178. številka.
Ljubljana, v petek 7. avgusta.
XXIV. leto, 1891
Ishaja vsak dan iveier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto l.r> gld., za pol leta 8 glđ., za Mxt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mpsec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežeje toliko več, kolikor poStuina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., <V se oznanilo jedenkrat tisku, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce Be trikrat ali večkrat tiska. DupiBi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvoje v Gospodskih ulicah št. 1*2. Upravnifitvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
„Kdo seje prepir?"
IV.
Z dosedanjimi članki smo že deloma osvetlili naših klerikalcev brezozirno in zavratno taktiko. A nesmo Se pri kraji. Gradiva je v tem oziru v izobilji in polno raznovrstnih slučajev na razpolaganje. Kakor proti celi stranki, istotako osvetljivo postopajo proti posamičnikom. Iz mnogih le jedno markantno primero. Naroden trgovec, ki je član mnogim narodnim društvom in za narodne namene mnogo žrtvuje, ni zagrešil druzega, nego da je z narodno-napredno stranko glasoval. To bilo je dovolj, da je klerikalnemu sodu izbilo dno. Za njegovim hrbtom kupili so hišo, v kateri ima rečeni trgovec svojo prodajalnico in tako mislili spraviti ga izpod strehe. Posrečilo se mu je, da mu je gospodar sosedno hiše dal za več let prodajalnico v najem in da je raiven troškov preselitve preprečil vse druge težave in zle posledice. Komaj pa so naši klerikalci zvedeli, da je omenjeni trgovec v sosedni hiši našel zavetišče, šli so nemudoma k gospodarju uprašat, je li njegova hiša na prodaj. A ta jim je odgovoril: Na prodaj je seveda. A če mislite, da bodete trgovca N. N. pregnali, se motite. Pogodba velja tako dolgo, da jej rok ne poteče. Seveda sedaj s kupčijo ni bilo nič in klerikalci odšli bo s kislimi obrazi in osveto v srci.
Ta slučaj je tem imenitneji, ker ima klerikalna stranka na Dunajski cesti v svoji veliki hiši, katero je od neke brumne dušice kot volilo dobila, že več let Žide nastanjene. — Tem še nikdar ni odpovedala, ona ima rajši Nemce Žide, nego doma* čine — katolike. V svoji hiši ima Žide v najemu, iz tujih hiš pa zaslužne rodoljube preganja in jib skuša uničiti z nedolžno rodbino vred. Tako se dandanes praktično izvaja krščanska ljubezen!
Kako se je mej volitvami godilo, je vsacemu Se v svežem spominu. Da so se uporabljale vsakovrstne grožnje, da se je delalo z vsem možnim klerikalnim pritiskom, da so se volilci podnuitavali in glasovi kupovali, kakor čebula na Porcijunkule trgu, da je zaradi kupovanja gtasov glavni klerikalni petelin bil obsojen na nekaj dnij na Žabjak, drugi njegovi pobočniki pa ali v zapor, ali v de-
narno globo, tega zanikavati niti skušali neso. Najhujša, v nebo kričeča klerikalcev pregreha pa je izvestno bila ta, da so narodno napredno-stranko obrekovali, da z mestnim premoženjem slabo gospodari, da je napravila več dolga, nego je vsa Ljubljana vredna. Sicer tožijo, da je »ogenj domačega boja iz nova vzplamtel narodu v škodo, skupnemu nagemu nasprotniku v posmeh in veselje," tu pa so naravnost Nemce in nemškutarje hujskali na nas s podlim, uprav herostratskim sumničenjem o slabem gospodarstvu. Računali so pri tem na to, da je v denarnih zadevah vsakdo najbolj občuten, a Nemci sami uzrli so hitro pod talarjem klerikalno kopito in ker bo prepričani, da narodno-na-predna strauka izborno, skoro prevareno gospodari in ker klerikalna stranka v obce nema simpatij, najmenj pa tedaj, kadar rabi takšna nemoralna sredstva, zamašili so ušesa njenim sirenskim glasom in klerikalci preverili bo se zopet jedenkrat, da je bila „Der Liebe Miih' umsonst".
V zadregi smo, kaj naj bi še ponavljali iz kronike klerikalcev. Da o drugem molčimo, omeniti nam je samo še lece. Blagovoljni čitatelji so morda sami čuli, gotovo pa Čitali, da je ni nedelje, ne praznika, da bi se z lec na bliskalo in gromelo na narodno-napredno stranko in njih glasila. Vse, kar je na naši strani, proglaša te sa brezversko in brez usmiljenja meče v pavšalni peklenski kotel. Ni ga našega lista, ki bi naSel milost pred propovedatelji vere ljubezni in „Rodoljub" še ni bil rojen, ko se mu je že na glavo vrglo .Anatbema sit!" Leca, na kateri bi se imela oznanjati le božja beseda, ni sedaj druzega, nego .bureau" za naročevanje klerikalnih glasil in tovarna za ogenj in žveplo, katero se siplje na narodno-napredno stranko in nje liste.
Će vse to preudarimo, se moramo pač čudom čuditi, da si stranka, ki ima toliko in takšnih zarez na svojem rovaši, še drzne uprašati: „Kdo seje prepir?", namesto da bi skesano na grešne prsi trkala: „Mea culpa, raea maxima culpa!" Klerikalna stranka je pričela prepir in ga neti z vso doslednostjo, dobro vedoč, da v tem prepiru tiči potreba njeno eksistence, zlasti pa ugled in poli-tiski delokrog vseh njenih kapelanov, ki sedaj bren-bajo ob prvo struno. Če torej se pouprašuje: „Kdo
LISTEK.
Igrača.
(Novela £. Kr as i Ij n i k o v e, provol Vojsk ar.) (Dalje.)
Čuvašev je pomislil, da mu je čas Bedaj iti, in ustal.
— Imate nekam Bilo ? prašala je Olga Ser-gejevna.
— Ne . , . a nadlegujem vas . . .
— Ni najmanje . . . Ako vam je vse jedno ostanite pri čaju. Ne morem vam obečati blestečega pogoščenja, a takih žemelj, kakeršne peče teta, ne dobite povsod, dejala je zarudevši in posmehnivši se Olga Sergejevna.
Ni treba pristavljati, da Čuvašev ni mislil odkloniti.
Žemljice, katere je pripravila Marija Ivanovna, bile so res prav ukuane in ničesar neso zgubile s tem, da so podale kruhovo grozdinko lepe ročice Olge Sergejevne. Čuvašev je pa storil vse, kar je mogel, da bi bil prijeten družbenik.
Ko je prišel Peter Kirilovič že skoro ob jed-
naJBtib od svojih novih znank na ulico, katero je mesec razsvetljal, čutil se je jako srečnega, bilo mu je posebno dobro pri srci, a to ne zato, ker je videl, da morila doseže svoj prvotni namen, — znan-stvo z Olgo Sergejevno — v tem trenotku sploh mislil ni ua to. On, še nepokvarjen Človek, je rad dobil sredi navadnega življenja kaj dobrega, svetlega, Čuvašev se jo zaljubljal, kakor Faust, v nravstveno čistost in nedolžnost svoje Gratchen.
V.
Poučevanje se je začelo. Težko bi bilo povedati, je li prineslo mnogo dobička ĆuvaŠevu, dasi jo je pobajal jako točno, a njegovo zbližanje z Mi-hajlovimi je šlo dobro.
Kmalu je postal Peter Kirilovič njiju domači prijatelj in izvedel njiju prošlost. Ta je bila prav priprosta. Pokojni oče Olge Sergejevne služil je pred ženitbo kot tehnik na zavodu nekega bogatega Angleža. Le-ta je imel hčer, katera se je zaljubila v Mibajlova in poročila se ž njim proti volji očetovi.
Anglež se je tako razsrdil, da je prognal svojo hčer in njenega moža. Pozneje izgubil je pa mnogo denarja pri nekem podjetji, prodal zavod in šel na Angleško. Tako neso o njem ničesar več slišali.
seje prepir?" pač niti za las ni boljša nego svetopisemski farizej, ki je pred altarjem stoječ sveto-hlinski kvišku zaobračal oči, češ: Hvala ti, Gospod, da nesem tak, kakor oni, ki za vratmi stoji." Farizeja molitev odklonil je Gospod, istotako bode javno mnenje storilo s klerikulne stranke fari-zejstvom.
Družbe sv. Cirila in Metoda VI. redna velika skupščina
v Kamniku đltti 23. julija 1891.
(Dalje.)
5. Ozreti se nam je še po dobrotnikih in prijateljih naše družbe ter pospeševateljih njenih naporov.
Nemila smrt mej našimi družbeniki, kolikor je nam poročeno, vender ni toliko kosila, kakor prejšnja leta. Odvzela nam je ustanovuika Frana Karu na, trnovskega Župnika v Ljubljani, v Trstu pa Jakoba G o r u p a , požrtvovalnega blagajnika moške podružnice. Pokojna učiteljica s. Bonaven-tura Suhač v Mariboru je po svoje zelo podpirala naše težnje ter si je za odgojo slovenskega ženskega naraščaja na južnem Štajerju pridobila veliko zaslugo. Bog jim plaču j v večnosti, od nas jim hvaležen spomin! — Odkar smo začeli v dnevnikih sproti in sicer v primernih presledkih objavljati darove in prispevke, upliva to blagodejno na družbino blagajnico, zanimanje za družbine svrbe je zmiraj večje. V tem obziru pa gre — za ta slučaj smem biti indiskreten — glavna zasluga društvenemu prvo-mestniku. (Živio!) Tudi vodstvo si je v svesti, da je treba iskati zmiraj nnčinov, kako pridobiti družbi čim več prijateljev in dohodkov. Vsi vemo, da so podružnice življenjska moč celi družbi, vender se lahko izvanredno kaj zanjo stori o veselih ter o žalostnih dogodkih. V tem obziru sta vzgledno delovali Tržaški podružnici. Ondi so prvi vpeljali navado, da mesto veucev dragim pokojnikom darujejo primerno vsoto v svrhe družbe sv. Cirila in Metoda. Tako n. pr. so povodom smrti Jelice Polić-eve rodoljubi darovali blizo sto gold. Tudi vodstvo toplo priporoča to povsod v posnemo, ker taka miloščina duši rajnega več koristi, neg0
Dokler je živel oče Olge Sergejevne, bilo je zanjo primeroma dobro — on je delal pridno, da dobavi ženi in hčeri sredstva za življenje; a kmalu ga je nedostalo: obolevši za plučnico je umrl še mlad, ko Olgi Sergejevni ni bilo ni deset let.
Po smrti Sergeja Ivanoviča prišla je k njegovi vdovi sestra njegova, Marija Ivanovna, in oni sta odgojili Olgo skupaj z zjedinjenimi močmi.
Olgi bilo je sedemnajst let, ko je izgubila mater.
Tega je bilo kakih pet let; ua svoje začudenje je izvedel Čuvašev, da je tekla Olga Sergejevna 22. leto, čemur je jedva verjel, tako mlada je bila videti. Od takrat sta živeli Olga Sergejevna in njena teta vkupe: prva je poučevala, druga je delala cvetice, ženske klobuke, spletala in šivala kor-sete. Živeti je bilo možno, dusi je bilo časih nekoliko težko. Čuvašev je to vedel, a ni se še ojunačil predlagati gmotne pomoči ali kuj podobnega. Za to se je poslužil slučaja, ko je bolelo njegovo učiteljico grlo ; pri tem jej je prinesel Čuvašev nekih čudovito zdravilnih ledencev in konfetov ; po tem je zaiel prinašati svojima znankama slaščic, sedaj sadja, sedaj kakih drugih jedil. (Dalje prih.)
venec, ki hitro zvene. (Res je!) Istotako je storilo slavno bralno društvo v Gorjah povodom smrti deželnega glavarja Kranjskega dr. J os. PokJukarja, kakor tudi slavno akademiško društvo „Slovenija" ob smrti
viteza dr. Miklošiču. Poleg Žalujočih spomnile so se naša blagajne tudi raduj o Će se drulbe: mej temi imenujemo vesele družbe v Kamni Gorici, v Podnartu, Brežicah, pri Bobenčku, v Litiji, v Šoštanju povodom t-hoda slovenskih i hrvatskih poslancev v Ljubljani, trije koroški Prosekarji ob prijateljskem snidenji, ob Sokolovi zabavi Ant. Obreza, gospici Josipina Podkrajftek in Ivanka Pavšek, Leopold Batič kot predsednik Slovenije pri komerau v Čast slovenskim državnim poslancem, o. Alfonz Svet povodom Sovičeve sedemdesetletnice. Ot. Pelan poklonil je naši družbi v imenu bivšega pevskega zbora Čitalnice Ljubljanske obveznico sto gld. — A tudi posamniki tekmujejo v darovih za društveno namene. Trije neimonovani rodoljubi v Trstu so jej naklonili 187 gld. Pokrovitelj Ivan Plantan, dr. Frau Celestin, Iv. Nep. Resman (za štiri otroške vrtove) in njegova gospa soproga Pavlina z večjimi vsotami. Poslovodja Fran Ban je po inaeratih ua-klouil družbi 211 gld 20 kr. Lnvoslav Ap.it pokril vse ustanovno stroške podružnične. Zagorski Sokol, gospo Milačeva in Dimnikova imajo zasluge ob nabiranji poktoviteljnine. Vrtuarica Irma Fabijaui je za božićnico nabrala čez 100 gld. darov mej rodoljubi Tržaškimi i Rojanskiini.
Akademika miadež v Gradcu in ua Dunaji je opetovano svoje simpatije do družbe spričala z lepimi darovi. Ob godu sv. Cirila in Metoda poslal je iz Novega mesta Fr. Jagodic mej prijatelji nabrano večjo vsoto. Tržaški moški in ženski nu-čelni:tvi razglasili sta oklic v „Edinosti" do vseh slovenski o rojakov, naj blugovole za god sv. slovenskih blagoveatnikov po vzgled M češkega, „svetovaclav-skega daru", položiti na domovinski altar „Cirilo-Metodijski d'ir", kateri tudi vodstvo prav toplo priporoča. Vsled tega so družbi dospele lepe vsote. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje jAtutele«
V Ljubljani, 7. avgusta. Češka razstava,
V proslavo rojstnega dno presvetlega cesarja delajo v Pragi velikanske priprave. V razstavi naredila so bode v predvečer velikanska razsvetljava. Na vsakem voglu velikega prostora pred razstavo postavljen bode trivoglat, 12 metrov visok obelisk a v sredini stal bode kij> cesarjev v ceznaravni velikosti. Umetnini ogenj bode jako velik. — Včeraj obiskali so razstavo posebno mnogi plemmitaši, češki in tudi inozemski, ki so prišli na svatbo hčere deželnega maršala kneza Lobkovica. Občinstvo pozdravilo je vse jako simpatično.
Malorasi v ('rnoveih.
V Bukovine stolnem mestu, v židovsko-nemških Črnovcih živi več nego 10.000 Malorusov, kateri nimajo uiti jedue ljudske šole. Zdaj uinžili so na mestno starešinstvo prušuio, da so ustanovi štiri-razredna ljudsku šola z muioruskuu učnim jezikom. Vzlic temu, da je to povsem upravičena terjatev, dvignili bo v Črnovcih gospodujoči židje velikansk krik in govore o — panslavjstiški agitaciji!
Jz injerske zbornice.
V torek bila je seja kluba srednje opozicije in iz poročil je posneti, da se bode stranka grofa Apponvija izjavila proti novemu predlogu iniuister-skega predsednika glede upravne reforme. — Imunitetni odsek, kateremu se je, kakor smo že večkrat omenili, izročila presoja afOre Ugron-Uzelac imel je prvo svojo sejo zaradi te stvari v sredo, v kateri so se pa rešile zgol formalne stvari, tičoče se tega uprašauja, a vse kaže na to, da zadeva še ne bode kmalu dognana. Nekateri slutijo, da jo hočejo izvestni krogi navlašč zavleči.
Bosanski vojaki v Budimpešti.
F. m. 1. princ Lobkovic inspiciral je 1. bataljon bosanskih vojakov, kateri so dospeli v nedeljo v Budimpešto in odšli odtod v Plzen, ter jih jako laskavo pozdravil.
* nunje di/im'.
Kra l i A tekst t n <ler prišel bode, kakor smo že mej telegrami poročali, v soboto zvečer na Dunaj. Svojega pota iz Peter-burga do Dunaja ne bode mladi kralj nikjer pre-kiuol. — Glede ovacij, katere so se pripravljale mlademu slovanskemu vladarju, čitamo v ruskih listih zanimiva podrobna poročila iz katerih povzemamo, da si je kralj srbski stekel mej Rusi iskrenih simpatij in to je dobro ne samo za narod srbski nego koristno vsemu Slovanstvu. Srbija je znamenita postajauka na jugu in da se je v Srbiji zopet utrdil ruski upliv je za vso balkanske države velikega pomena.
Značajni Stambulov.
Ni še dolgo tega, kar je bivši grški minister-ski predsednik Trikupis osobno obiskoval vladarje in druge mogotce na balkanskem poluotoku, da jih pridobi za balkansko zvezo. Umevno, da je g. Trikupis obiskal tudi g Stambulova in v dobro poučenih krogih so trdili že koj tedaj, da je Trikupis stavil Stambulova povsem konkretni predlog, kako bi si Bolgarija ia Grška razdelili Makedonijo. Ker je pa Stambulov jako premeten in značajen, silno zoafiejen mož, in ker ve, da sdaj čas ni ugoden za taka podjetja, izda! je brzo ves načrt turškemu sultanu, da se mu prikupi.
Jiismarck in Rusija.
Pariški list „Le Figaro", čegar zveze z naj-odličnejšimi krogi so notorične, priobčil je te dni pismo, katero je pisal Bismarck nekemu odličnemu Rusu, s katerim je znan že trideset let in ki je bil nekoč jeden glavnih vodij nemške stranke na ruskem dvoru. Govoreč o francoskega brodovja posetu v Kronstadtu pravi Bismarck, da bi se to nikdar ne bilo zgodilo, da je on še na krmilu. Bismarck trdi, da je umel od onega hipa, ko se je podpisala trojna zveza, odvračati odkrito opozicijo Rusije proti Nemčiji, da so je pa to zgodilo zdaj, temu so trije uzroki: prijaznost Nemčije nasproti Franciji in Pariški poset cesarice Friderik, zakaj iz tega je Rusija sklepala, da hoče Nemčija uje upliv v Parizu pod-kopati; posebno pa, da je to objavil cesar Viljem sam obnovljenje trojne zveze j največja napaka pa je bila, da je cesar Viljem potoval na Angleško, kar je očitno izživljanje Rusijo in Francije na katero sta ti dve odgovorili s Kronstadtskimi slavnostimi.
Italijanskih delavcev shod v Milanu je bil jako dobro obiskan. Posvetovanja o organizaciji narodnih delavcev se pa ne vrše posebno gladko, kajti anarhisti nasprotujejo stavljenemu predlogu odvetnika Turat i ja,' da se osnuje italijanska delavska stranka, katera bi se udeležila politiškega življenja in stopila v volilni boj. Ta predlog vsprejel se je s prav majhno večiuo. — V Bologui priredili so delavci dne 3. t. m. veliko demonstracijo in ščuvali proti vojakom. Policija napodila je zbrano množico, katera se je branila. Trije delavci so težko ranjeni. Uzrok tem izgredom je bilo nedostojno postopanje nekaterih častnikov. V nekem šaljivem listu izšel je bil članek, ki je vojake razdražil, da so začeli javno razsajati in ljudi na ulici napadati. Politična oblast je zahtevala, da se polk premesti drugam. General Dozzi dobil ukaz voditi preiskavo, vse častnike, ki bo uzrok nemirom, odpeljali so v zapor, tudi polkovnika.
Anyleska zbornica končala je svoje zasedanje ter bila zaključena s prestoluim govorom, kateri naglasa, da so razmere z drugimi državami ugodne in prijateljske. Mir je zagotovljen. V govoru navajajo se pogodbe skleueiie s Portugalsko glede severne Afriko in z Italijo glede severno-vzhodne Afrike. Pogajanja s severnoameriškimi Zveznimi državami glede Bfhrinske ožine še niso dognana. Tudi razmere ua Irskem so se izpremenile na boljše.
Parnellova stranka razpada vedno bolj. Celo zadnja dva pristaša njegova, nedavno iz zapora izpuščena O' Brien in Dillon sta ga zapustila in se pripravljata prestopiti v nasprotni tabor in izjavljata v zvezi z lastnikom „Freemans Journal a" Graver, da je Parnell vsled svojega prestopka morale, vsled svoje žeoitbe, katera pa ni nobena ženitev, in vsled propada vseh njegovih kandidatov pri volitvah, kot voditelj narodne stranke irske nemoRoČ. Parnellovo mesto zavzel bode Dillon, kateri bodo nadomestil Mac Carthvja, ki se ni izkazal sposobnega voditi stranko.
Dopisi.
Iz  logaškega okraja  3. avgusta [Izv. dop.] — Naša uradna učiteljska konfereucija se je vršila letos v dan 30. p. ra. na Rakeku ob navzočnosti skoro polnoštevilnega učiteljskega osobja pod predsedstvom jako taktnega in  priljubljenega okr. šol. nadzornika in prof. g. V. Zupaučiča. Pred konferencijo  si je učiteljstvo ogledalo lepo obdelani šolski vrt in pa po gspdč. uČ. Zemme razstavljena lična in vestno izvršena dela ondotnih šolaric. Namestnikom  si je izbral g. nadzornik g. nadučitelja Poženela a zapisnikovala sta g. nadučitelj Kernc in gspdč. učiteljica Fodransperg. Iz obširnega nadzor-nikovega poročila smo povzeli,  da je naše šolstvo v dobrem stanu in da je učiteljstvo vneto za svoj poklic. O nadrobnem učnem načrtu, o pouku o re-alijah je poročal v imenu v to izvoljene enkete g. Ribnikar ter omenjal, da se bode ta načrt za vsako kategorijo Šol tukajšnjega okraja predložil višji šol. oblasti in pa razposlal tudi dotičnim šolam v pregled in porabo.  O pouku o čebelarstvu je poročal jako poljudno g. Poženel ter stavil glede tega za povzdigo kmetijstva zelo važnega predmeta umestne predloge. V prospeh izdaje okrajnega zemljevida se je izvolil odsek treh članov, kojim bodi nalog in skrb, da dobimo v kratkem ta prepotrebni stenski
in priročni zemljevid, o katerem se je Že pred par leti posvetovalo in debatovalo. Pri volitvi odposlancev v deželno učiteljsko konferencijo je šlo — ker sta gg. nadučitelja Dermelj in Benedek eveotuelno izvolitev odklonila — še precej gladko; izvoljena sla bila namreč gg. BoiiS in Ribnikar.
Po izvršenem vsporedu zbrala se je velika večina zborovalcev in tudi nekaj gostov —. mej temi g. nadučitelj Punčuh iz Slavine — okolo dobro obložene mize na vrtu g. Sebenikarja, kjer smo pri fino prirejenem in ceneni obedu še marsikako uganili in se proti večeru razšli na razne strani uživat zaslužene iu potrebne šesttedenske počitnice.
—k.
Domače stvari.
— (Fran Kotnikova oporoka.) Iz Vrhnike se nam telegrafuje: Pokojni Fran Kotnik volil je v oporoki: za dijaško ustanovo 20.000 gld.; za „Narodni Dom8 4000 gld. in vse potrebne parkete; „Dijaški kuhinji" 2000 gld.; „Slovenski Matici", „Družbi sv. Cirila in Metoda", „Dramatičnemu društvu" in „Slovenskim visokošolcem" na Dunaji po 1000 gld. Za revne dijake Ljubljanske realke, „Ljubijauskemu Sokolu" in „Slov. društvu" po 500 gld. ; za uboge in druge dobrodelne namene pa 17.000 goldinarjev. Večna slava spominu uzornoga narodnjaka!
— (Za deželnega glavarja Kranjskega) imenovan je gospod Oton Detel a. — Novi deželni glavar ne odlikuje se po sposobnostih iu zaslugah; tudi takta doslej v javnem svojem delovanji ni kazal veliko. Poleg tega je v narodnostnih uprašanjih tak mlačne/, da je svojo rodbino od-gojil v protislovenskem duhu. — Dežela Kranjska torej nima veliko pričakovati od njega. Tu imenovanje zdi se nam pomenljiv „signum temporis".
— (Nj. Velečanstvo cesar podaril je) občini Dolenja vas za nabavo brizgalnice podporni znesek 50 gld. in ogujegasnemu društvu v Gradcu 60 gld- iz privatne svoje blagajne.
— (Odlikovanje.) Nj. Velečanstvo presvetli cesar podelil je g. Ivanu Potočniku, župniku na Brezovici, zlati križec za zasluge s krono.
— (Slovenci in Hrvatje v Pragi.) V dopolnitev kratkih naših -telegrafičuih poročil o sijajnem potovanji in jednakem vsprejema jugoslovanskih gostov ua Češki zemlji, posnamemo nekatere podrobnosti iz daljega poročila „Nar. Listov". Ako-pram je bilo vsako pozdravljanje uradno zabranjeno, bil je vsprejem povsodi na Češki zemlji sijajen. Začetek naredila je Češka T le bova. Peron so sicer spraznili orožniki, a narod se je zbral ob železnici in pozdruvljal z gromovitimi klici odhajajoči vlak. Tudi v Ch ocnu bil je ustop ua peron zabranjen, a občinstvo kupovalo je vozne listke in napolnilo ves peron. Sokol iu pevsko društvo, ki »ta prišla z godbo, morala sta se razporediti poleg železnice. Tisočerni „Nazdar" in „Živio-klici" pozdravljali so, dame obsipalo so jugoslovanske goste s cveticami in prepevale so bo „IIej Slovani", „Naprej", »Kde domov muj." V Pardubi-c i b pričakala je goste brezštevilna množica pod asistenco okr. glavarja in štirih orožnikov. Češke dame obsipale so goste s cvetkami, petje pa je bilo prepovedano. V Ko lin u bil je peron po orožnikih popolnoma zaprt občinstvu, katero se je nastavilo ob vsej železnici in burno pozdravljalo vlak. Vse hiše bile so okrašene z zastavami, vsprejem ve-lečasteu, akopram je bilo tudi tu prepovedano pozdraviti goste z godbo. Istotako je bilo tudi v Češkem Brodu, kakor sploh ua vseh količkaj večih postajah. O vsprejemu v Pragi smo že poročali na kratko. Češki narod pokazal je povsod svojo veliko narodno zavednost iu jugoslovanski gostje prepričali so se, da so svoji mej svojimi, da so na slovanskih tleh. V razstavi bili so slovesno vapre-jeti in pozdravljeni, kakor smo že poročali. Popolu-dne sešli so se jugoslovanski gostje v Pecoldovi restavraciji kjer se jim je pridružilo mnogo Čehov. Nazdravljalo se je Jugoslovanom in Čehom. Govorili so g. Fabkovič iz Zagreba, predsednik „Slovenskega društva" notar Gogola iz Ljubljane, in gosp. V lah uši č iz Dubrovnika. Izmej Čehov govorila Bta g. Sedlak in prof. Pražak. Pri večerni slavnostni predstavi bilo je veliko naudušenje in se je pela tudi „Naprej zastava Slave!"
— (Shod češ k o-s 1 o v a n s ki h gasilcev v Pragi.) Vspored Bkoda češkoalovanakih gasilcev
v proslavo deželne jubil. razstave v Pragi, na kateri so vabljena, kakor smo že poročali, tudi vsa slovenska ognjogaana društva, je nastopni: Dne 14. avgusta t. 1. 1. Sprejem in nastanjevanje došlih gostov. 2. Zvečer prijateljski shod v Meščanski Besedi Praški. Dne 15. avgusta: Ob desetih dopoludoe v veliki dvorani na Žofinjskem otoku: 3. Slavnostni shod češkoslovaških gasilcev: a) Pozdravni govor, b) Predavanje o razvoji gasilstva in o delovanji prostovoljnih gasilnih društev. Ob jedni popoludne: 4. Shod vseh društev in njihovih zastopov na zem Ijišči poleg nekdanjih »slepih vrat" in odtod po Sokolski cesti, Vaclavekem miniisti, po Miiuku, po Rvtifski in Železni ulici: 5. Slavnostni sprevod na Velke namesti staromeško. Na Velkdm natucati: G. Javne vaje prostovoljnih gasilmh društev Praških predmestij. 7. Po javnih vajah poklanjanje češko-slovanskih gasilcev mestom in predmestjem Praškim in ogled gasilnih društev po povabljenih dostojanstvenikih. 8. Sprevod z Velkobo namesti na Vac-lavske namesti in razhod. 9. Ob sedmih zvečer: Slavnostna predstava v narodnem gledališči. Dne 10. avgusta : 10. Skupni obisk deželne jubilejne razstave. Ob jedni popoludne: 11. Slavnostna gostija. Odbor shoda češkoalovauskih gasilcev v Pragi.
— („Tržnški Sokol") podaril je družbi sv. Cirila i u Metoda 13 gld. kot tretji del čistega dohodka veselico v Nabrežiui.
— (Karmelitarska cerkev) v Selu pri Ljubljani se pridno zida in utegne dovršena biti do jeseni. Kolikosti bode jednake kakor cerkev Jezusovega srca, zidana pa je v romanskem slogu.
— (Strela udarila) je včeraj mej strašnim gromom nekaj minut po G. uri v strelovod dimnika pri toplicah botela pri slonu, v Frančiškauskih ulicah, odtod preskočila ua sredino strehe Greseluove hiše in z iste odbila par opek. Nadporočuika domačega pešpolka, kateri je hotel ravno pri veznih vratih stopiti v svojo pritlično stanovanje v hiši da si vzame plajšč, oinanila je nekoliko in pritisnila k zidu, ne da bi bil poškodovan.
— (Dvo hiši za paznike,) katere je Bklenil zidati deželni zbor kranjski poleg posilne delavnice, so že dogotovljene in pod streho. V njih bode stanovanje za dvanajst paznikov z rodovinaini. Stavbo izvršila je stavbena družba Kranjska.
— (Uravnava V i p a v š č i c e) iu njenih pritokov bode se pričela še letošnjo jesen. Dela bode vodil kulturni iužeuer g. CadeŽ. Skupni stroški pro-računjeni so na 200.000 gld.
— (Tedenski izkaz) o zdravstvenem stanju mestno občine Ljubljanske od dne 26. julija do 1. avgUBta 1891. V tem času je bilo 20 novorojencev in 15 mrličev. Umrli so: 1 za vratico, 4 za jetiko, 10 za različnimi boleznimi. Od teh mrličev je bilo 7 tujcev, 8 jih je pa umrlo v raznih zavodih. Za infekcijoznimi boleznimi je obolelo G oseb in sicer 4 za tifuzom, 1 za dušljivim kašljem iu 1 za vratico.
— (Gad je pičil) na stari fužini v Bohinju devetletnega dečka, ko je iskal jagode. Tekel je domu in kmalu otekel po vsem životu ter umrl drugi dan po strašnih bolečinah, ker ni bila mogoča hitra zdravniška pomoč.
— (Mlad kadilec tobaka.) V Vevčah pod Ljubljano jo baje dve in polletni kmetski deček, ki vsak dau skadi jedno porturiko smodko. Sturiši pravijo, da je to gotova pomoč za gliste. Nam pa se dozdeva, da kadenje tobaka pač ne more biti koristno tako mlademu bitju, kakor je jednako Škodljiva navada nekaterih, ki nežne otročiče zalivajo z Žganjem. Kdo se bode potem čudil, Če nekdaj krepki rod hira vedno bolj iu bolj.
— (Pri izviru Savice.) O jako zanimivem izletu k izviru Savice poroča se „L. Z." : G. Go-ričnik in gozdar in gozdui čuvaj Pollak prodrla sta kakih 150 metrov daleč v duplino iz katere izvira Savica. Ta duplina je po zimi suba in se torej lahko gre v njo. V njej se nahaja velikansko skalovje, potem pa neka črna luža in nizka duplina ne dopuščata več, da bi se moglo hoditi še dalje. Ker se v pol ure pride lahko od ceste na levi strani Savice brez posebnih težav do dupline, ki je v pri-četku kakih 8 metrov visoka, se ta zanimivi izlet priporoča vsakemu prijatelju naravinih lepot, katerih ima toliko naša Gorenjska.
— (Obletnico blagoslovljenja društvene zastave) slavilo bode »Del. podporuo društvo" v Trstu dne 23. avgusta. Policijsko ravnateljstvo dovolilo je slovesen sprevod iz društvenih prostorov z zastavo in godbo do cerkve sv. Antona
novega, kjer se bode darovala sv. maša. — Zvečer je sijajna veselica v vrtu „Mon i > nuovo*, za katero se delajo velike priprave.
— (Letno poročilo štirirazredne ljudske in obrtne nadaljevalne šole v Krškem) navaja učiteljsko osobje, namreč 1 stalnega nadučitelja in vodjo, 1 stalnega učitelja, 1 duhovnika za krščanski nauk in 2 stalni učiteljici. Letopis omenja razne dogodbe preteklega leta in važnejše ukaze in odredbo šolskih oblastev. Šolnrska kuhinja ima svoj posebni račun in se vodstvo posebno zahvaljuje vsem dobrotnikom in podpornikom. Dohodkov imela je 125 gld., stroškov 11C gld. Učencev in učenk je bilo koncem leta v 4 razredih 104 (početkom leta 108) Za višji razred sposobnih je bilo 120. Obrtna nadaljevalna šola imela jo poleg voditelja še 4 učne moči in 1 duhovnika za krščanski nauk. Število učencev je bilo 40 iz raznih obrtnih strok.
— (Prodaja sodavode je prost obrt.) C. kr. rainisterstvo za notranje reči je odločilo sporazumno s c. kr. ministerstvom za trgovino, da je prodaja sodavode, nko se tudi meša s sadnim sokom ali limonado itd, prost obrt ter da se ne sme prištevati k onim gostilničarskim in krčmarskim obrtom, za katere je treba po zmislu §. 15. točka 15 in §. 16. obrtnega reda dopustila ali koncesije.
— (Mejna rod na glasbena in gledališka r a/stava leta 1892. na Dunaji.) Pod pokroviteljstvom Nj., c. in kr. Visokosti gospoda nadvojvoda Karola Ludovika bode v rotundi v c. kr. praterji in po bližnjih vrtih mejnarodna glasbena iu gledališka razstava od 7. maja do 9. oktobra 1892. 1. Vspored tej razstavi bode: A. Zivotopisne znamenitosti. B. Glasba, in sicer: I. instrumenti; II. gra-tičuo zapisovanje glasbe; III. glasbeno slovstvo in glasbeni pouk. C. Gledališče, in sicer: I. gledališke zgradbe; II. pripomočki gledaliških predstav; III. slike o gledaliških predstavah; IV. vsakovrstna dramatična dela; V. dramaturgija, kritika in gledališko slovstvo. D. Zanimive narodopisne reči zgorej omenjenih kategorij. Z razstavo vred bodo tudi glasbene in gledališke predstave sploh, posebno pa z ozirom na zgodovinske in narodne in narodopisne razmere. Oglasnice za pošiljatve v strokovno kakor tudi v posebno obrtno razstavo se dobivajo ali neposredno pri komisiji za mejnarodno glasbeno in gledališko razstavo na Dunaji, I., Eschenbnchgasse, ali pa tudi po posredovanji trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— (Uvažanje prevojenega mesa na Nemška in pa zdravstvena spričevala.) Trgovinska in obrtniška zbornica v Lvovu je naprosila visoko c. kr. ministerstvo za trgovino, naj bi izpo8lovalo pri nemški vladi, da bi bila odpravljena dozdaj predpisana zdravstvena spričevala pri poštnih pošiljatvah prevojenega mesa na Nemško. Vsled tega je odredila nemška vlada, da se smejo uvažati odslej male pošiljatve prevojenega mesa na Nemško tudi brez pridejanih jim spričeval o njih izviru a le tedaj, ako se dokaže s fakturami, z voznimi tisti, z dopisnicami ali pa sploh ua kak drug verodostojen način, da ne izvirajo dotične pošiljatve iz Amerike. To odredbo je c. kr. poštno iu brzojavno vodstvo v Trstu naznanilo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici z dopisom ž dne 23. julija 1891. 1., štev. 10.045 vsled ukaza vis. c. kr. mini-eterstva za trgovino z dne 9. julija 1891, št. 25.273.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Trst G. avgusta. Poslanec Stalitz zagovarja se v posebnem pismu na trgovinsko zbornico proti očitanjem Llovdovega predsednika. Ugovarja zbornici pravico klicati ga na odgovor ter izreka, da se ne odpove mandatu vzlic nezaupnici.
Reka 6. avgusta. Mešana komisija, sestavljena, da preišče zadnje izgrede o cesarjevi navzočnosti, začela danes poslovati.
Zadar 6, avgusta. Deželnozborska volitev trgovinske zbornice namesto umrlega Bajamon-tija bode 23. avgusta.
LVOV 6. avgusta. Malo ruski shod v Turki dobro obiskan. Sklene se kompromis glede politiških in literarnih diferencij ter da naj državni poslanci predlože različne želje politiške in gospodarske vladi.
Pariz 6. avgusta. Ribotu se je naznanilo, da poseti kralj srbski v Parizu predsednika Garnota.
Lizbona 6. avgusta. Zaprte republičane postavili bodo pred vojno sodišče. V Lizboni in v Opotu so vojaki vedno v vojašnici kon-signovani.
Dunaj 7. avgusta. Cesar imenoval deželnega poslanca Detelo deželnim glavarjem.
Moskva 7. avgusta. Pri diner-u dne 5. avgusta v čast francoskih gostov, napil guverner carju, mestni načelnik Carnotu. Gervais napil v imenu Francije carski dvojici, carski rodovini, narodu ruskemu in njega središči Moskvi. Rekel jo: Vso Francijo prešinjajo iskrena prijateljstva čustva za Rusijo. Cerna-jev napil francoski vojski in mornarici. Gervais odgovoril: Prijateljstvo z veliko državo nam daje moč, da gledamo z zaupanjem v bodočnost. Svirala se je ruska himna in mar-seillaise-a. Veliki knez Sergejev dobil red častne legije.
Razne vesti.
* (Razstava v Rimu.) Mestnega zastopa odsek v Runu odobril jo v celoti načrte odbora za razstavo v Rimu I. 1895 in jih bode v kratkem predložil mestnemu zboru. Razstava bode deželna za umetnosti, industrijo in poljedelstvo iu mejnarodna za elektricitete in gospodarske stroje, Razstavni odsek zahteva od mesta jeden milijon lir podpore. Dozdaj je nabranih GOO.OOO lir. Štiri milijone se nadeja odbor dobiti od vlade, raznih bank in od kralja, ostale tri milijone bode morala pokriti razstava sama a svojimi dohodki. Vsi troški proračuujeni so na 8Va milijonov lir.
* (Izkopavanja v Delfiju.) Grška vlada dovolila je, da se podere vas Katri, ki stoji na razvalinah DelliAkih, da se bode tam kopalo po starinah. Začeli so že podirati hiše v vasi.
* (Spominska plošča.) V Nizzi uzidali bo spominsko ploščo v hiši, v kateri je umrl leta 1840. slavni umetnik ua gosiih Nicolo Pagauioi.
* (Jezero rožnate barve) nahaja so na poluotoku Mangišlak ob Kaspiškem jezeru. Jezero je okroglo in meri pol kilometra v premeru; ob bregu je popolnoma snežno belo, ker se ondu povsod kri sta I izu je sol, voda pa ima rožnate ali še temneje vijolčasto barve. Ce lahni vetrovi pregibljejo vodo, dobi temno karmoisinasto barvo. Ob jednem duhti iz jezera prijetna vijolična vonjava. Rožnato barvo prouzročujejo razne rastline in male živalice, katere dajejo vodi omeujene burve.
Narodnogospodarske stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica. VII
Glede na te opoiunje slovejo odgovori na upra-sanja v uprašalni poli tako le :
K 1 a) Motor ne odločuje uovarnosti pri mlinih. Z ozirom ua ta odgovor ni treba odgovarjati na uprašanja 1 p.
K 2 ) V obče je mnenje, da ne bi bilo prav mliuov samo po njih obsegu razvrstiti.
K 2 (/) Razločevanju mej kmečkimi in umetnimi ali mej mlini za plačilo in trgovskimi mlini, ki mlinov tudi po njih nevarnosti za nezgode ne ločijo prav ker so mlini sedaj jednako urejeni in ker ni glede nevarnosti za nezgodo bistvenega razločka mej omenjenimi mlini razen že omenjenih kmečkih mlinov, v katenh ima največ jedeu delavec, pa še ta ne vse leto opravka
K 2 l>) Za merilo nevarnosti za nezgode bi bilo vzeti število nadstropij po mlinih.
K 2 <■) Ako označimo nevarnost mlina, ki ga goni voda ali par in je v dve nadstropji, s 100, izvažalo bi število 75 mlin v jedno nadstropje, število 50 pritličen mlin, število 125 mlin v tri nadstropja in število 150 mlin v štiri nadstropja. Število 125 bi pomenilo nevarnost mliuov na veter in število 150   mlinov na ladijah.
K 3.) Kakor je bilo omenjeno že k uprašanju 2 a), imajo do malega vsi mlini jednake stroje, t. j. valjarje in mlinske kamene. Ker oni nevarnost za nezgode najbolj odločujejo, ne bi bilo glede na notranjo uredbo mlinov delati razločka. Za bolj nevarne bi bilo morebiti označiti le tiste mline, ki imajo vozila ali vlačila.
K 4.) Nevarnosti, katerim so izpostavljene pojedine vrste delavcev, izražale bi se z naslednjimi števili:
1.) Delavci pri motorji 150. 2.) Mlinski delavci 100. 3.) Skladiški delavci in drugači 50. 4.) Obratni uradniki 60
Oh jednem si usnja zbornica poudarjati, da so bili mlini doslej uvrščeni v previsoke nevarnostue razrede in da bi bilo le prav in pravično, če bi se pri novi določitvi nevarnostnih razredov opirali na primitivne kmečke mline ter jib ue postavili v jedno vrsto z gori omenjeuimi mlini.
Ker sta zbornici tudi došla odgovora od posestniku umetnega mlina v Kranji in Jaršah pri Mengeši in od vojvodskega gozdarskega urada v Kočevji, čast ji je oba odgovora predložiti ker zavzemata drugu stališče v največ točkah.
Poročevalec predlaga v imena odseka: Častita zbornica naj poročilo odobri. — Predlog je bil vsprejet.
X. Zbornični tajnik naznanja, da je zbornica po predlogu gospoda zborničnega svetnika Ivana Baumgartnerja predložila visoki poslanski zbornici in visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu peticijo, ki ima namen povzdigniti pomorski promet. Ker je poročevalec gospod Uaumgartner zadržan, poroča zbornični tajnik o peticiji, ki slove:
Najudaneje podpisana trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko kot zastopnica trgovine, industrije in obrta prve dežele v ozadji Trsta, sledila je z živim zanimanjem v javnih listih objavljenim poročilom o korakih, kutere so različna društva in korporacije storile v jiovzdigo pomorskega prometa povodom odprave proste luke Tržaške, kakor tudi ukrepom in naredbam, katere je visoka vlada pri tej priložnosti že izdala.
Ako se zbornica v tem za Trst in za promet v Trst in iz Trsta jako važnem uprašanji obrača do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva, zgodi se to, ker je tudi Kranjski glede industrije in trgovine zelo do tega, da procvita uvozna in izvozna trgovina, posebno ker je na Kranjskem prekomorska kupčija mogoča le preko Trsta in Reke, bolj severnim deželam pa je prikladnejša izvozna in uvozua pot po subera, in sicer čez Nemčijo, in to tembolj, ker so n. pr. uvozni stroški, ako se kombinuje jako cenena pomorska vožnja v Hamburg z ne manj ugodnim prometom po Labi in železnici iz Hamburga na Dunaj, v mnogih slučajih veliko manjši, nego pa na veliko krajši progi čez Trst na Dunaj.
Kar bo tem povodom storili c. kr. avstrijski trgovski muzej, avstriJBko-ogersko izvozno društvo, nižjeavstrijsko obrtuiško društvo, Tržaška trgovska in obrtniška zbornica, oziroma Tržaška borzna deputacija, temu zbornica ne pritrjuje Batno, temveč tudi hvaležno priznava, da se je visoka vlada na to ozirala.
s- AnatieriBOva nstna voda is zobni prašek s
ohruni usta, kreuča  čeljustno meso   ter  odpravlja slabo sapo iz nst.
Jedna steklenica ustno vode velja 40 kr.; jedna škatlja zobnega  praška 20 kr.;   Vi steklenic 4 gld.;  12 fikatelj Baum 2 «ld. (81—98)
Lekarna Piccoli, „pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno poŠto proti povzetja zneska.
Listnica uredništva:
Vse gg. dopisnike, katerih želji se nesmo mogli ustreči zaradi obilice gradiva, prosimo, da potrpe. Vse pride na vrsto, kar preje mogoče.
Gosp. dopisniku iz Drage: VaS zanimivi dopis odložiti smo morali do bodočega tedna.
Tujci:
6. avgusta.
Pri M«ll4i: Matzl, Schiifcr, Ruhman z Dunaja. — Laksar, Slnpnicar iz Belovara. — Dr. Gostifia iz Karlovca.
— Dr. Treo iz Celja. — Petsche i* Kočevja. — Milllner iz Št. Vida. — Hossler iz Črnomlja. — Hoppe iz Berolina.
— Hassel, Siegel; Kamheincr iz Mouakova. — Schneider iz Olomuca. — Zupan iz  Vipave.  — Zech iz Stuttgarta.
Pri Slonu t Leder, Wild iz Gradca. — Rzeczi»ky, Gell, Simetz, Fischer, Schmidt, Herzog, Goldhamer, Grtln-baum z Duuaja. — Kupnik iz Idrije. — Pl. VValter iz Zagreba. — Kos, Sandor iz Gorice. — Cariddi Iz Benetk. — Kegffensdorf, Schafer, Jordan iz Trsta. — Selenati iz Puija.
— Mencinger s Krškega.
Pri «vatri|»kein cesarji: Lehnert, Pirtsch iz Draždan.
Pri Juftnein kolodvoru: Schmiedl z Dunaja. — Meitel, Junglieb, Schroll, Hauser, Ruth iz Monakova. — Grabner iz Žalca. — Zupan iz Pristave.
1 in ril so v LJubljani:
leta,
5. avgusta: Ladislav Srakar, delavčev sin, 3 Uradeckega vas it. 5, katar v želodci in Ore vili.
V deielni bolnici:
2. avgusta: Ana Mlakar, črevljarjeva žena, 54 let, catnrrh. intostinalis. — Jakob Dernovsek, delavec, 61 let, apoplexia. — Anton Benac, delavčev sin, l1/, meseca, catarrh. intestinalis.
4. avgusta: Jakob Stare, gostač, 59 let, vitium cordis.
5. avgusta: Helena Preiern, gostija, 80 let, sarco-matosio. — Ana Prelesnik, gostija, 81 let, jetika.
MeteorologiČno poročilo.
4°/0 državne srečke it \. 1854 Državne srećke iz 1. !-<■".'«
250 gld. 100 .
135 gld. — kr.
179
8gorska zlata renta 4°/'....... 104
gerska papirna renta 5°/0...... 101
Dunava re#. srećke 5J/0   .   .   .    100 gld. 120
Zemlj. obč. avstr. 4V,7<, zlati zaat. listi .   . 115
Kreditne Bračko......100 gld. 187
Rudolfovo srečka.....                            10   „ 20
Akcije a»>*lo-avHtr. banke   .   .    120   , 155
TrauQway-druSt. velj. 170 »gld. a. v.           . 225
75 (Jo 85 25
50
P. n. slavnemu občinstvu naznanjam uaj ulj ud noje. da sem se preselil v LJubljano in bodom tu izvrševal
sobno slikarstvo.
Priporočam se slavnemu občinstvu v mnogobrojna naročila ter zagotovljam, da bodem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in ceneno izvrševal.
(653—1)
Z odličnim spoštovanjem
Fran Ks. Starć,
slikar, na Bregu št. 2.
Vsprejmem takoj v svojo prodajalnico z mešanim blagom krepkega, 14 let starega
dečka
Dan	Čas opa- L StaT zevanja lb*r°™tni J       v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mo-krina v ' mm.
6. avgusta	7. zjutraj 1 7340 mm. 2. popol.   733 0 mm. 9. zvečer   735'8 nm.	17-6» C 19 4° C 14 4° C	si. vzh. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. obl.	4-40 mm. dežja.
Srednja temperatura UH", za 3*8° pod uormalom.
„LJUBLJANSKI ZVOH"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
ftiltiimi H»<F*i I »i* »»I i l#f »if PflfffH
l.uferijne vrečke 5. avgusta.
V Brnu:       62,     47,     3,     84, 24.
IDTjLiiaJslca, borza
doc 7.	avgusta t. 1.	
(Izvirno tele^rafično poročilo.)		
	včeraj —	danea
Papirna reuta ....	.   gld. 92 45 —	»rl.l. 92-40
	.    ,     92 45 —	,    92 25
	.   11160 —	„   11180
5°/a marčna renta .   . ,	,   10980 —	n 10220
Akcijo narodne banke	„ 1026 — —	n 1028 -
	,     „   290— -	„   291 40
London ......	„   117-85 —	.   U7 90
	•     —'— —	
	9 39«/, -	933
	,       5-59 —	t ft58
	5795 —	.    57*92 •/,
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja o priliki zadnje bolezni in smrti našega nepozabnega gospoda
Frana Kotnik-a
za obile prekrasne vence in šopke, poslane dragemu pokojniku, za mnogobrojno udeležbo pri spremljevanju k zadnjemu pokoju, za prelepo in ginljivo petje izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Verd, dne 5. avgusta 1891.
m) Žalujoči sorodniki.
Proda se ceno
in more se ogledati M. t. III. dopnliidne od 10. ure dalje v Jko.
ujaku hotela ,,1'ri IVIalići" („Stadt Wien")
2 kobili, po 15 pesti visoki, krotki, prav dobri za voz in ježo, angleška oprava in lahka, polkrita kočija,
in sicer vse skup, pa tudi posamič.
(649—2) ■MnV
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna".
zmožnega slovenskega in nemškega jezika. (654—D     Anton Kravanja v Cerknici.
Naznanilo.
Zaradi predelavanja hiše prodaja se ntari
stavbenski materijal,
kakor:
strešnik,   kamenje, ostrešje, oliii.i, kamenit obod pri vodnjaku 1. t. d.
Kdor namerava kaj kupiti, oglasi naj se pri generalnem zastopu banke ,,Slavije" v Ljubljani, v Gospodskih ulicah h. št. 12. (644—2)
Ljubljana, Špitalske ulice štev. 10;
SinkLn ornillP* svinčniki, jermena Ul «UJt3. Ea knjige, nosila ca knjige, držala, škatljice za peresa, žepni noži, pisalci, kleja. JLeNeno oro«l|e km ritmiije: risalnice, trikotniki, ravnila itd.; kreda, progasti listi, beležnice, palete, cvecki ca prepa-racije, risala, risniki, skrilove deščice, pisne mape, pisni papir, šolski tobolci, Šolska tinta, mapa za zvezke, tuš, risalni skladki, risalni brisači, risalni papir, plovci, držala ca svinčnike, hranjevalci ca svinčnike, ostrila ca svinčnike iu ca pisalce. (456—10)
^^hć ~^n^ ^nn^ !^nt ^^k^ ^nn^ ^nntf' "nV
.^^v        ,^^v ,^^v ,^^1.        ,^^v ,^^v ^^K.
m m
m
tt * tt
tt
tt
m
* tt
Restavracija „Pri zvezdi"
priporoča vina iz najboljših krajev, z Dolenjskega, Hrvatskega, Štajerskega in iz Istre; nadalje izvrstna vina v buteljah, in sicer. Ptujski „Stadtberger", Jeruzalemec in Rifosko i. t. d. — Toči se tudi Koslerjevo marčno pivo. — Izdajajo se obodne karte (Mittags-Abonneinent). Na razpolaganje je senčnati vrt iu kegljišče.
S spoštovanjem
Fran Ferlinc.
^mam? ~^k^ ^^k^ ~>mm^' ^^m^ >*m^f   ^m^1  ^mmm^ ^^k^ '■^ls ^^kS ^^k^ ^mmmf ^^ummf
^^\^^r\^^\^^\.^^\. ^^r\ ^^r\ ^^r\ ^^r\ .^^V
tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt
L Luser-jev obliž za turiste.
<«ulo%o in  lillro UpU-\ a i <m" i •  sreriatvo proti kuri i ni tnfhdiii,      s -
Ali I i1h ])<)Cl
platili, petah iu
^ \\V VeMko diuKim trdim ^5$^ ^JT PnznHl»ih prankoni *Č/ pmt,,n io "H
^^r<'Zir    11,1 0|? v
•l''avn' razp«>^ilja1tiici:
^ v^L.Schwenk-a lekarna
kožo.
«>l)li/. var8tvnno znamko in podpis, ki jo tu zraven; torej naj »o pazi iu zavrno vce manj vredne ponaredVbe.
* (524) Moldllng-DunaJ.
Pristen buuio, če iuiata nuvod in
Pristnega imajo v I.Jub-liiml J. Swoboda, U. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Greoel; v Kudolfovem S. pl. Sladović, F. Ilaika; v Kamnik u .1. Močnik ; v Celov«! A. BgffOf| W. ThurmwaUl, J. liirnbA-cIiit ; v llrezah A. Aich-iiiift-r; v Trga na Ko-roilcotn) U Mennor; v H« I j aU n F. S.liol/., Dr. E. Kumpf; ▼ ttorl«l G. U. Pontoni; v WolfW-Imtkii A. 1111111; v Kranj I K. Šav ni k; v Km«1-K»ul C. £ Audrien; v l«lri I i Josip Warto; \ Km«IuvI1Io1 A. Hoblek; V Olji J. KupforscUmid.
I^dujatelj iu odgovurui urednik: Josip Nolli.
Lastnimi in tisk BNarodue Tiskarne".