetinji naroda : vero in narodnost. Plemenito sroe Strossmajerjevo želi, da ostani sedem žalosti ne bo več v siromašni kolibi, ampak v oerkvi kakor v Bistrici. Kmetje so'bili tihi, kajti niso si upali spregovoriti niti besedice. Laoković pa je metal na vse strani hude poglede. Le neki zagorski plemenitaft je pričel nekaj godrnjati, tega pa je prestrigel sodnik z opom-njo, da je on kot plemenitaš kraljev brat in da radi tega ne sme nasprotovati tedaj, ko se hoče kralju pomagati. Baldaševič je pričel govoriti o drugi stvari. Tolmačil je namreč o narodni gardi. V sredi govora se je sam pretrgal, ker je čutil Žejo. Namignil je Dragoslaviču, ki mu je v trenotku prinesel kozarec vina. — Glejte, ta tukaj bode naš poročnik — je rekel župnik, sprejemajoč kozarec iz Dragoslavčevih rok — ter ga pri tem pogledal milo in dobrohotno in ga potrkal po ramenu. — O, prosim, vaša milost se Šali — odgovoril je Dragoslavič. Široki njega obraz se je razširil še neumnejše v dolg neum-Ijiv smehljaj, gornje telo mu je omahovalo nespretno, z nogami je vedno nekaj drobil, z rokami pa snažil rokava in stegna, ne vedoč še vodno, kaj vender župnik misli. Žup uik, držeč prazen kozarec v roki in vihteč ž njim po zraku, nadaljeval jo svoj govor obrnivši se svečano do učitelja: narod hrvatski pobožen in veren; s to željo spojil pa je še drugo istotako vsvi-šeno skrb : da Hrvatska ostani — Hrvatska, velika, cvetoča, svobodna Hrvatska. Stross-mayerjevo srce trepeče pred mislijo, da bi Hrvatska kedaj postala priprost ogrski komitat; zato se je uprl madjarskira nakanam, zato je stal vsikdar in stoji Še danes v boju proti madjarskemu nasilstvu trdno in nepremakljivo liki stoletni hrast. In zato ga črtijo Madjari in zato ga črtijo vsi nasprotniki Slovanstva ; črtijo pa ga tem« bolj, ker ved6, da je vpliv velikega duha Strossmayerjevega dalekosežen, da je vladika Strossmayer zvezda, katere blišč odseva po vsej Evropi ter — ogreva srca. Strossmayer ima velikanske zasluge za državo in dinastijo; v družbi z banom Jelačičem pomagal je rešiti monarhijo — oni kot vojak, ta kot politik in narodni vodja. Stros»mayerja avstrijski patrijo-tizem jo vzvišen nad vsaki sum, ker on je ta patrijotizem dokazal z dejanji v viharnih in kritičnih časih. Boj proti takemu mola ni lehak, a Madjari ao vender zapričeli ta boj — sumničenjem in obrekovanjem; sumničili so Strossmaryejevo lojalnost in Strosamaryerjevo— poštenje; ter doBegli res, da so se nad glavo Btroasmayerjevo jeli zbirati oblaki, da «e je nad njim zmračilo obnebje — da ga je zadela nemilost s naj-odličneje in vzvišeno strani. A Strosamayer je zaupal v Boga in v veliko mod pravice. V svesti si svoje poitenosti in poštenosti svojih namenov vstrajal je in ostal vaikdar — isti Strošsmayer. Vstrajal je in — zmagal. Nebo jelo se je jaaniti; skozi oblake, ki so se nagromadili nad glavo njegovo, posijal je zopet prvi žarek, oinanjajoč zmago vstrajnoati in inačaj-nosti nad klečeplaatvom in hinavstvom. Tudi če nima obisk bana Khuona-Hodervaryja nikakega političnega pomena — in morda ga nima —, če tudi se bo- — Dk, dragi Štefan, poglaviti gospod sddnik se je takoj spomnil na vbb, da vas postavi poleg sebe v četo, ki pojde branit domovino in kralja. To je za vas velika čast in sreča. Vsi smo dolžni žrtvovati za domovino svoje življenje, tako tudi jaz, starček in duhoven — d&, tudi jas grem v gardo. Kako bi bilo tedaj, če ne bi ili vi P Tukaj se ne povprašuje več, drageo, kajti bansko povelje je že tu, a vi ste plemenitaš in kot tak morate pod puško na bansko povelje. — Ah — joj — joj — prečastiti gospod — vsaj so govorili, da so prestalo plemenitaške pravice — zakaj tedaj zopet — ah — ne — jaz imam otroke — kaj bo ž njimi P — O, moj ljubi — ni strah za otroke — vi bodete kralja branili, on pa ne Zapusti in ne pozabi vaših otrok. Sicer pa ne greste vi sami — vsi pohitimo pod zastavo kraljevine in našega bana. Glejte, tudi ti naši bratje, in vsi sploh idemo, da so obvarujemo luteranov in hudičev, ki nočejo priznati Hrvatske in našega jezika — d£, mi jim pokažemo! .... Župnik je tu nehal govoriti, da si obriše pot s Čela in z rok — pri tem pa si jo zasukal rokava do lakta. (Dalje sledi.) deta pogovarjala o samem vremenu, ven-der mora vzbuditi velikansko senzacijo okolnost sama, da namestnik cesarjev prestopi prag slavnega biskupa. Oholost ma-djarska skrhala si je polagoma zobe ob vstrajnosti, m o ž t v u in značajnosti biakupa Strossai»yerja — t tem tiči popolno zadoščenje za vse britke ure, ki jih je prebil slavni mož; ker pa je ideja naroda hrvatskega tesuo spojena s programom vladike v Dijakovem, je to zadoščenje zajedno velikanska moralna pridobitev za ves narod — oni narod, ki je po svoji krvi tesno združen z našim slovenskim narodom. Vest o zmagi Strossmayeyeve % n a-čajnosti in vstrajnosti odmevala bode v slehernem slovenskem srci ter uli-vala ▼ nas blažilno nadejo glede na našo narodno bodočnost. Vzgled Strossmnjerjev nam kaže, da nimamo vzroka zdvajati, ampak računati moramo na zmago, ako smo značajni in vstrajni, ako se ne platimo obrekovanja nasprotnikov, temveč vstrajamo pri svojem programu in svojih i dej a lih, ne glede na to, da se nam za hip temni obnebje in nam je morda pričakovati hude ure. Biskup Strossmayer nam je dal lep vzgled — a mi Slovenci pri sedanjih naših korumpiranih odnošajih smo zares potrebni — dobrih vzgledov. Strossmayer je dokazal sč svojo značajnostjo, »e svojo vstraj-nostjo in se svojo veliko ljubeznijo do naroda hrvatskega, da je pastir po volji Božji in po volji naroda. Krasen vzgled pastirstva zares — dal Bog, da bi ga posnemali široko na okrog. Mi Slovenci smo bili krvavo potrebni takega vzgleda, posebno pa sedaj, ko nam priporočajo na vseh straneh kot splošno sredstvo za vse bolezni — klečeplaztvo in zatajevanje svojih narodnih ide« jalov, ko se tresemo pred vsako odločno besedo. Gorje, gorje, ako pojde tako dalje: mesto narod mož, postanemo narod — lakajev. Žalostne so zares te misli, ki pretresajo dušo rodoljubu. Mej sedanjim položenjem naroda slovenskega in polo-ženjem Strossmayerjft je zares nekaka analogija: kakor nad njegovo glavo jelo so se zbirati oblaki tudi nad nami; i kakor njega, ki je čist kakor zlato, obrekujejo tudi na^ ter sumničijo uprav na peklensk način našo dinastiško zvestobo. A če je ie naše položenje podobno Strosmayerjevemu, zakaj ne bi verno poanemeli njega krasni vzgled značajnosti in vstrajnosti v urah stiske; zakaj ne bi tudi mi hodili isto pot, ki je dovela njega do zmage : pot doslednosti in neuatrašljivosti, Strosamayer se ni plašil borbe za svetinje svojega rodu — zakaj naj bi mi trepetali pred vsako sapico?! Strosamayer ni paktiral z obrekovalci, ampak ponosno je držal po konci glavo ■vojo, dobro vedoč, da pride pred ali slej tudi njegova ura. In prišla je res. Isto tako pride tudi aa nas ura zmage, ako bodemo posnemali slavnega Jugoslovana, ako bodemo hodili premo pot v borbi za narodna prava. Posnemajte torej vsi Njega, čegar značaj blišči kakor svitel kristal, Njega, ki sveto služi: Bogu, cesarju in n a-rodu. Posnemajte ga osobito v ta namen, dase Slovenci vender enkrat zopet združimo v jedno čedo z jednim pastirjem, da se združimo v znamenju mejsebojne ljubezni in v znamenju one ljubezni do svojega rodu, koje najvernejši in najnavdušenejši oznanovatelj je zvezda naša — biskup Strossmayer. Dal Bog, da bi tudi pri nas skoro slavili zmago značajnosti in vstrajnosti! Politični pregled. Notranja dežela. Poslanska zbornica. Takoj v prvi seji presenetil je ministerski predsednik grof Taaffe zbornico ae svojo predlogo o premembi volilnega reda. Ta vladina predloga pripoinava volilno pravo v mestih iu kmečkih občinah : prvić, vsemi onim, ki so kedaj stali pred sovražnikom, ali nosijo vojno medaljo ali pa so si pridobili podčastniški certifikat; v drugič, onim, ki umejo čitati in pisati v kateremkoli jeziku, ki so torej dovršili ljudsko ali kako nadaljno šolo, to je, ako se glasi red, ki so ga dobili v čitanju in pisanju, vsaj „zadostno*. Ta mera izobraženja mora se dokazati s tem, da dotičnik pred komisijo pravilno napise prošnjo za volilno pravo. Nadaljni pogoji aktivni volilni pravici v tej kategoriji so : dokaz, da se je dotičnik po dolžnosti podvrgel vojaškemu naboru, da je bival v volilnem okraju vsaj šest mesecev pred razpisom volitev, da plačuje direkten davek ali pa da ima stalno delo v kakem določenem poklicu. Ta postava stopi v veljavo z razpisom prihodnjih dr-žavnozborskih volitev. V včerajšnji seji državnega zbora predložil je finačni minister baron S t e i n-bach bilanco za leto 1894. Evo glavnih točt k: Skupni stroški znašajo 618,394.237 gld., prihodki pa 619,105.779 gld.; ostane torej prebitka 411.542 gld. Avstro-Ograko vojno mini-sterstvo odposlalo je vojno ladijo „Zriny" po vledinem nalogu v Brazilijo v zaščitanje svojih podanikov. Nekoliko „post festum". Ogerska zbornica je nadaljevala te dni razpravo o cesarjevih odgovorih. V tej razpravi je bil najznamenitejši govor ministra Hieronymija, zanimiv zato, ker je izjavil, da dosedanje postopanje ogrskih vlad nasproti raznim narod-uostim ni bilo umestno in primerno. Bog na daj pa misliti, da je s tem hotel reči, da naj bi Madjari bolj pravično postopali proti Nemadjarom, ampak smisel njegovega govora je bil ta. da naj bi postopali bolj zvito in lokavo. A skušnja nas ući, da t&ko le na videz popustljivo postopanje je veliko nevarnejši nego surovo na-silstvo. Nemške novine so seveda slavo pele g. Hieronymiju na njega „spravlji-voati", a nedajemo se, da R u m u n i, katerim je bil v prvi vrsti posvečen govor ministrov, ne pojdejo na te zvito nastavljeno limanice. Ogrska poslanska zbornica izvolila je z 138 glasovi proti 59 D e z i-derija Pecsela podpredsednikom zbornice. „P e • t i N a p 1 o* javlja, da je vendar prišlo do sporazumljenja med krono, m i n i s t e r s t v o m Wekerl e iu duhovščino gledć cerkvenih z a k o it o v. Krona odbila je baje predlog, da se zakonski načrti spremenijo med raa-1 pravami v parlamentu. Razprave v spora-zumljenje vršile so se po kraljevem ukazu med miniaterskim predsednikom Weker-lom in kardinalom primasom. Iz Mo stara javljajo, da so mizarji utavili delo. Štrajku je povod predolgo delo, kajti delavci morajo prebiti v delavnicah po 12 ur na dan. Vnanje zadeve. V Bolgariji, ali prav za prav mej Koburžanom in Stambulo-v o m se nekaj kuha. Drugače ni moglo priti. Koburžan je mislil, da mu je mogo-gotec Stambulov desna roka, a sedaj se je uveril, da mu hoče biti poslednji — le gospodar. Ne minister naj bi izvrševal voljo kneževo, ampak knez naj bi bil eksekutor volje ministra — tako si misli slavni Stambulov. Ni čuda, da se je knez jel sramovati nečastne uloge, kojo igra tam doli na bolgarskem prestolu ter jel delati na to, da se osvobodi svojega »prijatolja*. Tako smo doživeli v Bolgariji to posebnost, da vladar vzdržuje in podpira na skrivno list — „Slobodno Slovo" —, ki je strogo nasproten sedanji vladi. Vsakako je ta aade-vica jedna zadnjih postaji na potu prijateljstva mej Koburžanom in Stambulovom. Iz Belegagrada javljajo, da je predsednik ministerskega sveta D o k i ć nevarno obolel. Zdravniki so se iz- rekli, da mu ni veo pomoči in da mu ostane samo nekoliko dni življenja. Knez B i s m a k je odišel iz Kissin-gena v Friedrich-iruhe. Veselje, ki je nastalo po vsem numšketn Izraelu zbok tega, da sta se pomirila cesar Viljem in knez Bismark, bilo je prenagljeno, kajti Bi sina r-kova glasila javljajo soglasno, da o kaki spravi ne more biti govora. V zadnjem čmu se je mnogo govorilo o obisku grofa Pariškoga pri ruskemu caru v Kodanju. Slovanom neprijazni listi napravljali so iz te okolnosti vsakojake zaključke, da bi le sumničili ruskega carja in njegovo prijateljstvo do Francije. Rekli so: ker je car prijazno vzprejel grofa Pariškega, kateri poslednji goji republiki sovražne nakane, mora toraj tudi car sam biti protiven republiki. No, sedaj so pretrgana vsa enaka sumničenja, kajti dognano je, da grof Pariški niti ni videl ruskega cara in niti do princese Waldeaaarske ni smel, katera uživa simpatije ruskega dvora. Francoska se na vse Btrani pripravlja ua obisk ruskega brodovja. Naj-važneje je pa to, da pride tudi predsednik republike, g. Garnot, v Toulon. Pariški „G a u I o i s" javlja, da je sloveči maršal Mac Mah on nevarno obolel in da ni niti misliti ua ozdravljenje. (Maršal Mac Mahon se je udal v vojski 1870/71 letu z 80.000 mož Nemcem pri Metzu. Ur.) * — Tudi drug alavni mož, Ferdinand Lesseps, zgraditelj sueškega prekopa, je na smrtni poitelji. Iz Pariza javljajo, da se dnđ 16. oktobra, oziroma 3. novembra pomnoži francoska vojska za dva polka konjištva. Dn6 9. t. m. začelo je v Parizu zborovanje denarne konferenoe aLatinske zveze". Vprašanje, o katerem se razpravlja je: Italija je zahtevala, da države „zveze" ne puščajo v svojih zemljah krožiti italijanskega denarja, aujpak da ga vračajo Italiji, kakor jim prihaja v državne blagajne. Francija predlaga, naj vsaka drži svoje, s tem je sadovoljna tudi Š vi o a, ki ima večinom italijanski in fran-ooski denar. Gledć Grške se ne v6, katerih nazorov bode; bržkone bode pa že iz politiških in Rusiji prijaznih vzrokov posnemala Francijo. — Zborovanje trajalo bode kacih 14 dnij. Pariški finančni krogi nadejajo se sporazumljenja. Iz Bruselja javlja oficijozni „Patriot11, da je udrla v trgu H a s t i e r u tropa 500 socijalistov pod vodstvom županovim (!) v cerkev. Tam so razprostrli rdeče zastave, potrgali svete podobe in razdejali prižnico in oltarje. Župniku so grozili s smrtjo, ako se ustavlja. Prihi-tevii orožniki so pozaprli večino izgredni-kov. — Ta izgred je napravil globok utis po vsej Belgiji. Mej Španjolsko iu Marokom je nastal prepir, ker so Ara boi napali na trdnjavo Melilla. Poveljnik trdnjave je sicer odbil napad ali padlo je pri tem 18 vojakov in 28 je ranjenih. Španjska vlada zahteva zadoščenja. Minister vnanjih zadev v Maroku je sicer obljubil zadoščenje vender je Španjska odposlala novih vojnih moči tjakaj, da kaznuje upornike. Ta afera je cel6 dobro došla ministru Španjske, Sagasti, da nekoliko odvrne pozornost naroda od domačih na vnanje zadeve. Angleškega brodovja prva divizija je došla danes v Tarent, druga pa v Katanijo. Brodovje ostane preko vse zime ob italijanskih obalih. Iz Brazilijo javljajo, da je ustaški admiral De Mello ukazal predsedniku Peixotu, da ostavi Rio de Janeiro v 48 urah, ker v nasprotnem slučaju začne zopet bombardovati mesto. Inozemski di-plomatje so tudi s tem sporazumni, da predsednik Peixoto da svojo ostavko, kajti takć bi bilo vojski konec. Peixoto pa ne mara o tem ničesar slišati in se pripravlja za nadaljevanje boja. — Ministrom zunanjih poslov je imenovan dne 7. t. m. Carlo C a r v a 1 h o. Različne vesti. Cesarski namestnik ekscel. Rinaldini odpotoval je dnć 9. t. m. zjutraj v Novi* grad na nadzorovanje občin podgrajskega sodnega okraja. Vrnil se je včeraj. Gospoda Antona Vičiča, upravitelja „Triester Ztg.", prizadela je velika obiteljska nezgoda. Umrla mu je hči Ani, učiteljica na c. kr. ženski ljudski in meščanski šoli po mučni bolezni v cvetu svojih let. — Naše srčno aožaljenje ! Bivii general-adjutant bana Jelačićar podmaršal Albert vitez D u k s t e i n, umrl je te dni na Dunaju v 90. letu svoje dobe. Znamenje časa. Ministerstvo za notranje zadeve je potrdilo odlok nižje-avstrijskega namostništva, s katerim se niso potrdila pravila slovensko-katoliško-akademičnega društva .Dan»ca". Vzroka sta naslednja: ker je društvu poslovni jezik slovenski in ker je društveni znak — belo-modro-rudeč trak. Ta naredba je silno razburila vso slovensko javnost brez razločka politiškega mišljenja; to se nam kaže v okolnosti, da oba slovenska dnevnika jednako ostro obsojata omenjeno ministersko naredbo. Pri „Slovencu* bi bili le želeli, da se jo odločno in kratko skliceval na postave in ustavne pravice, mesto da je tudi to priliko porabil za ovajanje svojih sorojakov, kolikor se dostaje njih simpatij do Mladočehov. Ali se gospddi prav čisto nič ne dozdeva, kako škodljiva je taka pisava, ne za njihove domače nasprotnike, ampak za narodno stvarff Breztaktnost. Pred par tedni priredilo je društva „Austria" neko veselico. Neki gospod — in po vrhu še c. k. uradnik — zabaval je navzočo gospddo s tem, da je norce bril iz naših slovenskih okoličanov. Nekoga mej navzočimi je razgrela ta — breztaktnost, ter je — čast mu na tom t — protestoval proti takemu početju. Človek bi neveda mislil,, da so gospftda takoj sami uvideli, kaka neumestno je bilo, burke zbijati z onim delom prebivalstva občine Tržaške, ki stoji glede patrijotizma in avstrijske lojalnosti — na vrhu; ali kaj še, žvižgali in ropotali so proti onemu, ki jih je opozoril na breztaktnost, tako, da je moral zapustiti dvorano. Tako se nam je poročalo od zanesljive strani. Slavnemu načelništvu društva „Austria" pa priporočamo, da premišlja o tem, aH so take demonstracije umestne v društvu, ki si je nadelo nalogo-gojiti avstrijsko čutstvovanje — ono avstrijsko idejo, katera zahteva mej-sebojno ljubezen in jednako spoštovanje do vseh različnih n&rodnosti širne domovine naše. Za člane tega društva, ki so naie narodnosti, nastaja pa vprašanje, ali bi jim dopuščala njih vest vztrajati v omenjenem društvu, ako bi se ponavljale take demonstracije P! Ne pozabimo narodnih zavodov! Ne izide skoraj slovensk list, da bi mej družim ne objavljal tudi blagodarnih doneskov v razne narodne namene. Ni čudo: saj so tudi naše potrebe velike, posebno pogrešamo Slovenci ob mejah narodnih Sol. Nada deca ae tujči po nemških in laških šolah; njej preti od zgoraj nemški „Schul-verein", od spodaj pa laška »Lega nacionale", koja oba trosita ogromne svote v raznarodovanje slovenskih otrok. Temu hudobnemu namenu upira se dosedaj vspešuo vrla naša .Družba sv. Cirila in Metoda". In uprav tej velja večina radodarnih doneskov. Mnogo res se žrtvuje aa nje namene, a zahteve ao vedno veče.-Letos je ista hvalevredna družba sklenila odpreti še' novih šolskih zavodov v rasnih bolj uevarnih krajih. Mej družim je obljubila odpreti v ulici Belvedere nov otroški vrtec, da se v okom pride vedno hujšemu pritisku Lahov ter se reši tujstva nedolžna slovenska deca. Za to doseči treba je pa novih žrtev in denarja. Mnogo se sicer daruje v narodne namene, velik je sicer davek, ki ga nosi skoraj vsak narodnjak, tem večja je pa njega zadovolj- nost, ako pogleda na lepe vapehe. Darežljivost v narodne namene, v oskrbovanje toliko potrebnih in koristnih otroških vrtcev in slovenskih Šol, naj prodre v vsako naj-siromašnejao slovensko družino. Saj ne tirja „Družba sv. Cirila in Metoda" od vsacega kar goldinarje in petnke ; dober je tudi majhen vinar in krajcar. Vsakdo lehko postane ud, ako plača samo 1 kr. na mesec udnine. In kdo ne zmore podariti en sam krajcar P Vsaka župnija v okolici brnji vsaj 2000 slovenskih duš; ako bi le četrti del teh pristopilo k družbi z enim satnim krajcarjem na mesec, nabralo bi Be vsako leto 60 gld.; vsa okolica tržaška bi na tak način lehko zbrala do 600 gld., ne da bi se teh darčkov kdo zavedal. Odbori podružnic v okolici hi morali se o tem pomeniti ter napraviti posebne p< le ; savednejši rodoljubi — kojih gotovo vsaka vas šteje vsaj po jednega — naj bi pa prevzeli nalogo zbirati te doneske, kojih bi gotovo nikdo ne odrekel. Isto naj bi se uvelo tudi v mestu in po deželi. Nekoliko dobre volje in vstrajanja od atrani požrtvovalnejših rodoljubov in doseglo bi se lepih vspehov; kajti le, ako bodemo zbirali liki čebelioa, pomoremo narodnosti naši ter olajšamo družbi izpolnitev njenih vzviienih namenov. Gledati moramo, da ta zavest proide v ves naš narod. Pomagajmo •i aami in Bog nam pomore t L—v—n. Prestop k pravoslavni veri. Minolo nedeljo predpoludne je prestopila k pravoslavni vori jedna Slovenka, popo-ludne ob 4. uri pa sta prestopila jeden Slovenec in jedna Slovenka. Kakor se nam poroča bilo je mnogo našega občinstva navzočega pri obredu. Občni zbor »Slovanskega pevskega društva" se bode vršil prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. ob 4. uri popoludno v prostorih »Del. podp. društva". Vspored je nastopni: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Posamični predlogi. 6. Volitev novega odbora. Po svršetku vspored« se bodo vsprejemali novi Člani. K obilni udeležbi vabi člane društva ODBOR. Mestni sv6t Tržaški imel je dne 9. t. m. javno sejo. Predsedoval je župan, prisotnih bilo je 33 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika zadnje seje se prečita prošnja užitninskih mestuih uradnikov, kateri prosijo za mirovino ali pa za nove službe, ker ostanejo po odpravi točarine brez kruha. ProSnja se izroči finančnemu odseku v pretres. Svetnik C a m b o m priporoča, naj bi vlada prevzela te uradnike v svojo službo. Župan odgovarja na to, da se točarina odpravi definitivno. Sprejme se konečno predlog Rascovichev, po katerem naj delegacija izdela spomenico na vlado, da pomaga vlada za obskrbo užitninskih uradnikov. Zatem se naloži županu, da podviza pri vladi rešitev sklepa mestnega zbora glede primankljaja po odpravi točarine. — Dovoli se 750 gld. za nabavo nove preproge za zborniško dvorano. Sledi izbor nad zoro valnega odseka za dopolnilne volitve. Za II. volilno telo so določeni; dr. Dompieri kot načelnik, dr. Cambon, kot namestnik, zaupni možje: dr. Beuigher, Brajda, Boccardi i Lunardelli; namestniki: Cillia, Henke, Cluvich in Zmaje-vič. Za III. volilni okraj okolice pa: D'Angeli načelnik, Vierthaler namestnik; zaupni možje: Mart. Ferluga, A. Sancin, I. Sancin, in I. Žuljan, namestniki pa: A. Trobec, I. M. Se-nica, I. Vatovac in M. Ščuka. — O dovolitvi stroškov za zgradbo nove pomoćne bolnice za kronične bolnike, v znesku 8816 gld. 51 kr. vname so dolga razprava, sprejme pa se predloga brez bistvenih vspremem. — Sprejme se brez razprave predlog, dati mestne mitnice počemši s 1. januvarjem 1894. za 13.000 gld. v najem. — Ob 91/* uri končala je javna seja. V tajni določila se je dota iz ustanove Clivio Virginiji Cabrin in Josipini Safred, vsaki po 260 gld. Za družbo sv. Cirila in Metoda daroval jo nek udeleženec plesnega venčeka „Delavskega izobraževalnega in prava va-rujočega društva" 40 stotink, ker je pre- pričan, da to društvo ima napredku slo venskega delavstva nasproten smoter. Za družbo sv. Cirila In Metoda. Da postane Svetoivanska podružnica sv. Cirila in Metoda pokroviteljica nabrali so pri krstni veselici g. Dogana zbrani rodoljubi 9 kron. — Svetoivanski tamburaši ravno v isti namen nabrali pri kupici črnilca, Če tudi novega, 100 stotink. Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda darovala gospa Ant. Šabec 10 kron mesto Šopka za god prijateljice. Gospa M. Žbona 2 kroni. Nov siovensk list v Ameriki. V New- Yorku jel je izhajati nov siovensk list pod naslovom „G 1 a s Naroda". Naloga mj, je braniti interese delavcev v Ameriki in stari domovini. List ima socijalno-političen program ter ne bode nikdar nasprotoval veri katoliški, niti narodnosti na i; vspod-bujal bode slovenske delavce, naj povsodi mej seboj govore naš slovenski jezik in da naj se nikdar ne sramujejo biti sinovi malega, toda čilega naroda slovenskega, katerega je ljubiti naša dolžnost. Iz spodnje okolice so nam piše: V predzadnji številki ,Edinosti" omenjalo se jo v imenu več okoličanov veliko potrebo pripravnice za srednje šole v Trstu. Ros: pripravnic, kakoršna je na Prošeku, treba bi nam bilo še vsaj par v Tržaški okolioi, kar je pisec teh vrstio že parkrat dokazoval v „Edinosti*. — Poleg pripravnice na Prošeku, trebalo bi prod vsem Ae vssj po eno v Škednji, pri Sv. Ivanu ali v Rojanu. — Pri sedanjih razmerah ostanejo želje, izražene v „Edinosti", le »želje" — nastopiti bi toraj morali druge poti. V prvi vrsti bi opozarjal na to dotične našo gg. poslance — a dobro bi bilo tudi, da bi se stvari poprijelo naše politično društvu. Enake pripravnice kot je na Prošeku so nam v okolici prepotrebne — in to ve vsakteri, kojemu je znano, kaj mora prestati naša šolska deca, prodno jo sprejmejo na Tržaške srednje Šole. Število okoličanskih dijakov na Tržaških srednjih šolah padlo je v zadnjih letih skoraj nečuveno, in to je slabo znamenje za narodni naš obstoj ! Okoličanom manjka pred vsem inteligencije, in za naraščaj iste treba je skrbeti I — Tudi vladi bi morala biti na srcu skrb za obstoj našega življa — zakaj P pač ni treba zopet naglašati. Vlada bi morala skrbeti, da se ustanove še tri pripravnioe, slične oni na Prošeku — Skedenj, Rojan in Sv. Ivan so najpripravnejša mesta za to. — Ako bi se res ustanovile enake pripravnice, prepričan sem, da bi se število okoličanskih dijakov na Tržaških srednjih Šolah več nego potrojilo — in to bi bilo sa nas ve« lepomembno ! Na delo toraj, dokler je le čas! Te ideje, katera ni le velevažna, ampak — in to je glavno — tudi izvršljiva, moramo se poprijeti z odločnostjo, ker drugači ostanemo — pri sedanjih vapehih! Laške vsporednice v okolici so prave nebodijihtreba. Mestni magistrat jih vzdržuje s edinim namenom polaščevati slovenske otroke, zajedno pa doseza še drugi — še slabši vspeh, da namreč ovira pravo omiko in vzgojo okoličanskih otrok. Minoli ponedeljek se je zopet pričelo šolsko leto in brez dvojbe so za magistratne nauiene uneti „laški" učitelji na okoličanskih šolah gledali na to, da italijanski razredi ne ostanejo prazni. Ker italijanskih otrok ni, naravno so vanje tlačili in silili slovensko deco. Slišali smo namreč, da je v I. laškem razredu v Rojanu prvi dan bilo nekda le 4 ali 5 učencev, dočim je bil slovenski razred prenapolnjen. IzveBtno danes ni temu več tako, kajti italijanski razred se je brez dvojbe dopolnil s slovenskimi otroci. Slovenskim okoličanom svetujemo, naj vpišejo svoje otroke v slovenske razrede ter se tudi ssmi prepričajo, da isti tudi v iste zahajajo. Ako tako store, izginile bodo laške šole iz okolice kmalu, kajti laskih otrok v okolici ni, ali so le bele vrane, a laški stariši, stanujoči v okolici, pošiljajo svojo deco v mestno laške šole. Z enakim početjem bodo koristili otrokom samim, kateri bodo na podlagi svojega materinega jezika gotovo v šoli napredovali, dočim se v laških razredih ne priuče niti laščini niti slovenščini. Kolera. V poslednjih 48 urah je obolelo za kolero v Galioiji 19 oseb, izmed katerih je umrlo 16, na Ogrskem je na novo obolelo 12, umrlo pa 16 oseb. Kolera se je pojavila tudi v Brčki na Hrvatskem. Doslej obolelo je 24 oseb, izmed katerih je umrlo 11. Tudi is Slavonije prihajajo poročila o koleri. V obrtnem zavodu v Beliščah obolela je namreč dne 9. t. in. cula rodbina jednajsterih oseb, izmed katerih ste umrli 2, v Binjah bila sta tudi dva smrtna slučaja. Književnost. „Slovanski Svet*. Štev. 19 ima naslednjo vsebino: K taktiki. — O Mladočehih. — Čehi, Poljaki, Rusi. — Iz poezij Fr. Levstika. Pesem „Ribice", v originalu in ruskem prevodu. — Poroka. — Iz Kree-vinskih potočnic. — Gavranu. — Ruska pesem. — Iz spominov na Galicijo. (Konec). — *Ii>mt> ji k) ah aciibu? — Zakaj so ljudje živi! (Povest.) — Pravoslavje v zapadni Rusiji. — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. — Književni oglasi na zavitku. „ Ljubljanski Zvon" št. 10 ima nastopno vsebino: 1. A. Aškerc: „Iz popotnega dnevnika". 20—23. — 2. Miroljub: „Nova pesem". — 3. Nejaz Neincigren: „Abadon", bajka za starce, (dajje). — 4. Breda: „Utrinek". — 5. Doran: „Triolet". — 6. Dr. S. Šubic: „Pogubni malik svetA", (dalje). — 7. Rastislav: „V mraku". — 8. M. Cilenšek: „Kak6 se branijo rastline nepoklicanih gostov", (dalje). — 9. Janko Kersnik: „Jara gospčda". Povest (dalje). — 10. m. p.: „Dr. h. c. Teodor Elze". — 11. V. Bežek: „O slovenskih in nemških Čitankah na naših srednjih šolah", (dalje). — 12. M. Valjavec: „K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega", (dalje). — 13. V. Bežek: „Prinos k slovenskemu knjištvu", (dalje). — 14. Književna poročila. — 15. Listek. „Dom in Svet*. 10. zvezek tega lista ima nastopno vsebino: 1. „Jurij Grabrijan", spisal Ivan Lavrenčič. — 2. „Mladike". 9., 10., 11., 12, zložil Anton Medved. — 3 „Iz nove d&be", spisal Ivan Sovr&n. — 4. „Sodje", zložil Anton Medved. — 5. „Joannes studio sus", spisal Podgoričan. — 6. „Kralj Mena in Bak", zložil A. Hribar. — 7. „Modrec Levi", zložil Anton Medved. — 8. „Kranj". Ortice. Sestavil dr, 3. Mauring. — 9. „Iz Novega Mo^ta v Jloanu", piše dr. Jos. Marinko. — 10. „Na jutiovem", spisal dr. Fr. L. — 11. „Koprivnik in koprivniška Vodnikova slavnost", spisal J. Ažman. — 12. Slovstvo. — Razne stvari in slike. Umetnost. „Zbirko izbranih hrvatsko-slovenskih pesmi" namerava izdati pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu. V zbirko se sprejmejo najboljše in najbolj priljubljene pesmi hrvatskih skladateljev : bratov Josipa in Gjure Eisenhuta, Nikole pl. Fallera, Franje Grbića, Vilima Justa, Vjekoslava Klaiča, Vatroslava Kolandera, Franje Sav. Kuhača, Vatroslava Lisinskoga, Slavoljuba Lžičara, Ferde Rusana, Arraina Šrabca, Pavla Štosa, Dragutina Tri-Šlera, Fr. Sav. Vilhara i Ivana pl. Zajca; ter slovenskih skladateljev: Antona Hajdriha, dra. Benjamina Ipavca, Fr. Majerja, Kamile Ma-šeka, Antona Nedveda, Hugolina Sattnerja, J. Vašaka in Antona Foersterja. Ta pesmarica izide v prikladnem formatu in bode obsezala 150 zborov v pai titurah. Cena broširani knjigi bode 1 gld. Denar je pošiljati hrv. pevsk. društvu „Kolo" v Zagrebu. Nabiralci dobe zastonj vsako deseto knjigo. Mi se svoje strani poživljamo osobito naša pevska društva in Čitalnice, da podpirajo po svoji moči to umestno in domoljubno podjetje. Poslano. Poživlja se oni gospod, katerega smo opominjali v „Edinostiu od 4. t. in., da izroči namreč pri „Mičelu" na Opčinah nabrano svotico „družbi sv. Cirila in Metoda. ' Kajti drugače bodemo podpisani primorani objaviti popolno njegovo ime na tem mestu. Darovalci. SVOJI K SVOJIM! vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča glavnomu občinstvu svojo bogato preskrbljeno (pmdsjjalmc© jarrSvIn (v ulici Belvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nesadruinikooi, koji prvi bo deležni letnega Čistega dobičku. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej rerfotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim « _ II&IKU V po inorju ()istki ni izreda po jako znižanih c-nali.) A «5? Od laje listke, veljavne letu dnij, za tja in nazaj z 20% odbitka p» tarifu za katerikolo evropsko in ame- Arlploio lictb-o 7li A*»e*,ll*0 : via Havre, via Anvorsa, via rikansko družbo. y UUdJ c Bremen, via Hamburg, via Liverpol, via Gla^gov, via Southampton. Za Afriko: vin Gonova, via Marsitjn, via Lion, via London, via Dartmouth. Za Avstralijo: via Gunova, via Bremen, via Anversa in via Hamburg. Za progo Z<&ul«£ue (itd.) via Genova, Montevideo, via Hamburg po morski ožini Ma-gelhun ter Humburg-Colon (Colon, Panama po železnici) iz 1'anama, lquique itd. po morju po znižanih cenah. — Popotniki ne trpž nikakoršnona motenja v preskrbijenju navedenih listkov ter zagotoviti si dotičn*) prostore. Tudi ni potreba predplače ali druzega. Zadostuje priti v Trst nli ,Tržaška Hranilnica' (Časna di liisparmio Triestina) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure opoludne. Obresti na knjižice...............3"/0 Ftačuje vsak dan od 9 — 12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100 > mora Re odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld pa 5 dni. jEskomptuje menjiee domicili rane na tržaškem trgu po ....... 5a/, Fosujuje ?>n drž. papirje nvstro-ogerske do 10110 gld po........&7,7„ Višje znoako od 1000 do 5l!00 gld po 5% Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru 24 — 19 Trst, dne S. oktobra 1898. C* kr. dvorna lekarna Ivana Hizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-M iniuBsijn, priporočajoč so najtopleje in ob-ljubljujnč natančno postrežbo z umerjenimi conami. Članom „Delalskega pedpomegu društva* pa naznanja še posebej, da mu je odbor istega dovolil "prejemati recepte od njili v slučaju, ako njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za islučajne lekarske potrebe se priporoča 101—7 Ivan Mizznii. na Iteko k agenciji, kupiti (proti plačilu v gotovem denarju) vožni listek ter ostati v tem mostu, od koder odpotuje parni k o dnevih, katere objavlja agencija. Ker je ista i o dnevu odpotovanja v zvezi z vsemi krajevi in z vsemi društvi, nastojala bode ** prihianiti popotnikom vsakovrstnih stroškov za čekanje ter jih odpošlje v dotične kraje in mesta, od koder odpotuje prvi parnik, preporočivši jih najboljšim družbam, katere dajo dobro brano na parniku. — Jamči za odpotovanje istega dnč, kateri je označen na listku « ter povrne stroške, ako bi ga zamudili vsled krivnje agencije, in to : ako ne bi dospeli o ^^ pravem času v določeno mesto vsled tega, ker je agencija slabo računila potrebni čas. ka- [gč terega se potrebuje za vožnjo po železnici, ali pa če ne bi našli več prostora na parniku. Ar — Ker ima ista ngenoija tudi v Novem Jorku agencijo za pošiljatve po vsej severni Ame- ^^ riki, daje tudi listke za katerikoli kraj severne Amerike po jako znižanih cenah. KoneČno izdaje navedena agencija tudi listke za katerikoli kraj. — Informacije o cenah in dnevih v1 odpotovanja daje b«oz- CIni»fiit»mQ rkrlnn'ailiotirn i>*tljađle aH plačno omenjena agencija. OpiOJBlIld UUpUSilJdlVB »> 1 a tf a za katori-ltoli kraj toliko po morju, kolikor po suhem ter prevzima povzdignenje in poiskanje slu-Čajno izgubljenih ali pozabljenih kosov prtljaže o popotovanju po Ameriki in drugih krajih. ^^ Sa OlViyk'l Agencija za popotovanja Karla Plx*elll-ja ne bavi se z izseljenci, pn V/pa/jlVct. nifi „0 „e (jega ž njimi, istim ni daje nikakoršnih pojasnil, temveč bavi se Ar izključno z popotniki v katerikoli smer in kraj. Popotniki vsi morajo imeti svojo popotnico jA Mf) politiške oblasti, katera mora naznanjevati deželo in kraj, kamor žol6 podati se. 12—12 a v v 4k V & & (jTi Pai»ir za cigarete . ^ .. =4 Papir za cigarete i as s.a, as s.a. * TiLI ffll II nU Al II nu Iliri CLUB V CLUB PATENT S. X>. Modiano v Trstu. PATENT S, D. Modiano tt Trstu. P ermanentno razpečevanj e • Spričavalo analize. Podpisani profesor pri kemičnem laboratoriju trgovinsko in nautično akademije izjavlja s tem, da je podvrgel mikroskopični preiskavi papir za cigarete tvrdko 8. D. Modiano ter je spoznal, da je iati sestavljen iz čistega lana; pri nadaljnem preiskovanju se je prepričal tudi, da je popolnoma brez glicerine in da jedeu kvadratni meter telita le 9*284 gramov. — Izjavlja torej, da je papir za cigarete tvrdke 8. D. Modiano jeden najboljših in da je isti popolnoma brez zdravlju škodljivih tvarij. 24 — 24 Trst, 19. aprila 1893. iVo/. Avff. Vierthaler. Je na prodaj ]>o vseh tabakariiali i u papirnicah. lili IT m i i I SE! h' liii m fry m (Tli tur »t:. OJrf m Ifrv Lepo urejena soba se odda takoj pri slovenaki rođ o vi ni v Via S. Maurizio br. 9, II. nadstropje, poseben vhod. DROGERIJA na debelo in drobno Q. B. ANGELI TRST Corsoj Piazza delle Legna 1. Odlikovana tovarna Copičev. Velika zaloga oljnatih |br.rv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Francije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkete in pode. Mineralne vode iz najbolj znanih vrelcev, kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt 104—14 1 KDOR NE VERUJE naj pride pogledat, da se prepriča o resnici. Cene bo znatno znižane in nejeolidnejSe blago, n. pr. : blago za moftke obleke, maje, veliki in inali ogrtači za zimo, bar-hant (fratajn) raznih trst, platno, ko-tonina, niusolin in razni drugi nianu- fakturski izdelki pri z T. Vidrichu, S Corso, MS. 104-6 ^ » I » » » » » nrar, Corso štv. 39. 87—hm ■*rođa|a in poprnvljn upe. Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gtirz) ulica Morelli 17 ne priporoča prefi. duhovščini napravo ce*-kveuih posod in orodij iz čistega srebra, alpnkn in medenine, kot: nioil-strane, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Da si zauiorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko I 19—24 Riunione Adriatica di Sicurta 24-19 v Tr«tu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenju v vaih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. deccmhra 1892. Glavnica društva gld. 4,000.000'— Premij na reserva zavarovanja na življenje „ 13,326.346-98 Prumijna reserva zavarovanja proti ognu „ 1,632.248*22 Prumijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju n 49.465.07 Reserva na razpolaganje „ 500.000'— llesorva zavarovanja proti pro- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822 42 Reserva zavarovanja proti pre minjanju kurzov, bilanca (B) „ 243.831'83 Rezerva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ BOO.OOO' — Občna reserva dobičkov „ 1,187.164-86 Urad ruvnateljstra : VI« Vnldlrivo, » (v lastnej hiSi.) 8 Zadnji WKF* UST' Predzadnji teden !_ INOMOSTSKE SREČKE a 50 NVC. Zadnji glavni dobitek goldinarjev, & 50 nč. priporočajo: Gius. Bolaffio, Alessandro Levi, Mandel & C., Daniele Levi & C., Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris, Lastnik pol. druitvo .Edinost*. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu.