Pnto^be nd siverne meje V «Slov. Gospodarju« dne 25. oklobra so objavljene upravičcne pritožbe od severne meje v zadeTi obupnega stanja našega vinogradnišlva. Žal, dopisnik ni bil povsem dobro poučen. Naša vlada ne more znižali izvozne carine na vino, ker je izvoz vina iz Jugoslavije popolnoma prost. Edino vlada Nemške Avstrije je naložila na uvoženo vino iz Jugoslavije neznosno visoko carino, ki znaša okoli GO K od litra. Tako je vinogradnikom iz ozemlja Jugoslavije onemogočeno uvažati vino T Nemško Avslrijo. Carine prosto smejo uvažati tje vino samo oni vinogradniki, kojim državna meja preseče njih posestva. Niti tukajšnjini posestnikom, ki bivajo v N. Avstriji, nemškoavstrijska vlada ne dovoljuje izvažati vino, ki zraste v Slovenskih in Ljutomerskih goricah, carine proslo v Nemško Avstrijo. Pri sedanjih pogajanjih, ki se vršijo v Mariboru, oziroma na meji, je v razpravi predlog, naj se obmejni pas raztegne na celo ozemlje med Muro iii Dravo. Naš predlog je, da naj N. Avstrija dovoli od 1. januarja .1924 naprej carine prosti uvoz vina iz tega ozemlja v Nemško Avstrijo ia sicer za vse vinogradnike brez razlike. Ali se bo vlada Nemške Avstrije udala tej zahtevi, ali bodo člani jugoslovanske vladne delegacije odločno nastopili v tem vprašanju, bomo videli. Tako stoji stvar. Jugoslovanski klub je poslal poslanca Žebota, da se rnformira © poteku razprav o obmejnem prometu. Prebivalstro na meji, posebno vinogradniki, pa naj te dni komisiji na licu mesta iznesejo te zahteve. Dopisnik je glede mlinov v Nemški Avstriji napačno poučen. Celo ozemlje med Muro in Dravo nima dovolj mlinov in je prebivalstvo navezano na mline ob Muri, koji ceneje meljejo žito nego umetni mlini daleč v ozadju. Težko smo dosegli te ugodnosti, ne rušimo si tega sedaj sami! Obmejni promet mora postati sčasoma še bolj prost, potem se bo tudi gospodarstTo našega prebivalstva ob meji lepše razvijalo. —t.