PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Ne bomo odnehali zahtevati kaznovanje krivcev vseh nočnih atentatov na naše ustanove! Leto VI - 073 n AA/.\ Poštnina plačana v gotovini v 1 Otev. /./J (1664.) Spedizione in abbon. post. T. gr. TRST, sobota 2. decembra 1950 Cena 15 lir Govor Fr. ob zaključku tedna slovenske kulture 29. t. m. v Kopru Tovariši in tovarišice! V imenu Ljudske prosvete Slovenije vaš teden slovenske kulture najtopleje pozdravljam. Zdi se mi pomembno, da se zaključuje v znamenju slovenske pesmi, ki nas je vedno spremljala v veselih in tezicih dneh, v svobodi in v robstvu, v kolikor se je v rob-stvu sploh smela glasiti. Ce se ozrem na našo zgodovino, posebno na preteklost Slovenske Istre, vidim več ornih kot svetlih dni. Ta, od vseh zapostavljena zemlja, ni doživljala nasilja samo pod fašizmom, ampak ji je že dolgo Prej tuja gospoda kratila njene narodne pravice v vsem, tudi v kulturnem pogledu. Tudi tlačitelji so se namreč dobro zavedali, da se kulturno Zaostalo ljudstvo, ki se ne za-Veda svojih pravic, da najlaže z&tirati in izmozgavati. Ce smo svojčas govorili o tužni Istri, to ni bila nikaka solzavost, navdajala nas je resna skrb, ali se bo mogla dovolj dolgo upirati potujčevanju. S prihodom fašistov na oblast se je ta nevarnost še stopnjevala. Ti so hoteli tako imenovane Ksvete meje It>alije» zavarovati s tem, da bi iztrebili vsako sled slovenstva v Istri in Slovenskem Primorju. Zato so začeli preganjati naš jezik in našo kulturo in se pri tem niso ustrašili nobenih še tako krutih sredstev. Vedeli so, da je tak narod mogoče ubiti le, če mu vzamejo dušo, to je njegovo kulturo in jezik. Zaradi tega so nam vzeli šole, v katerih so se naši otroci učili materinski jezik in se navzemali narodnega duha. Cela generacija naših ljudi v Istri in v Slovenskem Primorju se je morala učiti v tujem jeziku, ki ga ni razumela, zato je ostala na pol pismena in ji je bila zaprta pot k napredku Ponekod so bile posledice se hujše. Naši. otroci so se z nasiljem vzgajali v odpadnike tn janičarje. mi vsi se spominjamo da so brli poleg šol zatrti vsi slovenski listi. Domače čtivo ni sme-‘o prihajati v naše družine, Posebno pa ni smelo priti mladini v roke. Hoteli so, 22.00: Človeštvo na pohodu («■'• 22.15: Male skladbe velikih mm strov; 22.45: Plesna glasba; 2J.v“-Zadnja poročila v Ital.; Zadnja poročila v slov.; 23.10: D java dnevnega sporeda za nasie • nji dan: 23.15: 15 minut tangov, 23.30: Zaključek. e in mačje meso prodajal za kozličkovo in zajčje Mariano Tosches iz južne Italije je kože pobitih živali strojil, iz kosti pa kuhal milo • Razprava je preložena na četrtek 7. t. m. Mariar.o Tosches je 44-letni možakar, doma -nekje iz Južne Italije. V barako na griču Mom-tefiaiscane v Trstu se je vselil leta I941 ter 36 kmalu lotil ubijanja psov in mačk, katerih kože je strojil, iz kosti kuhal milo, meso pa prodajal za kozličkovo ali zajčje. V policijske mreže se je ujel oktobra letos; z njim pa sedijo rta zatožni klopi tudi 44-lefna Josipdna Bastijančič, lastnica mer.ze v Ul. S. Maurizio 3, ter Marija Becmečič iz Ul. Scalinata 4 in Josip Hervat iz Drevoreda Son. nino 21, solastnika menze v Ul. Scalinata 4. Prvi je obtožen, da je kradel pse in mačke, jih barbarsko uibijal, nato pa njihovo meso prodajal za kozličkovo in zajčje, ostali trije pa, da so od njega to meso kupovali in ga servirali svojim klientom. Po izpovedbah nekaj prič, posebno Pie Cragno, ki je z njim živela, ter Po obtoženče-vern vedenju med razpravo smo dozirali, da je možakar precej nesramen in nasilen. Med razpravo je večkrat hotel vsiljevati .svoje mnenje, odvetnika Terpina Pa je celo nadrl s ((kozlom*. Svoj zagovor je pričel z besedami, da ga je v ta posel prisilila revščina. Odločno je zanikal, da bi pse ali mačke kradel, zatrjujoč. d,a jih je ali kupoval ali pa jih dobil tli/lite in citaite Piimotuhi dmmik l v dar. Prav teko je tudii tajil, da bj meso prodajal privatnikom, priznal pa, da ga je prodajal v dve menzi, in sicer v Ul. s, Maurizio 3 in v Ul. Scalinata 4, in sicer po 150 jir za kg. Pri tem je obtoževal svoje soobtožence, češ da so vedeli, da kupujejo pasje in mačje meso, sami pa, da so ga nato svojim klientom prodajali za kozličkovo in zajčje po 150 lir za obrok. Bastijančič, Bernečič in Her- vat so seveda te obtožbe odločno zanikali. Priznali so sicer, da so od Toschesa pr ed 2 letoma kupili ponujano jim meso, vendar pa v dobri veri, da je res kozličkovo in zajčje. Zatrjevali so, da so bili v to tako prepričani, da so ga tudi sami jedli. Sele ko so od drugih ljudi izvedeli, s kakšnimi posli se .obtoženec ukvarja, niso od njega mesa nikdar več kupili. Sledila je nato . cela vrsta prič, katerih pse je Tosches s pomočjo svoje volčjakinje, za katero so zaljubljeni psički capljali, izvabil za seboj v svojo barako in jih nato pobil, meso prodajal, iz kosti pa kuhal milo, katero je tudi od hiše do hiše ponujal raznim gospodinjam. Med: temi ščer.eti so bili tudi psi plemenitih pasem, med njimi tudi več kot 70.000 lir vreden lovski pes «setier». Podobn.e vrste pes je med vojno izgiinii tudi Adamu Soliju iz Ul. Udtae 4. Ko je izvedel, da v baraki na griču Monte-fiascone živi neki moški, ki je Na Opčinah je zelo mečna tradicija prosvetnega delovat nja. Naši očanci se s ponosom spominjajo delovanja mešanega pevskega zbora ((Zvon« že pred prvo svetovno vojno. Komaj porajajočemu se fašizmu ob italijanski okupaciji je bil Prosvetni krožek pravi trn v peti. Krožek je imel ženski pevski zbor, tamburaški zbor, knjižnico in močno dramsko skupino, ki je v Kettejevi dvorani podala več uspelih enodejank; posebno dobro so uspele tridejanke ((Divji lovec«, «Mlinar in njegova hči», «Na dan sodbe«, «Sin», «Trije ptički)) in druge. Openci niso varčevali z gostovanji; tako so odšli na Silvestrov večer 1921 v Koprivo, kjer naj bi uprizorili uZupanovo Mickm. Vse je bilo že pripravljeno za nastop, ko so v vas prihrumeli fašisti ter z divjim streljanjem po vasi in s pravim lovom na igralce preprečili uprizoritev. Fašistični pritisk na Opčinah se je čedalje bolj stopnjeval vse do preganjanja, internacije, zapora slovenskih javnih delavcev in do prepovedi slovenščine kot občevalnega jezika. Zavedni Openci so kljub temu ohranili svoje slovensko bistvo, V njihovem vztrajnem odporu sta jim bila v oporo ohranjeno slovensko čtivo in ponos na že dosežene uspehe pred nastopom fašizma. Faši- zem se je posebno trudil, da bi zatrl vsako nacionalno zavest Pri mladini. S fašistično usmerjenim italijanskim učiteljstvom v šoli in v «ricrea-toriu» si je hotel zagotoviti krdelo janičarjev. Vendar ni bil gotov svojega uspeha in zaradi tega so naši mladinci morali v sbattaglione speciale». Vsestranski pritisk fašizma je povzročil še večji odpor našega ljudstva, ki je iskalo duška v NOB, v kateri je na lastnih tleh uničilo fašizem. Z vzpostavitvijo ljudske oblasti v maju 1945 je bila prva skrb, da obnovijo dvorano prejšnjega «ricreatoria», od koder so zaradi hudih bojev Za osvoboditev vasi — ostali le še zidovi. Zavedni Openci so se odzvali pozivu krajevnega osvobodilnega sveta in po svojih močeh prispevali za obnovo dvorane. Marsikdo je v ta prispevek vložil svoje skromne prihranke v prepričanju, da bo dvorana kot Prosvetni dom končno služila dvigu kulturne ravni. Od tedaj dalje je — z izjemo nekoliko mesecev — upravljal dvorano krajevni osvobodilni svet. Vsaka organizacija, ki je imela v dvorani prireditev, je temu prispevala 30 odst. izkupička Za vzdrževanje dvorane. Lahko trdimo, da je bila to doba cvetočega procvita open- Prosvetni dom na Opčinah mora ponovno postati žarišče vaškega kulturnega delovanja ske kulturne dejavnosti. Delovanje Prosvetnega društva Opčine je bilo v zgled ostalim. Imeio je 35člamki mešani pevski zbor, orkester, godbo na pihala, zadovoljivo delovanje knjižnice, posebno aktivno dramsko družino, ki je štela 75 pridnih članov. Aktivnost dramske družine je zajela veliko večino vaščanov, ki so pomagali pri garderobi, med mizarji, električarji, šivilijami itd. Prosvetno delo je bilo množično zajeto, zato pa v vasi tudi zelo cenjeno. Posebna pažnja je bila dana otrokom in mladini ter so bilo dela tudi primerno izbrana. Začeli so z enodejankami, recitacijami vse dalje in dalje — tako da lahko beležimo uspehe dramske družine, ki je uprizorila doma in drugod «V kraljestvu palčkov» 15krat, «Navadnega človeka» 4krat, «Zeleno vrvico» 5krat, «Petrčkove poslednje sanje» Ukrat in «Miklovo Zalos Ukrat. Prav tako je mešam pevski zbor imel več zelo dobro uspelih koncertov. Dvorana Prosvetnega doma je bila pravo žarišče vaškega kul- turnega udejstvovanja. Poleg tega so bila izredno dobro obiskana redna gostovanja SNG ob nedeljskih popoldnevih in večerih. S tako hitrim tempom so skušali Openci nadomestiti vse ono, kar jih je oropal fašizem. V taki situaciji, ko so openski kulturni delavci imeli pred seboj nove načrte za utrditev kulturnega delovanja, so razdiralci slovenske skupnosti ob objarti resolucije IU planili med nje s svojimi fašističnimi metodami, V isti luči kot je openskim kulturnim delavcem ostalo v spominu gostovanje 1921 v Koprivi, stoji pred njimi tako imenovani eobčni zbor« Prosvetnega društva v septembru 1948. Samo, da je ta spomin mnogo bolj grenak — saj so ta dan veljale nasilne in pretepaške metode ter ustrahovanja domačinov, kakršnih do tedaj opensko javno življenje ni poznalo. Članom prosvetnega društva ni bil dovoljen vstop v dvorano; plod takega divjanja je bil, da se je Rlko Malalan imenoval za predsednika prosvetnega društva, v odbor so prišli ljudje, ki do osvoboditve niso govorili slovenski; nadobudni vi-dalijevski mladinski funkcionarji so po fašističnem vzorcu fizično napadali naše kulturne delavce, neki tovarišici so celo zlomili nogo. 71 nasilnežev in ne prosvetorjev se je na tale način razglasilo kot avečina članstva» in njihov edini namen je bil polastiti se dvorane. Dejansko se je od tedaj dalje — kljub temu da je do takrat dvorano upravljal krajevni osvobodilni svet — smatral tako ((izvoljen« odbor kot edino upravičen, da razpolaga s Prosvetnim domom, ki je ponovno postal to, kar je bil pred osvoboditvijo. V naslednjih mesecih so se vrstili plesi — volitve «stelline« (nF glede na to, da so bile begunke) itd. Iz dvorane je bilo izgnano vsako kulturno udejstvovanje. Riko Malalan ni hotel pristati na gostovanje SNG — kljub temu da mu je vaška delegacija 10. 111. 1949 kot predsedniku krajevnega osvobodilnega sveta predložila zadev- no zahtevo, podpisano od 356 članov prosvetnega društva. Zaradi popolnega kulturnega zatišja, ki je tedaj nastalo v vasi, so najaktivnejši člani društva, ki so bili na tak samovoljen način proti vsem pravilom društva vrženi iz društvenih prostorov, začeli s kulturno aktivnostjo v okviru Prosvetnega krožka, ki je pričel svoje delovanje v zelo težavnih razmerah; brez inventarja, brez primernih prostorov in pod stalnim kominfor-mističnim terorjem. Vendar so njegovi požrtvovalni člani uspeli v letošnji sezoni uprizoriti trodejanko »Vozel* doma na prostem; gostovali v Portorožu, Standrežu in Lo-njerju. Ustanovljen je ženski pevski zbor, ki ima redne vaje, medtem ko te dni prične dramska družina z vajami Finžgarjevega «Divjega lovca«. Knjižnica bo prav tako v nekaj dneh začela delovati. SNG je letos gostovalo na Opčinah na prostem. V tem času pa so v openski dvorani vsak teden plesali in plesali. Oglejmo si, kdo je kriv takega kulturnega nasilja na Opčinah. Kdo nosi odgovornost pred zgodovino, da s takim početjem ustvarja pogoje za raznarodovanje v nacionalno ogroženih Opčinah? Mi, Openci, prav dobro vemo, kdo je tisti, ki vedno povzdi- guje svoj glas in rjovi misleč, da bo na ta način prevpil glas svoje vesti, medtem ko ve, da nima pravice razpolagati z dvorano, za katere obnovitev so prispevali vsi Openci. Ni dovolj obsipati ljudi z ((izdajalci » zato, da izbriše lastno izdajstvo. Tega človeka Openci vprašujejo; kakšna je razlika med predstavami SNG pred in po objavi resolucije IU? Ali ne vrši isto poslanstvo na področju napredne slovenske kulture med tukaj živečimi Slovenci? Ni dovolj, da se ob prvi uprizoritvi «V kraljestvu palčkov>> 1945. leta od ginjenosti joče... in 1950. leta onemogoči uprizoritev «Rdeče kapice«. Se več — izdajalsko je rabiti naš kulturni dom za plese, medtem ko z roko v roki z italijansko reakcijo ponižuje ansambel SNG, ki mora gostovati na zasilno pripravljenih odrih na prostem. V svoji podlosti je tako nizek, da računa na poštenost in treznost Opencev, čeprav sam namiguje, naj bi se polastili drugih sredstev, zato da bi ljudstvo prišlo ponovno do dvorane, v svesti si je lahko, da je zaman fizično napadati matere šoloobveznih otrok, ki prihajajo v delegacijah in zahtevajo dvorano. Openci bodo znali najti pravilen način, zato da bo postal Prosvetni dom res prosvetni dom. KINO sosedom znan kot lovec mačk in psov, se je napotil k njemu. V baraki je pod posteljo zagledal svojega psa, katerega Pa mu obtoženec ni hotel izročiti. Na pomoč je nato poklical nekega policaja. Ker pa se temu ni zdelo vredno, da bi posredoval, se je obrnil do dveh r.emških vojakov, nakar šele mu je Tosches vrnil psa. Na koncu svojega pričanja se je Adamo Soli od sodišča poslovil b fašističnim pozdravom, to je z visoko dvignjeno desno roko. Pia Cragno je z obtožencem Živela na koruzi. Povedala je, da ^ je ves čas ukvarjal z ubijanjem psov in mačk. Izpovedala je, da jo je vedno, ko je prišel domov z r.ovim psom, prepričeval, da so mu psa po-I darili, pristavila pa je, da je včasih kakšnega tudi kupil. Na predsednikovo vprašanje, zakaj ni o tem obvestila oblasti, je odgovorila, da se je bala njegovih stalnih groženj. Zanimivo je bilo tudj njeno pričevanje, kako je pobijal uboge živali. Za mačke, katere je prinašal domov v vreči, je imel poseben r.ačin, za pse pa zopet drugačen. Kuharica menze v Ulici S. Maurizio 3 Marinella Gentiluo. mo je za njo pričevala v prid svoje gospodinje, zatrjujoč, da so od* Toschesa pred 2 letoma dvakrat kupili meso. Sele v tretjič, ko jim je zopet prinesel nekaj mesa, rekoč, da je zajčje, se ji je porodila misel, ker obtoženec nj hotel povedati, kje ima zajčje glave. Od takrat niso od njega nikdar več ničesar kupili, Predis, «Ali so to meso jedli klienti?* Priča; «Ne samo onii, tudj mi smo ga jedli.* Clana administrativnega oddelka civilne policije brigadir Fonda Weiss ir; Franco Ber-nardelli sta nato sodišču pred-očila, kako je potekala policijska preiskava od njenega začetka do zaključka z obtoženčevo aretacijo. Popoldanski del včerajšnje razprave je bil posvečen pričevanju desetih obrambnih prič, ki so vse zagotavljale, da sc lastniki obeh menz v Ul. S. Maurizio irj v Ul. Scalinata pasje meso kupili in Sa nato tudi del s svojimi družinami pojedli v dobrj veri, da je kozličkovo. Ker je bila ura že pozna, je okrajni sodnik nato razpravo odigodil do 7. t. m. ob 16.30. Žepar v pekarni V neki pekarni v Ul. Carduc-ci je včeraj v dopoldanskih u-rah kupovala kruh tudi 40-let-r;a Justina Taučer s Furlanske ceste 132. Na njeno smolo pa si je prav takrat zaželel kruh tudi neznan žepar ji segel v njen žep plašča in jo olajšal za denarnico z 10.000 lirami ir; osebnimi dokumenti. Rossetti. 16.16: «Manon», Cecile Aubry, Michel Auclair. .• . ExceIsior. 16.00: «Dedinja», 0,,v de Havilland. in Arcobaleno. 14.00: ((Vojvoda Fenice 16 00: «Tarzan in sužnje«. Lex Bacher. Filodrammatico. 16.00; To tr.oj neumno srce*. Susan Hay'v'a Alabarda. 15.30: «Greh Lady C°n" sidyne», Ingrid Bergman. Arinonia. 15.30: ((Pomlad je*-Garibaldi. 15.00: «Samo nebo v* za to», Robert Cummings. Ideale. 15.30; ((Flamingov drev red*, Joan Cravvford. Irapero. 16.00: »Zločinčev odtis5’ Italia. 15.30: «Ježa junakov*, la Del Poggio, Cesare DanoV*^ Kino ob morju. 15.30: ((Izven za' kona*. .j, Savona. 15.00: «Cas, kraj in 0 kle», D. Morgan. ‘ ^ Viale. 15.30: «Oko za oko*, h ward Duft. Vittorio Veneto. 16.00: ((Zaročenka ne more čakati*, Gino Cerv • sr Adua. 16.00: ((Volkodlak*, Chaney, Claude Rains. Azzurro. 16.00: «Njujorške norO' je», Rita Hayworth. Belvedere. 16.00: »Pilot 3° Spencer Tracy. , Marconi. 15.30: ((Banditova žen* • Massimo. 15.00: «Pomlad» Jeane** te Mac Donald, Novo cine. 15.30: «Prva žena"' (Rebeka). , Odeon. 16.00: ((Zavojevalec*, Nazzari. Vittoria. 16.00: ((Profesor In y nera», Danny Kaye, Virgin’ Mayo. Sv. Vid. 16.00: ((Prepovedane nje*, Danny Kaye, Virgin* Mayo. .. Venezia. «Grof iz Essexa», Erf01' FIynn. ROJSTVA, SMRTI IN POROK® Dne 1. decembra 1950 se j® v Trstu rodilo 5 otrok, umA 7 oseb, porok pa je bilo 6. Cerkvene poroke: violi®** Ruggero Križman in gos’'«*' nja Marija Trauner, mizar rio Selan in gospodinja Alcid Feletti, šofer Claudio Semsi in gospodinja Silva Beuzz1’ kotlar Ferruccio Polli in spoddnja Giuseppina Valentin* čič, uradnik Giuseppe Superi' na in gospodinja Kristina ligoj, glasbenik Bruno TasS® in prodajalka Eleonona Maor® • Umrli so; 67-l(tna Ana Fi. vid por. De Carli. 61-letna ho* sa Apollonio por. Viller, 60-1'ej-na Regina Mauro por. Mične ' li, 78-letna Marija Daneu f>°r: Kleiders, 75-letni Luigi Br®wJ* 35-letna Jolanda Hiot por. lina, joli. Riu- iltuviiud , Vifl' 49-letni Umberto Rab® V vsako slovensko lepi, poučni in neobhodn® potrebni »ailDIIH 01 *a leto 1951 in tri obsežne leposlovne poučne knjige Prešernov® knjižnice. Nabavite si jih pravočasno, da ne ostanete praznin rok! ADEX - izietf 17. decembra bodo izleti POSTOJNO RIHEIHBER* TOLMUN KOBARID BOVEC sprejema do *• t. 1. P°‘°val* lil F ‘ urad Adria-Express, uj. Prijave decembra Severo 6 b, telefon 29-246- Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - Telefon 11-32 gBLASTI SE PREMALO ZANIMAJO za zdravstvene razmere y Beneški Sloveniji Veliko pažnjo bi bilo treba posvetiti porodom in zdravju šolskih otrok Splošna zaostalost krajev v eoeški Sloveniji pušča svoje j®ake tudi na zdravstvu pre-Mvalstva. Poglejmo zaenkrat 7~sno je na primer zdrav-^eno stanje otrok in kaj bi rale oblasti s svoje strani ^Praviti, da bi zagotovile I J?v razvoj naraščaja. ? “ravno je, da se otrok čim ok r 3 luč sveta znajde v ja > ki je vse prej kot pa ravo. Mati ni imela prilike, j Se Paneila kako je treba i “Vnati pri porodu in kako po , "roau z novorojenčkom. Tega e more vedeti, ker se niso niti obje11* za ljudsko zdravje niti ““črnske uprave pozanimale, Zna ^ Primernih tečajih se-«f*e porodnice z neposred-bih' na^0§ami po porodu. To P la verjetno ena prvih na-oto' S katerimi bi se morale ; ®sjl baviti, kajti zdravniki babice so samo v večjih ref * zaradi tega ne mo-1° biti prisotni pri vsakem j^rodu. Niti vaščanke, ki so v 1 stvari izurjene ne morejo a°inestiti o stvari poučene batere. .Zaradi premalega zanimanja ■ Nehigieničnega ravnanja se im dogaia’ da novorojenček ”“re po nekaj urah življenja. , j^ako bi se lahko odpomoglo “kn nesrečam? tj lažjega od tega, samo če , se oblasti resneje brigale za Vprašanje in se zamislile, da v večini primerov same r|ve številni umrljivosti novo-ojenčkov, ker se ne brigajo ljudsko zdravje. V vsaki vasi bi bilo treba ] Organizirati vsaj po eno materinsko posvetovalnico, kjer bi ** matere seznanile z najnuj. j kejšimi navodili pri porodu in : tako z znanjem oborožile za , Wmer poroda. S tem bi se j 2°gnile nehigieničnim posegom jki porodu ih odstranile velik “vstotek možnosti, da bi se po-I °S slabo končal. T^ko pa se še nadalje izva-1 £ stara praksa, ki v najbolj-I k*\ Primeru dovede do tega, ’ ^ je novorojenček že od sa-■ ju®® rojstva rahlega in celo bega 'zdravja, kar se vzpo-^ ho z njegovo rastjo tudi ve-,1 Odpornost proti boleznim ib"5'6® vsega pospešuje tudi tj- . Prehrana, kajti v Bene-J1 že 'nekaj let sem propada-e gospodarstva povzroča preji JSnio- bedo med prebivalcem. j W°lnemu __________ ! , samo nasvet strokovnja- otroku pomaga g!^l_Dp po temeljitem pre- ki bo . _ ____________________ _ ^rok naiprei ugotovil bolezen L _ ■ Tu se ponovno pojavi biva,menjena tešava, kajti pre-| 2d>a stvo nima na razpolago ! Sfgjj^kov, ki so le po večjih Oe Pa hoče ponj, mo-Ij. prehodit; ure in ure peš. !ej a la čas pa je navadno , ragocen, ker je v navadi * Andrejem so se vrnili s zepar|i jr, Sv- Andrejem in krošnjarji 4i j® v naše mesto vrnili tu-6rer, Parii- O tem se je včeraj e8sa • ?a 21-letna Evelina šbanari 'z ^evme, kateri so ne-M Prsti, ko si je zamaknje-Od- ?‘ed°vaia stojnice v Ul. Mj.n. an’ Iz žepa izpulili de- Ho .lCa’ v kateri je imela osebja 'v .?.nico> 1500 lir. delav-tbsei ’ knjižico o brez- Ist n°sti In nekaj slik. !y, a usoda je na trgu dole- lW. udi 22-letno Vido Ido por. je lneHi iz Ul. Orzoni 28, ki WaVL8U’ ko je nameravala i« j zelenjavo opazila, da ji bice narr-'ica izginila iz tor- Itg^bno izkaznico je včeraj It bi 17'lblna Numin Noella Gabri' Blaserna 8 in 47-letna tj j^la Gressini iz Ul. Udi-k^Obe sta izgubo prijavili to, da hodijo po zdravnika samo v primeru težjih obolenj. Domačini si sicer pomagajo tudi sami. Iz roda v rod prenašajo izkušnje, ki si jih je prebivalstvo pridobilo z zdravljenjem bolezni z zdravilnimi zelišči. Naravna zdravila niso slaba, kljub temu pa niso ved. no učinkovita, zlasti ne, če ni predhodno ugotovljena bolezen. ki jo imajo namen zdraviti. Premajhno poznavanje bolezni, prevelika oddaljenost zdravnikov, slabe higienske razmere in kup drugih vzrokov ustvarjajo med otroci velik odstotek umrljivosti in kvarnih posledic v njihovih zrelejših letih. Za zdravje otrok bi morali skrbeti tudi v šoli. V šolah v Beneški Sloveniji ni zdravniških pregledov. Otroci zahajajo vanje ne da bi učitelji vedeli, da imajo med svojimi učenci ba-cilonosce, ki so že marsikateri, krat okužilj ves razred. Epidemije nalezljivih bolez- ni pa so tudi nujen pojav v Benečiji, kajti če se malo spomnimo za primer šole v Brezjah, kjer je učilnica v vinski kleti, tedaj je pravzaprav samo čudež, da se epidemije ne javljajo pogosteje in v večjem obsegu. Vsemu temu se da pomagati. Več! Tudi y italijanski vladi imajo ministrstvo za ljudsko ždravje. Njegova dolžnost ni samo ta, da skrbijo za zdravje mestnega prebivalstva in šolo obveznih otrok po mestnih šolah, ampak morajo svoje oko obrniti predvsem na podeželje in tja, kjer so higienske razmere najslabše. Prav tam je treba zdraviti, ker so taki kraji že več krat bili izvor velikih epidemij. Zato smo mnenja, da mora imetj vsaka vas svojo materinsko posvetovalnico, kjer bi imeli redne posvete z materami, preglede otrok in predava, nja o prvi pomoči, o zdravstvu in o najbolj razširjenih nalezljivih boleznih. Natečaj za pokrajinskega živinozdravnika Z odlokom Visokega komisariata za javno zdravstvo, ki je bil objavljen v številki 255 U-radr.ega lista z dne 7. novembra t. 1., je napovedan natečaj za 18 službenih mest za pokrajinskega živinozdravnika 2. stopnje pri upravi javnega zdravstva. Pri omenjenem natečaju, ki bo v Rimu ob času, ki ga bodo naknadno določili, bo ustni, pismeni ter praktičen izpit. Prošnje za omenjeni natečaj je predložiti r.a kolkovanem papirju za 32 lir goriški prefekturi najkasneje do 7. januarja 1951. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti o-brnejo na prefekturo. Vozni red na goriškem kolodvoru ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 19.30, 22.32, 23.30. Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke). 5.45. 6.37, 8.11, 10.58, 13.48, 17.26, 18.54, 20.05, 22.50. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 7.23, 8.37, 10.56, 13.46. 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 13.29, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. IZPREDSODlSČA Razprava o prometni nesreči katere žrtev je bila 73letna Katarina Brajnik iz Standreža Pri včerajšnji razpravi na kazenskem sodišču so proučili primer 44-letnega šoferja Jožefa Perica iz Standreža, ki je na božič lanskega leta v Stan-drežu smrtno povozil 73-letno Cotič por. Brajnik Katarino in 17-letnega Nanuta Nikolaja, ki si je pri nesreči prebil lobanjo. Nesreča se je pripetila ob 7.30 zjutraj, ko je Peric s svojim kamionom zapustil dvorišče svoje hiše v Standrežu št. 175. Ko se je napotil po glavni cesti proti Gorici, je v bližini tamkajšnje osnovne šole zagledal sredi poti kolesarja. Ker je takoj opazil, da se mu ta r.e namerava umakniti, je večkrat zatrobil, nakar se je deček na kolesu pričel opletati na levo in na desno, dokler ni prišel pod prednje desno kamionovo kolo. Kolesar je zletel nekaj metrov proč od vozila, medtem ko se je njegovo kolo zagozdilo med ka-mior.ovo kolo in blatnikom. Ko je Peric zagledal Nanuta na tleh samo nekaj korakov od kamiona, je z vso naglico zavil na levo da ga ne bi povozil. Pri tem pa je kamiono- va prikolica zaradi nenadnega sunka trčila ob hišo št. 79, pred katero je stala Brajnikova, ki se je vračala iz cerkve proti domu, in žensko stisnila ob steno. Nato je kamion zavozil pod cesto Brajnikova je takoj nato umrla, ker ji je prikolica zmečkala glavo. Nanut pa si je samo razbil lobanjo in poleg tega zadobil nekaj ran lažjega značaja. Tako je tolmačiti nesrečo po Pericovih izjavah, medtem ko je Nanut pri zasliševanju povedal, da je Peric najprej trčil ob hišo in povozil Brajr.ikovo ter šele nato povozil še njega. Na tej podlagi mu je obtožnica očitala, da je kriv nesreče, ker se ni poslužil zavor, ali pa ker so te bile pokvarjene in ni poskrbel, da bi ustrezale svojim namenom. Držeč se obtožbe je javni tožilec zahteval 1 leto in 2 meseca zapora. Po dolgem in prepričljivem zagovoru odv. Verzegr.assija je sodišče Perica spoznalo za krivega in ga obsodilo na 7 mesecev zapora in poravnavo sodnih stroškov, toda pogojno in brez vpisa v kazenski list. ZARADI VINA STA SE BRATA SPRLA Čestokrat je vino, ki spravlja ljudi iz ravnotežja, glavni krivec mnogih nezgod in nesreč, zlasti pa družinskih prepirov. Tako je glavno krivdo pripisati vinu tudi v sporu med bratoma Virgilom in Vojkom Trevisanom iz Tržiča. Oba sta se nekega dne junija 1948 leta napila in na nesrečo vrnila hkrati ponoči domov. Medtem ko je 22-letni Virgil v pijači našel dobro voljo, je njegov brat Vojko v vinjenem stanju postal izvirek modrosti. Morda, ker mu ni bilo pogodu, da se njegov mlajši brat vrača domov prav tako pozno kakor on in da je še premlad za posedanje po gostilnah, ga je z lepimi besedami pokaral in razkril vse njegove slabe lastnosti. Virgil ga je nekaj časa pohlevno poslušal in potrpežljivost ga je minula, šele tedaj, ko mu je brat očital, da je zapravljivec in lenuh. Tedaj mu je kri zavrela v glavi in s stisnjeno pestjo je zamahnil po bratu tako, da je ta kmalu obležal krvaveč. Na posledicah tega spopada se je moral Vojko zdraviti 30 dni, Virgil pa je zaradi tega prišel pred sodne oblasti. Na sodišču so ga včeraj obsodili na 4 mesece zapora in poravnavo sodnih stroškov. Kazen so mu odpustili na podlagi odpusta odrejenega 23.12.1949. Na svoji zadnji seji, ki je bi. la preteklo sredo, je poikrajin-ski upravni odbor odobril sledeče sklepe; OBČINA GORICA: popra- vilo ceste pri pevmskem mostu - odobreno; plačilo učitelja verouka v zavodu «Oddone Le-nassi» - odobreno; nakup zemljišča za gradnjo kmečkih poslopij INA-CASA pri pevmskem mostu = odobreno; pravilnik za javne lepake . odobren; priziv Steli Pilomene in drugih proti izdaji dovoljenja tvrdki IGEA za prodajo mleka zavrnjen; priziv Sfiligoj Kar. lote proti zavrnitvi trgovske obrtnice-ugodeno; priziv Betti-ze Vincenca proti zavrnitvi trgovske obrtnice - ugodeno; delovna doklada geometru Casa-sola Jožefu - odobrena. OBČINA TR2IC: sprejem p. c. 390-2, ki jo je Morelli Marija Rosa darovala za «javni blagor« . odobren; prodaja občinskega zemljišča Pliaga Jožefu -odobrena s pridržkom; popravek organskega pravilnika -odobren; povrnitev raznih stro. I škov prvega trimesečja 1950 za spominske proslave, prispevke in druga izredna plačila - odobreno; plačilo raznih potrrškov, ki jih je občina imela pri sprejemu angleške morske edini-ce - odobreno; prodaja občinskega zemljišča Angelo Evsta-hiju za gradnjo tovarne - odobreno. POKRAJINSKA UPRAVA: plačilo osebja pokrajinskega protituberkulo-znega konzorcija . odobreno; nagrada učiteljem petja v pokrajinskem zavodu v Gradiški - odobrena. OBČINA GRADIŠKA: določitev 28. in 29 junija za letni sejem . odobreno. OBČINA ZAGRAJ: doklad^ za obleko občinskemu davkarju Melzi Ladislavu - odobrena. OBČINA STARANCAN: pri: spevek 1000 lir šoli za vzgojo I psov voditeljev slepcev - odo. L-ren; potrošniški davek na električni tok - odobren; potrošniški davek na blago «ad valorem« - odobren. OBČINA DOLENJE: prenoj fondov v proračunu za leto 1951 iz ene kategorije v drugo* odobren. OBČINA RONKE: popravek! proračuna za leto 1950 - odo? bren. OBČINA ROMANS: popra? vek proračuna za leto 1951 t odobren. Oko si je ranil Pri obrezovanju trt v svoJ jem vinogradu se je včeraj ponesrečil 72-letni kmetovale« Prane Pušman iz Cerovega; Odrezana trtna mu je zletela v levo oko, ki mu je začelo tar ko-j krvaveti. Domači so ga ta* koj odpeljali v bolnico Brigal ta Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da ima oko precej ranjeno. Ozdravel bo y dvaj* setih dneh. KINO VERDI, 17: «Totd Tarzana) Toto. VITTORIA, 17: «Manon», Oj Aubry. CENTRALE, 17; «Ni miru med oljkami«, M. Bose in R. Val? Ione. MODERNO, 17: «Zlati moče* rarad«, T. Howard, EDEN, 17: «Ne pravi mi...»; Macario. Govor Fr. Bevka (Nadaljevanje s 1. strani) stran meje, ki s srdom spremljajo vaše napore in delo na poti v novo življenje. Vaš tehten odgovor r.a to vpitje je bil festival italijanske kulture, ki se je pred kratkim vršil. Boljšega odgovora za kulturni svet ne morete dati. Nikoli ne bomo zatirali drugih narodnosti, ki se pri nas čutijo kot doma, kar vsak dan izpričujemo, a svet naj ve, da se tudi ne damo več zatirati. Mi bi lahko kričali v svet zaradi zatiranja naših bratov Za mejo, ki se morajo pogosto boriti še za najosnovnejše človečanske pravice. Toda saj dobro vemo, kje ima svoje korenine krik šovinistov, ki lažejo, dasi poznajo resnico. Fašisti in njihiovi pajdaši vpijejo zato, ker se zavedajo, da je za vedno konec njihovega narodnega in gospodarskega zatiranja, zaradi katerega je cela desetletja trpelo istrsko ljudstvo. Veli Jože, ki je v preteklo, sti ponižno robiotal tujcem se je za vedno predramil in se nikoli več ne bo dal podjarmiti. On hoče biti gospodar na svoji lastni zemlji se rešiti kulturne zaostalosti in zaživeti v napredku, gospodarski neodvisnosti in blagostanju. Tovariši in tovarišice! •Dcmes ta dan jugoslovanski narodi praznujejo obletnico ustanovitve nove Jugoslavije. Zgradili so jo z nadčloveškimi napori in prelili zanjo reke krvi. Zato se je oklepajo Z Vso ljubeznijo. Znano vam je, da doživljajo težke čase, mnogo je težav, ki jih ovirajo na poti v boljše življenje v socializem. Toda ne omahujejo niti za trenutek — zvesti svefji Partiji in maršalu Titu, pne-vzeti od partizanskega duha požrtvovalnosti, kot p osvobodil ni borbi, korakajo novim zmagam naproti. Njihov svetli vzgled naj tudi vas bodri pri vašem delu in vaših težavah. 29. november 1943, ko so bili na zasedanju AVNOJ-a v Jajcu položeni temelji za novo državo, je za vse nas, ki smo dotlej živeli pod Italijo, še posebno pomemben dan. Takrat sta bila Slovensko Primorje in Istra slovesno proglašena kot sestavni del Jugoslavije. To so bile zgodovinske besede, ki niso bile vržene v veter, ampak so se v pretežnem delu tudi uresničile. Zal, da se zaradi tuje samovolje in krivice za enkrat niso uresničile v celoti. Toda mislim, da ni treba šele poudarjati, da bratje po krvi, ki so ostali izven meja naše skupne domovine, ne bo. do nikoli pozabljeni, kakor ne bomo nikoli odstopili od naših narodnih pravic, ki jih imamo do vsega slovenskega ozemlja. Eno imejmo zmeraj pred očmi, za kulturo takega naroda ki se zaveda samega sebe, in ki hoče živeti, ni in ne more biti nikakih meja. Kultura našega naroda je ena in ista za vse Slovence, pa naj živimo ob Vrbskem jezeru ali na obali Jadranskega morja! Vsi črpamo iz istih vrelcev duhovnih dobrin, vsi doprina-šamo svoje darove v isto zakladnico. Vaše delo na kulturnem polju, ki nas povezuje, zasledujemo z ljubeznijo in razumevanjem Pooblaščen sem,1 da Vam v imenu Ljudske prosvete Slovenije obljubim vso možno pomoč v vaših naporih Za čim večjo kulturno raven istrskega ljudstva. Mi se izobrazbe širokih množic ne bojimo, kot so se jo, bali fašisti. Ljudstvu čim več kulture! Cim več vzgoje v nove ljudi, ki se bodo zavedali svojih pravic in bodo pripravljeni zanje se tudi boriti. Cim višja kultura je, najzanesljivejše poroštvo za našo narodno svobodo, najkrajša pot do napredka in blagostanja, najmočnejše orodje proti vsem nakanam onih, ki bi Vam radi nadeli nov jarem robstva. Naša lem pesem, ki ste ji posvetili ta večer, naj vas kot v preteklosti zvesto spremlja tudi na poti do naših poslednjih ciljev. PonoViteV igre «V kraljestvu palčkov» V Kopru V nedeljo ob 20. uri v koprskem gledališču bo na splošno željo ponovitev mladinske igre v treh dejanjih •V kraljestvu palčkov«. Tako bo ustreženo vsem številnim tovarišem, ki ob premieri niso našli prostora. LISTNICO JE IZGUBIL Just Bertok iz Pobegov št. 6 je izgubil v četrtek 30. novembra zjutraj na potu iz Kopra v Pobege denarnico z 200 dinarji in 100 lirami ter razne listine in fotografije. Najditelja prosi, da mu proti nagradi vrne izgubljeno. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl, Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Novoletna jelha je pred nami V zadnjem času smo imeli razne akcije, tekmovanja, volitve, ravnokar smo izvedli volitve ZAM in teden slovenske kulture ter proslave v počastitev praznika ustanovitve jugoslovanske republike, toda že med delom so naše žene začele s pripravami za organiziranje otroškega praznika, ki mu daje svoje obeležje novoletna jelka. 2e večkrat smo ugotovili, da ASI2Z, ta vzgojno socialni ali do neke mere celo karitativni del svojega programa z vso vnemo izvaja. Kako tudi ne, saj govori v tem vprašanju materino srce, se razodeva v njem kakor hitro toliko dorastejo, da lahko vstopijo s o-troški vrtec, že javno nastopajo, ko pa postanejo pionirji pa so že pravi javni delavci. Vrhu tega se je praznovanje novoletne jelke pri nas tako udoma, čilo, da je ne moremo več izpu. stiti iz našega družbenega dogajanja. Toda letos je organiziranje novoletne jelke zamišljeno nekoliko drugače. To pot bo vsaka baza ASIZZ zbirala zase prispevke v blagu in denarju. Te ne bo poslala okrajnemu odboru ASI2Z, ki naj bi kot do sedaj razdelil na to prejeto oziroma nakupljeno blago na posamezne osnovne organizacije temveč bodo baze v okviru svojega osnovnega odbora SIAU same razpolagale s prispevki nabiralne akcije in same bodo tudi razdelile v obliki daril in pogostitve prejete stvari med domače otroke. Skratka vse delo bo letos decentralizirano. Osnovne organizacije ASIZZ bodo prejele poleg sredstev iz nabiralne akcije v svojem kraju tudi pomoč iz posebnih prostovoljnih taks, kj se bodo zbirale v blagajne iz doplačil kot na primer pri nakupovanju blaga v prosti prodaji (blago zajamčene preskrbe je izvzeto od plačila prispevka za novoletno jelko), pri prodajanju vstopnic v kinih, zlasti pa v kavarnah, gostilnah in podobno. Enako bodo pripomogli k temu fondu dohodki iz kulturnih in zabavnih prireditev, ki jih bodo v ta namen izvedle razne množične organizacije, orosvet-na društva, aktivi mladine itd. Trenutno so pripravile žene točne statistike otrok, ki jih bo treba obdariti, dalje so začele s šivanjem obleke, igrač, ponekod tudi z nabiralnimi akcijami. Pri tem jim pomagajo sindikalni aktivi, in to zlasti pri izdelovanju igrač. V Kopru ie posebno agilna baza št. 4, ki ima. devet aktivov. Tudi žene na bazi št. 2 so agilne. Organizirale So domače' šivilje, razdelile delo jn pričele so delovati s člani sindikalnih podružnic. Poleg tega so Se odločile, da bo vsaka baza v Kopru izvedla primemo kulturno prireditev. Isto razgibanost kaže tudi Izola. Te dni se je sestal mestni odbor ASIZZ, na katerem je bil sprejet sklep, da bodo žene tudj tukaj po vseh bazah mesta organizirale šivanje in izdelovanje igrač, obleke, zbiranje sladkarij, blaga in drugih prispevkov, nakar bodo vse baze napravile skupno prireditev v dvorani «Arrigoni». Poleg Kopra bomo imeli letos za novoletno jelko tudi v Izoli in Piranu otroški semenj, ki bo nudil deci in mladini razvedrilo in splosno zadoščenje. Množične organizacije v Izoli so po svoji strani sklenile, da bodo tudi one pripomogle k čimvečjemu uspehu praznovanja novoletne jelke. Kakšne filme bomo gledali v decembru Ustanova Z3 razdeljevanje filmov v našem okrožju se je zadnje čase obrnila na podjetje ((Slovenija film« v Ljubljani, ki je takoj ustreglo prošnji in poslalo več filmov kulturnega, znanstvenega in drugega značaja. Ti filmi so vsi sovjetske izdelave in bodo predvajani v tekočem decembru. Tako bodo naši delovni ljudje imeli priložnost videti med drugimi tudi sledeče filme: ((Lermontov«, ((Morski cvet«, «Zoja» — zgodba o junaški ruski deklici in še druge. To za odrasle ljudi. Ni pa podjetje pozabilo na naie najmlajše pionirje v Kopru, Izoli in Pira. nu. Tudi ti bodo imeli priložnost gledati flime kot: «Pepel-ka», Petnajstletni kapitan«, ((Skrivnosti narave«, «Noser el Din v Bukari«, in še druge. Gotovo bodo vsi naši delovni ljudje z zadovoljstvom sprejeli to vest, saj smo že večkrat slišali, da so po predvajanjih raznih plehkih in brezvsebin-skih filmov zelo kritizirali nekatere filme, ki ne zapustijo gledalcu nobenega dobrega vtisa. Dobrih in vzgojno-poučnih filmov si želi naše ljudstvo. Vedno bo podjetju, ki skrbi za dobre filme hvaležno za upoštevanje njegovih želja. Slovenska osnovna šola v Piranu V Piranu je bila 27. novembra odprta slovenska o-snovna šola. Kakor smo že poročali, bivajo v Mladinskem domu v Piranu številni slovenski otroci, ki so do sedaj morali obiskovati osnovno šolo v Portorožu. V ta namen so se morali dnevno voziti s tramvajem, kar je pomenilo izgubo časa, trudi m skrajšan pouk. Ze prvi dan je pristopilo v hoVo odprto osnovno šolo še nekaj otrok slovenskih nameščencev, bivajočih v Piranu, tako da obiskuje sedaj to šolo 65 učencev. K. L. Ko se na eni strani delovno ljudstvo bori z vsemi težavami za izboljšanje življenjskega položaja in ima v tej borbi tudi uspehe, imamo na drugi strani še ljudli, aji bolje povedano špekulante, ki bi radi še živeli na račun ljudstva. Taka sta bila tudi brata Mario in Italo Marzari, lastnika tovarne metej in krtač v Kopru, ki sta bila obsojena včeraj pred okrajnim ljudskim sodiščem v Kopru. Obtožnica navaja, da sta zakrivila zločin nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže ter podkupovanja organa v službi ljudstva. Pri večkratnih prošnjah za izvoz držajev za metle in uvozu potrebnih surovin za izdelavo metel sta zaslužila večje vsote denarja. V prošnjah sta namerno navajala za držaje metel nižje cene in za nabavo ihetli-šča višje cene, kot sta jih v resnici plačala. Obtožnica navaja kar pet takih primerov. Poleg tega sta tudii napravila prošnjo 13. I. 1949 za zamenjavo jugolir v italijanske lire. Tudi to z namenom, da bi za- služila večjo vsoto denarja. Poleg tega sta poizkušala podkupiti delegata tovarne Nikolaja Valmera z 20.000 lirami. Okrajno ljudsko sodlišče v Kopru je v imenu ljudstva izreklo naslednjo kazen; Mario Marzari se obsodi na 5 mesecev obveznega dela brez odvzema prostosti, Italo Marzari pa na 3 mesece obveznega dela brez odvzema prostosti. Oba skupaj še na povračilo sodnih stroškov. Poleg tega je okrajno ljudsko sodišče odločilo tudi zaplembo tovarne ((Marzari«. Delovno ljudstvo našega o-krožja je to obsodbo okrajnega ljudskega sodišča sprejelo z velikim odobravanjem in zadovoljstvom. Grdo dejanje bratov Marzari je vredno še toliko večje obsodbe, ker sta se okoriščala y posebnih okoliščinah z zaupanjem ljudske oblasti in to zaupanje tako grdo zlorabila. Sodba, ki jo je izreklo okrajno ljudsko sodišče, ;e več kot pravična in dokazuje, da bodo vsi taki špekulanti odgovarjali za taka dejanja pred ljudskim sodiščem. Tudi redno pošiljanje otrok v šolo spada v predvolivno tekmovanje Tudi v naši vasi občutimo priprave za volitve v SIAU in za izvedbo akcije za novoletno jelko. V obeh vprašanjih so izredno delovne žene. iz ASIZZ. .. Krajevna,,organizacija se je namreč zavzeia, da bo se do volitev SIAU prispeval^ r.$ raznih objektih sto- ur-prostovoljnega dela, pri tem pa stremila za tem, da pritegne v bralne in študijske krožke vsaj 20 domačinov in pridobi 10 nepismenih žen, da se bodo udeleževale analfabetskih tečajev in se tako seznanile s pisano besedo. Enako bodo za utrditev zavesti in za izpopolnitev ideološke vzgoje svojih članic pridobivale nove naročnice za naš demokratični tisk. Za ddbro pripravo terena pa je baza ASIZZ v Gažonu sklicala pred dnevi sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan. Tudi to pot so žene sklenile, da je treba gledati na to, da ne bo v vasi vaščana, ki ne bi bil organiziran in aktiven član SIAU. Prepričane so tadi, da se bodo člani in članice SIAU udeležili lOOodstotno prihodnjih volitev. Ob tej priliki je tovarišica Učiteljica prikazala navzočim ženam važnost rednega obiskovanja šole, ki je ravno za otroke na deželi prava vzgojiteljica. — Sola namreč pravilno usmerja otroke v življenje, zato naj zlasti matere pazijo, da otroci ne bodo po nepotrebnem zamujali šolskega pouka. Za vzgojo v predšolski dobi Pa bo gkrbel novoustanovljeni otroški vrtec, ki predstavlja viden dokaz, kako se ljudska oblast zanima za koristi delovnega ljudstva. Padna Krajevna ASIZZ za novoletno jelko Pri pripravah za volitve v SIAU se v naši vasi močno občuti delo članic krajevne ASIZZ- Poleg politično agitacijskega dela za pristop v fron- to so naše žene s sodelovanjem mladine prav okusno okrasile volišče. V okviru svojega od* bora Pa so funkcionarke prevzele naloge glede ustanovitve aktiva za zaščito matere ir* otroka, za kulturo itd. Za vsa ta vprašanja so si zagotovile sodelovanje in pomoč -krajevnega LO in SIAU. Sedaj pa so posvetile še posebno skrb izvedbi novoletne; jelke. Skupno z domačimi učiteljstvom so pričele nabiralno akcijo; vsaj samo jabolko, nekaj orehov ter igračka bo morala biti v zavitku, ki ga bodo prejeli letos otroci. Pa bomo našli tudj še kaj več. Obdaritev in pogostitev otrok ter ostali del prireditve bo v poslopju osnovne šole. Vsekakor bomo gledali na to, da bodo otroci tudi letos čutili skrb za. nje od strani ljudske oblasti in množičnih organizacij, v prvi vrsti pa ASIZZ. Ob tej priliki moramo omeniti nekaj glede nedostatkov pri vožnjah na avtobusu proti Kopru. Dogaja se namreč, da uslužbenci — ne vemo katerega avtobusne, ga podjetja — puščajo na cesti celo v Bandelu noseče žene, alt žene z otroki, z izgovorom, da je avtobus prepoln in da jih ne morejo sprejeti. Uprave avtobusnih podjetij bodo napravile dobro delo, če bodo opozorile svoje u-službence na avtobusih na njibo-ve dolžnosti. kfoe&i M\ak& d dvetoati ivOjM IH PBEVKDEIi FKOi', »K. EBAN BRADAČ 'U, HdlbTBIBAIi DB. ROBERT H LA VATA &e$tn"er>la5ena gospa Mullerjeva je pod vplivom strašne vojne Pozabila na kavo in, tresoč se po vsem telesu, poslušala, d°bri vojak Svejk prepeva na postelji dalje: «Z devico Marijo razbili so moste, Postavi si, Piemont, močnejše forposte, hop. hop, hop! Tam dol’ pri Solferinu je bitka divjala hi tekla je kri, do kolen je že stala, hop, hop. hop! Krvi do kolen in trupel na kupe, saj sekale ondi osemnajste so trupe, hpp, hop, hop! IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Anton Peroša iz Kampej-Salare št. 14 je pred dnevi izgubil osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. • * • Mario Fusari iz Izole je 22. novembra t- 1. izgubil listnico z osebno izkaznico in, drugimi važnimi listinami. P{osi poštenega najditelja, da najdeno izroči Oddelku za notranje zadeve — Izola. innntnmniniimunninnmnnm Osemnajste trupe, ne bojte se žeje, saj zate na vozu deoiar se že šteje, hop, hop, hop!« «Za boga vas prosim, gospod,« se je žalostno oglasilo iz kuhinje ,toda Svejk je že končal svojo vojno pesem: «Demar na vozu, v kočiji dekleta, kateremu polku se to še obeta? hop, hop, hop!« Gospa Mlillerjeva je planila skozi vrata ter hitela po zdrav nika- Cez eno uro se je vrnila, Svejk pa je medtem spal- In tako ga je prebudil debelušen gospod, ki mu je držal nekaj časa roko na čelu in govoril: «Ne bojte se, jaz sem doktor Pavek z Vimohradov — pokažite roko — tale toplomer si dajte pod pazduho... Tako — po- kažite jezik — še bolj — držite jezik — za čim je umrl vaš oče in vaša mati?« In tako je v času, ko je Dunaj želel, da bi vsi narodi Avstro-Ogrske dajali najsijajnejši zgled zvestobe in vdanosti, predpisal doktor Pavek Svejku brom proti njegovemu patriotične-mu navdušenju in priporočal hrabremu in dobremu vojaku Svejku, naj nikar ne misli na vojno: «Ležite vznak in bodite mirni, jutri zopet pridem « Ko je drugi dan prišel, je vprašal v kuhinji gospo Miiller jevo, kako je bolniku. «Slabše mu je, gospod doktor,« je z resnično žalostjo odgo- e vorila, «ponočl, oprostite, ko ga je prijela revma, Je prepeval avstrijsko himno.« Doktor Pavek je videl, da mora reagirati na tale novi dokaz pacientove lojalnosti z večjo dozo broma. Tretjega dne mu je gospa Mullerjeva javila, da je s Svej-kom čedalje slabše. «Popoldne, gospod doktor, je poslal po zemljepisno karto ojisča in ponoči je fantaziral, da bo Avstrija zmagala.« «Pa jemlje praške natanko po predpisu?« «Se niti poslal ni ponje, gospod doktor.« Doktor Pavek je odšel, potem ko ga je pošteno oštel in rekel, da ne pride nikoli več zdravit človeka, ki odklanja njegovo zdravniško pomoč z bromom. Ostala sta samo še dva dneva, ko se bo moral Svejk pred-staviti naborni komisiji. V tem času se je Svejk primerno pripravljal. Najprej Je poslal gospo Miiller jevo, naj mu kupi vojaško čepico in nato jo je poslal k slaščičarju za oglom, da bi mu posodil voziček, na katerem je slaščičar nekoč vozil svojega hromega zlobnega deda na sveži zrak. Potem se je spomnil, da potrebuje bergle- Na srečo je hranil slaščičar tudi bergle kot rodbinski spomin na svojega deda. Manjkal mu je še rekrutski šopek. Tudi tega je priskrbela gospa Mullerjeva, ki je v teh dneh opazljivo shujšala in povsod jokala, koder je hodila. In tako se je tistega zgodovinskega dne pojavil na praških ulicah primer ganljive lojalnosti: Stara ženska, ki je porivala pred seboj voziček, na katerem je sedel mož z vojaško čepico na glavi in mahal z berglami- Na suknjiču je imel pester rekrutski šopek. In ta mož, ki je venomer mahal z berglami, je kričal v praške ulice: «Na Beograd, na Beograd!« Za njim je šla množica ljudi, ki Je čedalje bolj naraščala iz neznatne skupine, katera se je zbrala pred hišo, od koder se je Svejk odpeljal na vojsko. Svejk je konstatiral, da so mu policijski stražniki, stoječi na nekaterih križiščih, salutirali. fNadaljevanje sledil REFERAT TOV, BOLETA NA NEDELJSKI KONFERENCI KP STO Naš kmet mora imeti besedo pri odločanfu o kmečkih vprašanjih Naša Partija nudi kmetom vsestransko pomoč in krepi njihovo enotnost ter jih usmerja na pot borbe za socialne in nacionalne pravice slovenskega življa Glede na to, da današnja konferenca obravnava poleg mednarodne politične situacije tudi politični-gospodarski položaj pri nas, je moj namen dotakni-tl se kmečkega vprašanja, zlasti zaradi tega, ker se tukajšnje kmetijstvo in kmečki živelj nahajata po mirovni pogodbi v specifičnem položaju, v političnem, gospodarskem in nacionalnem pogledu. Naša Partija se od nastanka take situacije živo zanima za to važno vprašanje, ki se kot sestavni del celotne politično-go-spodarske problematike v novo nastalih prilikah postavlja pred Partijo in celotno demokratično gibanje. Zaradi tega je važno, da se tudi na današnji konferenci dotaknemo kmečke problematike in s tem borbe našega kmečkega človeka za svoj obstanek. Tako bomo imeli priliko za ponovno osvetlitev posledic, ki jih prinaša tudi za to panogo gospodarstva politika angloameriške vojaške uprave in italijanske šovinistične reakcije, ki Je glede na razvoj dogodkov pri nas in v svetu ter s pomočjo okupacijske uprave zasedla vse komandne gospodarske pozicije. Zaradi tega je potrebno da se na današnji konferenci spoznamo z nekaterimi neposrednimi nalogami, ki stojijo pred nami. Mirovna pogodba je že sama po sebi zadala našemu kmetijstvu hud udarec, kajti umetne meje, ki so bile začrtane na gospodarsko etnični celoti, so odvzele našemu kemtijstvu nekatere osnovne vire. ki so brezpogojno potrebni za obstanek In u-spešen razvoj tukajšnjega kmetijstva. Obenem je pa bil sistematično oviran uvoz iz zaledja ter izmenjava poljedelskih potrebščin, ki jih glede na gospodar-sko-klimatsko lego tukajšnje kmetijstvo neobhodno potrebuje za uspešen razvoj svojega gospodarstva. Vključitev našega področja v Italijanski gospodarski sistem pa je prinesla tukajšnjemu kmetijstvu še druge posledice. Na široko so se odprla vrata konkurenci italijanskih poljedelskih proizvodov, katerih proizvodni stroški stanejo italijanske veleposestnike, glede na gospodarsko lego in popolnejšo organizacijo, mnogo manj, kakor pa naše kmetovalce, ki se morajo boriti s trdo kraško zemljo in največkrat z nesodobno organizacijo in e-nakimi sredstvi. Da je ta konkurenca umetno podpirana, je naravno. Našemu kmetu pa ni bila dana od strani oblasti najmanjša pomoč, da bi usposobil svoje kmečko gospodarstvo in ga prilagodil tem novim zahtevam. Slo je in gre še danes ravno v obratni smeri, podcenjevanja kmetijstva in kmečkega človeka. Davčni pritisk postaja vedno močnejši, zlasti občinske dajatve postajajo vedno bolj težko breme za kmeta. Neposredni davki, ki znašajo okrog 80 odst. celokupnih državnih in občinskih davčnih dohodkov, se živo odražajo na proizvodnih cenah. Tetnu se pridružuje nacionalno zapostavljanje itd. V takem položaju je bil tukajšnji kmetovalec postavljen pred dve življenjsko važni vprašanji: preusmeriti kmečko gospodarstvo in lotiti se intenzivnejše obdelave svoje zemlje, ako noče podleči nastalim prilikam, zlasti pa pritisku umetno ustvarjene in vzdrževane Italijanske konkurence. Po drugi strani je bil zapostavljen ves kmečki živelj, ki je sko-ro stoodstotno slovenske narodnosti, pred vprašanje samoobrambe svojih gospodarskih in nacionalnih pravic, ter organizirano in enotno nastopiti proti gospodarskemu in nacionalnemu zatiranju, za uveljavljanje enakopravnosti v vsem javnem življenju. Da bo še bolj Jasna slika kmečke problematike našega področja pod angloameriško upravo, si oglejmo še naprej, kakšen odnos imajo oblasti do kmetijstva, kako ga cenijo in kaj je bilo napravljenega od te strani za obnovo in preusmeritev in za napredek kmečkega gospodarstva. Kakor je splošno znano, zavzema kmetijstvo v vseh naprednih agrarnih in Industrijsko-a-garnih državah eno najvažnejših mest v gospodarstvu; kar dobiva svoj odraz v državni - gospodarsko - finančni politiki. Kako je s tem vprašanjem pri nas? Predvsem je treba poudariti, da državni oblastni organi zelo neradi govore o kmetijstvu, še manj pa o gospodarskem socialnem položaju onega, ki ga obdeluje. Ce so primorani od časa do časa dotakniti se tega vprašanja in v uradnih poročilih o njem govoriti, ne pristopijo k stvarni o-bravnavi kmečke problematike in perspektive nadaljnjega razvoja kmetijstva, temveč se ukvarjajo s simboličnimi frazami, ki naj služijo bolj za zunanji svet kakor pa za nas. V letnih proračunih ne najdemo ustrezne postavke, ki bi bila poleg drugih, določenih za Industrijo, trgovino Itd. namenjena kmetijstvu. V Trgovski, industrijski, obrtniški in poljedelski zbornici, ki je kot posvetovalni organ dolžna zanimati se tudi za napredek kmetijstva, ni niti sledu O kmečki problematiki. Enako velja za ostale državne in poldr-žavne ustanove, v katerih sedijo predstavniki italijanskih veleposestnikov, ali pa v najboljšem Primeru šovinistični in slovenskemu človeku sovražno razpoloženi uradniki. Naravno je, da se taka državna agrarna politika in Obstoječe stanje po omenjenih Institucijah odražata v dosedaj Poznanih oblikah gospodarskega In nacionalnega zatiranja kmečkega življa in namesto podpore za razvoj kmetijstva, je naš kmet postavljen vedno pred nove o-Vire. V lanskem letu je bilo vsega skupaj nakazanih 180 milijonov za kmetijstvo. Od tega zneska je pa šlo večinoma za razna izsuševalna in druga dela v državni režiji kot so Zavije in le neznatni zneski so bili namenjeni o-stalemu kmetijstvu. S takšno agrarno in finančno politiko ne bo prišlo do obnove po vojni težko prizadetega kmetijskega gospodarstva, še manj pa do napredka. Oblasti niso ničesar ukrenile, da bi omogočile kmečkemu človeku preobraziti njegovo gospodarstvo in ga usposobiti za življenje v novo nastalih prilikah, marveč so z novimi sporazumi, ki dopuščajo vmešavanje italijanske državne politike v notranje zadeve našega področja razvoj kmetijstva še nadalje prizadeli, da je zašlo v slepo ulico. Najvažnejše panoge kmetijstva, kot vinogradništvo, vrtnarstvo in živinoreja, če gledamo na uradne statistike, so nazadovale, kvečjemu pa ostale na isti točki kot so bile pred 4 leti. Leta 1948. je bilo govora o načrtni preusmeritvi in dvigu kmetijstva. O tem je bilo govora v zvezi s tako zvanim obnovitvenim planom ERP. Prerokovalo se je, da bo na podlagi teh načrtov v roku 4 let naše kmetijstvo pridobilo 1250 ha do tedaj zapuščene in neobdelane zemlje za donosne kulture (od tega 1000 ha dobrih pašnikov), 750 na novo nasajenih vinogradov, nad 180 ha sadovnjakov, 100 ha vrtov, 200 ha dobrih travnikov. S tem bi se za dvakrat do trikrat dvignila proizvodnja nekih pridelkov. Pri živinoreji na pr. 1000 glav mlečnih krav (do sedaj so Uvozili morda okrog 150 glav, med temi večji del mlade živine). Po skoro treh letih tega načrta bi bilo, sodeč po izdatkih, cl-nosno investicijah uresničenega 10-15 odst. po učinku pa nti to ne, o čemer vedo še najbolj povedati naši kmetovalci, ki so se morali z vztrajnostjo boriti, da je prišlo vsaj do delne obnove po vojni porušenih gospodarskih poslopij. Odobrenih je bilo par sto načrtov za izgradnjo manjših objektov, ki pa' ne morejo niti od daleč zadostiti nujnim potrebam 6500 kmečkih gospodarstev. Dane so bile nagrade za izboljšanje nekaj desetin kraških pašnikov, kar je le začetek reševanja resnega vprašanja, ki stoji pred našimi živinorejci. Zanimivo pa je, dočim se je kraški kmet z vso resnostjo lotil tega vprašanja, so v državnih blagajnah usahnili tudi ti fondi, našemu kmetu pa svetujejo, da naj čaka do prihodnjega leta. Zanimivo bi bilo, če bi kmet odgovoril, da za drugo polletje nima fondov za poravnavo davkov ir, kako bi bilo, če bi brezploden šovinistični aparat, ki živi od teh davkov, ostal brez plač. Tak je dejanski odnos sedanjega režima do kmetijstva ter njegova skrb za kmečko prebivalstvo in takšna je bežna slika kmečke problematike. Zaradi tega bo potrebno posvečati čedalje večjo pozornost fn skrb temu vprašanju, da bo borba tudi na tem področju črni uspešnejša. Zapostavljanje te važne panoge gospodarstva, pomanjkanje vsake perspektive ter naraščajoče razlaščanje celih kompleksov obdelane zemlje potiska kmečki živelj v resen socialni položaj. Pomanjkanje perspektive in načrtnega usmerjanja tukajšnjega kmetijstva ima za posledico, da se kmečka mladina čedalje bolj oddaljuje od zemlje in išče življenjskega izhi dišča drugod, ki je največkrat glede na armado brezposelnih, brez ilodno, tako da se konča pri priložnostnih začasnih delih ali pa v brezposelnosti. Oblasti še vedno trmoglavo odklanjajo vsako možnost izobrazbe in usmerjanja kmečke mladine. Na področju ne obstaja niti ena kmečko-strokovna šola za slovensko kmečko mladino, da ne omenimo neobhodno potrebne osrednje kmetijske šole v slovenskem učnem jeziku, ki je v današnji situaciji neobhodno potrebna, če hočemo govoriti o intenzivnejši obdelavi zemlje, katero oblasti sistematično odklanjajo. Naj končno omenimo še vprašanje razlaščanja kmečkih ze.m-ljišč, ki v poslednjem času ogra-£ajo obstoj kmetijstva in ga sistematično razjedajo, s čimer se iz dneva v dan odvzemajo življenjske osnove kmečkemu prebivalstvu. Odkupne cene, ki se prakticirajo in ki jih zagovarjajo celo tisti organi, ki bi morali stati na strani kmetovalca — kot je kmečki inšpektorat — pa ne dajo prizadetemu najmanjše materialne garancije za nadaljnji obstanek. Da bomo bolje razumeli, kakšen obseg to zavzema in kakšne krivice se delajo naj nam služijo sledeči primeri: V zad- njih letih in kar je že predvideno, je bilo ali pa bo razlaščene okrog 2 milijona m2 po večini orne in obdelane zemlje. Kako se pa to plačuje, nam da odgovor dejstvo, da se vinogradi plačujejo po 130 lir m2, to je protivrednost enoletnega pridelka ene same trte. Ali pa lastnik zemljišča dobi za letni pridelek dvakrat toliko, kakor za razlaščeno zemljišče. Se bolje nam lahko služi kot primer razlaščanje zemljišč ob priliki gradnje Ital-ceste, ko so razlaščena zemljišča plačevali po 15 lir m2, to je 1 m2 zemlje je enakovreden eni cigareti. V takšen gospodarski in socialni položaj je naše kmetijstvo in kmečko prebivalstvo spravila okupacijska uprava s svojo splošno in agrarno politiko in šovinistična italijanska reakcija z zasedbo komandnih gospodarskih položajev in z izvajanjem proti-ljudske in šovinistične politike. Razumljivo je, da se naš kmet v okviru svoje organizacije-Kmečkg zveze odločno bori proti tej politiki upropaščanja kmetijstva in nacionalnega zatiranja slovenskega prebivalstva. V tej zvezi pa postavlja svoje zahteve, da anglo-ameriška uprava spremeni dosedanjo agrarno in v odnosu do kmetijstva tudi finančno politiko, da ne bo kmetijstvo še nadalje zapostavljeno in podcenjevano temveč da ža-vzame položaj, ki mu pripada, zaradi gospodarske in socialne važnosti. Obenem pa zahteva preobrazbo vseh izvršilnih organov, ki bi morali skrbeti za napredek našega kmetijstva, ki ga pa glede na današnji nacionalno politični sestav in birokratizem, ki v njih vlada kvečjemu zapostavljajo. Upravičeno se bori proti sedanjemu sistemu zastopstev v raznih posvetovalnih organih, kot je trgovinsko industrijsko obrtniška in poljedelska zbornica in razne komisije da pride z Imenovanjem resničnih zastopnikov, našega kmeta v te organizme na mesto dosedaniih veleposestnikov ali njihovih zastopnikov. Kajti nemogole je govoriti o usmerjenju in napredku kmetijstva ne da bi o tem soodločali naši kmetki ljudje. Nai kmet mora imeti svojo besedo pri odločanju o važnejših vprašanjih kot je določevanje davčnih bremen, vprašanje tržišča in zaščite njegovih poljedelskih proizvodov, pri razlaščanju zemljišč za določitev cen in sploh pri načrtovanju v zvezi s kmetijstvom. Vprašanje gospodarske povezave z naravnim zaledjem in trgovinske izmenjave neobhodno potrebnih poljedelskih artiklov, zlasti semen postaja čedalje bolj resno za napredek tukajšnjega kmetijstva. Tudi v tem pogledu postavlja naš kmet svoje zahteve. Prav tako z vso odločnostjo zahteva in se bori za strokovno izobrazbo slovenske kmečke mladine in za ustvaritev vseh materialnih pogojev, ki so potrebni za obstanek in napredek kmetijstva in kmečkega prebivalstva. V tej upravičeni borbi našega kmeta in kmečkega prebivalstva je potrebno, da kakor v preteklosti tudi v bodoče nudi naša Partija vsestransko pomoč. Naša naloga je usmerjati vedno nove kmečke množice na pot borbe za socialne in nacionalne pravice slovenskega življa. Na osnovi borbe pa krepiti njihovo enotnost in ustvarjati tesno povezave mesta in vasi. (Ty (^) TRGOVINA • INDUSTRIJA POBAR §110 PROMET• FIN A NCEJj Položaj iržašho industrije v septembri Večji promet albanskih ladij s Trstom Zacin i e mesece pogosteje P1^ Pomoi V v novi prosti luki polagoma urejajo. Trenutno grade veliko skladišče v več nadstropij, ki bo služilo raznovrstnemu blagovnemu prometu. Na drugem delu pomola, proti severnozapadni strani ima prostor premog. Nekdaj je bilo izkladanje zelo primitivno, letos pa so dokončali montažo treh velikih žerjavov za razkladanje premoga in rudnin kakor raznega drugega materiala v raztresenem stanju, ki se vozijo na ogrodju posebne konstrukcije in so vrtljivi obenem. Zajemalke iz štirih delov ali pri jemalke (za obsežne komade) lahko dvignejo tovor do 3 ton. Za dviganje kovin itd. služi elekjtromagnetsa priprava, posebne klešče pa za prenašanje zelo dolgih (plošče) ali predmetov^ velikega premera (debla itd). Vsak žerjav prekrca do 60 ton blaga na uro. Na sliki žerjav z zajemalko. PREPIHI ZA OBOROŽEVALNE KREPITE Italija ho gradila Italijanski tisk odgovarja r.a pripombe «Nevč York Timesa«, kii jih j^ Ust v imenu ameriških. vojaških krogov naslovil na Italijo, češ da je njen program za oboroževanje premajhen. Gospodarski listi odgovarjajo, da jie italijanski položaj drugačen °d francoskega in britanskega. Poudarjajo, dia je britanski kancelar Shin-wel nedavno prišel v Waahing. ton potrkal na blagajno in dobil nad milijardo dolarjev za PA.M, Francija je po svojli strani menda dosegla, da odpade od 4 milijarde določenih skupno za PAM nanjo kar 50 odstotkov. Italija da dobi le 15 do 20 odstotkov iz te blagajne. Nato na pr. rimski «Il Globo« polemizira, očitno na naslov znanih Daytonovih izjav, ir.’ omenja izjavo poslanika v New Yorku Tarchianija; ki je opozoril, da 16. številka revije « Vodič obnove«, ki jo izdaja washingtonska ECA, zatrjuje, da je bil gospodarski položaj Italije v drugem trimesečju letošnjega leta med najboljšimi po vojni, itd. itd. Kako bo to požrl Davtorj? Zanima nas seveda nekaj drugega; «Globo» objavlja informacijo, po kateri žele italijanski vladini krogli graditi v okviru oboroževalnega programa zlasti manjše vojne ladje, ne pa toliko tovorne avtomobile in podobno. V tej zvezi tudi povprašujejo listi, kako bo potrošenih 475 milijonov dolarjev za opremo industrij, vsota, ki ni vključena v kredit PAM 4 milijard dolarjev. Po tej vesti bi kazalo, da si vladini krogi ne znajo drugače predstavljati rešitev vprašanja polno zaposliti ladjedelnice, ki zmorejo zgraditi letno nad 300.000 ton ladjevja. Zaradi nadvse kritičnega položaja in zaxnude v raznih naertifl se zdi, da mislijo zaenkrat gradit; nadaljnjih 40.G0O ton ladij za trgovinsko mornarico z dodatnimi krediti o okviru zakona Sa-ragat v višini okrog 8 milijard lir. Gradili naj bi dve r.ovi ladji Po 25.000 ton ali po 10.000 ton, o čemer še razpravljajo. Debate o avstrijski zunanji trgovini Pri dunajskem f.nančnem mi nistrstvu so zadnje dneve razpravljali o kompenzacijskih kupčijah nasproti raznim državam. Industrijski m trgovski krogi si zelo prizadevajo, da b; ostal dosedanji sistem kompenzacij. Nasprotuje pa temu zelo odločno Avstrijska narodna banka, ki je zahtevala preklic vseh dosedanjih kompenzacijskih kvot. Kakor zmamo, zavzemajo takšno stališče tudi avstrijski socialisti, ki so ponovno napadli v «Arbeiter Zei-tung«. kompenzacijsko kupčeva nje, zlastj Trsta, ki so ga označili za «Triester Loch«. Po zadlajih vesteh so dosegli zainteresirani krogi sporazum V tem smislu, da bodo s Trstom ZANIMIVE TEHNIČNE NOVOSTI Tj rnfiam lialjeno jeklo V starih časih je bil mraz so- | vratnik človeka. Dolgoletna borba s tem sovražnikom pa je naučila ljudi izrabljati nizke temperature v koristne namene, n. pr- za konzerviranje ivil. Pozneje so znanstveniki odkrili način, kako se ustvarja umetni mraz, ki je hitro prišel do veljave v tehniki, industriji m gospodarstvu. Končno je prišel trenutek, ko so mraz izkoristili v takšni panogi tehnike, ki je bila v teku stoletij povezana z visokimi temperaturami. Termična obdelava kovin, n. pr. zboljšanje ali sprememba lastnosti jekla se je vršila mnogo stoletij s pomočjo segrevanja. Zadnja raziskovanja znanstvenikov so pokazala, da se jeklo lahko segreva ali ohlaja do gc/tovih, tako imen. «kritičnihr> temperatur brez posledic za strukturo jekla. Pri razžarevanju jekla (torej mehkega stanja), njegovi atomi oz, kristalne rešetke atomov menjajo svoj razpored in pri hitrem ohlajevanju bo medsebojna razvrstitev atomov drugačna. Tako se vrši vsem znano kaljenje jekla. Toda pri jeklu različnih vrst poteka razvrstitev atomov pod vplivom ohlajevanja včasih v popolnem redu ali pa nezadostno. V zadnjem primeru ostajajo v jeklu neki »mehki madežis. ki slabijo trdoto jekla. Ti »madeži» so o-sfanki prejšnje strukture jekla, ki kvari kaljeni izdelek, znižuje njihovo kakovost in uporabnost. Tu je prišel na pomoč mraz. Znanstveniki so preizkusili na-Čin podaljšanega ohlajevanja jekla in so pri tem ugotovili, da so mehki «madeži» izginili. Namesto prejšnjega ohlajevanja do sobne temperature 20.oC so obdelovali segreto jeklo do temperature 7Q—100. oC pod ničlo. Ta način kaljenja jekla je pokazal odlične posledice. Trdnost jekla se je močno dvignila. Kaljenje m obdelava po gornji metodi nekaterih strojnih delcrv v avtomobilski industriji je dvianilo trdnost izdelkov za 25-40 odstotkov. Rezilnemu o-rodju za kovino, raznim merilnim napravam, zdravniško-ki-rurškim instrumentom i. dr., ki so obdelani z podaljšanimi o-hlajevanjem, zvišamo s tem življenjsko dobo in trdnost. Izdelke jekla kalijo na o-bičajni način in jih nato tako) polože v hladilno kamro, ter počasi ohlajajo do določene temperature. Navadno hladijo izdelk? do 50-70.OC in včasih do lOO.oC pod ničlo. Ta zanimiva tehnična novost je sad dolgoletnih znanstvenih in praktičnih raziskovanj, fci niso še zaključena. Od novator-jev pričakujejo zdaj nove smernice za zboljšanje icakooosti in življenja strojev, orodja in kovinskih izdelkov. Žica namesto gume Tekoči trak, ki rabi v tovarnah za hitrejši in enostavni prenos različnega materiala, je običajno iz gume ali gumirane tkanine. Vendar je takšen trak težko uporabiti pri prenosu ostrih ali močno segretih predmetov — material traka se hitro troši. Znanstveniki, upoštevajoč te nedostatke, so preizkusili nove oblike trakov, ki so izdelani iz ploščatih žičnih špiral. Žični trakovi so preprosti v 'zdelavi njih uporaba ne potrebuje sprememb v konstrukciji tekočih trakov in odpornost proti okvaram je večja. Trakovi iz ogljikovega jekla zdržijo 350— tuje do 1500 C Uvedba žičnih trakov znatno razširja možnosti uvedbe tekočih trakov v industriji. Radijski valovi brez motenj Stotisoče kilometrov so dolge radijske telefonske proge, ki omogoča jo poslušati v najbolj oddaljenih krajih oddaje radijskih postaj. D movo rudo, čreva, razne V* surove kože in surovi m®1" baz. Pošiljke so namenjene ’ Češkoslovaško. Na Pcvv‘*i8 odlvažajo iz Trsta razne st in drugi material, ki prihaja Vzhodne Nemčije na račun paracij. Navadno priN«^ odn. odplujejo po dve »o mesečno in prevozijo po oJCMI 300 ton raznega blaga. dale tt zaslite k Po uradnih podatkih, ki jih objavili v Bonnu, so šali dohodki nemške trgov mornarice v prvih devetih^ secih letošnjega leta 1°P° 6,816 milijonov dolarjev, ški ladjevja v inozemskih v znašali v istem dolarjev. ^. tah so 4,095 milijone dolarjev dobiček je torej dosege > ^ milijona dolarjev, kar si _ ogromen znesek, toda ^ leto. tek — nemška plovba se vija dobro komaj za^t«inib z udeležbo na meoma ^ progah in z ladjamii ^ naže — nedvomno aooe —ur* i n v Spretno diružb torej daje m°: brih zaslužkov vsem Ih j" . vem razvoju brodrin, ki ^ vse bolj. navzgor, se boa ^ bičk; večali. Prilika we ’Xcfl. se tudi položaj za tržaško ^ bo izboljša in da se bi načrt gradnje ladij. bilo treba iti za nemšk1 ^ veliS> obm m razen mornikov zgraditi ruui - ^ manjših do 4000 ton ® 0 naj-petrolejske ladlje, ki daJ® .g jjl večje zaslužke. Iz sa je dal te dni šef ® da bi ECA-misije, ni razvidu0' ^ se odločujoči krogi_ P^i njeBfl . nlrljučk011' je' le , da «so pred z3*-11. - - druga naročila za lati- . j0 u nekatera se zdi da Fr %. V s° vili s takimi načrti. O®*' ia*ed®?f0 h fg inozemstva (pogajanja teku) ...» Jasno, da s° naročila ladjedelnicam . tona, če bi temu pridružili * M datni program gradnje 1 p-tržaško mornarico, zlahi ,ve> po žaški LIoyd, bi seveda^ jf* čali konkurenčno zmo; ka' ših ladjedelnic, ki irna,<>jJe 0-znar.o. previsoke spl°s bvjii oiuvu m1 " ir --------------------------------- ' --- obratne naprave z 84,4 odst. I pravne stroške. NOGOMETNA PRVENSTVA V ISTRSKEM O KR Arrigoni/Piran/AurorainSfrunj3n favoriti nedeljskih teke£ Arrigoni si je z nedeljsko zmago nad Auroro skoraj zagotovil prvo mesto v lestvici in naslov prvaka v Istrskem okrožju. Brez dvoma ne bo našel na svoji poti nobenih zaprek razen seveda Aurore v povratnem kolu tekmovanja, ki se bo prav gotovo hotela maščevati in ugoditi svojim navi-jalcem, ki nestrpno pričakujejo ravno borbo med tema dvema že starima nasprotnikoma. Toda temu srečanju bomo lahko prisostvovali šele drugo leto irj ni rečeno, da ne bo Arrigoni-ju medtem tudi izpodletelo. Ze jutri bo imel v gosteh koprsko Meduzo, ki igra v tem prvenstvu eno glavnih vlog. Ta odlična enajstorica se že ves teden pripravlja za nedeljsko srečanje, vendar bo težko izsilila na izolanskem igrišču neodločeni izid. To bi bilo pač veliko presenečenje za vse ljubitelje nogometa, hladna prha za Arrigoni, za Auroro pa bi pomenilo žarek upanja. Novi grad se bo v nedeljo preselil v Piran, kjer ga čaka težka borba s tamkajšnjim moštvom. Favorit je vsekakor Piran, kajti Novi grad bi vsaj na papirju ne smel biti trd oreh za odlične in hitre piranske napadalce. Strunjanu se obeta zmaga, kajti nedeljski nasprotnik, t.j. enajstorica iz Buj bo brez drugega klonila. Aurora bo imela v gosteh sicer dobro, toda nerutinirano enajstorico Brtonigle, ki bo pri. siljena prepustiti obe točki domačinom, * * * Nekaj prav zanimivih tekem bo tudi v okrožnem prvenstvu Istrskega okrožja skupine A in B. V skupini A bi morala Aurora premagati enajstorico Strunjana B, medtem ko bi bilo težko prerokovati izid srečanja med Piranom in Rdečo zvezdo. Sicer bo Piran igral na lastnem igrišču in to gre izključno njemu v korist. Morda najvažnejša tekma te skupine bo med enajstorico Nardone in Ampe-leo. Nardone je sicer izvrstna enajstorica, toda zavedati se moramo, da je Ampelea na lastnem igrišču trd oreh za vsako še tako dobro moštvo. Soline-Partizan in Arrigoni B-Meduza B bosta zaključili tekme v tej skupini in prerokovati o izidu teh je težko. V skupini B okrožnega prvenstva bodo odigrali jutri 5 tekem in sicer med Novo vasjo in Dajlo, Novim gradom in Momjanom, Salvorom in Sv. Lovrencom, Villanijo irj Brto-niglo B ter končno med enajstericama BUj in Segeta SPORED JE TOREJ SLEDEČ V Izoli ob 14 Arrigcni-Meduza V Piranu ob 14 Piran-Novi grad V Strunjanu ob 14 Strunjan-Buje V Komu ob 14 Aurora-Brtonigla OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO (Skupina A) V Kopru ob 12 Aurora B-Strunjan B V Piranu ob 10 Piran B-Rdeča zvezda V Izoli ob 10 Ampelea-Nardone V Sv. Jerneju ob 14 Soline-Partizan V Izoli ob 12 B Arrigoni B-Meduza (Skupina B) V Novi vasi ob l4 Nova vas-DaJia V Novem gradu ob I Novi grad-Momjan V Salvoru ob N Salvore-Sv. Lovrenc V Villaniji ob I4 Villanija-Brtonigia V Bujah ob I4 Buje B-Seget B Na atletskem prvenstvo ^ ponske, ki je bilo konec ^se-ne v Kagošimi, niso bllij()() &'■ ženi posebni rezultati jj.J, Hosoda 11.0, 200 m: Ikoth® ^0 400 m: Okano 50.3, 800 n1^,Q5.8i 1:57.9, 1500 m; Moriy» A pr 5000 m: Tamoj 15:18.0, 10- jjer Takasugi 33:19.8, marat°"i'n«h'i da 2:47:18, 110 m ovire: h-15.5, 400 m ovire; okaI!°šj 3000 m zapreke; Taka- ^ji-47,4, višina: Suzuki 1-90 h • . p ca: Savada 4.00 m. M1 Sučijama 3.90 m, da‘J1 ’ ir®” Aso 7.23 Tajima 7.35 m, Ka va’ .0° skok: Jimuro 14.84 m, ** gj. pi, 14.74 m, krogla: Denda ^ p-disk; Sato 38.40 m. kladiv mamoto 44.45 m. k°P3®- .. H>' jasu 58,22 m, deseteroboj ^ rau 5698 točk: ženske mot« Jošikava 12-6, 200 m- ji* 25.7, 80 m ovire: J°nea NarS' višina: Sato. Azikatha in 3^ bu (sestra olimpijske^ Nainbi>' valca v troskoku Cuh*inmfl! ja) 1.50 m, daljina: 5.85 m. Jošikava 5.64 TD- Jo|ioo Jošino 12-10 m, d.sK. gQ ^ 40.83 m. korie: Kato HRFDNKTUfv ni if*A MnNTPCCHl St 6 111 nad ** Telefon Itcv. 93*101 lo 94-631. “ PoStol predal 502. UPKAVA. ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. - Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12'ln od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vISine s' širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste og asov po 10 din Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelltco 1-IL, Teb 11-34 • Koper, Ul. Battlst 301 I, NAROČNINA: Cona A: meseCna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: Izvod 4.50. mesečno Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnišl-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.