Leto V. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1929 43. štev. Otvoritev velevažnega električnega podjetja Agitoti vrhniški Jamar g. Jelovšek z novim čolnom, zgrajenim nalašč za raziskovanje podzemskih jam. Čoln tehta komaj dobrih 20 kg. —. Poskusna vožnja na Ljubljanici ob priliki krsta, ki Je bil za naše Jamar!« pravcati praznik. Zadaj r čolnu kumlca ga. Jelovškova. Prva Novi čoln za raziskovanje kraških jam razglednica na svetu Slika na levit Redka starost -99 let V Ponikvah pod Mirno goro živi 90letna užitkarica Marija Brinskele. Rodila se Je 11. oktobra 1830. Še vedno Je zdrava In čila na duhu ln telesu, samo sluh ji je začel v zadnjem času pešati. Imela je sedem otrok. Starka Je živa priča zdravega podnebja Mirne gore. Mirna gora je krasna izlet-na točka v Beli Krajini j letos Je bila gor] postav« IJena turistov&ka koča. Slika na levil V držav, rudniku v Velenju Je bila slovesno otvorjena nova kalorična električna centrala, ki Je največji obrat te vrste v državi. Otvoritvi so prisostvovali odlični povabljenci, zastopniki društev in korporaclj, uradn&tva in delavstva }z Šaleške doline. Došli pa so tudi gostje iz LJubljane: župan dr. Dinko Puc, občin, odbornika Turk In Orehek, šel gradbenega oddelka Inž. Prelovšek, ravnatelj mestne elektrarne Ciuha in drugi. Komisijo, ki je prevzela novo elektrarno od tvrdk, ki so izvršile dela, so tvorili direktor držav, podjetij tož. Jovanovlč Iz Sarajeva, rudniški inšpektor inž. Cibold, hiž. Božič, tudi iz Sarajeva, novi rudniški ravnatelj v Velenju inž. Ču-ček ter Inž. TrobeJ. Nova elektrarna Je tehnično na višku ter Je tudi arhitektonsko zelo posrečena. Njen pravi ustanovitelj je pokojni dr. Gr. Žerjav, ki le kot minister za šume in rudnike lzposloval ter odredil, da se je mašlnerlja dobila na račun reparacij. Zgradba Je delo tvndke Slograd v Ljubljani, kotli In stroji so od znane tvrdke Krupp, vso montažo pa Je izvršila tvrdka Brown Boveri. Jubilej vzornega delavca Lepo starost 75 let bo v kratkem dosegel na Prevaljah g. Josip Stergar, ki pa Ima že od 1. 1926. za seboj tudi lepo in častno število 50 službenih let v tiskarstvu. Tiskarstva se Je Izučil jubilant 1. 1877. v tiskarn) Vincenca Bobna ter Je služboval potem v Novem mestu, Ljubljani, nato tekaj let na Gornjem Avstrijskem, Bavarskem in Švici, od I. 1886. pa v Celovcu In potem na Prevaljah. V zadnji službi Je vztrajal 40 let. — Gosp. Stergar Je pred meseci praznoval tudi zlato poroko. Slika na levit Sarazeanu, novi Član romunskega regentskega sveta. Poleg nJega v kočiji romunski patrijarh Mlron Christea. Sarazeanu ]e bil prei član rumunskega vzkllcnega sodišča. V regentskem svetu Je zasedel mesto nedavno umrlega Buzdugana. Slika na desni: Radio-krava in radio-mleko V Los Angelesu Je bila nedavno radio-razstava, na kateri Je občinstvo z velikim zanimanjem ogledovalo kravo, ki Je pred vplivom radio-godbe dajala mnogo ve3 mleka, kakor Je običajno v navadi. Kravo le ves čas razstave molzla filmska diva, ki Jo vidimo na naši sliki pri delu. Sramotna pot za šoferje V Rumuniji so zaradi čestih avtomobilskih nesreč uvedi) sramotilen postopek za šoferja, ki zakrivi nesrečo. Vozaču obesijo okrog vratu tablico z napisom »Šofer« In ga eskortlrajo z orožnikom skozi ulice. Kazen Je sicer trda. vendar pa glede na množeče se katastrole, upravičena. Ukradena lepotica Gdč. Patino, hčerka bo- Parizu, Je doživela te dni grdo presenečenje. Neznan tat JI Je odnesel biserno ogrlico, vredno 500.000 frankov. — Doslej se nI policiji posrečilo, ujeti zlikovca. Macdonald v anglosaški Ameriki Tudi zeljnate glave imajo svojega kralja! Na Angleškem Je bil Izvoljen za kralja zeljnatih glav kmetovalec Purser, ki ga jVidhuo na naši sliki držečega v levici največjo pridelano zeljnato glavo, v desnici pa kupo, U io ie preiti v znak odlikovanja, Slika na desni: Politične počit--niče — ugodna prilika za lov O. Wtaston Churchill, bivši član konservativne Baldwinove vlade na Angleškem, si krajša čas istodobno, ko se mudi Macdonald v Ameriki na političnih razgovorih, 2 ribolovom. Na sliki vidimo veliko ribo, ki Jo Je vjel — seveda ne s trnkom, ampak z mrežo. »R 101« na letališču v Cardingtonu Te dni Je absolviral svojo krstno vožnio opasen tekmec »Grofa Zeppelina«, angleški zrakoplov »R 101«. Ta zrakoplov Je 217 m dolg, 39 m širok. Ima prostora za 100 potnikov ln 46 mož posadke, doseže lahko hitrost 132 km na uro, napravi v normalnih razmerah (pri 100 potnikih ta velikem tovoru) «400 km pota, v ugodnejših prilikah (pri 20 pasažirjih ta znižanem tovoru) do 14.000 km vožnje. V primeri z nemškim »Zeppelmom« ima angleški »R 101« velike prednosti. Tehnično Je popolnejši, prostori za potnike so v obodu zrakoplova, samo gondole za motorje so na zunanji, spodnji strani. Po številu jih Je pet. V srednji Je prostor za poveljnika. »R 101« ima tudi dvorano za kadilce in Je ognjavaren, ker ne rabi za pogon bencina, ampak vodik in olje. Na prvem poletu Je »R 101« zadivljal ves London, nad katerim Je krožil pol ure. Obkrožil je večkrat katedralo sv. Pavla, Buckinghamsko palačo ln Westmlnstersko opatijo. Na vožnji so ga spremljala tri letala angleške armade. Zrakonlov le zelo prikladen za manevriranje ln Angleži kanijo zgraditi če večje zračne kolose te vrste Kip Napoleona Bonaparta v Lafareyu prikazuje velikega Korzičana s karakterističnim klobukom na glavi. Krona s Kristusovim žebljem Čeprav se papež in fašistična vlada ne razumeta najboljše, se vendarle bliža čas, ko bo prijateljstvo med Vatikanom in Kvirlnalom zapečateno s pričujočo železno krono. Papež bo z njo kronal italijanskega kralja. Krona velja za relikvijo, ker se nahaja v njej baje žebelj, s katerim Je bil pribit Kristus na križ. Izvira iz Monze in njena zgodovinska vrednost je posebno dragocena tudi zaradi tega, ker »i jo ie položil na glavo I. 1805. v pariški katedrali Notre Dame francoski cesar Napoleon I, V teku zadnjih divjih spopadov med Arabci in Židi Je največ trpelo mesto Saled, najvažnejše v severni Galileji. Tam so Arabci pobili ta oplenlli vse Žide, ki so Jim prišli v roke in se niso ustavili niti pred bolnišnico, kjer so poklali mnogo bolnikov. Na sliki; Žrtve tega klanja, razstavljene na javni ulici Kabul, prestolno mesto afganistanske države Avtomobil — tekmec kamel v Egiptu Slika na levit Največji ameriški hidroplan za prevažanje potnikov V Ameriki so pravkar splavili največji ameriški liidropilan »Buenos Aires«, letalo za 32 potnikov, ki bo prevažalo pasažkje na progi New York - Rio de Ja-neiro - Buenos Aires. Velika množica gledalcev na naši sliki živo priča, da se Američani za stvar silno zanimajo. Siika na desni: J. V. Stalin, tajnik ruske komunistične stranke, je zaradi izčrpanosti težko zbolel na živcih ln leži v sa-natoriju Gorkij, kjer |e svojčas umrl Lenin. ............ -s, » . Redkosti in dragocenosti gospe Zubkove na dražbi Na levi: Japonsko posodje iz srebra, ki ga Je poklonil cesar Viljem !. za srebrno poroko kronprincu Frideriku Viljemu in princesi Viktoriji. — V sredi zgorail Bivša jahalnica v palači Schaumburg. — V sredi spodaj: Velika baročna posoda s pokrovom. — Na desni: Kamin Louisa XV. Iz marmorja.