umifrs radisov vestnik iLeto XXVI Ljubljana, februar 1984 Št. 309 Poslovna politika kot mazilo proti škripanju Predvidevanja o gospodarjenju v letu 1984 smo objavili že v lanski I(17ni številki. Tri mesece kasneje, ko se sprejemajo gospodarski načrti so ivi 'n oblikuie GN za delovno organizacijo Gradis, lahko ugotovimo, da »Ha prvotna predvidevanja ustrezna. Medtem smo ugotovili našo an-8->7iranost v začetku leta. Sklenjenih ni>E°' za dela in izdelke imamo . Kal .ftianj kot za polovico naših Ve °f * jivosti. To je slaba zasedenost; ndar upamo, da bomo med letom eJnpkili toliko del oziroma se po-nh '1 za nrodajo naših izdelkov — Dni Vu<^ na tuje — da bomo poji .“ naše zmogljivosti kljub te-nim gospodarskim razmeram, ko aialo investira. Ln 0 JŠa je naša angažiranost (stro-* ^ do C) pri delih, ki jih nameri,, am° dobiti, saj znaša nekaj čez stve tretjini naših zmogljivosti. Bi-žir?n° v.'šjpSa deleža tovrstne anga-tist hT*' n'smo 'meb niti na začetku let> ko so bile gospodarske ra- Ztnere normalnejše bnHHl° fačunamo v Gradisu, da PriH°,Potrobni še večji napori od škov IVan^a de* do zniževanja stro-dohodk ^ c*osc8anja zadovoljivega Va??eso al* zmrznjene (pri stano-^gradnji) ali pa so nizke za-ob VecJc konkurence pri manjšem Ški n^U (lel; Na drugi strani pa stro-®^a^rzno rastejo, od neposrednih m^lerialnih stroškov, prek raz-kov °|!-V|fznost' d° osebnih dohodke ’ kl kljub prepočasni rasti in niz-cijQ mv°ju zmanjšujejo akumula- hli^ruijemo porast dohodka pri- tUj- ° za 25 %, kolikor naj bi porasli Štev:,0sebn' dohodki ob povečanju obr-tV,aposlenih za 1>5%’ bolj v ‘atih ko Celotni prihodek vseh TOZD naj bi znašal blizu 14 milijard dinarjev, kolikor naj bi ga ustvarilo okoli 6.000 delavcev v domovini. V tujini želimo^ zaposliti blizu 1.000 delavcev. Načrtovan dohodek, nekaj manj kot 4 milijarde dinarjev, bi omogočil izplačati osebne dohodke blizu 1,9 milijarde dinarjev, kar bi zneslo v poprečju leta na delavca okoli 19.000 dinarjev na mesec. Vendar pa bi moral biti naš cilj doseči vsaj 20 tisoč dinarjev na mesec, ker bi v nasprotnem spet preveč nazadovali realni osebni dohodki. Teh pet odstotkov razlike bomo morali ustvariti predvsem na račun znižanja stroškov, tudi s pomočjo varčevanja in pa tudi na podlagi povečanja produktivnosti. V kolikor bomo uspeli tudi s spodbudnejšim nagrajevanjem več in bolje narediti, se bodo lahko tudi naši osebni dohodki povzpeli čez 20 tisoč dinarjev mesečno. Vsako leto bolj pomembna bo načrtovana in sprejeta poslovna politika; tembolj, če jo bomo'uspeli tudi uresničevati! V težjih gospodarskih prilikah se večja teža naporov prenaša z rok na glavo, predvsem na strokovnjake, vodstvene ih vodilne delavce. Sicer že dolgo vemo, da je za dobre kot za slabe poslovne rezultate v veliki meri odločujoče dobro oziroma slabo vodstvo. Vodstvo (obračunske enote, temeljne organizacije, delovne skupnosti, delovne organizacije) je dolžno načrtovati delo vnaprej, določati poslovno politiko in potem četrtletno, najmanj pa enkrat letno ugotavljati uresničevanje politike. Letošnja poslovna politika v TOZD in DO z redkimi izjemami zelo dobro načrtuje naše naloge — in rekli bi lahko: zdaj pa veselo na delo. Če pustimo šalo vnemar, bi bilo prav, da zdaj na začetku leta zaupamo našim vodstvom, jim pomagamo pri uresničevanju dobro zastavljene politike, jih opozarjamo pri morebitnih stranpoteh ali zasto- jih ter jih končno — pri uspehih — bistveno bolje nagradimo kot doslej in to moralno in materialno. V prispodobi bi lahko poimenovali naš Gradis in njegove temeljne organizacije z vozom (z vozovi), pred katerim vleče in ga usmerja vodstvo, ob in za njim pa ga ves (ostali) kolektiv potiska po poti navzgor k premagovanju ovir do zastavljenega cilja — načrtovanega poslovnega uspeha. V Gradisu je to predvsem dohodek na pogojno uro, ki se bo moral približevati vrednosti 140 dinarjev, pri podpoprečnih TOZD pa ne pasti pod 120 dinarjev, sicer bodo motnje, če že ne izguba. Pri nižjem dohodku bo v takšni temeljni organizaciji voz(iček)' pošteno škripal ali celo zastal, da ga bo moral pomagati izvleči širši -kplektiv Gradisa. Te napovedi, četudi le v prispodobi, naj se ne uresničijo; že zategadelj, ker bomo morali postoriti ustrezne ukrepe že‘ 7. Zagotoviti kadrovske in ma možnosti za nemoteno delo Izobr- ^ nega centra za proučevanje potfe ' ^r gramiranje izobraževalnih vsebin, )(* janje in uvajanje novih sodobni usp ki so nakazane,1 tem večji krog upokojencev bomo zajeli, seveda pa o ra biti pri tem tudi krepka pomoč ruzbeno-političnih organizacij poletja. Na ustanovitvenem zboru so bili Prejeti naslednji sklepi: • Ustanovi se Aktiv upokojen-Cev Gradisa 2. Pravilnik se sprejme začasno za dobo 6 mpsecev. V vseh tozdih in delovnih skupnostih naj se pravila obravnavajo in dopolnijo. Tako dopolnjena z dodatnimi predlogi, se bodo oblikovala v dokončni obliki. 3. Nabavi se žig Aktiva upokojencev Gradisa. 4. Imenuje se predsedstvo aktiva na ravni delovne organizacije: — predsednik, tov. Lojze Cepuš — podpredsednik, tov. Ivan Lovec — sekretar, tov. Nuša Piškur — blagajnik, tov. Bruno Wabra — predsednik odbora za informacije, tov. Ludvik Šnajder — predsednik odbora za socialno problematiko, družbeni standard in solidarnostno pomoč. tov. Marjeta Hercog — predsednik odbora za rekreacijo in letovanje, tov. Dora Klemenčič in namestnik, tov. Helena Žigon — predsednik odbora za pomoč člartom, tov. Alfred Peteln — predsednik odbora za organizacijo proslav, družbenih prireditev in tovariških srečanj,1 tov. Alojz Turel — nadzorni odbor: Francka Erjavec, Ignac Šuštaršič, Jože Lorenčič 5. Sprejme se naslednja organiziranost aktiva upokojencev: — na ravni delovne organizacije je predsedstvo AUG, po tozdih oz. regijah so pododbori — za ljubljansko področje bo en pododbor, ki bo združeval upokojence iz GE Ljubljana, GE Ljubljana okolica, Biro za projektiranje, Kovinski obrati, Strojno prometni obrat, Obrat gradbenih polizdelkov, Železokrivnica, Delovna Skupnost skupnih služb in GE Koper — za gorenjsko področje: GE Jesenice in LIO Škofja Loka bosta imela svoje pododbore — TOZD GE Gradnje Ptuj — bo imel svoj pododbor — TOZD GE Cčlje — bo imel svoj pododbor — mariborsko področje: predlagan je bil en pododbor za upokojence vseh štirih tozdov. Ker pa na zboru ni bilo prisotnih delegatov iz tozda GE Nizke gradnje in Biro za projektiranje, je to vprašanje ostalo odprto, dokler nam omenjena tozda ne sporočita svoje odločitve — isto velja za TOZD GE Ravne na Koroškem. Organizacija pododborov bo izpeljana do 15. 2. 1984. 6. Predsednik pododborov AUG po bazenih so: — za mariborski bazen tov. Slavica Oberleit — za celjski bazen tov. Ivanka Pogačnik — za Jesenice, tov. Ljuba Tarman — za ljubljahski bazen, tov. Vojteh Pečlin — za Ptuj, tov. Rudolf Kociper — za LIO Škofja Loka, tov. Karel Likozar. 7. Članarina v članstvu AUG je 100,00 din letno. 8. Dežurna služba aktiva upokojencev je od 1. 1. 1984 dalje vsak prvi in tretji ponedeljek od 10. do 12. ure v prostorih Delovne skupnosti, Ljubljana, Šmartinska 134 a, 1. nadstropje, soba 122, telefon 441-422, int. 253. Nuša Piškur 1 i Pravila aktiva upokojencev Gradisa l . a sv°ji zadnji seji je predsedstvo Aktiva upo-ki f"CeV ^rac**sa (AUG) potrdilo pravila AUG, 14 ,* *a sprejeta na ustanovitvenem zboru AUG • decembra lani. Pravila začasno veljajo le šest Po tCCev' temeljitih razpravah v odborih AUG d- 0zd,'h oziroma regijah, bodo ta pravila z vsemi Polnitvami dokončno sprejeta, o.. upokojencev Gradisa je prostovoljna or-sč ,’Zaciia’ k' združuje vse upokojence Gradisa, ki (V Podpisom pristopne izjave včlanijo v AUG. Uih-1 r^G ,s° lahko včlanjeni tudi v drugih druš-stal 3 1 ,b*h upokojencev na območju njihovega Dna”^3 bivališča. Ravno tako članstvo preneha s J3'som izjave, o izstopu. nje p3a Aktiva upokojencev Gradisa ima nasled- kih~A ft f^tivno dela v organih, sekcijah in krož-vSe|y 'n sodeluje pri oblikovanju programa, _Jne dela in načina njihovega uresničevanja, ni,T~ da se, neposredno angažira pri uresničeva-Z i „Sb,reiet'h stališč in sklepov ter da je odgovoren ^jihovo uresničevanje, AUr da Podlaga, da voli in je, voljen v vse organe v°litvc Cr sodeluie Pr* odločitvah o kriterijih za Ijenjsk h C*°^' P0010^ P1"* reševanju njegovih živ- k0rist^L se volani v solidarnostni sklad AUG in nUjni|| p?z°bfestna posojila in druge podpore v v p da P° svojih nagnjenjih in interesih sodeluje Pos-i«rnezn^ aktivnostih na področju dejavnosti _Hezn,h sekcij in krožkov, 'ItužaK*1- Prisostvuje na organiziranih proslavah, drup-. n,b. Prireditvah, tovariških srečanjih in oblikah družabnega življenja, — da redno prejema Gradisov vestnik, — da je obveščen o vsem delovanju AUG preko obvestil in obvestil na razglasnih deskah v enotah delovnih skupnostih ter posebnih neposrednih obvestil — da dobi vsa pojasnila in informacije v tajništvu AUG, ki bo poslovalo vsak prvi in tretji ponedeljek v prostorih kluba AUG, Šmartinska 134, A Ljubljana, I. nadstropje. Za opravljanje strokovnih in družabnih dejavnosti je delo AUG organizirano v odborih in krožkih in sicer: — odbor za informiranje in povezovanje — odbor za socialno problematiko, družbeni standard in solidarnostno pomoč članom AUG — odbor za strokovno pomoč članstvu — odbor za rekreacijo ter letovanje — odbor za organizacijo proslav, družabnih prireditev in tovariških srečanj v AUG, Organa Aktiva upokojencev Gradisa sta: letni zbor in predsedstvo AUG. Letni zbor sestavljajo upokojenci vseh tozdov in delovnih skupnosti, ki so včlanjeni v AUG, izbranih po delegatskem sistemu. Letni zbor skliče predsednik predsedstva AUG najmanj enkrat letno pred koncem koledarskega leta. Možen je tudi izreden sklic letnega zbora, katerega opravi predsednik predsedstva AUG na zahtevo večine članov predsedstva AUG. Letni zbor AUG ima naslednje pristojnosti: — razpravlja o poročilu predsedstva AUG ter ga sprejme, — razpravlja o predlogu programa dela za prihodnje leto ter ga sprejema, — razpravlja o predlogu za imenovanje novih članov predsedstva in jih voli, — sprejema razrešnico predsedstva AUG za preteklo mandatno dobo, — opravlja druge zadeve v skladu s pravilnikom in drugimi akti AUG, Letni zbor je sklepčen, kadar je prisotnih najmanj 20 odstotkov vseh članov. Sklepe sprejema z navadno večino glasov navzočih članov. Predsedstvo AUG se na predlog kandidacijske komisije izvoli na letnem zboru. Sestavljajo ga: predsednik, namestnik predsednika, sekretar in šest članov predsedstva. Mandatna doba predsedstva je eno leto, posameznim članom pa se lahko podaljša še za eno mandatno dobo, to je do naslednjega letnega zbora. V pravilniku so nadalje bolj podrobno opredeljene naloge in pristojnosti predsedstva AUG, oziroma predsednika, namestnika predsednika, sekretarja in članov predsedstva. Pri vpisu v AUG plača član celoletno dogovorjeno članarino (letos 100 din) vnaprej do konca februarja vsako leto in prejme člansko izkaznico. Viri materialnih sredstev AUG so naslednji: — članarina, — dotacija iz sklada skupne porabe Gradisa (po samoupravnem sporazumu, ki ga je treba še sprejeti), — obresti od vloženega denarja, — prostovoljni prispevki in volila, — drugi dohodki. Blagajno vodi blagajnik, ki je izvoljen na zboru. Z materialnimi in finančnimi sredstvi razpolaga izključno predsedstvo po sklepu seje. Kontrolo nad sredstvi izvršuje nadzorni odbor. Cveto Pavlin inž. Boruta Maistra ni več med nami Hudo je med Gradisovci odjeknila vest, da ni več med nami bivšega dolgoletnega direktorja tozda GE Maribor, tovariša Boruta Maistra. Skoraj ne moremo verjeti da smo se videli pred dobrim mesecem in pol, ob zaključku lanskega leta, ko smo si še voščili vse najboljše v letu 1984, sedaj pa ga več ni med nami. Vedeli smo da je inž. Maistru zadnja leta zdravje kar precej nagajalo, toda nihče ni mogel slutiti, da bo konec prišel tako hitro. Čeprav se je upokojil 30. junija 1977 leta je budno spremljal dogajanja v Gradisu, še posebej pa v gradbeni enoti Maribor v kateri je bil direktor več kot 20 let. Inž. Borut Maister se je rodil 12. junija 1908 leta v Ljubljani kot sin avstrijskega časnika Rudolfa Maistra, kasnejšega generala jugoslovanske vojske in oblikovalca severne meje naše domovine. Leta 1925 je maturiral na gimnaziji v Mariboru. Nato se je vpisal na gradbeni oddelek Tehnične fakultete v Ljubljani, kjer je kot 38-ti diplomant gradbenega oddelka diplomiral leta 1931. Prvo službo je nastopil leta 1933 pri takratnih Državnih železnicah v Ljubljani, kasneje pa je bil premeščen v Maribor. Leta 1935 se je zaposlil pri Gradbenem uradu mestne skupščine, Maribor, kjer je delal vse do začetka vojne. Med vojno je bil ranjen in pregnan na Nogranjsko, zaprt v Trstu in nato interniran v Nemčijo. 1. avgusta 1945. leta se je zaposlil pri gradbenem podjetju Obnova, ki se je oktobra istega leta združilo z Gradisom. Do leta 1947 se kot stavbovodja delal na različnih gradbiščih v Mariboru, nakar je bil imenovan za šefinže-nirja novoustanovljenega gradbišča Tovarne glinice in aluminija v Strnišču pri Ptuju — sedaj Kidričevo. Ko je bila leta 1956zaključena gradnja v Kidričevem je celoten kolektiv in tako tudi dejavnost popeljal v Maribor in združil z mariborskimi gradisovimi gradbišči. Tako je nastalo takratno gradbeno vodstvo Gradisa v Mariboru — sedaj TOZD GE Maribor. Delež tovariša Maistra pri razvoju Gradisa kot celote in mariborskega dela v njem je neizmerljiv. Ustvarjalno je sodeloval pri organizacijskih spremembah in jačanju ekonomske in umske moči podjetja. Bil je največji zagovornik skupnih vlaganj v mehanizacijo in v nove tehnologije. Na svoje delavce je znal prenašati zavest, da lahko le združeni gradimo tehnično najzahtevnejše objekte. Zato ni nič nenavadnega, da so se na najbolj zahtevnih delih pojavljali mariborski Gradisovci, ali kot smo jim rekli — Maistrovi borci. Bil je tudi dober pedagog in profesor, saj je bil med ustanovitelji Višje tehnične šole v Mariboru in prvi predstojnik oddelka za gradbeništvo v letih 1960—62. Vse od leta 1960 pa do svoje upokojitve je bil kot profesor za predmet »Gradbene konstrukcije« zelo uspešen, saj je znal teoretično znanje popestriti s praktičnimi izkušnjami. Ves čas svojega življenja se je zavedal, da njegovo mesto ni le v gradbeništvu, temveč tudi v širši družbi. Leta 1949 je stopil v vrste zveze komunistov in deloval kot aktiven družbenopolitični delavec. Ravno tov. Maister je bil med ustanovitelji prvega delavskega sveta v jugoslovanskem gradbeništvu leta 1950 na gradbišču v Kidričevem. V Gradisu je bil predsednik delavskega sveta podjetja, predsednik Upravnega odbora podjetja itd. Bil je član občinske skupščine in mestnega sveta Maribor ter številnih komisij. Za svoje delo je prejel več družbenih priznanj in visokih državnih odlikovanj. Imel je veliko zaupanje v človeka in zato je tudi bil tako uspešen in od vseh spoštovan. V redkih trenutkih premora, ko smo skupaj posedali v družbi je rad zapel naše slovenske narodne pesmi, med njimi pa je vedno bila prva — »Regiment po cesti gre...« Sedaj ko te ni več med nami dragi tovariš Borut Maister zagotavljamo ti, da bo naš gradisov regiment še korakal naprej, žal brez tebe, vendar pa po cesti, ki si nam jo ti strasiral — to je pot medsebojnega zaupanja in vere v človeka in veliko gradisovo družino. Umrl je Ludvik Javernik Adonisa Cilarja ni več med nami Vsako jutro prinaša mnogo novih novic. Dobrih in slabih. Veselih in žalostnih. Sredi ja- nuarja nas je presenetila vest, da je mnogo prezgodaj podlegel mučni bolezni Ludvik Javernik, delovodja gradbene enote Maribor. Pri Gradisu je bil zaposlen vse od leta 1955 in skoraj ni bilo pomembnejšega gradbišča, kjer ne bi sodeloval. Delal je v Portorožu, Boračevem, Bohovi, v Iraku, pred tem in do svoje smrti pa večji del na gradbiščih v Rušah. Rodil se je 10. decemra 1929 v Selnici ob Muri, se kot otrok izučil za gradbenika, ter z uspehom končal šolo za gradbene delovodje. Ta poklic je opravljal vse do prerane smrti v našem spominu pa bo ostal njegov lik poštenjaka, dobrega delavca in sotovari-ša. Prav zaradi teh vrlin je sprejel tudi tozdovo priznanje in druga odlikovanja Sodelavci tozda GE Maribor Zahvala Ob boleči izgubi najinega dragega moža in očeta Adija, se zahvaljujeva sodelavcem za nesebično pomoč in skrb med njegovo boleznijo in v najhujših trenutkih. Štefka in Gregor Cilar « V četrtek 27. 1. 1984 je po kratki a hudi bolezni umrl naš dober sodelavec, tovariš Adonis Cilar. Spominjamo se, ko je leta 1972 prišel h Gradisu v času največjega razcveta in angažiranosti podjetja. S prvimi spoznanji v gradbeništvu se je srečal v skupnih službah v tehnološkem oddelku in sodeloval pri zahtevnih nalogah izgradnje hidroelektrarn, termoelektrarn in drugih objektov, dokler ga ni želja po novih spozna jih zanesla na težko operativno delo, nuklearne elektrarne Krško in Kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani. S svojim sodelovanjem je postal drag vsakemu delavcu, tako Zahvala kolektivu GIP Gradis TOZD SPO Ljubljana za vso izkazano pozornost in pomoč v čara bolezni In smrti, kakor tudi na delovnem mčstu, kot v kole1' kivu. Z novimi deli je bil postavljen pred odgovorne naloge, toda žal teh nalog ni mogel več dokončati, saj ga je surova snu tako rano in neusmiljeno odtrgala od nas. Dragi Adi od tebe smo se p°' slovili v torek 31. L 1984 na ljubljanskih Žalah, a ostalo bo tvoje delo za sedanji rod in ko vodilo za prihodnje rodov gradbenikov in ti boš ostal v. trajnem spominu vseh delavce Gradisa. za poklonjeno cvetje in številu^ spremstvo na pogrebu naseg očeta Franca Gregorina. "va ležna družina Gregorin. Sodelavci tozd GE Ljubljana Zahvala V Gradisu od 27 do 35 let Postale so naše upokojenke Hitro so minila leta, ko ste vse tri — Marica Iršič, Jožica Gaber in Marija Sklepič — kot mlada dekleta, polna upov in 'življenjskih in delovnih načrtov prišla v Gradis, kateremu ste ostale zveste do upokojitve. Svoje delo in življenje ste posvetile Gradisu na Ravnah in zato vam veliko hvala. Kot pionirke Gradisa ste prehodile prvo povojno in najtežje obdobje našega razvoja, pa kljub temu, kose danes spominjate preteklih dni vse tri pravite soglasno —težko je bilo, a kljub temu lepo. Z vašo pomočjo so bili zgrajeni mnogi industrijski obrati, in stanovanja na Ravnah. Zaslužen kruh ni bil lahek, saj ste opravljale težka in trda dela na gradbiščih, v prepihu, mrazu in dežju. Prenašale ste pretežka bremena in težave. A sreča je, da človek slabo hitro pozabi, največkrat ostanejo pa lepi spomini. Danes je vse lažje. Baraka brez najnujnejših potreb za življenje so zamenjala topla in lepo- opremljena stanovanja. Niste bile samo pridne delavke, temveč tudi dobre matere, saj ste vzgojile poštene Jožica Gaber otroke, ki so vam povsod v ponos. Zdaj, ko odhajate v pokoj, boste imele veliko več časa za lastne potrebe, za. svoje življenje. Vse, kar zaradi delovnih obveznosti niste mogle uresničiti, boste lahko sedaj, ko bo več prostega časa na razpolago. Za ves vložen trud in delo, ki ste ga opravile dosedaj, vam iskreno hvala. Ob odhodu v pokoj vam želimo trdnega zdravja, veliko sreče in lepih trenutkov tudi v bodoče. Nismo se ločili, saj ostanete tudi v bodoče naše — Gradisove. Kolektiv tozda GE Ravne na Koroškem Marija Sklepič Marica Iršič ■ > Nuša Dominco upokojena Ob koncu lanskega leta smo se n° l°zdu GE Ljubljana poslovili n na^e dolgoletne tajnice Nuše °tninco, ki je odšla v zaslužen Pokoj. Ni bila samo dobra tajni- . ' je bila dobra sodelavka v l(‘rišica in prijateljica, ki je za Jakega našla prisrčno, razume-“ločo in prijateljsko besedo. v Gadis je prišla leta 1950. Od leta 1952. do 1955. je kot tajnica delala na gradbišču termoelektrarne v Šoštanju, nato pa se je vrnila v Ljubljano na takratno gradbeno vodstvo, kjer je opravljala dela tajnice, kar je zelo uspešno počela vse do svoje upokojitve. Brez smisla je naštevanje vseh dobrih in humanih dejanj s katerimi je pomagala vsakomur. Vsa ta leta je Nuša bila tudi aktivna družbenopolitična delavka, tako v temeljni organizaciji kot tudi v Gradisu. Poleg svojih rednih tajniških opravil je delala tudi na področju SLO in DS v tozdu ter aktivno sodelovala pri vajah NNNP. X Ob tvojem odhodu v pokoj ti draga Nuša vsi sodelavci želimo še veliko sreče in zdravja, da bi čimdalj uživala zasluženo pokojnino ter da nas ne bi prehitro pozabila, saj smo (i ob odhodu povedali — pridi še v Gradis, vrata so ti vedno odprta. - Sodelavci tozda GE Ljubljana Planinci pregledali delo v 1983. letu Pohod na Triglav predstavlja krst za prenekaterega planinca Na občnem zboru Planinskega društva Gradis, ki je bil 21. januarja letos smo planinci pregledali naše delo. V primerjavi s prejšnjimi leti smo bili uspešnejši, saj smo izvedli kar 25 izletov. Lepote naših gora si je z nami ogledalo 360 udeležencev. Vzrok za povečanje števila udeležencev na izletih je bila organizacija posebnih avtobusnih prevozov k ciljem, ki so težko dostopni z rednimi prevoznimi sredstvi. Tako nas je posebni avtobus pripeljal do podnožja Bohorja, Raduhe, Kanina in Matajurja. Zanimanje za te izlete je bilo večje, kot pa je bilo število sedežev v avtobusu, zato bomo z njimi nadaljevali tudi v letu 1984. V letošnjem letu želimo organizirati 28 izletov na vrhove od 948 m do 2678 m. Ker je hoja vse bolj množična oblika življenjskega sloga sodobnega Slovenca, pričakujemo povečanje števila udeležencev na vseh izletih. Besedilo: Marko Žontar Foto: Cveto Pavlin Zahvala da. ADISOV VESTNIK je glasilo delovnih ljudi gradbeno-industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Iz-i,Odbor za informiranje. Predsednik odbora Stane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, Sta ' Maid“,Maček, Zinka Mihelič in Karolina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor; Milenko Nikič, Bora Krn ^'»ka Mihelič, Franc Kumer, Karolina Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični urednik: Matija yj c‘ glavni in odgovorni urednik: Cveto Pavlin. Izhaja mesečno v 9500 izvodih. Tiska tiskarna Ljudska pra-4 mestih. Podatke imam, da se vel' naših delavcev udeležuje te vrste r kreacije. Gradisove letne in zimske špor igre so samo krona celoletne šp°Tt . aktivnosti. Naj omenim, da'smo lanskih športnih igrah gradbmc^ Slovenije prvič celo zmagali. Kul . temu pa bomo v letošnjem letu d' rekreativno-preventivni dejavno-še večji poudarek.« |(1 Tako meni o svojem delu rekreaciji v Gradisu nasploh A'OJ Polajnar. Komentar menda k vse ^ temu ni potreben. Ugotovitvi °r& nizatorja rekreacije so dokaj j8* Želja, da bi v gradbeništvu imel' ^ manj poklicnih obolenj, ne sme samo njegova. To je skrb slchern e | gradisovca. Zato nam ne sme b,t!^v, denarja, ki ga vlagamo v to ueJ‘ nost. Že čez nekaj časa bi se nam j, gato obrestoval. Ogromno bolj11 ■■ ,k 0 ur so prevelik in predrag strosc delovno organizacijo. Sprašuje ^ 'se, ali bi ne bilo nemara dobro,L . pri projektiranju počitniškega o .« v Biogradu sodelovali tudi ot>o . Verjetno bi poleg »šanka« Prclnj deli še kakšen trim kabinet, gu8a co, peskovnik ali kaj podobnega-^(i guba v domu pa zato ne bi bil" ‘ f višja. Franjo ŠtromaJ /