PROLETAREC JE
DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE
PROLETAREC
• _
Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2106.
mm, dm. i mm, •
mm4m a* ah «1 ci—mi
A* im
CHICAGO, ILL., March 10, 1948.
Publiabod Wssldy at 1801 S. Lswndsla At«.
•ia
LETO—VOL. XLIII.
V GEORGUI in drugod po Jafn so mariiranja klanovcev (KKK) v njihnih belih haljah s sakriUmi o brail spet na dnevnem red«. In s njimi gre r orel i krit, ki Je črncem inamenje, naj ae nikar ne brigajo sa volilno pravico in druge take stvari, ki jih označujemo sa civilne svo-bodščine.
dva
Delitev sveta v sovražna si bloka se nadal j u je
Konferenca zapadnih driav v Bruslju. — Dm Gaulle želi tudi ameriške vojaške pomoči. — Nesoglasja v kongresu o Marshallovem planu. — Polom Grčije
Ker so si Zed. države nadele nalogo brodariti po vsem svetu, jo sedaj imajo in vladni ljudje
dr ego. Zato se je state department opravičeval in enako tudi angleško ministrstvo vnanjih
so uvideli, da ne bo Šlo tako eno- dev — ^eš, da govori Churchill stavno kot so si naši magnati le v svojem imenu. |
predstavili.
Temeljni smoter administracije je
Truma nove zajezevanje
Toda kar je on takrat.priporočal, je bilo tajno že zasnovano, drugače bi ga Truman ne
DiktaPor Franco v Španiji v svoj prid in v korist reakcije ušpel
Španija, ki ja prav taka fašistična dežel a kakor jo bila Nemčija pod Hitlerjem in Italija pod Mussolinl-jem, ni več v strahu prod tapadno demokracijo. Sicer njen diktator ni imel bojazni prod njo niti v civilni vojni, ko je s pomočjo Mussolini ja in Hitlerja ter s pomočjo nevtralnosti Zed. driav (pod Rooseveltom) in Anglije zdrobil republiko in državo vrnil nazaj njeni/n starim izkoriščevalcem—cerkvi in plemstvu.
Iz Londona je bilo nedavno poročano, da bo dobila Španija visoko ameriško posojilo. Ker pa ga bi ameriška vlada vsled svojega naglašanja borbe za demokracijo in prati totalitarstvu ne mogla dati, ga bodo izvršili wallstreetski bankirji-seveda z odobritvijo zvezne vlade — ako je poročilo iz Londona točno. In skoro jo, ker ni prvo. Vrh tega je znanb, da ko so skušali na prejšnjem zasedanju Združ. narodov Fran-cov fašistični režim znova obsoditi, se delegacija vlade Zed. držav ni hotela izreči za predlog. Se pa je pridružila obsojanju tega zadnjega Mussolinijevega in Hitlerjevega partnerja v Evropi dvakrat prej.
Ameriško flirtanie s fašistično Španijo je postalo posebno očitno pod Trumanam. Tudi Roosevelt ni bil odločno proti. A on jo imel v opravičbo saj to, da se vsled vojnih razlogov Španijo no sme kar naravnost pognati proti nam. Zato je dobivala tudi med vojno dajatve iz Amerike, bila v trgovini z nami in z Anglijo, pomagala pa jo Nemčiji kolikor največ je mogla.
Na ruska bojišča pa jo pošiljala Hitlerju v pomoč "prostovoljce".
Ta Francova taktika je sedaj s Trumanovo "doktrino" popolnoma v skladu, torej je res verjetno, da mu naša vlada ekonomsko in politično pomaga celo več kot pa trdijo španski republikanci.
Nedavno so ameriški krogi skušali javnost v zapadni Evropi patipati tudi z vprašanjem, čemu bi se tudi Španijo ne pritegnilo v anglo-francosko-ameriško zvezo. Saj jo vendar dovolj protiboljševiškn, torej kaj hočemo več?
Na konferenci minuli teden v Bruslju pa so Angleži rekli, da Španijo pad njeno sedanjo vlada nočejo
komunizma'*. Namreč, za obva- spremil v Fulton ter oglašal po-rovanje kapitalizma kjerkoli in membnost Churchillovega go-kolikor največ mogoče.
Predlog Anglije za zapadno-evropsko unijo
Vsled za zapadne države ne-
vora.
Zveza ne bo "kot iz cementa'*
Vendar pa ta zveza ne bo — saj v začetku ne — posebno tr-
ljubih dogodkov na Čehoslova- dna, in to raditega, ker se fraft-škem je angleški premier Attlee coski in angleški ekonomski ter
skupno z Bevinom pozval Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Lu-xembursko na takojšnjo ustanovitev zapadno-evropske unije. Zedinila naj bi se politično, ekonomsko in v obrambi.
Sedanja francoska vlada je predlog nemudoma podprla, največ ker je angleška vlada izjavila, da bo pristopila v to zvezo. In pa ker je prišel iz Washingto-na namig, da bo ameriška vlada sodelovala in s časoma morda i sama pristopila zraven.
Konferenco v ta namen so zastopniki omenjenih dežel imeli v Bruslju. Belgija, Nizozemska in Luxemburška že imajo nekako unijo. Sklenili so jo pred dobrim mesecom. Njen namen pa ni vojaškega temveč zgolj gospodarskega značaja.
Ta nova strar.ka, ki naj ji na-čeljujeta Francija in Anglija, pa naj bi bila v prvi vrsti "obrambnega značaja". In ob enem seveda gospodarskega in političnega uravnovešenja.
Nemčija "ni več nevarna"
Prvotno so diplomati in ekonomi teh zapadnih dežel rekli, da jim je zveza potrebna zaradi možnosti, da se Nemčija sčasoma spet opomore 1n lahko postane njim nevarna militaristična sila. Že pred konferenco v Bruslju pa so nekateri ministri kar javno rekli, da Nemčija zapad-nim dfžavam ne bo več nevarna še skozi dve generaciji, ako sploh še kdaj, streže pa jim po življenju komunistični pritisk in z njim kajpada Sovjetska unija.
To je v Fultonu, Mo., na shodu skupno s Trumanom posebn i poudaril Winaton Churchill. Takrat je vsled tega nastal "političen škandal", češ, da je Trumana Churchill "potegnil" in spra vil ves državni oddelek v za-
drugi interesi jako križajo.
Obe deželi se ob enem zanašati na Marshallov plan. In general de Gaulle, ki bi rad postal diktator Francije, je na shodu 7. marca, ki se ga je baje udeležilo 40,000 ljudi, dejal, da je treba zvezo zapadnih držav skleniti čim prej in da mora biti tudi vojaška, ne samo ekonomska. Armade vseh dežel zapadno-evropske unije se mora oborožiti z enako opremo in vežba-ne morajo biti vse po istih metodah, tako da bodo v slučaju vojne eno, ne pa armada vsaka zase. In kar je de Gaulle posebno poudarjal je, da mora iti Marshallov plan dalj kot pa je bil dosedaj zamišljen — namreč da moraS vključiti v svoje načrte
T udi ako bi Attlee in Bevin bila pri valji igrati z oziram na Španija politiko newyorikoga kardinala Spellmana, ki ima v našem državnem departmentu velik vpliv—angleško delavstvo bi tolikšnega apiza-nja fašistu Franku vendar ne preneslo.
Anglija ima s Španijo prvovrstne trgovske zveze. A da bi delavska vlada mogla iti na obed* Francom k isti mizi in ga imeti za gosta — tega si vsled političnih razlogov ne more privoščiti.
Tako bo torej Španija za nekaj časa še morala ostati v izolaciji. Kar pa se tiče Zed. držav, je Franco lahko popolnoma zadovoljen. Ce bi naša vlada hotela biti proti njemu, bi že davno padel. Vrgle bi ga s svojo ekonomsko silo. Tako pa so naši državniki tik po vojni izustili proti njemu le nekaj fraz — v imenu demokracije kajpada, sedaj pa so veseli, da je tam kjer je. Španski republikanci namreč niso Taftove-Hoovrove sorte, pač pa republikanci zares. In takih republikancev po svetu ameriška dvojčica (demokratska in republikanska stranka) že dolgo ne podpira.
Prospariteta sedaj v glavnem le za "glavne" dobičkarje
Jeklarski trust je podražil jeklo, z izgovorom, da bi sicer vsled zvišanih stroškov napravil izgubo.
Enako govore druge profita lačne korporacije. Tega podra-ienja se boji celo senator Taft, ki je vodilni zagovornik "svobodnega" podjetništva.
Sedemnajst milijard čistega dobička ameriških korporacij v enem letu — to niso "mačkine solze". Kdo je deležen teh pro-fifov? Vzlic propagandi teh pod-vzetij, ki skušajo dokazati, koliko delničarjev imajo, je vendar dokazana resnica že od kar obstoja ta dežela, da se dobički stekajo v blagajne onih, ki so resnični gospodarji. Tako je tu, tako je v drugih kapitalističnih deželah. *
Na tisoče ljudi dobi morda po par dolarjev ali po par deset* -kov dividend. Druge — v milijonih—pa gredo "magnatom", ki se pozimi sončijo v Floridi, hlade v rivierah — sploh, ki si lahko privoščijo zase in za svojce kraljevsko življenje — in si ga tudi privoščijo, kar pričajo tožbe o njihnem rajanju po svetu.
V Pennsy Ivani ji ja "boss" republikanske stranke Joe Pew. On se pritožuje, da Trumanova vlada napram "biznisu" ne postopa pravično. A vendar je njegova kompanija napravila lani $24,339,000 čistega dobička, leto prej pa $14,726,000. To naraščanje zlatega vrelca bi gospodu Pewu moralo biti v zadovoljstvo — pa še vseeno godrnja. Njegova kompanija se imenuje Sun-Oil Co.
Delavcem, je znano, kako so se podražile obleke. In vrh tega je v njih blago česdalje slabše kakovosti. Vzrok so preobili profit!. Tekstilna firma Dsn River MHkr — da navedemo aao primero — je napravila predlanskem $77,345,990 čistega dobička, lani pa ji je profit nara-stel na $92,269,000. Ali si te ogromne vsote morete predstavljati?
Se veliko večji dobički so be-leženi v jeklarskih, rudniških in raznih drugih monopolističnih podvsetjih.
Vzrok, da se tako nebrzdano višajo, je reakcionaren kongres, ki je zoper da se bi profitarstvo zajezilo — češ, ko bo vsega preveč, pa bodo cene padle in dobičkov bo manj.
Torej Računajo Še vedno po istem merilu kakor po prvi svetovni vojni. Na "zadnjo" depre-
. KOMENTARJI j
{•»•••'•eeoeoeeeeeeoeeeeeeoeooeoeoeeeeeeooeeoeeeeeeoee
Zbira iti presoja urednik
Radio je koristna iznajdba, toda v tej deželi se jo silovito zlorablja — prvič z zavajalno reklamo in sedaj s ščuvanjem v vojno proti Sovj. uniji. V nedeljo 7. marca je histerični hujskač Walter Winchell ameriško vlado naravnost pozival, naj vrže na ruska mesta nekaj atomskih bomb — češ, da ni drugega izhoda, ako hočemo ustaviti sovjetsko ekspanzijo in komuni- j ljuje. zem. Winchell seveda ni edini,1 ki ščuje v radiu in v časopisju v oborožen napad na sovjete. Take ljudi dobite v kongresu, imate jih med časopisnimi magnati, na Wall Streetu, med voditelji skoro vseh narodnostnih
izmed tistih, ki so ga podpirali, sedaj sami zapluli v konservativne toke. Potrebna je nova stranka, ki ne bo imela samo naprednega voditelja temveč PROGRAM za odpravo monopolov, in s tem za socialni preobrat, in ki bo za svetovni mir ter delovala za vzajemnost med narodi. Wallace je za tak program in istotako gibanje, ki mu nače-
Pennsylvania je prva, ki je pod Wallaceovim vodstvom ustanovila novo stranko. Imenuje se Progressive Party. Ustanovpe konvencije, ki se je vršila v Vorku, Pa., in je bila zaključena 7. marca, se je udeležilo nad dva
skupin, med katoliško duhovšči- ^ dele tov Insode* ^ na-no m nedvomno je tudi v vladi | vdušenju ^ njimi in ostalimi
udeleženci to ne bo kaka "tre-
kaj takih, ki bi radi pomedli s Sovj. unijo. Saj ima baš tako-zyana Trumanova doktrina tak namen. Da, nevarnost novega vojnega požara je večja kot si kdo predstavlja in Rusi trdijo, da smo sedaj mi tisti, ki posnemamo Hitlerja.
Henry Wallace je na konven-
tja" stranka temveč "prva".
Grčija je dobila Dodekaneske otoke, ki so velike strategične važnosti, nazaj minuli teden. Bili so v tuji posesti šest sto let. Zadnjič jih je imela Italija. V vojni so jih zasedli Angleži in
Američani. Prebivalstvo je v ve-ciji novoustanovljene progresiv- liki večini g^j^ in sedaj ^ p^.
en stranke v Pennsylvaniji izja- j šli tudi p^ g^ko vlado Toda vil, da o njegovem povratku v spiski tisk trdi, da so dodeka-demokratsko stranko ni govora. neški otoki prišli v reSnici pod Reporterji so ga vprašali, če bo ameri$k0 vojaško oblast in da novo gibanje in kandidaturo na Američani na njih grade vojne listi "tretje" stranke pustil, ako ^^ Vse je torej v vojni nape_
se Truman umakne. Dejal je, da Truman kot oseba ni zanj nobeno vprašanje. Vprašanje je doktrina, ki nosi njegovo ime, dasi jo ni on ustvaril, pač pa oni, ki so resnični poglavarji ameriške vlade. Bilo je prav, da je Wallace podal izjavo glede "povrat-ka", kajti v začetku je res izva: jal, do ba demokratsko stranko pustil le, ako se ne vrne naltoo-seveltova pota. Toda Truman ni Roosevelt. Vrh. tega
tosti in tako ostane dokler se bo vršilo vojno ščuvanje po svetu.
Angleži, ki so bili na potovanju po Zed. državah, doma pripovedujejo, da se nikjer na svetu ne govori o vojni toliko kakor pri nas. V radiu, v časopisju, v kongresu, v cerkvah, na konvencijah, povsod slišiš o vojni in pa da je neizbežna, kajti da miru ne bo dokler ne bo Rusijs
(Nadaljevanje na 5. strani.)
enako ljudje.
z njimi tudi "navadni"
Ameriški izvoz v Sovjetsko unijo
Lani so Zed. države prodale Sovjetski uniji raznega blaga v vsoti $100,000,000. Ker med našo in sovjetsko vlado še ni tr-.. . t	govskega sporazuma, se vse te
tudi oborožitev teh dežel ter jim kuptf jt vrje sproti, za gotovino.
(Nadaljevanje na 5. strani.) Ce bi pa naša vlada bila pri vo-
lji skleniti z Rusijo vzajemno trgovsko pogodbo, bi imeli iz Sovjetske unije več naročil kot jih bi zmogli. Seveda bi ji morali prodajati na kredit, a v trgovskem departmentu v Washingtonu vedo, da bi bil ta kredit
Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrli "Proletarec", pomagajte ran v pridobivanju naročnikov In zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad!
Italiji, Angliji, Franciji itd. le obveznosti na papirju, ki jih ne bodo mogle nkoli poravnati.
Ampak politika Trumanove administracije je pomagati vla-le podaljšanje roka za odplači-1 dam, ki so kapitalistično orien-la. Kajti Rusija plačuje z bla tirane, ne pa takim, ki grade ko-gom in zlatom, dočim so krediti! lektivno ekonomijo.
Ameriški liberalci v A.D.A. v zelo klavrni vlogi
V tej deželi imamo sedaj dve takozvanl liberalni politični zvezi. Ena se imenuje Progressive Citizens of America. Nji načeljuje Henry A. Wallace.
Ime druge je "Americans for Democratic Action". V slednji |e Mrs. Eleanor Roosevelt, en njen sin in nekaj drugih ttfvšlh newdealovcev, in pa unijski voditelji kot je David Dublnsky in sllčnl.
Ta slednja liberalna skupina Američanov za demokratično akcijo je imela nedavno konvencijo v Philadelphiji, ki se je ja udeležilo kakih 609 oseb. Toda namesto da se bi osredotoči« la za boj zoper reakcijo, se je gnjavila zgolj proti Wallaceovi PCA, zoper Rusijo in komuniste.
Domenila se je celo, da je Trumanov program sa civilne
svobodščine "dober", ampak da on (Truman) ni dovolj "progresiven".	1
Kaj naj taka skupina, kot je ta, sploh pomeni v ameriškem političnem življenju? Mrs. Roosevelt ve, njen sin ve — sploh vsi ti "liberalci" vedo, da ni v zvezni vladi nobenega liberalizma. Saj so vse 'newdealovci" is vlsde izrinjeni in Waj so še tisti, ki Imajo kaj naprednega duha, smatranl sa partnerje sovjetskih špijonov in sa "komuniste".
"Americans for Democratic Action" se ponašajo s tem, da so soper komuniste, proti Sovjetski uniji ter njenim "satellt-kam" — a prav sa iste točke so tudi "ortodoksni demokrati" na jugu, vsi, pristaši "svobodnega podjetništva" (kapitalizma) ln vsa republikanska stranka.
Ekino, kar je skupina ADA na svoji konvenciji 'liberalnega" storila, je njena izjava, da je proti obvezni vojaški službi. Vse drugo, kar je počenjala, je bilo zgolj is ljubosumnosti proti Henryju Wallaceu in njegovi kampanii sa zgraditev "trotje" stranke.
«
Mrs. Roosevelt je bila pred nekaj leti izrazita liberalka. Sedaj gre s "centra na desno" bolj in bolj. In to vse sato, ker se nočejo združiti s Henryjem Wal-laceom.
Wallace ps ima shode, ki so obiskani da kaj In ljudje ne samo da plačujejo vstopnino temveč tudi prispevajo v kampanjski sklad. »Mrs. Roosevelt se s tem ne more pohvaliti.
r Vodja unije avtnih delavcev, Walter Reuther, je tudi vnet na-
Nekaj o naših stvareh
Naš pionir John Goršek iz Springfielda, ki je bil mnogo let predsednik gl." porotnega odbora SNPJ in delaven v strokovnem in v socialističnem gibanju de-seletja, se je dglasil v tej številki. Razpravlja o naših stvareh — predvsem o Proletarcu. Značilno je, da baš on priporoča ne ukiniti angleške strani. In navaja zelo dobre argumente.
Dalje svetuje akcijo, kakršno smo v veliki stiski podvzeli po prvi svetovni vojni in pa drugo v depresiji pred drugo svetovno vojno.	*
Goršek ob enem priporoča brzo kampanjo, da po-sijo so že popolnoma pozabili". In ravnamo dolg saj do 1. junija.
Eden izmed njegovih nasvetov, ki ga je treba upoštevati je, da aranžiramo v korist lista priredbe. Sicer smo jih imeli že prej in v nekaterih naselbinah so priprave v teku in datumi določeni. S. John Goršek pa posebno poudarja, da jih bi imeli kjerkoli mogoče prvega maja, ki pade letos na soboto. Torej bo aranžma zanje vsled tega toliko laglja.
Prvi maj bo letos tudi uradno praznovan v duhu mednarodnega socializma po večjem delu sveta kot še kdaj v zgodovini.
Kjer imamo klube JSZ, naj sestanek ali pa priredbo oni aranžirajo. Koder pa jih ni, naj pridejo skupaj naročniki Proletarca in poskrbe, da bo i v njihovi naselbini prvomajska slavnost.
Iz našega urada jim zagotavljamo sodelovanje kolikor največ mogoče.
Glede drugih Gorškovih nasvetov je akcija v teku in bo — upamo, izvedena kot si jo želimo vsi, katerim je za obstoj tega lista.
O tragediji naših rojakov, ki so se izčrpali v rovih v Kansasu, piše v tej številki Anton Shular. Kakšno kipeče življenje je bilo tam nekoč - in sedaj mrtve maj-ne in izumrle naselbine. Ja pa v Kansasu med našimi ljudmi še veliko starega navdušenja, kar nam je vsem v vzpodbudo, če pomislimo, v kakšnih okolščinah se morajo truditi, da vse ni zamre.	i
Anton Zornik je moral v bolnišnico na operacijo in upamo, da bo kmalu okreval.
Ker nam manjka potovalnih agitatorjev, se moramo zanašati toliko bolj na 4okalne zastopnike ter druge prijatelje, ki so pripravljeni pomagati. Potrebujemo več naročnikov in če se resno potrudimo, jih bomo tudi dobili.
Joško Oven je odšel 9 soprogo na obisk v Mehiko, zato njegove kolone ta in prihodnjih par tednov ne bo.
sprotnik Wallaceove kampanje. Velika večina eksekutive njegove unije (UAW) je zaključila, da tretje stranke letos ne bo podpirala, niti ne \^allacea, ampak da bo mogoče začela ustanavljati delavsko stranko po predsedniških volitvah na svojo roko.
Take polovičarske stranke niso bile še nikoli nič prida in sato tudi v bojih proti komunistom niso dosegle drugega kot poma gale reakciji, ki je njim prav ta ko sovražna.
Wallace se torej v svojem boju za mir in blagostanje na eni je ne bo mogel letos prav nič zanesti. A če se bo to napredno de lavsko politično gibanje podvl salo bo izid na volilni dan v novembru Čisto drugačen kot pa hočeta AFL in CIO, namreč njuna vodstva.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA,
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE 80C1ALMTKNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; sa pol leta $1.75;
za čtttrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priottfitev v številki tekotega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor___________________________________________Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2M1 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864.
ZGODOVINSKE DOBE SE MENJAJO, ne pa načini v pobijanju »pomikov.
AFl je v Evropi in na Japonskem za svoje sorte taktiko pridno aa del«
Ameriška federacija dela nih delavcev. Zahtevo kongresa jI (American Federation of Labor) j proizvodnih sindikatov za po/i-
Vatikan v politični kampanji v Italiji s sredstvom, kakršnega ni/na nobena druga stranka
Katoliška cerkev v Italiji je v volilni kampanji zares. ... u8Unovitvi novc deiavske!šanje zaslužka na račun zniža čudno - na razpolago ima finančnihsredstev.dasi jamra zanj«. ^^ ^mzacije zelo na- nja monopolskih dobičkov, so Dobiva jih iz Zed. držav in iz latinske Amerike. Zato ima vati- sprotovala B7la je Jtanovljena kanaka banka dolarjev kot še nikdar v zgodovini naše dežele, ki j vz^c lun^iu po vojni AFL se ponaša, da je protestantska.	p« ae s tem dejstvom ni sprijaz-
V politiki (v verskem pogledu) ni protestantska.	j nila in je ruvala dalje. Zelo je Izdajalska zarota voditeljev
Kajti v Vatikanu imamo pri papežu poslanika že iz Roose cmerila angleškim strokovnim Ameriške federacije dela se je veltovih časov in še bolj utrjen pa je od kar je Roosevelta Tru-1	.ker 80 ^ zdruzll« v | izkazala še posebno med borbo,
prikazovali voditelji Ameriške federacije dela nič manj kot
"komunistično zaroto'*.
man nasledil.
Italija ima sicer tudi sedaj parlament — takozvani, ki pa je provizoričen. Ta, ki ga bo izvolila v aprilu, ako ga bo — bo prvi reden parlament izpred in po Mussolinijevi dobi.
Veliko strank se poteguje za mandate. Nad dvajset. Toda gre sa le med socialisticno-komunistično koalicijo (Pietro Nenni-Pal-nairo Togliatti) in med krščansko demokratsko stranko, ki ji nadaljuje po imenu sedanji premier Alcide de Gasperi, a v resnici ja njen glavar Vatikan
ker so se združile v mednarodno enoto skupno z de j ko je šlo za preprečitev spreje-lavskimi unijami sovjetske zve- ma protidelavskega zakona v ze in še vedno ruje, da bi jih pri- ZDA Na zadnjem kongresu dobila aa izstop.	Ameriške federacije dela, ki je
Ustanovila je posebno zvezo bil v San Franciscu, je vodite-
delavskih unij latinske in Severne Amerike, v kateri prevladujejo odborniki AFL.
Ko so se začele obnavljati delavske unije v Nemčiji, je AFL
le dve leti prihaja iz Zed. držav ladja za ladjo. Dovažajo | določila visoko vsoto in poslala
ljem Ameriške federacije dela uspelo, da so bile sprejete vse zahteve Taft-Hartleyjevega zakona.
Prav nič čudno ni, če so ameriški monopolisti namenili svo-
obnavljanju Njen temeljni na-
žito, surovine, blago, moko, stroje — vse v namenu, da utrdijo
pred volitvami obstoječo vlado čimbolj in v teh prizadevanjih
Trumanove administracije pomaga s propagando ne samo naš men Pri	\e bil, da nove
, . . , . x i	-T irTZ	I unije nemških delavcev ne bodo
državni oddelek pač pa še z večjo	Vatikan.	Moeia h komunistom tenweč
Vendar pa, ker se Italijani — posebno na severu Italije — niso N j|m bQČQ nasprotne V anglo-hoteli omamiti, je pristopil zraven Vatikan s svečano proklama- j amtr4^|ti ^ni je ta taktika us-cijo, ki pravi v bistvu: Italijani katoliške vere, pozvani ste odpeia prav tako uspešna je bila svete stolice, da greste vsi na volišče — vsi do zadnjega! In po- AFL s svojo taktiko obnavija-zvani ste pod snartnim grehom glasovati samo za tiste kandidate, nja deia-skih unij na Japon-ki so branitelji katoliške cerkve ter njenih pravic (privilegijev) skem. v Italiji!
Milanaki kardinal Alfredo Schuster je ša pred tem zagrozil vernikom, da ako bodo glasovali za socialistično - komunistično fronto, bodo ob zakramente.
Biti obnje pa v Italiji pomeni, da si v naprej obsojen v pekel. In ogromna večina Italijanov je privezana na verske običaje. Vsa pokopališča so cerkvena. Ako nisi ob smrti spokornik, te pokopljejo med zločince, samomorilce in druge take, ki se jih po cerkvenih pravilih smatra za izobčence.
Verski obredi cerkve v Italiji (ki je tudi po novi uatavi priznana državna cerkev) so bolj poganski kot ni pr. na Poljskem in veliko bolj kakor pa v Sloveniji. Le v Mehiki in v ostali latinski Ameriki je v bogočastju najti tu pa tam še več malikovalstva kakor v Italiji.
. Kaj pomeni zapoved svete stolice? To, da je šla v politiko toliko globoko kot v Italiji — po poraženju papeške driave — še nikoli prej.
Sicer je že v zadnjih volitvah cerkev odredila, da ne bo zakramentov za tiste, ki bi volili za protikatoliške kandidate.
Sedaj pa se gre v Italiji zares.
Ameriške bojne ladje so tam okrog in Truman je de Gasparijevi vladi, in s tem papežu Piju XII. obljubil, da mi (Zed. drža-
tja svoje ljudi, da pomagajo pri jim zvestim slugom iz Francije
Levičarski elementi Mednarodna zveze strokovnih unij to početja ne gledajo križem rok. V svoji propagandi napadajo AFL za agentko kapitalizma in svetovne reakcije ter za sovražnico zavednega delavstva ne samo v Zed. državah temveč po vsem svetu. Glasilo delavskih unij v Sloveniji — "Delavska enotnost" — ima o AFL sledeče mnenje: \
Reakcionarni voditelji Ameriške federacije dela — Green, Dubinaky, Woll in drugi so že zdavnaj pokazali, da so zvesti hlapci ameriških imperialistov.
zelo pomembno vlogo pri izvajanju "Trumanove doktrine" in "Marshallovega plana", ko so ji A naročili,« da izpodkopljejo enotnost Svetovnega sindikalnega gibanja.
Znano je namreč, da ameriški imperialisti v svojem stremljenju po svetovni nadoblasti zadevajo na vedno večji odpor pri delovnem ljudstvu v vseh državah. Narodi nočejo, da bi bili sužnji ameriških kapitalistov in tudi ne žeUjo. da bi žrtvovali svojo neodvisnost. Vznemirjen nad rastočim gibanjem demokratičnih delavskih množic, zahteva Wall Street od svojin hlapcev iz Ameriške federacije dela, da povečajo svoje napade na demokratične sindikate. A-meriška federacija dela ima aktiv* s solidnim kadrom "strokovnjakov** za to razdiralno delo. V zapadni Evropi namreč že dolgo deluje tajni odposlanec Ameriške federacije dela — Ir-
V svoji ofenzivi proti življenj- wing Brown. Za italijan«ko «in-
ve) ne bomo trpeli ne notranjega ne vnanjega ruvarjenja proti ustavni italijanski vladi.
Vatikanu to zagotovilo ni zadostovalo. Zato je bilo izdano iz svete stolice posebno pismo, ki odločno poudarja: Vsi, ki hočete po smrti v nebesa, namesto v pekel, na volišče, in vsi morate ob enem glasovati edino za tiste kandidate, ki jih vam odobre vaši škofje.
Verski Italijani, kakor verski Poljaki in drugi katoliški ljudje smatrajo svoje duhovnike za božje pooblaščence, ki izdajajo potne liste v večno izveličanje. Ako ti ga odrečejo, nimaš kam drugam kot tja kjer je večno škripanje z zobmi. Nihče si ne želi take družbe. Vsakdo bi bil rajše pri harfah, tik božjega prestola in se pomenkoval s svetim ključarjem, ali pa se divil angelom in devicam.
To ni šala, to je miselnost,vsakega takega človeka, ki bigotno veruje v dogme in v obetan j a katoliške cerkve. Ona ima na razpolago prižnice, spovednice, državno oblast, časopisje, in pa — pomoč Zed. držav.
Kako se bodo volilci ravnali — izmed katerih jih je milijone, ki so verni saj za silo, a ob enem so proti strašnim razmeram, ki so jih v Italiji povzročili privilegiji — s cerkvijo vred?
Mnenje mnogih ja, da bo dobila takocvana ljudska fronta, v kateri so komunisti, socialisti in par drugih levičarskih strank, vzlie vatikanskim pretnjam v prihodnjih volitvah najmanj od 40 do 45 odstotkov glasov.
Optimisti v socialistični in komunistični stranki kajpada zatrjujejo, da jih bodo dobili nad 50'odstotkov.
Vatikan se tega boji. Enako naš predsednik Truman. In pa tisti v Italiji, ki žive od dela drugih.
Vatikan ljudstvu v tem boju ne more obljubiti drugega kot "solzno dolino*' in vernim nebesa po smrti, grešnim pa večno pogubljenje.
Ljudska fronta pa obeta v Italiji zgraditi raj kar tu — in bo obljubo tudi izpolnila, če dobi tečiho.
A kot je položaj po svatu sedaj, ji svetovna reakcija ne bo pustila prostih rok. Italija jc v nevarnosti, da poetane druga Grčija, v prid onih ki že udobno žive. Za one, ki so že sedaj in skozi cele generacije v pomanjkanju, pa še večjo mizerijo.
Vendar — tudi v Italiji se svita in reakcije je strah. Tudi ako zmaga, koncem konca le ne bo ona zmagala, ker ljudstvo se drami in zahteva pravic tu, ne šele nebesa po smrti.
skira interesom in pravicam a-meriškega delovnega ljudstva se monopolisti Wall Streeta naslanjajo na kliko reakcionarjev iz Ameriške federacije dela. Ko se je v ZDA koncem leta 1945 in 1946 razvilo strokovno gibanje, izvršni odbor Ameriške federacije dela ni podpiral stavkujo-čih, ampak je vodil zagrizeno kampanjo v tisku in dokazoval, da stavke "niso dobičkanosne". Voditelji Ameriške federacije dela so poskušali na vse načine,
dikalno gibanje se silno zanima eden izmed glavnih voditeljev Ameriške federacije dela — An-tonnini, dočim v Latinski Ameriki poskuša zrušiti demokratične sindikate Cerano Rom ua Idi.
Posebno pozornost posveča Ameriška federacija dela Italiji in Franciji. Se v oktobru 1946 je eden izmed tajnikov Splošne italijanske federacije dela Luc-cardi v svoji izjavi, ki jo je dal predstavnikom tiska, razkrinkal delovanje Antonninija, ki je sa-
da bl razbili stavke organizira-[ mozvanemu "sindikalnemu od
Bivil kralj Mihael oglaian za "bojevnika" svobodne Romunije
V tisku Zed. držav in v "propagandi zapadnega bloka ima bivši romunski kralj Mihael Hohenzollem zelo veliko pozornost.
Ko je nedavno odpotoval v Zed. države, na pamiku "Queen Mary", je pred odhodom povabil časniške poročevalce, da jim pove kako in kaj- Čemu da je odšel v Amerika, tega jim ni pravil.
Dal pa jim je pisano izjavo, da ni več kralj Romunije radi tega, ker je bil primoran iz dvora. A ker se je odpovedal po<| pritiskom, zanj to ne drži. To se pravi, ako zapatini blok, kadar se vrže na sovjetski blok, zmaga, se .bo radevolje vrnil nazaj na prestol.
Mihaela skuša kapitalistična propoganda zapadnih držav predstaviti za "reveža*'. V tem listu smo že poudarili, da mu je romunska vlada, čeprav je "komunistična'*, dovolila odhod v posebnem vlaku, z vsem njegovim dvornim spremstvom, in imel je zaščito na avoji poti po Romuniji in skozi vse druge kraje, ki jih obvladuje takozvani sovjetski blok.
In ta Isti "brezdomni" kralj tudi sedaj "potuje s precejšnjim spremstvom, kar stane denarce. Torej mu "komunistična" vlada nI storila nikakršne krivice.
Vzlic temu se je sedaj na pobudo "zapadne demokracije" osmelil in ji bere levite. Namreč romunski vladi, ki mu je dala zaatonjski vlak, ga opremila in mu obljubila, da ako «e hoče vrniti v Romunijo, bo dobro došel, toda ne več kot kralj.
Mihael pa se hoče vrniti kraljevsko. Na svojem posetu v Zed. države upa, da ga bomo v njegovih ambicijah podprli. In pa, da ga bomo založili z dolarji.
Zares, čudna so pota takozvane zapadne demokracije. Nekpč je dinastije rušila, sedaj pa jih podpira In novim republikam jih z dolarji in z militaristično silo skuša uriniti nazaj.
boru" v Italiji izročil več tisoč dolarjev, da bi razbil delovanje v okviru konfederacije. Kasneje se je v Italiji pojavil še drugi tajni odposlanec Ameriške federacije dela, ki je ponudil velika denarna sredstva, s pomočjo katerih naj bi razbili Splošno italijansko konfederacijo dela. Tretji agent z dolarji pa se je pojavil tik pred pariškim kongresom Svetovne sindikalne federacije, ki je hotel s pomočjo dolarjev pridobiti italijanske socialiste za napad proti Svetovni sindikalni federaciji. Toda vsi poskusi Antonninija in njegove druščine, da bi razbili Splošno italijansko konfederacijo dela, ao sramotno propadli.
Prav tako se Ameriški federaciji dela ni posrečilo razbiti Splošne- konfederacije dela v Franciji. Agenti Ameriške federacije deja so namreč računali na pristaše Leona Jouhauza. Toda skupinica,, ki se je zbrala okoli njega, ni mogla razbiti niti enotnosti francoskega delavskega razreda, niti ni zmanjšala njenega odpora proti napadom reakcije. Predlogi Jouhauxa, ki ae je izjavil za Marshallov plan, so bili zavrnjeni na zasedanju Narodnega odbora Splošne konfederacije dela Francije z večino od 657 proti 60 glasovom.
Ameriška federacija dela vodi razbijaško delavnost tudi v delavskem gibanj d v Avstriji in Nemčiji. S tem, da se naslanja na ameriške oblasti v Zapadni Nemčiji, stremi Ameriška federacija dela za tem, da zabije klin med delavce v raznih okupacijskih conah, onemogoči zedinje-nje vsega nemškega sindikalnega gibanja, s čimer podpira politiko anglo-ameriških oblasti, ki hočejo preprečiti ustanovitev enotne demokratične Nemčije.
V svojem razdiralnem delu si voditelji Ameriške federacije .dela precej obetajo od angleškega kongresa Trfcde-unionov. Ze prej omenjeni agent Ameriške federacije dela Brown je mnenja, da bl fcilo treba iztrgati angleške sindikalna organizacije iz Svetovne sindikalne federacije. Kakor poroča angleški tisk, je Brown v zadnjem času vodil zakuhane razgovore s predstavniki Trade unionov. Ni izključeno, da so nekateri voditelji kongresa Trade-unionov soglašali s pozivom Ameriške federacije dela. Toda vprašanje je, če bodo široke množice angleških delavcev priznale takšne podvige.
Poskusi voditeljev Ameriške federacije dela, da bi zrušili delavsko gibanje v evropskih drŽavah in podredili sindikate teh držav Wa)l Streetu, se posebno očituje v propagandi za sklicanje kongreaa sindikalnih orga-zacij tistih držav, ki pričakujejo tako zvano "ameriško pomoč". Ta kongres ima namen, da o-mogoči Izvedbo Marshallovega plana in jih vključi v borbo proti Svetovni sindikalni federaciji. S pomočjo takšnega novega izzivanja bi reekdonarji Ameriške federacije dela radi razbili Svetovno delavsko gibanje.
Razdiralni delavnosti Ameriške federacije dela se upira vedno bolj naraščajoča enotnost delavskega gibanja v vseh državah, utelešena v Svetovni sindi* kalni federaciji, ki združuje v svojih vrstah 71 milijonov organiziranih delavcev iz 65 držav.
Svetovna sindikalna federacija razpolaga z vsemi sredstvi, da se upre agentom ameriških monopolov in da nadaljuje svojo borbo sa mir in demokracijo, za pravice in koristi delovnega ljudstva in za enotnost delavskega razreda.
Aaioriško delavstvo - prvotne politične In organizacijske aktivnosti
V dobi, ko Zed. države is niso je, jekla, železa in drugega ma-imele docela razvite republikan- terijala.
ske oblike vlade, so državne V tretjem članku te serije de-ustave določale, kdo ima pravi- vetih člankov bo opisan razvoj co voliti. Ko pa so demokrati- narodnih unij in početek burne čne sile pridobivale na moči, so dobe v zgodovini delavstva te posamezne države pričele opu- dežele.
ščati določanje lastninskih kva-	Common Council.
lifikacij po katerih ae je pr^j j--------*
določalo volilno pravioo. Pola-	__w
gema se je s tem pričela ruzA- m0n€*rntSf0m V UTCI/I jati neodvisna delavska politi J*) U*ba dati VeČ čna aktivnost. Ta aktivnost,de- j .	M f
lavskih organizacij je našla svoj *Or 16 material pogon v tedanjih razmerah, ka- Loy W Henderson, ameriški Urim so bili podvrženi delavci poklicni diplomat, velika oseba — v te razmere je spadalo pre- v državnem departments je v ganjanje delavskih unij po so-j govoru v Louisvilleu, Ky , de-diščih; porast tovarniškega ai-|jal, da se stvar v Grčiji s stali-stema, potom katerega se je na- šča Trumanove doktrine ne raz-glo večalo število delavcev v in- vija ugodno. Obljuba, da se bo dustrijah — delavcev, ki so pri- z gerilci pospravilo že v prvem hajali iz podeielgkih ^rajev 4etu ameriške intervencije v Gr-Amerike same, iz angleških oto- čiji, se ni izpolnila Niti ne to kov, ter iz Evrope, kot tudi upo- zimo.
sle vanje žensk in otrok ter dol- Torej kaj naj store Zed drža-ge delovne ure (od dvanajst do ve, da ohranijo Grčijo monarhi-štirinajst ur).	stom? Samo materijalna pomoč
Gibanje za politično akcijo se ni "A*1*, je rakel Henderson.
jc*, pričelo v letu 1627, ko so rokodelske un\je v Philadelphia i osnovale Mehaniško unijo stro
Opremili smo roja list ično armado z najmodernejšim orožjem, a gerilcem. ki nimajo nobenih za-
kovnih zvez, katere je kasneje' vznikov vendarle ni bila kos.
Torej bo treba tja več ame-
riških vojakov, da bomo " osvo-todili" Grčijo izpod komunistične nevarnosti in jo s tem za-varpvali za grškega kralja ter njegovo koruptno fašistično kliko.
Dosedaj nas stane ta eksperiment z osvobojevanjem Grčije izpod komunizma že okrog milijardo dolarjev, nevštevši pod
nominirala in izvolila kandidate, "za zastopanje delavskih ,interesov" v mestnem odboru in v jiržavni zakonodaji. Temu vzgledu so sledile kmalu druge unije v mnogih industrialnih mestih. Pojavile so se tudi kra^ jevne delavske stranke in izhajati je začelo od 40 do 50 de lav skih listov. Ti so podpirali program, ki je zahteval deset-urni
delavnik; omejevanje otroškega P°re> ki JU« UNRRA dela; odpravo starega načina nu-
denja kaznjencev kontraktor- £(j€*n od OfltOIlto
jem, da so lahko kompetirali z Prye čase	svetQvni
drugimi delavci; prosto solsko . vojnj smQ	£lovenijl
izobrazbo za revne in ^m^e j mak) ^lezni*kih ^^^ enako (ljudske šole so bile tedaj jJttr ^ bili j ki niso z nafni' le za revne^^odpravo zaporne mialiUt	d	je ^
kazni za dolgove; odtrganje od, ,ast ^Mtovil*. Jako hudo ji bilo plač in odvzem orodja za poru v-1 ^^ in na navo dolgov; pravico mehani- 2eleznico ^ § ilja do Rad^_ kov da vlože terjatve za izvrse- ne je upravljaiaH ^KŠka (Tv-no delo prtrti p^ti dolžnika; , strijska^n pa^Q6lovanska ob_
£°dElVO ^Z*^.™*11™ last. Dogajalo se je, da je bil sweatshops) v domovih m de- j konduktJ ^	Jnem_
lavnicah. ■■^■■■^mH
Za krajšo dobo se je delavstvu posrečilo izvoliti nekaj svojih kandidatov toda v splošnem svojih ciljev ni doseglo. Doseglo pa je to, da je bila pozornost javnosti obrnjena na socialne in ekonomske neenakosti in s tem •o bila pripravljena tla za bodoče zakonodajne pridobitve. V začetnih 1630-tih je pričelo gi-niti zanimanje delavcev za politično akcijo in izvojevanje reform — deloma je bilo to pri-
C- ova ti neizkušenosti vodite-
v. V tem času pa je zabeležilo znatno porast unijsko gibanje, med-unijaka povezava v svrho reševanja skupnih delavskih problemov in pospeševanja zahteve po unijskih izdelkih in blagu. V letih 1835-36 so skušali čevljarji, tiskarji, roževin-ski delavci, mizarji in ročni tkalci osnovati organizacije delavcev svojih vrst širom dežele Panika 1. 1637 pa je spodkopala te prvotne poskuse snovanja delavskih federacij, Zapad se je bil nepričakovano naglo razvil in doprinesel k veliki brezposelnosti 1. 1640, ko so delavske organizacije povečini propadle.
Ekonomski nevihti, ki je zajela industrije in udarila delavstvo, je sledilo zadružno gibanje med delavci. Pojavile so se ideje zadrugarskih naselij, ki niso posebno uspele. Kriza je tudi zainteresirala delavce v možnost dobitve zemlje v svrho obdelovanja. Mnogi so tako prišli do svojih domačij, drugi so državno zemljo spet pustili in iskali kruha drugod. Koncem 1840 je kriza ponehala, največ ker je bilo v Kaliforniji odkrito zlato. Pelovna moč je bila spet cenjena in unije so kmalu oživele ter zahtevale večje plače, obenem pa reševale probleme organiziranja. L. 1650 je unija tiskarjev ustanovila narodno organizacijo ki v teku desetletja so imeli sli-čne organizacije kamnoseki, klobučarji, livarji, strojniki in vla-kovodje. V tej dobi se je tudi skušalo organizirati tujerodne delavce, pogosto v narodnostne skupine, kar je imelo namen pritegniti novodošle naseljence. V 1650 so bile tudi stavke za večje plače v skoro vseh mestih, posebno med izurjenimi delavci. L. 1617 pa je prišla še ena panika. Nekaj lat zatem Je izbruhnila civilna vojna — vojna, ki Je poživila porast delavskih unij in pospešila produkcijo munici-
ški. ali pa narobe. Tnr*»i kontrola med seboj. Vlaki so bili leta 1919 jako slabi. Vagoni zanemarjeni, stekla razbita, razsvetljave včasih nič.
In bilo je, da se je vozil po tisti progi utrujen Prlek: Hotelo se mu je domov. 2e v Špilju mu je kondukter v temnem kupeju posvetil z later no pod nos in takoj nato še revizor. Ko je zadremal, so ga na, progi zopet dramili. In tik pred Radgono še enkrat, dasi je bil on edini potnik.
Sedaj je pa Andrašek zaroh-nel:
"Koj te vroga ali čete zme-nou, onti te ali vidite, ka nikoga nega tli!"
Takrat je bilo pri komisiji za razmejitev v Mariboru več Angležev, Francozov in Italijanov, kondukter pa Kranjec. Ta ni razumel Prleka. Avstrijski revizor pa seveda še manj.
"Bos tiiler?" vpraša Avstrijec svojega tovariša. ("Kaj hoče?"). Kranjec je mislil, da je potnik Francoz in tega mnenja je bil tudi Avstrijec, ki je resignirano ugotovil: * .
"Bider aner fon ter antant" (Zopet eden od antante).
Oba sta se spoštljivo umaknila, in Andrašek je imel do konca mir.
Tole mi ne gre v glavo?
ako da je na sodiščih in v raznih preiskovalnih komisijah v tej deželi laglje zmagovati kriminalcem kot pa enim, ki se jim godi krivica, to mi nikakor ae gre v glavo!
rVOLRABEC. March 1«, 1MB.
VLADIMIR NAZOR:
NOVELE
(Nadaljevanje in konec.)
Kaj neki piše? Najbrž svoj-cem v tisto dsljnje mesto, ki ga je bila teta omenila? Morda ima malega sinka? ... Pa mu piše, kakor moj ode. Zato je zdaj njegov obraz vse drugačen. Nič več nima takih oči. In obrvi ne dviguje. In nasmeh mu poigrava okrog usten.., Saj morda ni niti tako hudoben. Utruja nas in muči, toda tudi uči nas. Nazadnje je laže z njim kakor z marsikaterim drugim... Da, nekak izgnanec je. Ne vem, kaj prav za prav to pomeni, toda ker so ga pregnali, je sedaj daleč od svojcev. In sinu piše... dečku, kakršen sem jaz ... Kaj bi bilo, ko bi zdajle počasi stopil k njemu? In mu pokazal tole? Prvi trenutek se bo začudil. Toda prebral bo: enkrat, mogoče celo dvakrat... ko da ne verjame lastnim očem ..» Potem se bo ozrl name. Toda drugače, popolnoma drugače, popolnoma drugače. Nekaj mi bo rekel. Moroa me bo pobožal po licu ...
2e sem hotel vstati, ko se je zganil, stopil izza katedra.
Obšel je klopi pred seboj. Hodil je gori in doli.
Ko pa je opazil moj nemir, se mi je približal. Obstal je pred menoj in se zagledal v odprti zvezek.
—	Kaj? Kaj?... Ti menda pišeš nalogo?
Njegov obraz je bil zopet strašen.
—	Da. Napisal sem ... — sem stežka zašepetal.
Vzel sem zvezek. Ponudil sem mu ga.
Toda odmahnil je z roko. Skoraj zardel je v obraz. Začel je topotati z nomagi. Zahihital se
Je
—	Ha! Ha! Smjete se, otroci! Nalogo je napisal. Tale tu. Oh, zverine!...
In ia klopi odličnjakov se je razlegel smeh, ki me je ugriznil huje kakor Njegovo roganje.
Stal sem ko okamenel in še vedno držal zvezek v iztegnjeni, skoraj otrdeli roki.
—	Glej ga, nesramneža! Se kljubuje!
In z naglo kretnjo je pograbil zvezek. Iztrgal je popisani list: raztrgal ga je; zmečkal ga je v pesti in ga vrgel v kot.
Tiho sem zajokal. Od žalosti, pa tudi od jeze.
—	Molči! Ne uganjaj burk!
Pa se nisem mogel takoj umiriti.
Za laket me je pograbil; potegnil me je iz klopi. Potem je odprl vrata in me potisnil na hodnik.
2.
Kmalu sem se umiril, toda popolnoma sem otopel za vse.
Niti do očetovih knjig mi ni bilo več.
Zasovražil sem vse in vsako-
gar, najbolj pa tovariše odlič-njake, ki so se moji nesreči tako smejali. Tuj sem bil z vsemi.
Vendar se je nekaj pripetilo, kar me je znova spravilo v tir.
Nenadoma je prišel k nam nov profesor za hrvaščino.
Duhoven je bil, že prileten človek, debel, mirnih in nekoliko težkih kretenj, toda dobrega, vedno skrbno obritega obraza. Ko je prvič stopil v naš razred, nam je takoj dejal:
—	Kako je, otroci? Ali ste pridni, marljivi? Imate dosti
petič"? Za zdravje vas ne vprašam ... tega Je, hvala Bogu, pri vas vedno še preveč. A, otroci moji! Blagor vam, dokler oče skrbi za vas!
Gledali smo ga nekam zavzeti.
Pripogibal je glavo; opazoval nas je izpod naočnikov, ki so mu polesketavali na pravilnem, toda nekam modnim nosu.
—	Glej jih, glej!... Vsi sami kratkohlačnikj. In tr-maii pri oknu! Odkod si? In ... Pa tisti debeli, zraven n ga? ... In tisti z obrazom ko sveti Alojzij?
Tako nas je spoznal.
Potem je dejal:
—	Ali znate kako pesem na pamet?
Vsi smo dvignili roke.
—	Krasno! Kako srečen sem v vaši sredini! Sami modrijani.
Poklical je enega, da bi ga slišal.
Kmalu ga je zapodil na mesto. Prav tako drugega in tretjega.
—	Beži no, sinko, beži! Da te ne slišim... Ko Puljci izgovarjajo ... Ali je to hrvatsko ali turško?
In sam je začel deklamirati pesem, ki smo jq že znali.
— Hrani majka dva nejaka sina u zlo doba. u gladne godine.
In končno sem občutil, da je tudi hrvatski jezik nekaj lepega.
Z nekako pobožnost jo sem poslušal tega človeka! z nikomur več nisem hotel govoriti italijanski; na trg sem hodil, da bi poslušal ljudi iz Zagore, ki so prodajali kokoši, žabe in jajca, čitanko sem imel pa kar naprej odprto na svoji mizici. Zdaj sem kljuboval tudi teti, če se je začela rogati vsemu, kar je "mor-laško" ali vlaško.
Vso toploto sem čutil, ki je vrela iz tega človeka. Rad bi se mu bil na kakršen že koli način približal, da bi mu kako ustregel. Toda ko da je gledal tudi on nekoliko drugače na nas, ki smo sedeli v tisti nesrečni klopi. Ni nas ne preziral, ne zanemarjal, toda samo toliko se je ukvarjal jl nami, kolikor je moral. Vse to sem občutil.
NAPAČNO JE, ker se tu rojene Američane hujska proti tuje rodcem. Saj so bili vsi Američani kavkaškega plemena "tuje-rodci"! Pravi Američani so le Indijanci. Karikatura, kakor je gornja, je ščuvanje tu rojenih fantlčev proti svojim očetom ln materam, kajti dragega namena take slike nimajo. Čemu naj bi izgledal v Evropi rojen belokoiec opica, njegov sin pa ugledna veličina? Čimprej se v Zed. državah s tako taktiko preneha boljše bo sa vse, ki prebivamo na tej polobli.	f
Nekaj bi se bilo moralo zgo- in povedal mu bom, da znam še
Besedo "hrani" je izgovoril globoko dihaje, ko da vleče v grlo dobro, mehko jed; v prsih pa mu nekaj vztrepetava kakor od ljubezni. In ko je dejal "majka", >je sladko zavzdihnil. Ko je izgovoril besede "dva nejaka sina", je bil tisti 4U" nekam za-tegnjen in ljubek, zazdelo se mi je, da vidim bel curek mleka, ki ga daje mati svojima drobnima otročičkoma. Ostalo pa je izgovoril hitreje in z globljim glasom, ko da je za grmelo nekaj črnega v njem.
Nisem več pazil na smisel besedi. Zvok in barva sta mi sedaj povedala vse, kar se v tej pesmi dogaja. Njegove besede so bile zdaj sive ko skrb stare matere, zdaj zopet zelene ko Ne-nadovo oblačilo in hribčki na-krog; ko se je pa Predrag ubil ob mrtvem bratu, se mi je zdelo, da sem uzrl modrikast oblaček, skozi katerega je švignil ko kri rdeč blisk.
— Tako, otroci moji!
diti, pa bi tudi name gledal z drugačnimi očmi.
To se je na lepem tudi pripetilo.
Dejal nam ješ naj po nekem berilu v čitanki napišemo nekaj o starih grških bogovih. "Olimpijski bogovi." Ko sem prebral bele črke na črni tabli, sem komaj verjel lastnim očem.
Olimpijski bogovi!... Jaz pa vem za vse. Od gromovnika Zevsa do malega Gftnimeda. Se vedno pomnim vse bogove in boginje, ki pijejo nektar in aro-brozijo in sedijo na zlatih klopeh, se smejo in prepirajo in prihajajo z višav pomagat junakom, pa tudi sami se borijo na široki planjavi med morjem in Priamovim mestom, le na otoku sem bil prebral italijansko knjigo, ki je pripovedovala o Ahilejevi jezi. Tako mi je, ko da sem živel med temi bogovi že na otoku. Vsaka poteza na njihovih obrazih mi je znana. Pogovarjal sem se z njimi, ko so prihajali v samoto našega tihega zaliva.
Olimpijski bogovi!
Ne potrebujem čitanke, da bi pisal o njih. In začel sem
Besede in izrazi so mi sami od sebe silili v pero. Vse najlepše, kar je tako zvonko teklo iz ust tistega človeka, je vrelo sedaj iz moje notranjosti. Nekaj mi pomika roko; pero brzi. Bojim se, da ne bi šolski zvonec prehitro zazvonil. Strah me je, da mogoče ne bom mogel povedati do konca, kako je Hefajst koval Ahilejev ščit... Nisem več pisal zaradi profesorja. Prvič sem občutil, kakšna radost je, metati na papir nekaj svojega, in kako lahko je, če imaš kaj povedati
Glas zvonca me je zares prekinil, preden sem končal.
o •
o o
: o
o •
o o o o a
o •
•
o o a o
o •
a o a a a o a o a o a o o o o o o o o o o o o o o o o o o a o
o •
o a o
PRISTOPAJTE K
slovenski narodni podporni jednoti
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) iS TSESA ZA NOVO DRUŠTVO
| NAROČITE SI DNEVNIK |
PROS VETA
99
66
Ntratalu n Zdrniene litan (lireemM C hi car*) tal |I.H aa lata; »«.•• aa »al Ma; M-M m Mrt Ma; aa Ckloa«a la Caak Ca, aa cala lata; «4.11 aa val lato; aa laaaaartra »U.
Naslov n list in tafniltvo {•>
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
Nekaj dni pozneje je stopil v razred in prinesel zvezke.
Tako me je pogledal, da sem pri priči vedel, da se bo nekaj zgodilo.
Ves zmešan sem bil, da nisem niti razumel, kaj je od začetka govoril. Samo to vem, da je bil vesel, da je od časa do časa glavo obračal proti meni; da me je pogledaval iznad naočnikov.
Osvestil sem se šele takrat, ko je sedel, odprl prvi zvezek in začel brati iz njega.
V začetku se mi je zdelo, da je naloga katerega izmed odličnjakov. Iz zvoka njegovih besed in načina, kako je bral, nisem mogel razbrati, da je prav moja naloga. Ko sem pa sprevidel da je, je v meni vse vzdrhtelo čutil sem, kako mi utripa srce ik tolče žilica v sencih.
Končal je in mi nekaj dejal. Prav za prav ga niti tedaj nisem razumel.
Umiril sem se Šele, ko sem sedel in se je začel pečati z drugimi.
Kaj sedaj?
Da stopim h katedru in ga poprosim, naj me reši sramotne klopi? Naj mu vse povem? Naj mu rečem, naj me malo izpraša latinščino? Da se prepriča sam. Naj mu prinesem tista dva zve-ščiča; naj mu berem.o Jobu ..
marsikaj; ne samo o bogovih, ampak tudi o junakih. K sebi naj me pokliče v tisto svojo hišico blizu mestnega vrta, da se porazgovoriva... Oh, da. Tako dober je. Zdaj bo vse uredil. Vsa žalost in vsa sramota bosta prešli...
Toda nisem mu mogel odpreti svojega srca vpričo drugih; vpričo njih, ki so se tako smejali, ko se mi je pripetilo vse tisto z onim drugim. Tudi sam mi ni rekel ničesar več. Vsekakor želi, da bi se kje na samem srečala.
Komaj sem učakal, da je zapel zvonec.
Med prvimi sem bil spodaj. Pred glavna vrata sem se postavil.
—	Zdaj bo prišel tudi on. Videl me bo. Roko mi bo položil na ramo. S seboj me bo popeljal.
Kmalu je tudi res prišel. Toda ko sem ga pozdravil, je samo pokimal z glavo in odšel.
—	Eh, ni me dobro videl. Obrnil sem se ln začel teči. Izbral sem daljšo pot, pritekel do mestnega vrta. Počasi sem začel stopati po cesti pred vrati njegovega stanovanja. Zdaj bo tu. Tiho je tukaj in nikogar ni. 2e od daleč me bo opazil. Takoj bo stopil k meni ...Jaz mu bom pa poljubil roko, hvala! mu bom dejal... Potem mu bom vse povedal. Vse, kakor lastnemu očetu.
In prišel je. Prikazal se je.
Se bolj počasi sem se pomikal. Gledal sem ga, ves v pričakovanju.
Skoraj obstal sem in snel klobuk.
—	Zdravo, Nazor! Zdravo! — je spregovoril raztreseno in malomarno — prav tako, kakor so tudi vsi ostali odgovarjali na naše pozdrave. In stopil je v hišo.
o
Tisti večer mi je bilo še teže kakor takrat, ko me je oni profesor tako ubil.
V meni se je nekaj prelomilo.
Niti čitanke nisem več odprl. Zvezek sem vrgel nekam.
Ko sem pa drugo jutro stopil v razred in mi je profesor hrvaščine — še ko sem bil med vrati — dejal spričo vseh: "Mali! Nič več ne boš sedel tamkaj. Tukaj-le je tvoje novo mesto", sem malomarno zmajal z glavo.
Začudeno »me je pogledal in skomizgnil z rameni; j a* pa sem sedel v klop, v kateri sem bil nekdaj sedel.
nega. Poklicane oblasti to ugotovile, da je Šinkovec najprvo zažgal hišo in se potem ležeč na postelji ustrelil v glavo. Na čelu je imel luknjo od krogle in poleg njega na postelji je ležala železna cev puške.
Star je bil okrog 70 let in doma od Za gradi a pri Žužemberku. Zapušča ženo, ki je v državnem zavodu. Pred leti je spadal k SNPJ, katero je pa potem pustil.
IV Franklinu je prejšnji mesec umrl tudi Anton Orel, star 71 let. Doma je bil nekje iz Iga, Slovenija. Tudi on je pred leti spadal k SNPJ, pa jo je začasa krize pustil.
Tako gredo hitro drug za drugim naši stari naseljenci. Tiste, ki so se udejstvovali v našem javnem življenju, pogrešamo in za njimi nastane prazna vrzel. Drugi pa zginejo brez sledu.
John Goriek o naših težavah, o angleški strani itd.
IZ KANSASA
Piše ANTON SHULAR*
Na zdravje starega izčrpane-ga delavca zimski čas najslabše vpliva. Mrzlo in mokro vreme je vzrok, da se toliko močnejše oglašajo proletarske nadloge kot naduha, revmatizem in podobne bolezni, ki jih je Bog poslal človeku za "pokoro". Čudno je le zakaj ravno delavca tako pogosto tepe taka pokora in ne bogatina, ki gotovo tudi ni brez greha. No, pa ta razlaga je bolj za jazbece. Zdravnik bo povedal staremu rudarju, da se je teh nadlog nabral v teku let v rovu.
če kdo, bi torej star rudar zaslužil, da se ga čez zimo pošlje kam v milejše podnebje; pa je menda tudi tukaj zraven "prst božji", da gre na počitnice v južne kraje čez zimo tisti, ki je najmanj potreben, ima pa "pod palcem", zato lahko gre. No, pa dovolj te razlage, ki nekoč ne bo samo razlaga temveč se bo res ravnalo po zaslugi in ne po denarni mošnji. Ko se ne bo reklo izgaranemu delavcu: "če ti ne ugaja ta klima, pa si jo pojdi prebrat na oni svet.
Pred tednom je umrl v Fronte nacu dolgoletni naseljenec An ton Lesjak, star 79 let. Doma je bil iz Stične na Dolenjskem in v Ameriki od leta 1893. Zapušča več odraslih otrok, žena pa mu je umrla pred letom dni. Pokojni se je mnogo udejstvoval v našem naprednem življenju. Vselej je podpiral napredno stran v enem ali drugem društvu; udejstvoval se je v bivših naših zadrugah in političnih aktivnostih. Bil je društveni predsednik št. 27 SNPJ. Naj mu bo lep spomin med naprednim delavstvom!
Pred par meseci mi je rekel Louis Karlinger, grocerist Franklinu, kjer se v zimskem času radi tiščimo okrog njegove peči v "domačem razgovoru
to priporočljivo ob času prvega maja, ki pade na soboto. Ves čisti preostanek pa naj bi šel v prid dolga, ki ga ima list v tiskarni.
Pri tem seveda ne smemo pozabiti potežkoč, ki so nastale za list radi tožbe proti njemu. Tudi v tem oziru je in bo naša sveta dolžnost stati na braniku združeno ter tudi to breme vzeti na svoje rame ter se odzvati kolikor največ mogoče.
Imejmo zavest, da bomo za našo stvar gotovo zmagali!
John Goršek, st.

Poslušajte
vsako nodoljo prvo In najstarejšo jugoslovansko radio aro v Chicagu od 9. do I O.ure dopoldne, postaja
WOIS, I960 kilocycle*. Vo**' jo Goorgo Marchan.
Tudi stroški vojen naraščajo
Prva svetovna vojna je stala Zed. države $21,850,000,000. To se je nam takrat veliko zdelo. Toda stroški druge svetovne vojne so se dvignili na $353,235/ 000,000. To seveda ne uključu-je penzij, podpor vdovam, bolnišnic za veterane in druge stroške, ki znašajo več milijard vsako leto tudi v še tako mirnem času.
Dr. John J. Zavertnik
8URCUDON 8TRKST
PHYSICIAN
sism
and Will
Tel. Crawford Uit OmCI HOURS: 1:S« U 4 P. M. (Except Wad., flat and Sun.)
l:St le StSS P. Ma (Except Wad., flat and Bun.)
nil AO. Sftifeway Ave. Tat Crawford H«t If ao answer — OaU Aesttn I7M
"Tone Šinkovec želi, da mu pri-neseš družinski koledar. Kadar jih dobiš se oglasi pri njemu."
Teden pozneje sem se res oglasil pri Šinkovcu. S težavo mi je odprl vrata svoje pečlarije in na prvi pogled je bilo razvidno, da je res bolan. "Tako sem slab, da že več dni ne morem iz hiše in tudi vsega mi je zmanjkalo, da nimam več kaj kuhat," mi je potožil. Kupil je Koledar in me naprosil, da se naj oglasim pri Karlinger ju, da mu pošljejo kaj jest vin.
Ko sem se par tednov pozneje neko jutro vozil tam mimo kjer je stal njegov dom, sem zagledal žalostno pogorišče, ki kaže vso tragiko starega zapuščenega bolehnega delavca. Visoko senčnato drevje je bilo opaljeno in iz kupa premoga, ki si ga je bil preskrbel za zimo, se je dvigal črn dim. Povedali so mi sledečo tragično zgodbo:
Zjutraj so sosedi opazili, da gori Sinkovčev dom. Zaradi gostega dima in vročine niso mogli blizu, da bi videli kaj je z gospodarjem, če je notri ali je z doma. Se le ko je ogenj pojemal so opazili na železni postelji nekaj človeškemu truplu podob-
Springfield, 111.—V Proletarcu z dne 25. feb. t. 1. je bil pri-občen zapisnik seje upravnega odbora JSZ in Prosvetne matice, iz katerega je razvidno, da so se na nji bavili med drugim z vprašanjem kako priti do sredstev, da se bi odpravilo nastali dolg v tiskarni.
Zadolžitev je posledica sedanje draginje. Poročano je bilo, da so tiskovni strodki v minulih letih narasli okrog 150 odstotkov. In potem so bile v isti dobi zvišane tudi razne poštnine, material itd.
V zapisniku je rečeno, da so nekateri priporočali znižanje lista s šestih na 4 strani in pa da naj se angleško stran ukine.
Podpisani s tem ne soglaša. Angleška stran nam je ravno tako potrebna kot so slovenske strani. Kajti na angleški strani sb razni izbrani članki — najboljši kar jih priobča angleški delavski tisk.
Ni mi sicer znano koliko upoštevajo angleško stran drugi či-tatelji tega lista, a prepričan sem, da tisti, ki jo čitajo, bi jo jako pogrešali.
Zato priporočam — nikar jo ukiniti in sploh ne sme do tega priti.
Pred seboj imam listo Iz leta 1922, katere naslov je, "Zgodovinski bataljon štiristoterih". V oni dobi je bil Proletarec finančno tudi v hudih škripcih. Veliko njegovih čitateljev je bilo brez dela. Toda bataljon štiristoterih se je na pobudo takratne uprave Proletarca odzval s precejšnjimi vsotami ter tako potegnil list iz finančne krize.
Tudi sedaj bi bilo priporočljivo izvršiti slično akcijo. To posebno poudarja Joško Oven, ki si je zamislil tudi prejšnji bataljon dvestoterih.
Kakega drugega izhoda sploh ni kot le ta, da vsak naročnik, ki mu je )caj za Proletarca, vzame svoj del naloge in bremena in tako bodo naše obveznosti tiskarni plačane.
Nihče izmed nas naročnikov ni prisiljen pomagati. Vse kar storimo in bomo storili je prostovoljno. Toda komur je za ohranitev Proletarca, bo pristopil zraven in pomagal.
Popolnoma je na mestu izjava Joška Ovna, da potežkoče smo imeli v preteklosti, imamo jih sedaj in imeli jih bomo v bodoče.
Sem mnenja,da ako smo pred 25 leti premagali* slične težave kot so danes pred nami, jih bomo z združenimi močmi premagali tudi sedaj. Omagati ne smemo pod nobenim pogojem.
Priporočljivo je, da naj se upravni odbor Proletarca potrudi izdati in priobčiti v listu POZIV na naročnike ne kasneje kot do 1. aprila t. 1. In odzvali naj bi se z določeno vsoto vsi v teku dveh mesecev, to je, do 1. junija. V tej dobi naj bi se vršile v korist lista tudi priredbe povsod kjer še imamo Klube JSZ, ali pa ako jih bi hoteli naročniki lista tam kjer klubov ni sami aranžirati. Posebno bi bilo
Koncertna prireditev v Clevelandu
Ze pred nekaj leti je bil sestavljen odbor iz slovenskih, hrvatskih, srbskih in macedon-skih društev, z namenom za boljše razumevanje med seboj in skupne prireditve v dobrodelne namene in to največ potrebnim v stari domovini.
Ta skupina priredi v nedeljo 14. marca koncert v Slov. nar. domu na 6417 St. Clair ave. ob štirih popoldne z obsežnim in zbranim sporedom s sodelovanjem slovenskih pevskih zborov, hrvatskih in srbskih ter kolo plesom. Poznani pevski zbor Jadran s klasičnimi in narodnimi, pevski zbor Zarja s priljubljenimi partizanskimi pe-srgami, hrvatske in srbske popevke in macedonski kolo. Kazale se bodo najnovejše slike iz vseh delov Jugoslavije.
Nekaj ur resničnega užitka ob lepi pesmi med prijatelji, spoznanje med seboj in vse to za malo vstopnino.
Navzoč na tej prireditvi bo tudi zastopnik Jugoslovanskega poslaništva. Nikomur ne bo žal, ki poseti to prireditev ne samo iz Clevelanda, pač pa tudi iz okoliških naselbin.
Kakor je že vsakemu znano, da je tožba proti naprednemu tisku za samo en milijonček in dvesto tisočakov. Del preostanka te prireditve bo šel v sklad odboru za svoboden tisk.
V nedeljo 14. marca ob štirih popoldne naj vodi vsakega zavednega Slovana pot v Slov. narodni dom na St. Clair ave.
Koncert. — Kolo. — Ples. — Slike iz Jugoslavije. — Domača zabava. — Govori. Vas vljudno vabi odbor. John Pollock, član odbora.
j BARETINCIC ft SOM
POGREBNI ZAVOD N. tO-M
JOHNSTOWN, PA.
Pomeiiknila mu \e
Aron in njegov sin Izak sta prišla v malo mestece za poslom in si razdelila delo tako, da sta vsak po svoji strani ceste, ki je bila edina ulica v kraju, pritiskala na kljuke.
Pri obedu sta se našla v krčmi. Starega so zanimale novice in je pri jedi čital. Otepal je počasi* pečenko in nosil v usta solato, vso svojo pozornost pa je osredotočil na dnevnik poleg sebe. Na krožnike niti pogledal ni.
Sin pa je hitro použil svoj obed ter tiho ždel in topo gledal pred se. Zapazil je, kako se kup solate giblje in mota iz kislega jesiha zelena rega. Ali niti besedice ni črhnil o svojem opažanju.
Sedaj pa je Aron zopet zasadil vilice in zanesel v usta ce-petajočo žabico. Seveda se je silno iznenadil in prestrašil. Začel je razsajati in se ljutiti, zlasti ker se je Izak prav od srca smejal, češ "jaz sem pa vse videl."
"Ha, smrkavec, gledal si in videl, pa nisi povedal."
"Oh, oče, saj sem hotel nekajkrat ziniti, pa mi je takoj po-mežiknila, — naj vendar molčim."
Na vsak dolar višje mezde $2 podražitve
Senator Wayne L. Morse iz Or*gona pravi, da vsaka kompa-nija podraži svoje produkte v razmerju da če zviša plačo delavcem dolar na dan, podraži svoje izdelke še enkrat toliko.
To je staro pravilo — torej nič novega v Ameriki. Zato pa tudi imamo inflacijo. In pa unije, ki misli le vsaka zase namesto na koristi splošnosti.

ZA UČNE TKKOVINB VSEH VRST PO ZMERNIH CIKA H SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
1*1. MICHIGAN SMS
1838 N. HALSTED ST. CHICAG0 H, ILL
MtQUTAKKC SS TISKA PRI NAS
VILJEM KUNST:
JUGOSLAVIJA SI ZAVZELA POSTATI MODERNA INDUSTRIALNA DRŽAVA
(Le redkokateri spis o gospodarskem stanju Jugoslavije sedaj in pred vojno je bil tako informativen kot je predstoječi. Oziroma se ta od prejšnjih povsem razlfkuje vsled tega, ker se nanaša na graditev nove Jugoslavije v dtihu SOCIALISTIČNEGA načrtnega gospodarstva.
Jugoslavija je izvršila socializacijo na povsem drugačen način kot pa jo obljublja izvršiti n. pr. angleška delavska stranka Morda ji je bilo laglje zato, ker so njena bogastva posedovali zgolj tujci. V oporo slednjim so bili domači valpeti. Ljudstvo je obračunalo z obojimi.
Kunstov članek je poln podatkov in pa opisovanja načrta, ki ima namen modernizirati kmetijstvo, rudarstvo, težko in lahko industrijo ter dvigniti blagostanje naroda kolikor največ mogoče.) Zemlja, na kateri že dolga sto-
letja žive Slovenci, Srbi, Hrvati, Macedonci in Črnogorci, je lepa in bogata.
Lepa, ker jo oplakuje sinje Jadransko morje s svojo razčlenjeno obalo, svojimi zalivi, kanali, otočki in otoki; lepa po svojih bistrih gorskih vodah, po številnih kristalno čistih jezerih, lepa zaradi slikovitih dolin, valovitega gričevja in ponosnih gorskih velikanov, ki jim vrhove pokrivata večni sneg in led.
Bogata predvsem zato, ker žive na njej milijoni pridnih rak, ki so sposobne preobraziti nara-vq, bogata z neizmernimi zakladi, ki jih krije notranjost zeirt-)je, bogata z obširnimi gozdovi, (rfodnimi njivami, vinogradi in sadovnjaki.
Ljudstvo pa, ki že od pamti-veka prebiva na tej zemlji, je bilo kljub neizmernemu naravnemu bogastvu do nedavnega siromašno, gospodarsko, tehnično in kulturno zaostalo.
Kje je vzrok, da si marljivo ljudstvo v teku dolgih stoletij, posebno pa v teku zadnjih desetletij napredka tehnike ni moglo ustvariti boljših, lepših živ-ljenskih pogojev.
Tega so krivi mednarodni kapitalisti in zavojevalci, ki so s pomočjo domačih izdajalcev namenoma preprečevali gospodarski, tehnični in kulturni dvig narodov Jugoslavije, da bi jih laže izkoriščali.
Spomnimo Turkov, Id K
žali v sužnosti velike predele naše domovine in vpadali tudi na slovensko ozemlje, kjer so ropali, morili, požigali in odvajali v sužnost na tisoče mož, žena in otrok. Spomnimo se nemških fevdalnih gospodov, ki so stoletja gospodarili slovenskemu kmetu, tlačanu. Po odpravi tlačanstva se je zdelo, da bo naš narod svobodno zadihal, spremenila pa se je le oblika izkoriščanja.
Z razvojem tehnike se je v Angliji, Nemčiji, Franciji in Ameriki začela razvijati industrija. Ta industrija je iskala vedno novih tržišč sa svoje proizvode. Nova tržišča so lastnikom tovarn ln trgovcem zagotavljala ogromne dobičke. Ti dobički so se povečali prav posebno v času ko so se tovarne začele združevati v konceme in truste, ki aa diktirali cene. Kapital pa ni iskal le novih tržišč; iskal je tudi nova rudna bogastva, nova pogonska sredstva, novo ceneno delovno moč. Vse to je v izobilju našel v naši deželi že pred prvo svetovno vojno, posebno pa v preda pri lsk i Jugoslaviji, kjer
je pokvarjeni dvor, združen z drugimi izdajalci lastnega naroda, izročil mednarodnim kapitalistom v eksploatacijo najdragocenejše zaklade naše zemlje. Vsi večji rudniki v državi so bili v predaprilski Jugoslaviji v rokah mednarodnih finančnih skupin. Kako je v teh rudnikih mednarodni kapital izkoriščal naše zaklade in naše ljudstvo, vidimo najlepše na primeru rudnika bakra v Boru.
Preda pri lska Jugoslavija je dala ta rudnik v zakup francoski finančni skupini za dobo 39 let. V rudniku so delali naši delavci za plačo, ki ni zadostovala niti za najskromnejše življenje. Lačni, goli in bosi delavci so stanovali v nezdravih barakah in vlažnih kleteh. Lastniki rudnika pa so z zlatom, ki so ga pridobili iz tega rudnika, plačali vso najemnino, vse davke, vso podkupnino beograjski čaršiji, vse investicijske in obratne stroške, visoke dividende delničarjem in še prevoz bakra, srebra in zlata do luke Liverpool. Vsako »leto so izvozili > blizu 4000 vagonov bakrene rude. Rudo so ropali, to se pravi, da so izbirali le tiste plasti, ki so vsebovale največ srebra in zlata, vse drugo so rušili in zasipavali.
Podobno so gospodarili tudi v drugih rudnikih in premogovnikih v predaprilski Jugoslaviji.
Rudniki in premogovniki pa niso bili edina torišča izkoriščanja. Mednarodni kapital je bil lastnik vseh večjih virov vodne energije, elektrarne na Faii, v
Iz MfftoraPs zgsdtvlm kajenja
časih še obdajali z ovitkom iz
TAKI PRIZORI se še prav tako lahko ponove kakor v depresiji leta 113« in dalje. Le ne verjeti politikom demokratske in republikanske stranke, ki zatrjujejo, da bomo imeli prosperiteto pod "svobodnim podjetništvom" sa vse večne čase! Saj smo do-malega še zdaj v "recesiji"!
Ni čuda, če se je poneked pojavilo mišljenje, da so stroji krivi
činom obdelovanja zemlje.
Kmet si je moral za večje investicije, včasih celo za nakup delavčeve nesreče. Delavci pa so
Jaicu in drugod. Isti izkoriščevalci so do golega posekali na tisoče hektarjev naših dragocenih gozdov in prodali posekani les zamejskim trgovcem ali pa so ga predelali v tovarnah, ki so jih ustanovili pri nas, in želi pri tem velike zaslužke.
Mednarodni kapital je bil poleg tega lastnik vseh večjih tovarn v predaprilski Jugoslaviji, manjši obrati pa so bili v rokah sovražnikov ljudstva.
V rokah mednarodnega kapitala je bila nafta, monopol vžigalic, tobak itd. '
NaŠ delavec je bil nesramno izkoriŠčevan, izkoriščevan pa je bil na prepreden način tudi kmet Mednarodni kapital je narekoval cene industrijskim in kmečkim proizvodom. Cene kmetijskih proizvodov niso nikdar v skladu s cenami industrijskih proizvodov, zato je tudi mehanizacija poljedelstva ostala kmetu nedostopna. Kmet si ni mogel nabaviti modemih obdelovalnih strojev in je ostal pri starem orodju ter tako za sto in več let zaostal za modernim na-
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINI STA
AN6Lt&KO»SftOVENSKI
BESEDNJAK
i •
Cena $5.00
m
ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00
Avto* «M kftft I« DR. r. <1. K KRN
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL
semena, izposojati denar pri kapitalistu in plačevati zanj visoke obresti. Na tisoče kmetij so banke pognale na boben. Kmet ni mogel šolati svojih otrok, prav tako ne delavec, saj so bile srednje in visoke šole dostopne le vladajočemu razredu, to se pravi služabnikom mednarodnega kapitala.
Veliko nesreč so prinesle delavstvu in kmetu neprestane gospodarske krize, ki so značilne za kapitalistični način gospodarstva. V teh krizah brezposelnega delavca in obubožanega kmeta ni videl nihče. Kapitalist ima pred očmi en sam cilj: profit. Da doseže ta cilj, gre kapitalist preko vseh ovir, preko trpljenja in pomanjkanja, ki ga mora prenašati ves svet, preko krvi in preko trupel. Kmet ni bil nikdar poučen, katere pridelke bo prodal, in za kakšno ceno. V letu n. pr., ko je imela pšenica dobro ceno, si je kmet izposodil denar in kupil stroj, računajoč, da ga bo v dveh, treh letih odplačal. Naslednje leto pšenica ni imela cene, prav tako ne drugo in tretje leto, pač pa je to leto imela ceno konoplja. Kmet je bil prisiljen, opustiti pšenico in sejati konopljo. Jeseni se je stanje spremenilo. Za konopljo ni nihče vprašal, cena pšenici je pa zrasla. V dobi krize kmečki proizvodi sploh niso imeli cene. Kljub bogatim letinam kmet ni prišel do denarja, da bi kupil obleko, stroje in druge industrijske proizvode in da bi plačal davke. Kadar pa je bilo povpraševanje po kmečkih pridelkih veliko, je večji del zaslužka vtaknil v žep brezsrčni prekupčevalec.
Prihranke, ki si jih je delovni človek odtrgoval od ust in za črne dni vlajpl v hranilnice in banke, so mu požrli kapitalisti na ta način, da so hranilnice in banke drugo za drugo pehali v konkurz.
Bolj kot kmet je na lastni koži občutil gospodarske krize industrijski delavec. Vse, s čimer je razpolagal, je bila njegova delovna sila. 2ivel je iz rok v usta. Po eni strani ga je goljufal tovarnar, ki ga je do skrajnosti izmučil in mu ni izplačeval toliko, kolikor je delavec v resnici zaslužil, po drugi strani pa so ga z vseh strani obirali trgovci, gostilničarji in drugi izkoriščevalci. Težka je bila negotovost, v kateri je živel. Gospodarske kriza so postavljale na cesto stoti-soče, milijone delavcev, sa katere ni skrbel nihče. Prihrankov za črne dni delavci niso imeli, prav tako nieo bili oskrbljeni za starost. V vlažnih, nezdravih stanovanjih so sa ob nezadostni prehrani med izčrpa hi mi delavci širila najrazličnejše bolezni, med katerimi Je največ žrtev terjale zahrbtna jetika. Delavca Je ogrožal tudi napredek tehnike. Namesto zastarelih strojev so začeli uvajati v tovarnah polavtomatske ln avtomatske stroje. Izumili so produkoijo na te* kočem fraku. Vsa to je iztisnilo iz tovarn številne delavce in jih stavljaio skupaj s njihovimi družinami v brezupen položaj.
se sčasoma zavedli, da stroj ni kriv, kriv je lastnik stroja, kriv je kapitalistični družbeni red.
V takih okolščinah je bil gospodarski. tehnični in kulturni dvig narodov Jugoslavije nemogoč. Vse, kar je bilo storjenega pri nas na polju mehanizacije in elektrifikacije pred prvo svetovno vojno in v dobi pred prvo in drugo svetovno vojno, so kapitalisti storili le zato, da bi lahko čim temeljiteje oropali našo bogato deželo. Temu cilju so služile železnice, po katerih so odvažali premog, rude, poljske pridelke m živino, ki so jo za smešno ceno izsilili iz rok delavnega kmeta, po drugi strani pa so po istih železnicah, cestah in po morju uvažali ia drag denar industrijsko blago, ki se doma ni smelo izdelovati.
Izkoriščanje človeka po Človeku je doseglo svoj vrhunec v
Tobak je danes najbolj razšir jena kadilna rastlina Na zemlji bo težko še najti kak kotiček
kjer ljudje zanj ne bi vedeli, kjer torej ne bi kadili. Hitreje kot kaka bolezen, hitreje kot kateri koli dru g običaj se Je kajenje tobaka do konca 16. stoletja najprej razširil, izhajajoč is Srednje Amerike čez vso zemljo.
Uporaba dima tlečih in gorečih rastlin, zlasti pa rastlinskih semen, so ljudje poznali že davno pred odkritjem Amerike, ki je Evropejce seznanilo s kajenjem tobaka pri Indijancih. že grški zgodovinar Herodot, ki je živel v 5. stoletju pr. Kr., pripoveduje o Skitih, ki so bivali ob Črnem morju in v današnji Ukrajini, tole: "Qd te konoplje> najprej vzamejo Skiti zrnje in zlezejo pod svoje šotore, kjer vržejo zrna na razbeljene kamne. Čim padejo konopljina zrna na kamne, se kadijo in razširjajo paro, ki prekaša paro vsake grške parne kopeli. Skiti pa tulijo od veselja nad to paro. "Pomponij Mela, ki je okoli leta 40. po Kr. napisal zemljepis z zanimivimi narodopisnimi vložki, pa pravi o Trakih, ki so bivali v današnji Bolgariji in Ma-cedoniji: "Vina tam na poena jo povsod, pač pa mečejo pri pojedinah na ogtmj, okoli katerega sedijo, neka semena; dim, ki aa dviga is njih, povzroče pri ljudeh naši vinjenoati podobno veselje." Od istega naroda ve povedati Plutarh, ki Je živel od L 46-110 po Kr„ tole: "Ob raki He-brun — to Je današnja Marica — raste neka trava, ki Ji trgajo Traki vršičke. Te polagajo po svojih pojedinah na ogenj. Dim, ki se razvija, vdihavajo, da Jih omami, nato pa trdno zaspijo."
Ta poročila kažejo na to, da so neki narodi le pred 2000 leti ce-nili dim tlečih rastlinskih delov kot dražilo, ki je vzbujalo lost, in kot mamilo, ki Je valo. Verjetno je, da so v vseh omenjenih primerih za to uporabljali konopljo, torej tudi tam, kjer se ta rastlina ne omenja izrecno; saj jo kadijo še sadaj zlasti mohamedanski narodi, ki imenujejo to kadilo halii, to Je zelišče Zanimivo Je, da so sredi Evrope, pri Berlinu, pred nekaj
listov. Indijanci 00 tak zvitek imenovali "tabago". Neki-naH-janski potovalec, ki je bival v letih 1541-1555 na Antiljah in tudi na srednjeameriški celini, poroti*, da so Indijanci tobačno rastlino tudi sadili ih jo kuhivi-raii
Ko so prišli Spanci v Ameriko, so se kaj kmalu privadili kajenju. Najprej so kadili bolniki, ki so s tem skušali omamiti svoje bolečine? kmalu pa se je kajenje priljubilo tudi zdravim, tako da to d pane i navsezadnje pričeli tobačno rastlino gojiti Sčasoma so odkrili najboljše vrste tobaka in jih še izboljšali Ob koncu 16. stoletja so že na vseh Antiljah in na Trinidadu obstajale cvetoče španske tobačne plantaže. Od tod so kmalu nato zlasti španski, angleški in nizozemski mornarji zanesli običaj kajenja tobaka tudi v Evropo.	C. C.
jarmljenj< lien je Slo
jeffje Slovanov.
Jugoslavija je po zaslugi izdajalcev, hlapcev mednarodnega kapitala, postala lahek plen nemških in italijanskih zavojevalcev. Izdajalci so ali pobegnili in stopili v službo angloameri-ških imperialistov, ali pa so ostali doma, služili verno okupatorju in povzročili narodom Jugoslavija neizmerno gorje.
V	teh težkih dneh je Komunistična partija Jugoslavija strnila razdvojeno ljudstvo v enotno Osvobodilno fronto, ki je napovedala neizprosno borbo okupatorju in mednarodnim imperialist om v cilju osvoboditve in vpoatavitve resnične ljudske demokracije po vzoru Sovjetske zveze, zaščit nice človeštva.
V	Osvobodilni fronti so se zbirali vsi resnični poljubi, delavci, kmetje in delovna inteligenca, ob strani je ostala le peščica izdajalcev, ki je že v teku vojne dobila zasluženo plačilo ali ga je prejela po izvoievani zmagi. Posamezniki so pobegnili k svojim žločinskim gospodarjem, nekateri pa so si nataknili ovčje koiuhe in skušajo podtalno zavirati naš napredek.
V	teku trde in neizprosne narodnoosvobodilne borbe je bila zrušena stara in ustanovljena nova, ljudska oblast.
Stanje, ki je vladalo pri nas po končani vojni, je bilo strašno.
Stotisoči pobitih in ranjenih, na tisoče vasi požganih, porušena mesta, minirani mostovi, razrušene železniške proae, razrite eeste, razbit vozni park, uničeno poljedelsko orodje, neobdelana polja, prazna skladišča, pomanjkanje obleke, obutve, posode in vsega drugega, kar človek vsak dan potrebuje. Težava pa je bila tudi v tem, ker vsega tega ni bilo mogoče popraviti in napraviti čez noč, saj smo od pred-aprilske Jugoslavije dobili v detjščino gospodarsko, tehnično ln kulturno zaostalost.
(Dalje prihodnjič.)
drugi Svetovni vojni, v kateri so desetletji našli glinasto poaodo z si nemški, japonski in italijan- ostanki konoplje iz takoimeno-ski fašisti postavili za cilj pod- vane hallstatske dobe, to Je lz e vsega sveta in iztreb- dobe okoli l. 500 pr. Kr., iz tffti
ostankov sklepajo, da so tudl tam uporabljali konopljo kot kadil no sredstvo. Podobno so izkopali posodo s konopljinimi o-stanki iz okopa,- ki je obdajal staro slovansko trdnjavo Ščečin ob ustju Odre. Stari Slovani so torej tudi že bili kadilci."
Uživanje dima je bilo torej znano že davno preden se je razširil običaj kajenja tobaka. Verjetno je celo, da je v prejšnjih časih služilo kajenju celo več kadil, kot bi si upali trditi danes, ko zgodovina kajenja še ni tako raziskana. O severoame-riških Indijancih n. pr. vemo, da •o uporabljali za kajenje kaj mnogovrstne rastline, n. pr. liste in skorje vrbe. notranjo skorjo in liste drena, liste medvedove hrušice, skorjo dobrovite, liste gabra, liste in skorjo borovnice in še druge. Značilno je, da vsebujejo vse te rastline mnogo Črealovine Kadili pa so severni Amerikanci te rastline, oziroma rastlinske dele iz pip in zdi se, da to imeli ta običaj že dolgo prej, preden to se seznanili fc kajenjem tobaka. Na mnogih krajih Severne Amerike so namreč starinoslovci izkopali pipe, ki so tisoč in še več let starejše od pip 12 dobe odkrilja Amerike; nekako segajo celo v predzgodovin-sko dobo.
Kadilna pipa je torej bistveno starejša od kajenja tobaka. Verjetno je, da je pri preseljevanjih ki so zanesla nekatera seve-roameriška indijanska plemena daleč na jug, potovala z njimi tudi pipa. V Srednji Ameriki to se skromni severnjaki seznanili z aromatiČnim tobakom; pipa pa je kot taka zopot potovala t Juga proti severu. Prebivalci zahodnoindijskih otokov in vzhodne južnoameriška obale pipa po odkritju Amerike dejanaU nito poznali Vst poročila it t late de* be pripovedujejo, da to toalet nji domačini kadili tobak le e obliki nekakšne dgare; zvijali to litte v trden zvitek, ki to ga čarih Še obdajali t ovitkom it koruznih listov. Indijanci so ga
G. RIKLIN:
"INTURISTI"
Stari mojster Ivan Terentje-vič, (ki si ga nisem sam izmislil), mi je svoj čas povedal nekoliko ljubeznjivih zgodbic iz svojega življenja.
V svojih zapiskih sem ohranil pripovedovanje Ivana Terentje-viča o nekem njegovem doživljaju na potovanju:
—	Dobil sem vozni listek, da se odpeljem na jug zavoljo oddiha in da si popravim zdravje.
Vlak je odpeljal ob dveh popoldne.
Pridem v vagon in položim kovčeg na gornjo polico. Vidim: v k upe ju je pet mladeniče v.
Oblečeni so vam pa tile mladci kakor na slikah. Beli ovratniki, hlače zlikane, nizki čevlji se jim kar blešče.
Prisluhnem ne pogovarjajo se po naše. To je nekakšno narečje, ki drobi zobe, po vsaki peti besedi pa tisti "olrajt!" Kar nisem se mogel domisliti, kaj neki to pomeni.
Hudo je s teboj — sem pomislil — Ivan Terentjeytt! Padel si v vagon mod tujce. Ne moreš se ne pogovoriti, ne p6kram-1 jati...
Pa rečem sprevodniku:
—	Povej mi, golobček, kakšna gospoda pa je to?
—	Tujci, — mi reče, — Angleži. Nu, če naj povem po rusko, — inturisti.
—	Ali po naše ne znajo Črh-niti?
—	Niti z nogo v zob! Samo ti-stile majhni bledičnik si kar koli izmisli in izblebeče — prava komedija!
Vrnem se v kupe, sedem na svoje mesto in ravnodušno gledam skozi okno. Pa se obrne k meni tisti bledikavi inturist,
mahlja kakor vsi tujci z roko in pravi:
—	Mister, kak poživajt ln kamo-tamo idajt?
Da kratko povem, razpletel se je zanimiv pogovor. Jaz ga razumem takole do polovice, on pa mene še manj. Druga Četvo-rica Angležev naju pogledtije, ne zloga ne razume, vendar te spodobno smehljajo. Kdaj pa -kdaj jim reče bledičnik to ali ono po svoje, oni pa v odgovor kimajo z glavami in pritrjujejo: "Olrajt!"
Peljemo se mimo velike tovarne Bledičnik nekam zanimivo pogleduje skozi okno. Potem se obrne k meni in me vprfcša:
—	Mister, kakšna je ta tovarna?
I, pa sem mu povedal!
—	Tu izdelujejo otroške igračke, — sem odgovoril. — Konjičke s kraguljčki...
Nato smo prešli na pohtiČna vprašanja. In tu sem jih pričel klati s Chamberlainom.
Da povem po pravici, pozabil sem že na vso diplomacijo in jo tako zavozil, da sem se komaj obvladal. In ko sem vse povedal, mi je pri srcu odleglo. Sedem in si po svoji stari navadi mrmram pesmico pod nos.
Belolasec se 'spet obrne k meni:
—	Mister, spevajte ruske pesmi!
Lahko, sem pomislil. Naj le zvedo, kakšne pesmi mi prepevamo. Odkašljal sem si fn začel:
"Ce bo jutri vojna, in sovrag napade, če na nas se zgrne ftira-čna sila ..."
Nisem še končal, ko so moji inturisti poprijeli v zboru:
"Kot en mož sovjetsko ljudstvo vstane, borba za svobodo se bo bila!"
Jaz sem kar zinil. Ti vragovi so se pa smejali.
—	Oprostite, dedek! — so rekli. — Mi smo se nekoliko pošalili. Stahonovci smo in delamo v veliki tovarni. Potujemo na dopust. In ker se v krožku učimo angleščine, smo sklenili, da se bomo vso pot urili in govorili samo po angleško. Saj niste hudi na nas?
Nu, le kako bi se bil mogel jeziti!
—	Olrajt, fantje! — sem rekel.
Unij* ne smejo prispevati v politične kampanjo
V svrho, da se zatre neodvisno politično kampanjo v unijah, so agenti zvezne policijske službe (FBI) prišli v urade raznih levičarskih unij v New Yorku, da preiščejo, ali in pa koliko so prispevale v razne politične akcije od 1946 dalje. Namen tega navala na napredne unije je — pravi Saul Mills, načelnik unijskega odbora za izvolitev Henryja Wallacea—da se v unijah zatre gibanje za tretjo politično stranko.
!f*fmtmftmmmftf»fffvfTftfyt»f*f»v*ftfmttt

proletarec
99
je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan.
Naročit« ga svojcem. Stane $3.50 za celo; leto. Pol leta $2.
Naretlte §m tfarinkam ter bralnim draltvorti v valih rodnih krajih.
P
V starem kraju tudi žele, da jim naročite i
% \
ameriški družinski
koledar
Stane za tiari kraj $1.65. 1 lanskim letnikom polijemo oba za $3. Dre knjigi ia tri doldtje. Tiskovni urad slavonske vlado šoli, da pošljemo ljudem tam
iimvei izvodov Proletarca in Družinskega koledarja
Ne odlalajtel Pošljite naroČilo takoj!
lAAAAAA
AAAAi
aaaaaaaaa^
iiniši
Iz SANSovega urada
3424 W. 26th St., Chicago 23, III.
Za pOVBCOn/€ SANSa :cya da pomaga našemu na pred -
Odkar je bila ustanovljena nemu tisku, ki ga hoče reakcija naša organizacija pred petimi s tožbami in visokimi stroški leti, nismo vodili nikakih javnih uničiti. Naši listi so naše naj-kampanj za pridobivanje novih večje orožje. Ne dovolmo, da jih članov ali članic ali za ustanav- j izgubimo! ljanje novih podružnic. Le tu in	Mirko G. Kubel,
tam smo povabili našo širšo jav-	glavni tajnik,
nost, naše organizacije in dru- r "	—
štva, da se nam pridružijo ter O tem in onem moralno in gmotno podprejo ne- • f |AV/0|flnJfl sebično delo, ki ga SANS vrši od VieVMHIKlU
V SLOVENIJI ao v prvem letu petletke že veliko dogradili, veliko
$Jova knjiga o Jugoslaviji
The Silent People Speaks
(Tiho ljudstvo govoril je naslov nove knjige o Jugoslaviji, ki jo jc napisal poznani ameriški časnikar in radijski komentator Robert St. John. Lansko leto se je mudil devet mesecev v Jugoslaviji in prouče /Si razmere. Knjigo je napisal v Bohinjski Bistrici. Zanimala bo vse Amerika nce, ki žele videti pravo sliko o razmerah v Jugoslaviji izpod peresa osebe, ki je imela priliko poznati obe Jugoslaviji — ipredaprilsko in kraljevim) in
i ga že izvaja, le dokončna vsota Še ni odobrena.
ga
vsega začetka v korist nas samih v Ameriki in v korist naših bratov in sester preko morja. V veliki večini so člani prostovoljno pristopili v naše podružnice
ia električne centrale in aploh g m samskem k<H to nikoli prej po Slovenskeai
industrija napreduje
laceovo izvolitev.
Pri "A. D." so zacvilUi na izjavo tukajšnjega društva "V boj" št. 53 SNPJ, češ, "kaj porer čejo člani SNPJ." Vidi se, da jih kot kjerkoli drugje.
Prvič bi opozoril čitatelje tega lists, da bo tukajšnja podružnica SANSa št. 48 imela svojo običajno pomladansko prireditev dne 21. marca. Podan bo in isto velja za večino društev koncertni in varijetni program in drugih ustanov.	i kot ga bolj po naše imenujemo.
Danes pa so se razmere veliko [Sodelovala ^bodo vsa-tukajsnja
spremenile, čaka nas ogromno j nam naklonjena pevska društva, _____________________________
delo, ki ga ie naložila organize- Jadran, Slovan, Zarja in mlad. rej ko ste hoteli vedeti kaj ^ ciji njena druga konvencija in|P*v. zboroek SDD. Druge točke; reče članstvo SNPJ .dobivate m delo, ki ga zahtevajo vedno spreminjigoče se razmere. Vedno večie delo pa zahteva večjo in močnejšo organizacijo, zahte-	t
va živahnejšo razgibanost na-;spodnji pa bratje Krištof, ših članov, zahteva čim večje programu bovečerja in potem število novih sil in moči. Vsled tega je izvrševalni odbor SANSa
rasvalin nadomestili a novimi sfradbami, popravili ali pa sfradlli nove j redanjo novo ljudsko republiko.
Posebno pa bo zanimala Araeri-kance jugoslovanskega porekla. Naroči ae lahko v uradu SANSa, MU Yimt 26th »treat, .Chicago 23, Ul, <V Cievatthdu tudi pri tajniku podružnice št. 39 v Slov. deL domu.) Sansovi dani dobijo ^pri naročilu poseben popust
Rariike v pot roških
A mer »ako ljuhstvo šteje nad 140 milijonov ljudi tin popaša se, da imamo tu boljše dohodke
Kako jih
je malce zabolelo, in so si morali dati duška z notiranjem. To-
bodo še vključene v ta program, j to ^jy s u^ «ja držite roke S kratkim govorom nastopi Matt j pro£j
Pctrovich. Za ples bodo skrbeli; v eni nedavnih njenih izdaj
v zgornji dvorani Vadnalovi, v ^ raQ|ujej0, ko črpajo delno po-
v	pQ	s seje giav odbora SNPJ
trosimo? Tu je par podatkov:
V	enem letu so Američani zapravili za alkoholne pijače osem
na | milijard sedem ato milijonov dolarjev in le $2,500.000,000 v "dobrodelne" namene.
V	stavkah na koniske dirke zapravijo šest milijard r.a leto in
ne svoji seji dne 17. januarja odločil,, da se v mesecih marec in april vrši članska kampanja, katere naloga naj bi bila doseči omenjene cilje. Dolžnost vsake podružnice, vsakega sedanjega člana in članice SANSa je, da v omenjenih dveh mesecih pomaga povečati naše vrste v novimi rednimi, podpornimi in častnimi člani, kakor tudi da se nagovori nekdanji člane in članice, da poravnajo svojo članarino.
SAN Sovi člani se delijo v tri skupini: a> redni člani, kojih članarina znaša najmanj $2 na leto; b) podporni člani, ki plačajo $5 ali več na leto, ter častni člani, ki prispevajo po $10 ali več za upravo. Med podporne in častne člane se sprejemajo tudi razna društva in organizirane skupine, ki pa same določijo višek svojega prispevka. Ta društva so tudi upravičena do svojega delegata na SANSovi konvenciji, ako vplačajo v medkon-venčni dobi ne manj kot $50 v pomoč te organizacije.
Pozivamo torej vse podružnice in člane, da se z veliko vnemo odzovejo klicu Izvrševalnega odbora ter pričnejo kampanjo za nove člane in članice v marc;u in aprilu.
Smernice SANSa so znane, stremijo za kulturno zbližanje in prijateljstvo med Ameriko in Jugoslavijo, za bratstvo in edinost vseh narodnostnih skupin v Ameriki, posebno še slovanskih in jugoslovanskih, za polaganje pogojev v Ameuki in na svetu, ki bodo jamčili firajni mir ter demokratično sožitje vseh svobodoljubnih ljudstev. To so tudi pogoji za boljše in srečnejše življenje nas in naših otrok v Ameriki.
Ob enem apeliramo na naše podružnice, da še vedno sodelujejo v kampanji za obrambni . fond, ki jo vodi SANSov Narodni odbor za sveboden tisk. Ne pozabimo, da je to naš odhor, ki
se razvije prosta zabava in ples. Polovični dobiček te prireditve gre v sklad za obrambo naših naprednih listov.
Torej ker je namen te priredbe dober, smo prepričani, da se boste našemu vabilu odz/ali. Vršila se bo v SDD na Waterloo Rd. Prične se ob 4. pop.
glede Prosvete in 4E." na gotova pogajanja za združenje. In se radujejo s tem ko pravijo, koliko deficita ima Prosveta letno z izdajanjem dnevnika itd. Prosveta in ne Enakopravnost ne
Mudi se posebno radi Italije
Državni tajnik Marshall opoziciji zelo zameri, ker ve, da je prav tako protikomunistična kakor on. Pa mu načrt vendar zavlačuje. Opozarja jo, da je Francija in sedaj Italija še posebno v nevarnosti pred komunizmom. Torej pomagajmo čimprej! Kritiki pa ga vprašujejo, kaj, ako v Italiji levičarji vseeno zmagajo — kdo nam bo povrnil nji dane milijarde?
Tako je torej zapadna Evropa v gospodarskih krčih in politično povsem v negotovosti. Da-li bo Marshallov načrt kaj izdal ali ne, tega za gotovo niti Marshall sam ne more prerokovati.
Trumanova vlada je zabredla s svojo politiko v velike kaluže tudi na KiUjskem. V Grčiji ji gre skrajno slabo in v zagatah je radi Palestine.
Je pa odločno na delu, da izo-
($3.50), drugade pa stane *"!j»ga|Ura Rusij0 ter njene zaveznice $4 00.	ter organizira ves ostali svet
proti nji. Za mir je to jako pogubna politika.
Delitev tveta v dva sovražna si
bloka se nadaljuje
le dve in pol milijarde za šol-
(Nadaljevanje
a 1. strani.)
stvo.
Tako bi se lahko naštevalo dolgo. N. pr., mi trosimo milijarde m milijarde zaradi zločincev, a prav malo pa za vzgajanje mladine, bivših vojakov in
nuditi vso drugo mogočo voj a
ško ponsoč.
Ljudstvo seveda pri ten razpravah.nima dosti besede. A ima pa jo — delavstvo namreč — v strokovnih organizacijah, v kooperativah m tudi v javnih za-
dobivata subvencij od nikoder. dr||gih li%idl da ne bi postali, stopstvih. Zato je proti Mar-
Iz raznih poročil je razvidno, da ie zadnje čase Henry Wallace Jn njegova tretja stranka dobila velik razmah. To je saj razvidno iz burbonskega časopisja. Prišli so do spoznanja, da je Wallace postal močno vpliven in mar-kantna oseba kot kandidat za predsednika Zed. držav. U videvajo, da se zanj delavstvo in drugo navadno ljudstvo močno zanima in oprijema te novo osnovane stranke. Napadan je za komunista in za sopotnika komunistov. To je dobro znamenje. Vidi se, da imajo strah in bojazen pred njim. Naši tukajšnji demokrati trde, da vsak glas za Wallaceja bo glas sa Taf-ta in da to ni zaželjivo. Kaj pa bi bilo razlike med Taftom in Trumanom? Nič! Ti dve stranki so le različni po imenu. V načelih sta si obe enaki. Slabše ne more biti ne pod enim in ne pod drugim. Oba bi gledala za izzivanje v tretjo svetovno vojno, posebno še v vojno proti slovanskim državam. Zato bo naša naloga, da bomo delali na to, da Wallace dobi čim več glasov. In če se bi ameriško delavstvo dovolj zavedalo svojih volilnih dolžnosti, se lahko zgodi, da bo naš prihodnji predsednik Henry Wallace. Wallace sicer ni socialist, še manj pa kak komunist, kot ga titulira meščansko časopisje. Ampak mož je jasno povedal kje stoji glede vojne, U? je, da on je za svetovni mir in je za kompromise. Dokler tega ne bomo dosegli, bomo vedno v "mrzli" vojni. Zato bo potrebno tudi med nami gledati na to, da se ustanove po naših naselbinah klubi, ki naj bi delali za Wal-
Vzdržujeta se zgolj iz naročnine ^^ in oglasov. Tudi pn A. D. mogoče ne gre tako gladko. Vprašanje nastane, kako zmorejo oni vzdrževati list, ki ga nekaterim bivšim naročnikom pošiljajo le-to in več ker takole za "boglo-| .V zvezi z nastankom šaha je naj"? Na stotine takih naročni- znana stara indijska pripovedka
Indijska pripovedka o šahu
Ali že imate
koledar 1948
Ako še ne, ia če je vam nerodno iti na pošte, si ga lahko naročite po COD, to je, da ga plačate pefttarju kadar vam ga dostavi na dom.
»
izpolnite sledeči k«*au, izrežite ga in ga dajte v kuverte na naš naslov:
H ROLET AR EC, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
Cenjeni: Prosim pošljite mi Ameriški družinski koledar IMS in vsoto bom plačal poštarju ko ga prejmem. Razumem, da me bo to stalo $1.71 za COD stroške. Poštnino pa plačate vi.
(Opomba.—Ea vsak dolar, poslan po COD, je treba plačati pošti 15c In za M. O. 6c.)	•
Pošljite mi koledar na sledeči naslov:
kov imajo, ki jim ga pošiljajo brezplačno. Kako morejo to vzdrževati, kje dobe dohodke?
Proletarec, Prosveta in Enakopravnost. ki pišejo pošteno in pravično, sf vzdržujejo s svojimi iskrenimi naročniki. Oni tudi žele, da imajo naročen list. ki piše resnico, ne pa potvorbe in laži preko Trsta.
Dalje jih boli tudi ko sklad za obrambo našega časopisja tako lepo napreduje. Boli jih, ko smo dosegli tako lepo vsoto za otroško bolnico, in ker se ta naš zaveden rojak toliko žrtvuje za ohranitev vsega tega, ko pri njih ne1 gre tako gladko s prispevki kot bi oni radi. Zato so malce nevoščljivi. Boli, kaj ne? Pa saj ste pričeli s kampanjo za $25.000. Kaj boste pa vi s temi tisočaki? Ali jih boste res poslali v Rim, oziroma Vatikan? Sklad sa O. B. vas nič kaj ne more skrbeti. Je še vedno v vladnih bondih in v bankah naložen. Sel pa bo v tisti namen, v čigar je bil zbran. Ker se tako radi izpotičete v to, in še v bivši milijonski sklad JRZ, kaj je bilo pa takrat z vašim skladom po prvi svetovni vojni? Zakaj tega ne poveste svojim čita tel jem?
Eden vaših kolegov si tudi drži že nad pet let vsoto, ki je bila zbrana za Primorske rojake v njih rešitev. Ta vsota je tudi še danes "zmrznjena", in fant noče nič vedeti in ne poda nika-kega poročila kaj je s tistim denarjem, ki smo ga prispevali za v namen osvoboditve Primorske. In ta je danes svobodna, pa bi krvavo potrebovala denar za razvoj svoje zaostale kulture. Poglejte malo več raje okrog sebe m potem 'futrajte* svoje čitatelje z resnico, ne z zavajanjem, zafrkavanjem in z lažmi, kot je vaš običaj.
J. F. Dura, tajnik SANS 48.
shallovemu planu veliko opozicije, čeprav mami vlade, bankirje, industrialne magnate in konservativne stranke z obljubo milijardnih dajatev.
KOMENTARJI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
temeljito tepena. Ampak prihodnjega novembra — če ne bodo "war monger j i" vojne prej zanetili, bodo v Angliji in drugje izprevideli, da ameriško ljudstvo ni v vojni histeriji pač pa le "interesi". Kajti milijone glasov bo oddanih za Wallacea in Glen Taylorja, ker delujeta za4nir.
IME
NASLOV
DR&AVA
Boj radi vere otrok, ki so izgubili dom
Roy in Roaetta Sharp v Mor-risonu, Iti., imata pet mladoletnih otrok. Najmlajšemu je tri leta, najstarejšemu enajst. Leta 19411 sta se razporočila. Njen bivši mož je potem prestopil v katoliško cerkev in svoje otq>ke vzel iz protestantske sirotišnice ter jih dal v katoliško.
Njegova bivša žena se je obrnila ns sodišče. Njena in njegovi rodbina je protestantska skozi dolge generacije. Svoje otroke sta vzgajala v njuni protesten taki veri. Ona zahteva, da ostanejo protesta nt je dokler ne odrastejo in se potem sami svobodno odločijo, dali hočejo pristopiti v kako drugo cerkev, ne pa da ae jih vpiše v kako drugo cerkev siloana in se jim da novo vero bres da bi ae tega zavedali.
Da-li so bili ob sprejemu v katoliško sirotišnico takoj krščeni tega v poročilu iz katerega to črpamo ni bilo pojasnjeno.
o zrnih in modrijanu Sizi ben Dahiru, ki je baje iznašel šah. Obstajajo tudi druge indijske pripovedke o nastanku šaha. Nekatere pripovedke je zabeležil stari perzijski pesnik Tirdu-si (939-1020 U v svojem znanem epu 'Sahnameh", v katerem je opisana perzijska zgodovina od začetka sveta do propada Sasanidov.
Ena od teh indijakih pripovedk, ki jih je Pirausi zapisal v svoj ep, trdi. da ao šah iznašli aa tolažbo v dobi indijskega vladarja Por-a To je bik> nekako pred 2400 lati. Vdova vladarja Pora je imela dva sina, od katerih je mlajši padel v neki bitki. Zaradi izgube svojega najmlajšega sina se mati ni mogla potolažiti. Razen tega so se v Indiji širile vesti, da je umor izvršil starejši brat z namenom, da bi si zagotovil oblast. "Povejte mi, kako je on umrl", je brezumno kričala. "Ako mi tega dovolj jasno ne prikažete. se bo moja duša od bolečin razpoči-la!"
Tedaj so se zbrali vsi modrijani Indije in napravili bojno polje "podobno šahovski plošči. Postavili so dve armadi figur, ki so predstavljale vojsko. Nek s figure so bile izdelane iz slono-ve kosti, druge pa iz ebanovine. Zatem so prikazali potek borbe in kako je padel njen najljubši sin. Žalostna vdova ae je potolažila. Modrijanom je uspelo prepričati mater, da njen sin ni bil žrtev bratomora, temveč da je izgubil življenje v borbi s sovražnikom. Od tedaj je ona slonela dan in noč nad šahovsko desko in neumorno premeščala položaje borbe, v kateri je njen sin padel. Končno je tudi prenehala jesti. V žalostnih mislih in spominjanju na sina jo je, kakor pripoveduje stara pripovedka, našla in odnesla črna smrt.
Čeprav so Firdusijeve pripovedke o šahu stvarno samo fantastične pripovedke, vendar so dragocene za proučevanje zgodovine šaha. Perzijci so nazivali šah "čatrang", a kralj v igri je dobil ime "šah". Namesto današnje kraljice (dame), se je nekdaj imenovala figura "farzin". Trdnjava je bila "rukh", tekač "pil", konj "asp", kmetje "pi-jsde". -
Rszen Firdusija, ki je moral proti koncu življenja zapustiti Perzijo in je umrl v pregnanstvu v Bagdadu, opisuje prastari indijski šah tudi arabski pisatelj Masudi. Nekateri rokopisi so na podlagi ustnih izročil ohranjeni tudi na otoku Javi. Preučeval jih je Aljehin, ko je bil na tur* aeji na Daljnem Vzhodu. O tem raziakavanju je hotel napisati knjigo Ni znano, če so po Alje-hinovi smrti našli te rokopise. Ns vsak način bi ta raziskovanja prinesla več jasnosti o vprašanju nastanka šaha.
Opozicija v kongresu V zveznem kongresu je proti Marshallovemu načrtu več opo-
Ue Pressman je bil glavni pravnik eksekutive CIO. Je sposoben, slovit odvetnik in na-prednjak. Ker se je večina odbora CIO z Murrayjem na čelu izrekla proti Wallaceu in nove-
sscj-_e» trasa:	£
dasi ni načelna. Republikanski senator Vandenberg iz Michiga-
agitira za Wallacea. Novi od vet
na podpira Marahallovo politi-	£	J ft**"*
ko s^totno^^ neEteri	™	>e bl1
republikanski senatorji hočejo, da se jim zagotovi, ali bo sedemnajst milijard ustavilo pohod komunizma, ali pa se dogodi kaj sličnega kot v Grčiji, kjer pr-
votne dajatve niso nič pomagale in je treba novih, pa še naše vojaštvo pošilja tja. Drugič, ti opo-zicionalci v kongresu in senatu zahtevajo, da se ne sme iz teh 17 milijsrd ali kolikor že jih bo koncem konca odobrenih, pomagati kaki vladi v "eksperimentiranju" s socializacijo. Oni bi najrajše, naj se pomaga privatnemu podjetništvu na noge. Za "socializem" na Angleškem, v Franciji ali kjerkoli, pa ne smemo potrošiti nobei\ega centa, ako smo zvesti "Trumanovi" doktrini.
Druga zahteva kritikov Mar-shallovega plana je, da moramo vsaki deželi, ki ji bomo pomagali, zabičiti, da ne sme pošiljati Rusiji ter njenim zaveznicam nikakršnih strojev ter drugega blaga, ki jim bi lahko služilo v vojne namene.
Ako bi se take določbe sprejele, bi morala Anglija svojo zelo ugodno trgovsko zvezo z Rusijo preklicati, enako z Jugoslavijo.
Vendar pa bo Marshallov načrt sprejet v bistvu kakor je bil prvotno predlagan. Oziroma se
na krmilu. S tem pa je tudi vrgla s sebe krinko, da je ona duhovna, ne pa posvetna cerkev. Drug pritisk na volilce prihaja iz Amerike Ameriška "dobrodelna" akcija v Italiji je v resnici političen pritisk v duhu "Trumanove doktrine". Drsw Pearson, rezni drugi komentarci v radiu, italijanski listi in italijanski duhovniki pa nagunjajo "šest milijonov" Italijanov v Ameriki, da naj pišejo svojcem — da naj preplavijo vso Italijo s pismi o ameriški pQmoči in o prijateljstvu Zed. držav do Italije. Italijanski cerkvenjaki in drugi nazadnjaki pa tukajšnje Italijane ob enem urgirajo, naj v pismih svojce tudi urgirajo ne glasovati £a levičarje, ako si hočejo pomoč Zed; držav ohraniti. Ljudska fronta v Italiji ima torej v tem boju sovražnike ne samo v Vatikanu in v vseh cerkvah, temveč tudi v Zed. državah, v Argentini, v Franciji in sploh povsod kamor sega ame-. riški ter vatikanski vpliv.
Kje je Hitler? Preiskovalcem amer. časniške komisije v Mo-nakovu je bivši nacijski zaupni letalec major Friedrich Macken-sen dejal, da je Hitlerja in njegovo prijateljico Evo Braun spremil s protekcijskim letalom iz Berlina na Dansko predno je bil konec vojne. In da sta potem odšla v Španijo in nato v Argentino. Ker Hitlerjevega in Evinega trupla niso nikjer našli, je nastala legenda, da sta še živa.
Če je Hitler živ ali ne — za nas nacije še vedno živi," je dejal nedavno nek nadut nemški oficir zavezniški komisiji, ki preiskuje nacijske zločince. In ni pretiraval.
Nikola ttolapčijev je bil do 7. marca uposlen v bolgarskem poslaništvu v Londonu. Oziroma je bil bolgarski poslanik. Ker pa je služil dvega gospodarjema — špijonažo in propagando Angliji (in s tem Ameriki), na površju pa svoji deželi, ga je bolgarska vlada osumila in Nikola je uvidel — pa je "resigniral" in izjavil, -da bo odslej deloval "za obnovitev svobode in demokracije v svoji deželi". Naivne ljudi s takimi besedami lahko
pravnik raznih illinoiskih unij. Najet je bil največ vsled svojega delovanja proti komunistom. Od kar je umrl Sidney Hillnvan, se je v CIO veliko spremenilo—
"na desno" namreč, kot se je po, . _ , _ . ... .... Rooseveltovi smrti v ameriški J Tod® v Bolgariji ni bilo ne vladi.	, svobode in ne demokracije, pač
pa le slepo službovanje Nemčiji in med vojno je vladajoča klika podpirala Hitlerja in Bolgarijo njemu zasužnjila. Torej govoriti o 'obnovitvi" svobode in demokracije je slepilo in Dolapčijev bo moral odslej živeti ne od dveh plač ampak samo od tiste, ki jo je prejemal od nasprotnikov nove Bolgarije.
■ Sveta kongregacija (tvori jo 17 italijanskih kardinalov s papežem na čelu) je s svojo zapovedjo katoliškim volilcem dregnila v sršenovo gnezdo. Cerkev se boji v prihodnjih volitvah, ki bodo aprila, levičarske zmage, in ker jo je oplašil prevrat na Češkem in Slovaškem, bo storila vse v svoji moči, da klerikali-zem in reakcija v Italiji ostane
Laške v SleveaiJI dobilo nov
bonk zastopnikov Proletarca
Kdor ieti prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am, družinski koledar broiure in knjige. naj piie upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije.
CALIFORNIA. FoaUiai John Pesnik. Oakland: Anton Tomšič. Lo« Aag«l«ot Frsak Novak. S hm Prticlicoi A. Lakaan.
COLORADO.
C rotted B«tt«t Ant Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. WobeeWorg lo okolic: Edward • vunii.
ILLINOIS. Chicago lo ekoMcot Frank Bitjsk, Joseph Oblak, Peter Verhovnik , in Prank Zaitz.
Lo SoOo lm okolica t Anton Udovich 'in Leo ZevnMt.
SpeooefleMi Jooepb Ovea la Jobs
Gorftek. Virdeai Fr. Ilersieh. Wavkoffto.No. Cbfcoofot Martin Jud-nicH.
INDIANA. l»4ia»apeRM Mary Stroj.
Joka
Wool Mi »emit Joka Marok.
Korftič.
John Zornik, Joe
MINNRSOTA. RoMt Mas Marts, boka: Prask I A: Min KoU. ■If: Mm Teran In Matt Praprot-nik.
MISSOURI St Leuls: John Spiller.
koplje jarke sa
klavalel.
Dans: An toe Z«««l.
< Joseph Mikelksb. i K. grsnoiaik.
MRW JRMEY.
OMak.
NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie. Mariaiek.
f9RW YORK. Cowa«4a. Janes Osktova.
OHIO.
Akron-Barberton: Mike Kopach in
Alois Ocepek. Bridgeport ia okolica: John Vitez. Cleveland: John TLrebel, Anton
Jankovich In Frank Hribar. Fofarport Harbor: Lovrenc Baje.
Glra/d: John Kocin in Andrew Krvi n«.
LUboa-Powar Point: Jacob Bergank Maple Heights: Frank Volkar. Warraat Joseph Ješ.
PENNSYLVANIA. AUqvappa: Geo. Smrekar. A vel la: Frank Bragar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Runt Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: Jacob Pav-čič.
Eatpartt Jos. Brits.
Forest City: Anthony Drasler, Jr.,
Frank Leben. Uormiaia: Anton Zorfiflc.
Frank Cve-
t John m Mary FradeL
Louis Britc.
Library t Nick Trilier.
Sharon i Joseph Cvelbar.
Potovalna sastopnika sa Proletarca, Amerlftki družinski koledar in Majski Glas sa sapadno Penno Anton Zornik, Homiaio, sa Cambria in Someioet okraj pa Frank Cv* tan, Jahaatawa.
WASHINGTON.
Saattla. Lucas Dobeljak.
WEST VIRGINIA.
Eftai Grofoi Frank Eooeia.
Star City t Lawrencs Selak.
TUaao* Leshort Wcrdiaek
WISCONSIN.
Milwaukee la Waal Allltt Loaf* Bar-bortch.
Sbaboyf an i Frank Stih.
WNIari: Matt Malnar.
WYOMING.
Kemmerer la ekoliea: John H. Krzisnik.
Rack Springs: Frank Remita.
MA
»i
k » 4
A Yugoslav Weekly Devoted to the	* ' j f- ik Ct if	IOUC ATION
Interes« ef the Workers	T ■ ■ 1 1 i! V ?»1 ^ A 1 1 |j f \	ORGANIZATION
•	iv f 11 y 4 1 lx k h ft	C O-O f 1 R A T 1 V 1
OFFICIAL ORGAN OF	1 rv 1 /1 .1. 1 rv 1 jV v	COMMONWEALTH
J. S. F. and Its educational Bureau	JL JLVVy JL^JU JL JL JL JL VJL/V/ •	•
NO. 2106.
PvklUkW WmUt at 2301 So. Law»«UU An.
CHICAGO, ILL., March 10, 1948.
^OL. XLUI.
Once More, We're Asked to March Down The Road that Leads to World War
THE MARCH OW LABOR We see by the papers Steel Steals a March
tXK
PLACE IN H99, WHEN
pmjwpmomme
STRUCK RDR A 6-T>6 \MDRK-U4CY il^SfMP OF
OSBAMZBD WTM MEM0BRB IM EIGHTEEN COUMTRlBS.
&2U CAM BE9URE THE H*rOR<W>tf*J eu/16 UHON-MASMIFITHAS-W81NOM LA8EL UNDER IHfiSNMEAmAM). iNSmf # OM A UNCN-MAPI HAT OR OtfMWE BBf/
NT
Knowland Would Restore Japans Industrial Overlords Who
CorUfcired toith Militarists; MacArthur Files Sharp Dissent
For their own sakes the American people had better be thinking about three danger signs, all of which point the same way. They are:
1.	As LABOR reported last week, Senator W F. Know-land, wealthy California Republican, charged that Uncle Sam is promoting "socialism" in Japan, by breaking up the industrial and financial combines owned by a few rich "Zaibatsu" families in that country.
. In other words, Knowland and the American Big Business interests he speaks for want to keep on top in Japan the same privileged few who misruled that country, enslaved its people and joined with the militarists in promoting war.
Knowland is wrong, replies General Douglas MacArthur. who is running Japan for Uncle Sam. MacArthur declares that, if we do hči democratize that country's "feudal" industrial and land system, the Japanese people will do it themselves, by bloody revolution.
2.	Secretary of the Treasury John W. Snyder, who is a banker, proposes that Uncle Sam reduce his taxes on profits which American business men make abroad, to encourage them to invest their money in foreign countries.
Snyder would also have the American government guarantee that, if our business men riin into trouble abroad, they will get back their investments in good American dollars.^
In short, Uncle Sam would take the risk, the business men would get the profits, and would pay little taxes on them.
Similarly, Senator Arthur H. Vandenberg, (Rep., Mich.) says that, under the Marshall plan, "the government of the United States will guarantee" that American business men tcan get back in dollars the money they invest abroad. Strong as he
is, Uncle Sam can't afford to make fcuch "guarantees." When	____
a business man takes his dollars to a foreign land, he is always j —	'	~ jT
seeking higher profits than he can get at home. Therefore, he ||#j Different WHetl WO U0 It should be willing to take the rissk.
3.	Senator Homer E. Capehart (Rep., Ind.), a wealthy business man, proposes "a world R.F.C. plan.".
Under the scheme, Uncle Sam would set up an "international division" of the Reconstruction Finance Corporation. This new division would lend billions of the American people's dollars to "R.F.C.'s" created by each of the 16 "Marshall plan countries."
In turn, these European R.F.C.'s would lend our money to business men in those countries, and they would use the money to buy what they want from American industrialists.
The European R.F.C.'s, Capehart said, "would be prohibited from making any loans for the purpose of financing any government-operated industry or utility."
LABOR doesn't think we should consider such a fantastic proposal, but if we do why should we boycott some friendly country just because—for example—it wishes to build a TV A in one of its valleys?
Other disturbing signs point the same way. What they indicate is this:
American Big Business wants to resume its pre-war "international cartel" ties with the industrial and financial combines of Germany, Italy, Japan and other nations.
It was those industrialists and financiers who—with help from big American corporations—put Hitler and Mussolini in power, used the Japanese Emperor as their puppet, militarized their nations, destroyed trade unions and democracy, and plunged the world into bloody war. They'll do it again, if given the opportunity.
But, on the chance that they can make big money, some of our business tycoons are willing to once more march down the road which leads to war.
Is that what the "war to save democracy" was fought for? —LABOR, Washington, D. C.
Drew Pearson, the "Merry Go Round" columnist stated the other day that British diplomats are pressuring the United States to cease publicity about those secret documents which exposed the manner in .which Soviet Russia and Nazi Germany were cooperating shortly before Hitler attacked Russia.
The reason for the British action, he said, is that Russia also has decuments to prove that Britain did the same thing while Prime Minister Chambedain was appeasing the fuehrer.
Our reaction to the information at this time is completely neutral because we knew it all the time. Anybody who lived at the time that Britain and France agreed to permit the Nazis to take over a section of Czechoslovakia—at a meeting which Russia was not asked to attend—should have known what was going on.
What does interest us, however, is the Pearson explanation He says that Chamberlain was willing to play with the Nazis because he had stock in German war industries. And that inter-ests us because it shows all who care to think about it that it was slcohoHc content of the blood to
not patriotism, or human decency or democracy that mattered., ?Jet*rmi"c the	L
• . 1 • •	» A •	1 I _ _A _ A____
I Ministerial Association that the
capitalist Britain and her statesmen.	effect of an alcoholic beverage vs-
Of equal interest are the agreements that the late Franklin riM wHh ^ individuai.. some D. Roosevelt made with "Uncle Joe" Stalin, under which the p^pie can get quite a load on with latter was given a free hand in taking over lesser states that just one drink, yet one drink adds
A New Jersey judge has ruled that even if a husband drinks too much, that comes under the "for worse" part of the marriage con tract and is not sufficient grounds decla** a	dav
iiTUi- I. it '» ....
for separation.
Advisory Master Robert Gros-msn of the Chancery Court at Newark, in denying a wife's petition for separate maintenance on /rounds her husband drank too much, said, "Under the most ideal :ircumstsnces, each party to a
It reminded us of a three-act play—with the last act^nissing. Act No. 1 got under way when the commodity market took la nose-dive and the radio and newspaper "experts" decided to
This is it," we were told. "The old law of supply and de-. mand has gone to work—just like we said it would. This is the beginning of a downward trend in prices."
Then the expected happened just as expected. The price break, the public was told, meant that the trade unions would no longer have reason to ask for wage increases.
Republican politicos began licking their chops. They had been vindicated, hadn't they? Events were beginning to prove
narriagc must overlook a great, that the NAM was right when it claimed everything would soon
nany thing.
Bedford. Pa., has resurrected a law, almost forgotten since its passage in 1872, which provides that the names of persons of "known intemperate habits" be posted in the community's taverns. The tavern owners are forbidden to sell
be lovely if OPA was killed.
The tempo of Act 1 began slowing down near the end, when some prices started going back up and the public began realizing that fTie overall cost of living had been affected only slightly.
Act No. 2, which hadn't been billed in advance, opened with a bang.
The steel industry suddenly upped prices again! Ihose who thought they'd been running the show were drinks to such pcrsonfcunder pen IA lbbergasted. They started screaming, "You can't do this to alt> of a S25 fine, 30 days in Jail, < us." They—along with President Truman and others—decided and possible suspension of their it was time to call the steel industry on the carpet and ask, licenses.	! "How ccme?"
Last week, the names of 5 worn-1 Act 3 hasn't really begun yet—but we'll wager it will be a
en and 75 men "of known intern-1 dandy and that the "experts" will come up with a perfectly sim-
perate habits" were posted in each ! pie explanation: "Organized labor was responsible for it all.
->t Bedford's 11 taverns. Said As- Didn't it say it was going to ask for substantial wage increases?"
iistant Police Chief H. A. Clark: jtf Gf course, will be hgm acting at its worst, so don't be
•We Just decided we'd put up with surprised if the public, burdened with a new price increase,
these people long enough. We got mmM inr\ined to boo instead of applaud.—The CIO News, tired of helping them home at,___j_____
If we brought them ln »"d q^j	,NDUSTR|AL BATTLEFRONT
Profits are sacret and mustn't be touched; they are just rewards of the risks that capital must take—that's the line workers get when they demand better pay. But how about the risks of the average worker? What protection does he get? Assistant Secretary of Labor John Kmetz charged that more American workers are "maimed and crippled each year than the number of GI's disabled during four full years of fighting." The startling disclosure revealed that during 1946 two million workers were totally or partially disabled at work and 16,500 were killed. The basic reason was the lack of adequate safety devices, necessary inspections, and over-all safety programs, that is, the neglect of management to take the necessary steps to make the jobs safe for their workers.
night.
.'ined them, we were working a lardship on their families. This will work better."
(What this country needs is more lavern owners who have sense •nough to adopt regulations of that type without police department pressure.)
• • •
The Grar.d Rapids, Mich., Ministerial Association wants the city police department to use a "drunk-o me ter" when pressing charges involving drunkenness, as a "protection to the general public."
Says Methodist Minister K. R. Bisbee: "A drunkometer will prevent men from being hailed into court on intoxication charges when they are not drunk and at the same time will bring into court those 'actors' who can appear sober when under the influence of liquor."
A drunkometer measures the
Thirty-Five Years
What a tremendous difference 35 years can make.
Thirty-five years ago on March 4, President William Howard Taft, on his last day in office, signed the bill creating a separate Department of Labor. He laid down the basic job for this new department as follows:
"The purpose of the Department of Labor shall be to foster, promote and develop the welfare of the wage earners of the United States, to improve their working conditions, and to advance their opportunities for profitable employment."
Now turn the pages of history to the summer of 1947.
Another Taft, son of the former President, is the king pin in the Taft-Hartley act to circumscribe and hamstring labor, make it the tool of the bosses, of greed, and of peanut politicians.
The apple in this family fell quite far from the tree!—The Progressive Miner.
bordered Soviet Russia. That, too, was a secret agreement. But even today most Americans are not outraged by ft. They're bothered only by the fact that Joe is collecting.
It seems to us that the thing that really matters with most people is not what is done, but who does it. And, strangely enough, it appears that we are more concerned with the sins and errors of other people's leaders than with the crimes and mistakes of our own head men.
Whv is it that we cry to high heaven when the common people of other lands are duped, and regimented by their politicians and so calmly accept regimentation at home? Perhaps the answer is that our opinions and our values are made for us by the publicity agents of a master class . . . and that, by the same token, the common people of America have never written either a political or a moral code of their own.
"Freedom" in Greece
The Americans have a word for it—"fascism."
The "it" is the Greek antistrike law, passed last December, which permits life sentences for strikers ln "illegal" walkouts and death penalties for strike leaders.
Recently Pres. Murray wrote to Secy, of State George Marshall, strongly urging that the State Department voice the protest of American Workers against the Greek law.
Murray said the anti-labor law, which makes even the Taft-Hartley law look like a pink-tea affair, is "completely inimical" to democracy, in Greece or anywhere else
He Charged that it's the sort of law to be expected of a fascist government; that "rightly or wrongly" many American workers have believed the law couldn't have been passed without an OK from the American mission in Greece; and that the strongeet pressure should be placed on the Greek regime to repeal the law.
Ironical
The "Wall Street Journal," which is not very friendly to farmers, this week took an editorial poke at the idea that farm product prices have dropped too much.
The "Journal" points out that the market prices of wheat, corn, steers, hogs and cotton are all at least as high as a year ago, and in most cases considr ably higher.
Moreover, the MJournal" says, ironically, the prices of those major farm products are "only" two and one half to four times as high as they were in 1930.
very little alcoholic content to the blood and so the drunkometer will show them to be cold sober. With others, the drunkometer will sfcow a high alcoholic content, drunkenness in fact, when such is not the case.
• • •
Fifteen women, who described themselves as housewives and members of a bridge club, picketed New York's City Hall in protest against the Sharkey Bill pending before the City Council which would prohibit the serving of drinks to unescorted women in
HANDLE WITH CARE
' Agriculture is the "killer" industry; and the safest industry with the lowest accident frequency rate is, strange as it may seem, the explosives industry. Precisely because of the obvious dangers in the explosive field, suitable precautions are taken to provide safe working conditions. If extension safeguards were installed in other industries, the accident rate would also be cut down—but that would mean dipping into profits which of course are more sacret than human life and limb.
One of the reasons that reactionaries cited for the passage of the Taft-Hartley Law was the terrible loss of production due to strikes. Were that their real concern, they could have devoted themselves to the problem of reducing the man-days lost as a result of industrial accidents—such production loss exceeded by many times the toll of strikes.
It's just too bad that "we, the people," don't concern our- i bars
selves more zealously about our own affairs—and understand that the chief enemy of any people are the exploiters of labor right within their homelands.—Reading Labor Advocate.
REFLECTIONS
Judges Scored
"Behind their black robes." s "shocking number" of Judges sre, "Incompetents,* Idlers, tyrants, political hacks, knsves end bunglers," an article in a widely-read msgs-isne chsrges recently.
The New York Bar Association protests that the writer gives an unfair picture of "the Judiciary " '
By Raymond S. Hofsos
MILLIONS OF AMERICANS are kidding themselves. When I make that statement I have in mind all and sundry who assert their faith ln and desire for what they call "free" enterprise. They give lip service to what they call "free" enterprise, but in reality they hate it.
The hue and cry that has been raised about Big Steel's announcement of a $9-per-ton raise in the price at steel proves the point. Government action to "investigate" Big Steel's business policies proves it. We%e lying; we don't want free enterprise. All we want is that OUR enterprise shall be free. We want the other fellow's enterprise to be controlled; we want the government to tell him what's what From top to bottom, rich man, middle class and worker, everybody talks a lot about "free" enterprise but nobody is willing to accept the consequence of that kind of freedom.
• • •
IF I'M WRONG, why don't we shut up about the steel trust and the rest of the business enterprisers? The logic of our trust in economic "freedom" dictates that we recognize the fact that the way the
steel business should be run is the way the people who own that business decide to run it.
-
If we believe in the law of supply and demand, why don't We combat price rises by simply withdrawing our jgtitronage from the fellow who charges too much and buy from another fellow who sells cheaper?
The answer Si tfiat we don't believe in supply and demand either. Not really. We know that a few people control the supply and so if our cfeief Interest is the interest of consumers, we want the government to control the fellow who controls what we must demand. And we vote for the candidate who talks most convincingly about controlling the other fellow's business. • e •
WHATS THE REASON! It is that enterprise has become monopolistic: tfobody can start a business in competition withvthe steel trust. Freedom |o do that doesn't mean anything.
The same explanation applies to practically evefry other basic industry. All are controlled by a few people. The result is that—
So long as monopolistic enterprise Is free the people will be slaves.
One of their placards read: "We Pay Taxes Unescorted; We Vote Unescorted; Wc Demand the Right to Enter Bars Unescorted."
Taxes
Total taxes now amount to "more than a dollar a day" for each person in the United States.
Uncle Sam gets 79 per cant ef his revenues from income taxes. The states get 60 per cent of theirs from sales taxes, which hit the poor hardest. Local governments raise 80 per cent of their revenues by property taxes.
Those sre some of the figures in a new report by the National Industrial Conference fcoard, an employers' organization.
THERE IS A conflict between business freedom and human freedom which Americans had better recognize and do something about.
If people want business to be free they must expect to be controlled.
If they want to be free they must control business.
There', no middle course. Unless the people take the necessary action to make the machines of production and distribution their slaves, they will be griping about the results of class control a century from now.
Neither is there any dodging of the Issue. The bigger and more centralized industry becomes, the greater will be the amount of freedom that individuals will have to surrender. . ;
"The Silent People Speak"
"If you sre interested in the Yugoslavs, their mentality, ambitions and way of life, Robert St John is the best man around to tell you all about them." So wrote M W Fodor, In the N. Y. Herald-Tribune Book Review, rrhen he reviewed Mr. St. John's new book, Thc Silent People Speak (Double-day & Co., Garden City, New York, $4).
Robert St. John's name is cer-tainfy well known to you. He was a crack AP correspondent in Yugoslavia during the war. You must have heard him on the air over NfJC. As the Worcester Sunday Telegram said, he "happens to be a rare combination—accurate reporter c'f facts and a brilliant writer"
In 1941 St. John wrote "From the Land of Silent People" and New York critic Lewis Gannett| called it "the best book to come out of the war." Now, in The Silent People Speak, he tells you about Yugoslavia five year later. It is a book ycu will want to read and talk about and own.
The Silent People Speak is the adventure - packed story of St. John's recent Journey into every
Itocotd Cool Production in 1947 k Something People Should Think Over
American coal miners have established a new peace-time production reeow& at 677 millions tone— anthracite 97 million tons—bituminous 610 million tons or better (preliminary Bureau oi Mines estimate 619 million tons), 67 million tans above 1646 bituminous production. Total 1947 production Is only 7,900,000 tons (confined to anthracite) short of the 1944 wartime record of 604,900,000 tons.
la 1919 It required 619,909 miners to produce 979,996,000 tons ef bituminous ooal. Four hundred and six thousand miners, in 1947, produced 660 million tons, 41 million tons more coal with 209,909 fewer men, one-third less than ployed in 1919.
Corporations Pilo Up Rocord Profits
International Harvester's Highest In History; U.S. Steel's Biggest Since 1919
Corporations continue to report record profits.
The International Harvester Company, which makes machines for farmers, discloses thst its profits more than doubled from $21,-326,000 in 1946 to S43.469.000 in 1947, the highest in its history.
The United States Steel Corpora-corner of postwar Yugoslavia—the i tiQn J||rgeft ^ncem in Its Indus-
story of the vslisnt people, their; sports its 1947 profits ss wsr-tom land, their shstterlng $126,70MOO, the highest since the losses, their vast hopes for the fu- j	year 1929
ture, Louis Adamic says	14
that it!
makes you know the people of Yugoslavia.
St^ John's book. Just published, has alresdy been extensively reviewed in newspspers and magazines from coast to coast. The Omaha World-Herald, for exsmple, said. "Here is sn opportunity to take a trip Into the Balkans with an experienced reporter who loves the people of thst much abused portion of the world." The Boston Hers Id sdded: "A full-scale, wsrm-hesrted book . . . highly resdable snd thought-provoking."
Symptoms
A farmer drove into town to visit his doctor. "Doc," he said, "the first time you're out our way I wish you'd stop in and see my wife." "Is she sick?" asked the doctor. "No," replied the farmer, "not exactly, but yesterday morning she got up at the regular time, about 4 o'clock, milked the cows, got breakfast for the hands, done her housework, churned, and along about 10 o'clock at night she said she felt a bit tired. "I expect she needs s tonk or something."
;
»