Pottnina piatana v gotovini Leto LVI1I._V Uubllant, v četrtek, dne 17 aprila 1930 Št. 89	1. izdala st. 2
Naročnina
Dnevno izdaja
u knlitnn« iugoili,l|o mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 3UO Din
za inozemstvo mesečno 40 Din nedeinitn izdajo ceiole<no v Juge slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 C
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i slotp. petu-vrsla mali oglasi po 1-30 ln2D,ve£fl oglasi nad 43 mm vi kine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri veCiem o narocuu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelIKo ln dneva po prazniku
vrcaali iwi /e v Kopitar/c vi ulici Al. Gilll Rokopisi se ne vraCa/o. nelranUIrana pisma se ne aprelemai/o lireanl&iva telefon it. 2050, upravnl&tva »t. 2328
Umik
Versko vprašanje je osrednje vprašanje boljševizma. Kdor se je podrobno pečal z boljševizmom, je to uvidel iz vsega početka. Široke plasti ljudstva pa so doumele to resnico šele v zadnjih mesecih, ko se je dvignil vihar protestov proti verskemu preganjanju v Rusiji preko vsega sveta, od ameriških velemest in Evrope do zadnjih vasi Azije in Afrike, kjer še bivajo krščanske verske občine.
V Evropi so se protestna zborovanja vršila najprej v mestih, odkoder so bila polagoma organizirana tudi v provinci. Brali smo o protestih Anglije, potem Poljske, ki je priredila nad sto velikih zborovanj, in Češke, kjer jih je bilo nad petsto. Enaka zborovanja so se vršila tudi po vseh drugih državah in tudi pri nas. Povsod je ljudstvo bilo podučeno o težkem verskem položaju v Rusiji in o nečloveških grozovitostih, s katerimi boljševiki nastopajo proti vsaki veri, zlasti pa krščanski. Tako so narodi spoznali pravi obraz boljševizma, o katerem do sedaj še niso bili poučeni, ali pa le nejasno in pomanjkljivo.
Na čelu vsega gibanja se je postavil poglavar katoliške cerkve, rimski papež Pij XI. Njegovo pismo kardinalu Pompiliju je odzvalo najživahnejši odmev in odobravanje v vsem svetu. Spravna sv. daritev na grobu sv. Petra 19. marca je našla posnemanje v vsem katoliškem svetu. Milijoni vernikov so ta dan z molitvijo in spravnimi sv. obhajili podprli papeževo prošnjo, da bi Bog skrajšal težke dneve preizkušnje, ki so prišli nad nesrečno Rusijo.
Zelo uspešno so se zganili tudi protestant-je. V Londonu je ustanovil posebno akcijsko organizacijo >Christian Protest Movement«, anglikanski duhovniK Gongh. Nadškof can-terburyški in yorški sta organizirala velike protestne shode, v zbornici lordov je canter-buryški nadškof stavil še posebno interpelacijo na angleško delavsko vlado, da objasni, kako politično stališče misli zavzeti napram verskemu terorju boljševikov.
Žal, da je tudi med tistimi državniki, ki se sicer proglašajo za verujoče kristjane, veliko takih, ki so najprej politiki, potem šele verniki. Med te spadata tudi gg. Mac Donald in Henderson, ki sta skušala braniti svoje zadržanje z izgovorom, da bi intervencija Anglije samo poslabšala verski položaj v Rusiji, ker bi potem boljševiki še bolj divjali. To je zelo žalosten dokaz in kaže o veliki nemoči, kar je sicer priznal tudi lord Parmoor, ki je v zbornici odgovarjal canterburyškemu nadškofu. Omenil je tudi, da je po vladnih informacijah preganjanje vere v Rusiji v zadnjem času nekoliko popustilo. Seveda je popustilo, toda zato, ker so bili boljševiki pred velikanskim in soglasnim protestom vsega kulturnega sveta vendarle nekoliko v zadregi. Klic po svobodi vesti in prepričanja, katerega baš veri nasprotne struje s tako vnemo uporabljajo med množicami, dokler sami ne pridejo na Oblast, ta klic je zopet enkrat nje same postavil na sramotni oder pred celotno človeško družbo. Boljševiki svojega hotenja, za-treti vsako vero, gotovo ne bodo spremenili. Toda zdelo se jim je primernejše, da preganjanje vsaj začasno nekoliko omilijo. I)a rešijo prestiž vlade, je komunistična stranka — toraj ne vlada — izdala nekakšno navodilo, ki odreja milejši postopek pri zapiranju cerkva in bogoslužnih prostorov. Kakor hitro je izšel omenjeni protokol, smo takoj poudarili, da bi bilo zmotno, ako bi mu pripisovali kako večjo važnost, ker je očividno le otrok zadrege. Poznejša preganjanja so potrdila kot pravilno ocenjevanje boljševiških metod. Vendarle pa je nesporno dejstvo, da so se boljševiki, ki so dosedaj s tako brezobzirnostjo in posmehom odklanjali vse, kar ni bilo komunistično — ustrašili akcije krščanskega sveta in s tem pokazali, da so globoko prizadeti v svoji notranji politiki in da čutijo, da bo trpela učinkovitost inozemske, mednarodne boljševistične propagande. Težko prizadeta je boljševiška notranja politika. Z sistematično propagando so se boljševiki prizadevali, da bi pokazali ruskemu narodu, da jim je ves svet sovražen in nasproten. Pri tem so tudi želi uspehe, ker večina ljudi, s katerimi je rusko ljudstvo prišlo v teh povojnih letih v dotiko, niso bili drugega kot agenti velekapitala, ki bi brez pomislekov spravili ruski narod v mamonistično sužnost, samo, če bi jim bilo mogoče ga svobodno eksploatirati. Sedaj pa je ruski človek mogel naenkrat spoznati ostali svet še od druge strani. Iz boljševiških listov samih je zaznal za manifestacije simpatij, ki jih v svelu
Sporazum med TPD in žel ministrstvom
še ni dosežen
Belgrad, 16. apr. r. Proti prvotnemu optimističnemu pričakovanju, da se bodo pogajanja m od zastopniki rudarskih podjetnikov in železniškim ministrstvom že končala, tako da bi mogla biti premogovna kriza v trboveljskih revirjih rešena in delavstvo zopet pričeti s polnim delom, so se v teku včerajšnjega dne pojavilo gotove težave, tako da tudi še danes ni prišlo do sporazuma. Imeli smo priliko razgovarjati sc z zastopniki rudarskih podjetnikov kakor tudi z zastopniki vlade. Rudarski podjetniki vztrajajo na svojem stališču glede cen, izjavljajoč, da so jih spustili itak na mi-
nimum in to samo iz socialnega stališča, da bi rudnikom dali možnost obratovanja in da bi se na la način delavcem dala možnost zopet-nega zaslužka. Železniško ministrstvo pa je prav luko odločno glede cen kakor ludi glede količine. V teku današnjega dneva je v zadnjem momentu, ko pišemo to poročilo, prišlo do precejšnjega zboljšanja med obema stališčema in lahko javimo, da prevladuje zopet popolnoma optimistično mišljenje in da je pričakovati, da bo vlada predložila kompromis v teku jutrišnjega dneva.
Koalicija kmetskih strank na Poljskem
Varšava, 16. aprila, r. Parlamentarne frakcije kmetskih strank: Piastova, \Vyzwolcnje in frakcija Dmovvskcga, okrog 100 poslancev in senatorjev. Na predlog poslanca Roka se jc sklenilo, da bodo vse kmetske stranke v vseh gospodarskih in političnih vprašanjih, ki se nanašajo na kmetske interese, nastopale enotno. Enako tudi v slučaju volitve. To je prvi korak k združitvi strank na Poljskem. Ojačenje osebne
diktature maršala Pilsudskcga ima torej za učinek začetek konccntracije vsaj nekaterih strank opozicijc, ki so se doslej med seboj najostreje pobijale. To se je storilo v prvi vrsti zaradi volitev, s katerimi grozi vlada polkovnika Slaveka za jesen in bi se v političnem življenju Poljske veliko izpremenilo, ako bi nove volitve na ta način privedle do razvoja kake velike stranke.
Kaj je Bethlen v Rimu opravil?
Budimpešta, 16. apr. n. O Betlilenovem potovanju v Rini poroča posebni poročevalec >Pesti Hirlapa«, da je imelo namen po večkratnih potovanjih madjarskih državnikov v Pariz, zagotoviti si tudi pri italijanski vladi trajno neodvisnost Madjarske. Rila sta dva razgovora o velikem madjarskem posojilu, za katero se je v Haagu obljubila Madjarski podpora velesil. Trditev, da je zavlačevanje pariških pogajanj dalo povod za potovanje v Rim, je nepravilna, ker so sporna vprašanja s Češkoslovaško rešena. Poročevalec še navaja, da bo madjarski zunanji minister Valko v kratkem potoval tudi v Atene, da bo z grško vlado razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav.
Brno, 16. aprila, r. Rimski dopisnik >Li-dovih Novin« piše, da je bil glavni predmet pogajanj med Bethlenom in Mussolinijein nova ureditev italijansko-madžarskih gospodarskih odnošajev. Pred dvema letoma sklenjeni gospodarski sporazum med Italijo in Madjarsko je treba sedaj radi spremenjenih odnošajev med obema državama spremeniti. Bethlen jc imel priliko, da se je V Parizu in Rimu prepričal, da ureditev gospodarskih odnošajev v Srednji Evropi brez sodelovanja Male antante ni mogoča. Ker delata Poljska in Romunska na to, da se njihov vzhodni eksport osredotoči v Solunu in ker jc Grška obljubila, da bo šla v tem smislu obema državama nasproti, je padel pomen Reke, lcoje ugodnosti kot prosta luka so vrhtega popolnoma odvisne od Jugoslavije.
Po londonski konferenci
London, 16. apr. n. Dopoldne so imeli sestanek MacDonald, Stimson in Vakatsuki. — Zaključna seja konference, na kateri se bo podpisala pogodba, je bila sedaj končno določena na prihodnji torek ob 10.30.
Racionalizacija angleške industrije
London, 16. apr. AA. Vest, da se bo ustanovila družba, ki bo organizirala in racionalizirala temeljne industrije, je vzbudila v gospodarskih krogih veliko zanimanje. Nova družba bo razpolagala s kapitalom 6 milijonov liintov sterlingov, ki bo razdeljen v 60 akcij po sto tisoč funtov sterlingov.
»Times« pravijo, da bo nova družba posojala denar industrijam, ki so posebno trpele po industrija lil i revoluciji, ki je sledila letu 1914.
Industrije so izgubile veliko svojega kapitala in tudi pridobitev novega kapitala jc postala izredno težka. Gospodarski krogi upajo, da bodo te težave z ustanovitvijo te družbe odstranjene in da se bo našel potreben kapital za obnovo novih industrij. Nova družba ne bo finansirala posameznih industrij, temveč samo industrijske skupine.
Nemiri v Indiji
London, 16. apr. n. V Indiji se nemiri nadaljujejo. Gandi je izdal proklamacijo za nov agresivno-pasivni odpor, da naj nacionalisti branijo solne kotline s svojim življenjem in preprečijo policiji zaplembo izgotovljene soli.
Kalkutn, 16. apr. AA. Skupina Evropcev, ki so se z avtomobili vračali v svoje domove, je bila sinoči južno knlkute napadena s kamni. Devet Evropcev je bilo ranjenih in so jih morali oddati v bolnišnice. Policija je aretirala 20 oseb, 9 pa na krovih hiš. kasneje je množica napadla bolnišnico, a je bila odbita. Tu je bilo ranjenih 50 osel), med temi 15 stražnikov in II ognjegnscev.
Bcnibay, 16. apr. AA. Vest o aretaciji Gandi jevega tajnika je brez podlage.
Bombay, 16. npr. AA. /veza železničarjev je sklenila, naj preneha stavka pri družbi »Great India Peninsular Ra.il Way<;. ki je izbruhnila 4. februarja.
Kuriiči, 16.apr. AA. Policija je streljala na množico, ki se jc zlbrala pred sodiščem in tamkaj razgrajala. Od strelov je bilo ranjenih več oseb. Množica je nato vdrla v sodišče in polomila 20 oken. Dva policijska narednika Evrop-ca sta bila pri spopadu z množico ranjena. — Tekom dopoldanskih neredov je bil en izgred-n i k ubit, 15 oseb je bilo težko ranjenih, 6 lažje. Položaj se jc popoldne izboljšal.
vživa verna Rusija. Tsiočasno je videl zadrego svoje vlade, kateri je bila potrebna izsiljena izjava metropoli ta Sergija, ki naj bi svetu povedala, da je ljudstvo samo prosilo, naj se zapro cerkve. Malo nato pa je komunistična stranka v svoji okrožnici naročila, naj se le tam zapirajo cerkve, kjer ljudstvo želi, — oči-viden dokaz, da so jih dotlej zapirali proti ljudski volji.
Boljševizem je radi prolestnega verskega gibanja prav lako občutno zadet tudi v svoji mednarodni propagandi. Vera v rdeči evangelij pada pri delavskih množicah, ki so v svojem najglobljem gibanju vendarle nosilke ideje pravičnosti. Nemški begunci iz Rusije so se razkropili po vsem svetu in vsemu svetu kot očividci oznanjajo, kako in kaj jc pod boljševiškim režimom: Slab in redek zaslužek, gospodarska nesposobnost vodilnih kro-
gov, nizek, uprav beraški standard... To je bolj prepričevalno in dokazljivo, kot nauk o komunizmu. Pred štirimi meseci so napovedali boljševiki skrajni radikalizem, danes se umikajo. Pred štirimi meseci še so razširjali vest, da jim zapade Evropa kot zrel sad, danes so besni in strme, da je papeževa beseda dvignila proti njim strnjeno fronto duhovnega gibanja, s kakršnim boljševizem dosedaj še ni imel opravka.
Razumljivo, da bo poslej mnogo težja komunistična propaganda. Milijone ljudi danes vedo, kako je pod boljševiško tiranijo. Vznemirjenost sovjetov in ponovni napadi na pa-peštvo samo dokazujejo, da so moskovski vla-stodržci prezrli v svojih načrtih računati z na j j ač jo moralno silo sveta, — s krščanstvom, ki je božje razodeta resnica človeštvu in kot taka edina upravičena voditeljica človeštva.
Uprava #e fKopllar/eu ul.£1.6 tekovnl račun: IS/ubl/ana Sle v. lO.OSO In IV.349 za inseiale. Saraicuošl.VSbJ, Zaureb 61. 39.0U. vrana In Dunal SI. 24.797
Poset grških gosp. krogov v Jugoslaviji
Belgrad, 16. aprila, k. Danes je odpotoval
tajnik našega konzulata v Solunu dr. Mihajlo-vič v Zagreb in Ljubljano, da se tamkaj z me-rodajnimi krogi dogovori o sprejemu zastopnikov grških gospodarskih krogov. 11. maja pride namreč iz Soluna okrog 50 grških industrijalcev, veletrgovcev, izvoznikov in uvoznikov v Belgrad. V Jugoslaviji ostanejo 12 dni. V Bel-gradu bodo 11. in 12. maja, nato pa po en dan v Novem Sadu, Zagrebu, Karlovcu, Ljubljani, okolici Ljubljane, Celju, Mariboru. Na povratku bodo en dan v Lcskovcu in Skoplju. Inicijativo za ta izlet jc dala grško-jugoslovanska liga v Solunu.
V Belgradu so imeli zastopniki gospodarskih organizacij sestanek, na katerem se je razpravljalo o sprejemu in o podrobnem programu sprejema grških zastopnikov gospodarskih krogov, od katerih se pričakuje precejšnja korist za naš izvoz v Grčijo. Sprejem bo tukaj zelo prisrčen. Vršile se bodo podrobne konference, na katerih sc bo razpravljalo o poglobitvi medse bojnih zvez.
Ban inž. Sernec
Belgrad, 16. aprila, k. Ban Dravske banovine ing. Sernec, ki sc je mudil dva dni v Belgradu, kot član upravnega odbora PAB, sc je danes vrnil z brzovlakom zjutraj v Ljubljano.
Komumke Zveze državnih uradnikov
Belgrad, 16. apr. k. Glavni odbor Zveze državnih uradnikov je imel včeraj in danes svojo sejo, o kateri je izdal ta-le komunike:
Uprava glavne zveze je imela z zastopniki vseh organizacij državnih uradnikov in uslužbencev kraljevine Jugoslavije sejo 14. in 15. aprila, na kateri so zastopniki organizacij, včlanjenih v glavni zvezi, izrazili želje svojih organizacij glede sprememb zakona o državnih uradnikih. Sklenilo se je, da se zveza udeleži mednarodnega kongresa državnih uradnikov od 6. do 8. avgu.sla v Ženevi. Letošnji kongres Zveze državnih uradnikov se bo vršil na Cetinju. Dan se bo določil pozneje.
Minister dr. Sverl;uga odpotoval v Francijo
Belgrad, 16. apr. \A. Minister financ dr. Stanko Švrljuga je nocoj odpotoval s svojo soprogo na večdnevni odmor na irancosko ri-vijero.
Tudi italijanski senat naj se pofašisti
Rim, 16. aprila, n. V »Gazetta del Popolo« je poslanec Amicucci nastopil za to, da se času primerno spremeni albertinski statut glede kategorije onih mož, katere krajj lahko voli v senat. Amicucci hoče, da bi odpadle nekatere zastarele kategorije, zato pa naj bi lahko prišli v senat člani fašistovskega sveta, predsedniki fašističnih sindikatov in korporacij, generalni tajniki fašistične stranke in fašistični deželni svetniki. Dočim je do sedaj statut določal, da se smejo sprejeti v senat možje, ki so proslavili domovino s svojim delom in zaslugami, predlaga Amicucci novo besedilo, da sc sinejo sprejeti v senal oni, ki so si pridobili zasluge za domovino in za fašistično revolucijo. Smatrati je pač, da Ami-cuccijevi predlogi odgovarjajo naziranju fašistične vlade.
Angio-mska trg. pogodba sklenjena
London, 16. aprila, n. V Foreingn Officcu je bila danes podpisana začasna angleško-ru-ska trgovinska pogodba. Za Anglijo jo je podpisal zunanji minister Henderson, za Rusijo pa poslanik Sokolnikov.
Madžarska dobi posojilo
Budimpešta, 16. apr. r. »Magyar Hirlap< poroča iz resnih krogov, da so ravnatelji velikih bank po pooblastilu vlade pričeli pogajanja z uglednimi denarnimi skupinami radi najetja velikega državnega posojila. Pogajanja so končana in posojilo se bo pričelo per-fektuirali. Kakor je list zvedel, bo vlada dobila '20 milijonov funtov od Rptscliilda in še neke druge finančne skupine.
Trocki ne miruje
Berlin, 16. apr. r. Trocki je pričel v Berlinu izdajati polmesečnik : Der Komunist«. / listom hoče zbrati levičarske komuniste.
Notranja in zunanja politika Bolgarije
Bolgarska vlada ima vedno vefje težave, ker uporni duli v vladni stranki Uemokratlčeski sgovor | stalno narašča. Ministrski predsednik Ljapčev si je že pred meseci skušal pomagali iz žagale s tem, da jc skušal ukrotiti Makedonce. Ljapčev. ki je sam Makedonec, so dobro zaveda, da se bolgarski državljani sicer bojijo Makedoncev in njihovega lerorja, ali da Makedoncev ne ljubijo in se za nje nc ogrevajo, četudi morajo pod pritiskom makedonskih band iti včasih za nje demonstrirati na ulico. Vse bolgarske šolske čitanke so sicer polne sestavkov o makedonskih zahtevali in ciljih, toda mirni bolgarski državljani v Trakiji in Severni Bolgariji ničesar tako ne žele, kakor da bi bilo v Bolgariji čim manj Makedoncev. Bolgarski državljani težko prenašajo, da so vse najboljše in najvišje državne službe zasedli Makedonci in da je vsa Sofija pod makedonskim pritiskom, čim bolj io se v zadnjem času množili makedonski atentati, tem bolj so zgubljali simpatije Makedonci, ki so pri kmetih in delavcih osovražili že 1. 1923. v junijski revoluciji, ko so poklali 50 tisoč delovnega ljudstva. Bolgari --e zavedajo, da so se vse zadnje vojne bile samo radi Makedoncev iu da so ti boji stali ne samo ogromno človeških žrtev, ampak so prinesli Bolgariji tudi poraze, zmanjšanje državnega ozemlja iu pa strašne vojne odškodnine. Zato ,»ač ni čudno, če je eden izmed zelo vplivnih bolgarskih politikov izjavil, da bi vsi Bolgari želeli imeti pod bolgarsko krono Makedonijo, toda brez Makedoncev.
Ljapčev je čutil, da so tudi Makedonci eden izmed glavnih vzrokov osovraženo--.i njegove vlade in sporov v vladni stranki. Zato je skušal zlomiti moč Makedoncev na ia način, da je hotel zediuiti makedonske javne in tajne organizacije z domo-rodnimi bolgarskimi organizacijami, ki skrbe za bolgarski živelj v Turčiji, Grčiji in Romuniji. Ali Makedonci se niso dali speljati na led, ker so uvideli. da bi bili na ta način majorizirani in bi izgubili svojo vodilno vlego. Četudi se Ljapčev 'zaveda sile Makedoncev, vendar je bil sedaj prisiljen, da skuša nastopiti proti Makedoncem odkrito. Čim bolj narašča gospodarska kriza, tem bolj potrebuje Bolgarija posojila, o katerem pa ni govora-, dokler makedonske bande ogrožajo nepres.ano življenje in imetje. Tako se je predvsem iz notranjepolitičnih razlogov približal Jugoslaviji in vsaj navidez odtujil Italiji, kar želi bolgaisko kmetsko ljudstvo. Obenem pa je začel navezovati ožje stike z Madjarsko in Turčijo, ki hi naj tvorile nekak blok, ki bi naj v ugodnem trenutku mirno dopustil Sovjetski državi cdtrgati od Romunije Hesarabijo, Madjarski pa Sedmograško. a Bolgariji Dobrudžo. Zato jc značilno. da se zadnji čas mnežijo madjarske in bolgarske knjige, ki dokazujejo ozko sorodnos med Madjari iu Bolgari in utrjujejo prijateljske stike med obema narodoma.
Vsa ta zunanja politična preorijentacija, ki 3e je obrnila na vzhod in so mnogo manj ko prej briga za makedonske aspiracije, pa ni mogla utrditi Ljapčevove vlade, ker je Ljapčev pač preslab m ima preveč vezane roke iz preteklih dni. da bi mogel in upal nastopiti proti makedonskim organizacijam devolj odločno. Zato je zadnje zasedanje izvršilnega odbora Demokratičeskega sgovora slabo zakrpalo vladno večino, četudi je trajalo pred enim mesecem celih deset dni. Cankov se zopet punta. Gleda namreč v bodočnost in vidi, da ne sme molčati, če hoče zopet priti do vladnega krmila. Zakaj bolgarski kmet je v grozoviti krizi, ker ni mogel prodati lanskih pridelkov. Z velikim uspehom izkoriščajo ta žalostni položaj opozicionalne siranke utrditev in množenje svojih vrst. Zelo vznemirjeni so 'rgcvski. obrtni in industrijski kregi, ki irpe zaradi tega. ker je vsled gospodarske krize padla kupna moč delovnih slojev, ki Ivorijo v Bolgariji 84 odstoikev prebivalstva. Trgovski krogi so v tem bolj obupnem položaju, ker jc Narodna banka zaradi dvemiljardnega deficita lanske trgovske bilance do skrajnih mej omejila kredit. V veliki bedi pa živi posebno delavstvo. Med 190.000 delavci dosega samo 16.000 delavcev toliko plače, da more kriti najvažnejše življenske potrebščine. Večina delavcev zasluži dnevno samo 24—62 levov (K) do 28 Din).
Dokler bolgarska vlada ne stopi energično na prste makedonskim terorističnim organizacijam in dokler se k vladnemu krmilu ne pritegnejo opozicionalne stranke, ki so dobre volje in imajo vpliv na najširše plasti, tako dolgo ni mogoče misliti na resno zdravljenje gospodarske krize. —b—
Stnrtna pilotska nesreča
Darnistadt. Ki. apr. n. Pilot Nehring, ki vsak dan vrši polete v višino v svrho mete-reologičnega opazovanja, se je danes ponesrečil z letalom pri renskem otoku Kiihkopfu. Njegov opazovalec dr. Steinhauser se je rešil s padobranom, Nehring pa je mrtev.
Pariz, 16. aprila, n. Pri skupinskem poletu vojaških letal tretjega letalskega polka v Cha-teaurou"x sta v zraku trčiii dve napadalni letali. Eno od njiju je padlo na tla sredi mestnega trga, pri čemer ni bil nihče ranjen, dasi je bilo •ia trgu dosti ljudi. Drugo letalo pa jc padlo na streho neke hiše, jo prebilo, eksplodiralo in povzročilo velik požar. Ogenj se jc tako hitro razširil, da je zgorela vdova, ki je stanovala v gornjem nadstropju. Hiša je pogorela do tal. Piloti obeh letal so mrtvi.
Odpuščanje delavcev
pri Siemeiis-Hals* c'u
Berlin. 16. npr. n. tv rdka Siemons-Hulskc je zaeclu odpuščati delavce v velikem številu. Po obno je povzročil vznemirjenje odpust 2(H)0 delavcev v VVcrner-VVerkc. V drugih oddelkih se tudi odpuščajo delavci, vendar ue v taki meri.
Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo. Polagoma nekoliko boljše vreme. Na vzhodnem rebu Alp nižja temperatura.
Zagrebška vremenska napoved: Nestalno, večinoma oblačno, prehodno zboljšanje, zmerno hladno.
Francoski proračun sprejet
Pariz, l(). apr. V A. Zbornica je spre jela s 430 proti 125 glasovom proračun, kakor ga je |K>trdil senat. — V parlamentarnem odboru za zunanje zadeve je minister za zunanje zadeve Briand |r>dal zgodoviinski oris pogajanj na razorožitveni pomorski konferenci v Londonu. Svoja izvajanja jo zaključil / nado, da ho tudi /. Italijo dosežen sporazum na podlagi pomor-
skega programa obeh držav. Ilerriot jc stavil razna vprašanju, /lasti glede vprušanj« varnosti. Briand je odgovoril, da bi morala ostati vprašanja oborožitve pridržana odločitvam Društva narodov. — Mornariški minister Du-niesnil jo s s voje strani poi očal o tehnični plati pogajanj v Londonu.
Pogajanja med Grčijo in Bolgarijo
Atene, 16. apr. r. Med Bolgarijo iu Grčijo trajajo že d olj časa pogajanja rudi ureditve nekaterih gospodarskih vprašanj. Pogajanja so tičejo predvsem bolgarskega izvoza na Fgejsko morje. Pogajanja niso privedla do nobenega rezultata. Po veliki noči IkhIo storjeni poslednji poskusi za sporazum. C e sporazum ne bo mogoč. so bo vprašanje izročilo mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Atene. 16. apr. VA. Neki listi so |x>ročnli, da jo prihod angleškega poslanika v Sofijo \ /vozi / ureditvijo odnošajev mod Bolgarsko in (irčijo. Poluslužbeni listi dennintirajo te informacije in pravijo, da je angleški poslanik
VVutterlovv prišel v Grčijo, da prisostvuje dol-lijskim svečanostim, l isti trdijo nadalje, da grško-bolgarski odnošuji niso prišli do točke, ki bi zahtevala posredovanje kake tretje silo. Angleška vlada, kakor znano, nima nuCade posegati v tuje odnošaje.
Atene, 10. aprila, n. Kljub demantijein vztraja sofijski dopisnik atenskega lista Elevteron Vima« pri tem, da je namen potovanja angleškega poslanika iz Sofije v Atene ta, da posreduje v tekočih grško-bolgarskih pogajanjih. Sklicuje se pri tem na zadnji obisk angleškega poslanika v Belgradu, ki sc je tikal iste zadeve.
Velika nervoznost sov°etov
Stockholm, 16. apr. n. Po aferi Bosodovskc-ga v Parizu in Dimilrijevskoga v Stockholmu so zopet govori o miselnem dejanju sovjetskih oblastnikov proti mornariškemu atašeju sovjetskega poslaništva \ Stockholmu, mornariškemu kapetanu Aleksandru Sobeiovu, ki jo bil odstavljen s svojega mesta iu poklican v Moskvo. Tudi njemu so s silo preprečili vstop v poslaništvo in mu zupoveduli, tla mora takoj ■ odpotovati v Rusijo. Sobolov je izjavil, dn no I ve /a vzrok toga pc stopanja, da pa sc ne bo j pokoril, ker bi to zanj in zn njegovo rodbino pomenilo smrt. Pred nekaterimi dnevi je vdrl |
Am?ie$fi*a v Bolgariji
Sofija, 16. aprila, n. Kralj Boris je ob priliki velikonočnih praznikov pomilosti! 380 kaznjencev. 87 jih jc bilo takoj izpuščenih, ostalim pa sc je odpustil del kazni. Politični jetniki v sofijski jcinišnici so pomileščenje odklonili, ker zahtevajo splošno amnestijo.
Zeppelsn nad Spinijo
Berlin. 16. apr. AA. /oppolin«. jo dosegel Španijo in je krožil v po v sem normalnem lotu nad Sovillo.
Nemčija ga"*i vejne ladje
Berlin. 16. apr. VA. VVolfbiro poroča, da jc i državni svet odobril kredit v znesku 2.') inili-
| jonov zlatih mark za gradnjo oklopnice B.
—
Stavka predi!n'tarjev v Angliji
London. 16. apr. V A. Generalni svet delavsko zveze jo sklenil, da bo finančno podpiral stavkajoče v tekstilni industriji, in je pozval tudi druge delavsko organizacije, naj priskočijo stavkajočim na pomoč.
Bivši policijski šei s«t>?. vohun
Bukarešta, 16. apr. r. Bivši šoT bnkureštun-sko policije Tibutsu je bil aretiran kot špjjon. Pri zaslišanju je izjavil, tla ga jo angažirala v službi sovjetske Rtrvje /nuna grofica Roger-ski. ki jc bila prej špijonka ruskih delavskih organizacij. Sedaj je nu čelu špijonske službe Čoke.
Umor MtfHfana v Franciji
Pariz. 16. apr. A A. A bližini Draguignana so našli truplo Italijanu Cliiomenta. ki so ga neznane osebo ubile s strelom ;/ revolverja. Oblastva sodijo, da gre za privatno osveto.
Vesfč iz dr ave
Novi Sad. !6.apr. r. V spremstvu več srbskih arhijerejev je sem prispel bolgarski metropoli Pavlo.
Split. 16. upr. r. V Split prihajajo posamezne skupino tujcev. Včeraj jo prispelo 40 učencev i/ subotiško trgovsko akademije. Sinoči jo prišlo 27 turistov i/. Cheninitzu. dano- 48 turistov i/. L' 'ipzigu. \ teku toga mesecu pride "iS srednješolcev i;/ Prage. Nato pridejo dijaki tehniki i/. Stuttgurtu. 50 turistov iz l)i«r>dan. ekskiirz;ja i/ Miinchona. 60 turistov i/ Hamburgu. 20 intelektualcev i/ Varšave. 40 romunskih izletnikov. Koncem meseca nride šo skupina i/ Dresdonu. Dno 15. ma ja nride 300 geografov i/ ra/nih inoslraiiskih držav.
Belgrad. 16 apr. r. Belgrajski pivovarna rji mi sklicali konferenco vseli pivovarnarjev. Nn njej so bo sklepalo, na kak nučlli bi se zaščitila tu industrija. Pri tej pnTki >e bo razpravljalo e bojkotu zagrebških gostilničarjev in tudi o trošarini.
Hrvatske vesti
Zagreb. 16.upr. r. Predvčerajšnje neurje jo I nad llrvalskt'm Zagorjem napravilo okrog 80(1 tisoč dinarjev škodo. Najbolj je prizadeto revno ljudstvo. Državno oblasti bedo priskočile na pomoč - primerno vsoto. Pripravi ji so širša . akcija, du bi bila tu pomoč čini obsežnejša. I Mnoga društva so se oriifni/ila tej akciji, ker jo pomoč ljudstva zelo potrebna.
Zagreli. 16. upr. r. Po podatkih je b'lo letu 1028 v Zagrebu 11.000 hiš. Od lota 1919 do 1926 je bilo v Zagrebu zgrajenih (>330 hiš.
Bclovar. 16.upr. r. Imovinska občina be-lovarska jo skltviila kllipili gozdno posestvo k m za Fstcrhuzija v Dolenil Lendavi, v obsegu (>000 juter. Pogodba jo bila danes ivi-1'lisana. j Pri pogajanjih je bil navzoč zastopnik banske uprave \ Zagrebu,
v njegovo stanovanje uradnik čeke, d« se polasti gotoviih dokumentov. Vse to afere dokazujejo v zvozi z drugimi inijavi tudi v notra-nji |)olitiki Rusije, dn vlada v vladnih sovjetskih krogih velika nervoznost.
Kovno, 16. apr. r. Po vesteh i/. Moskve so bili aretirani ravnatelj ruske državne bank« Arnas, pravni svetnik Dolbišev in 7 višjih upravnih uradnikov radi raznih nekorektnosti. Dalje so bili aretirani direktor Centroso-juza Školnik in 9 ravnateljev isto organizacije. Vsi bodo postavljeni pred sodišče radi gospodarske proti revolucije.
Psgoifbe za izkoriščanje gozdov
Belgrad. 16. apr. VA. Minister /a gozdove in rudnike jo /. odlokom od 26. marca št. 9660 predpisal obči obrazec pogodbe o rezervacijah za vse elaborate, ki urejajo odnošaje mod obema pogodbenikoma. Glede prošenj, ki so opirajo nu /akon o zaščiti domačo industrije, jo treba ravnati takole:
1.	Posebna strokovna komisija direkcije z« gozdove :n rudnike prouči prošnjo s podrobnimi načrti gozdov, ki so želo izkoriščati.
2.	na zapisnik si- vzame mnenje komisije / opisom in generalnim načrtom gozdov. nuK.ir sc ta protokol skupno s prošnjo odda oddelku za gozdarstvo pri ministrstvu za gozdove in rudniiko v naduljno obravnavo.
Ta oddelek odbije poročilo ali pa ga vrne radi dopolnitv enega postopka direkciji ali pa predloži ves akt ministru /a gozdove in rudnike. dn odobri ali pa zavrne prošnjo.
4. Ako minister /a gozdove in rudnike stavljeni predlog sprejme, odredi, da so naj po občo ni obrazcu sklene iiogodba. nakar se od direkcije predlaga definitivna pogodba v odobritev. Direkciija /a gozdove bo v tem primeru odtedilu. naj se na podlagi odobritve od struni ministrstva sklene definitiv nn pogodba s strankami. za kar Iki minister v kratkem predpisal obči ubrazec.
Napredovanje rezervnih častnikov
Belgrad. 16. upr. k. 7. novim vojnim ukazom je napredovalo mnogo rezervnih častnikov. Med ] drugimi so napredovali:
v oin rezervnega kapetanu I.razreda peša-dijski kapetau Urbič Karel:
v čin rezervnega kapetanu II. razreda poročniki: Ferdinand k vas, Ivan Kit, Radoslav Bučar. Vladisluv lluld. Mihael Oičun, Franc Puiiccngruber, Viktor Paragič. Lazar Lavšič, Franc Siišnik. Vnton Holupič. Dragotiin Vovk, Franc Mahkovec. Dragotin Bondenkovič, Peter I čapek. Anton Belas. Jakob Hofmau. Gojko Leskov ec. Ljuibomir Petričič, dr. Murko Kožulj, Milan Luvrič, llugo Beltron, Anton Anzurovič, Dragotin Grinhut. Vekoslav Mencinger;
v čin rezervnega poročnika podporočniki Jurij Arzorij, Andrej Itoke, Vojisluv Gajič s činom oil 17. decembra 1928; — Henrik Satran, Alfred I Lis, Ivun Kresič, Josip Arnojc, Milan Sgkolič, Zor ko Vrtdvcc, Adolf Turk, Andrej Bizjak, Karel Vajfart, Oskar Baut, Vinko Karlov šok, Ivan Jakšo, Rudolf llršek;
v čin rezervnega kapetanu I. razreda s činom od 15. uvgusta 1929 Slavko Dogan. Fedor šlujmer. dr. (.ustav lairtncr. Josip Sladovič, K rn os t Fo roUibochor, Fvgen I lerzel,, Rudolf Stei-ner, Josip Čeh. Franc Vaš:
v čin rezervnega kapetanu II. razreda poročniki Alfred Rogelj, Filip Sever, Bogomir i Protner, Marjan Fertun, Urnost Roseg s činom od 18. decembru 1929;
v čin rezervnega kupetanu I. razreda Ludvik Belšok. Franc Streihcr. Franc Kluku. Peter Kremene. Josip Goldner, Karel Sušu. Ivan We-ber, Ivan Bubič, Ivan Muruzel, Slavko Trošt, Franc Tirk. Franc Sevnik, dr. Pavel Luusner;
v čin rezervnega poročnika Peter Kovače-vič. Ivan češnik. dr. Ludvik Murčun, Brunislav Beiljuk, Frane šinid. Ivan Stopur, Gojniir Apar-uik. Alojzij Kane. Jakob Maier, Gustav Luz-nar, Leopold Bonča, Janez Milan, Janez An-dolšek. Franc Bizjak. Anton Kočevar. Štefan Senicu, Ivan Grah, Vladimir Weinberger, Kru-nosluv Dob'k. Rudolf Bitosujer, Jože Zupančič, Martin Jurkovič. Iliju Blanuš, Marjan Novak, Karel I lajne, Fer<linan<l šrejner, Robert Kro-masti. Milan š|xirn;
v čin rezervnega pod|Mii'iM-nikn <k1 17. decembra 1929 naredniki Andrej šmid, Josip Justin. Frane k o rdi č, Franc Ruuli. Milan Goljcv-šček. Nikola Bravo. Franc Barčič:
v zrakoplovstvu Ladislav Buziiiič. Vladimir Mikič, Josip Pak. Franc Petre, Vlu.ks Trelec, Jakob Plosko, Alfonz Končan, Ivan Lubtiš, Stanko Ro.ner, Josip Volarič, Franc Jelinek. Matiju Vii-hole. Pavel Brener. Ivan Božoč, CMon Papež, Anton Knhelj, Zvonimir Kucelj, Peter Berger, Josip 1/ovšin;
v inžciicrski iehnični stroki v čin rezervnega poilporočuika Ivan Čeljust, Viiktor Rebolj. Marjan Lcskovar;
v mornarici \ ("-in rezervnega korvetnega poročnika Josip (diha. Ivan Itcndie, Josiip Vle-sar, Anton Venuič s činom od 17. decembra 1929;
/a nižje rezervne uradnike IV. razreda in-
žeuersko tehnične stroke Franc Gregorc, Martin Fogelj. Viktor Zrinšek, Martin Zelenik, Josip Bohinjec.
Imenovanja
Belgrad. 16. apr. r. Na predlog ministra za trgovino in v soglasju s predsednikom vlade jo. kralj podpisal ukaz. s katerim se imenuje /h ravnatelja državne trgovsko akademije v Ljubljani dr. Karel Pirjevec, profesor na trgovski akademiji.
Belgrad, 16. aprila. AA. Z ukazom Nj.Vel. kralja iil na predlog ministra pravde ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je imenovan za sodnika oddelka B stola sedmorice v Zagrebu v l-ll in prideljen v zmislu člena ? točke 1 zakona o zaščit« države k sodišču /n zaščito državo kot državni tožilec dr. Ivo U co -v ie. državni tožilec v l-lll sodišču v Dubrovniku iu državni tožilec pri sodišču za zaščito države.
Za elekh ilihacijo Sloveniie
Ljubljana, 10. aprila.
Snoči ob 6 je imel na povabilo inženirske zbornice v sejni dvorani /.bornice za TOI un. prof. dr. Milan Vidmar, naš, v svetu najbolj priznani strokovnjak na elek.roteliniškcm polju, predavanje pod naslovom: »Naši problemi elektrifikacije. Predavanje je bilo le za povabljene goste, med kale-rimi so bile same odlične osebnosti iz upravnih, strokovnih in gospodarskih vrst.
Pred predavanjem je pozdravil predavatelja predsednik inženirske zbornice ing. Milan Šuklje, naglašajoč velik pomen bližajoče se popolne e'ek-trifikacije Slovenije za splošno blaginjo. Obenem je predavatelju čestital k dvema izrednima odlikovanii-ma zunanjega sveta? imenovanju za dopisnega člana Zveze nemških elektrotehnikov in. pa k častnemu znaku republike Avstrije.
Glavne misli izvajanj dr. Milana Vidmarja so
bile:
Naši problemi elektrifikacije.
Preieklo soboto je v ljubljanski Mestni elektrarni stekel novi turbogenerator s 4100 KS in Ljubljana je s tem po dolgih letih občutnega pomanjkanja električnega toka dobila nov vir energije, ki bo zadostoval za nekoliko let. Ljubljanska Mestna elektrarna jc postala največja elektrarna Dravske banovine, ki je popolnoma v domačih rokah. Ta važni gospodarski dogodek vzbuja tudi v širših krogih interes na problemu, ki je končno tudi pri nas prišel v središče diskusije in konstruktivnega dela. na problemu elektrifikacije.
G. inž. Sernec je pred leti, takrat profesor ljubljanske univerze in narodni poslanec, pograbil idejo, ki bo brezdvoma v doglednem času za elektrifikacijo naše banovine postala velikega pomena. V Velenju imamo kolosalno bogastvo premoga, toda premoga, ki ne prenese transporta. V Velenju bi kalorična centrala lnhko silno poceni producirala električno energijo že radi tega, ker svoje kot'e lahko kuri z odpadki s premogovim prahom, ki ne stane skoro nič.
Danes, ko hidraulične naprave itak že težko konkurirajo s kaloričnimi, se mi velika elektr-rna v Velenju zdi važnejša kot vsaka velika hidraitlična naorava in vesel sem, da čujem o projektih, ki se gibljejo v tej sineri.
Velika elektrarna v Velenju «<■ mora osnovati. Glavni steber narodnega električnega gospodarstva naše banovine. Povečana, kakor je treba, in opremljena z veliko rrzvodno mrežo ho lahko plo-donosno delovala v prid naše zemlje. Mislim pa, da jc popolnoma pravilno iu neobhodno potrebno,
da velika elektrarna v Velenju pritegne k svojemu delu za javni blagor vse že obstoječe naše elektrarne, da omrežje, ki naj preprede našo deželo, združuje ne samo Velenje z Završnico, temveč tudi z vsemi našimi elektrarnami. Po izkušnjah, ki jih imajo zapadne evropske dežele in države, bi v mešanem gospodarstvu naše elektrarne tvorile dober orkester, ki ga bo brezdvoina skupna uprava lahko koristno vodila.
Program naše elektrifikacije se mi po vsem lein zdi jasno začrtan. V Velenju naj sc postavijo potrebni veliki turbogeneratorji. Ustanovi naj se velika mešauo-gospodarska družba, ki bo zgradila polrebne daljnovode po celi banovini. Ti daljnovodi naj vežejo vse naše elektrarne med seboj, naj odvzemajo povsod razpoložliivi električni tok in naj ga usmeriujejo tjakaj, kjer je konsuin. Na ta način bo produkcija električnega toka znatno cenejša v naši deželi.
Tak program nam garantira gospodarsko osamosvojitev dežele na električnem polju. Ta program namreč predvideva organizacijo domače električne industrije v višjo celoto, ki bo z lahkoto preprečila vsak poskus odtipitve. Vsak generator v banovini naj teče v prid skupnosti z najboljšim učinkom in v polni izrabi.
Ali nai po vsem tem mesto Ljubljana dobiva potrebni tok iz skupnega omrež'a, mogoče iz Ve-jenia? Mislim, da ue. Mestna elektrarna ljubljanska jc danes nov« moderna naprava, ki ima še vedno poleg novega lurbogeneratorja za 3COO kilovetov celo vrsto starejših strojev, ki zaniorejo več kot 1500 kilovatov. Turbogenerator l!ubl:anske elektrarne naj korčno vendar pritegne industrijo, nai se sploh izključno posveti preskrbi industrije in obrti.
Priporočati bi bila oblika mešanega gospodar-skerm podjetja, za ono organizacijo, ki naj gradi veliko skupno omrežje naše banovine, ki naj torej bodočo veliko elektrarno v Velenju združi z ostalimi našimi elektrarnami v veliko gospodarsko enoto. Izkušnje drugih držav in dežel so me vodile. Mešano gospodarsko pod!etie ima na eni strani potrebno gibčnost, na drugi strani pa potrebno auto-riteto. Le državna autorileta bo res z uspehom načela združevanje naših elektrarn in odstranila ovire malenkostnih posebnih interesov.
Nobenega dvoma ni. da veliko skupno omre-žic banovine od početka ne bo prinašalo dobičkov. To de;stvo ne sme prestrašiti nikogar.
Elektrifikacija zemlje ni in ne sme biti v prvi vrsli pridobitno delo.
Zn clek'«-if>l*ncito stoii velika kulturna dolžnost, ki se ji nc iavnosi nc privatniki nc morejo izogniti.
Kam pa pojdemo
o velikonočnih praznikih ?
Te vrstice imajo kaj praktičnega pomena samo, le bo vreme drugačno nego je bilo n. pr. v ponedeljek in torek in v sredo velikega tedna, ko je barometer stal tako nizko kakor že mesece ne. Ce bo pa lepo — o, potem bo vse tako rastlo, cvelo in pelo, da bo Skoda vsake ure, ki jo boš presedel v sobi! Pod nebom bo pevska tekma škrjančkov, v
od tu pa v Rimske toplice! Kamorkoli — povsod bo lepo, če si zdrav in če le ne tare kaka posebno huda skrbi
Skrb?... Morda ne tlači tebe, tlači pa Katerega tvojih prijateljev in znancev — kaj pa, če bi jih obiskal, če bi svoj izlet usmeril tako, da ga bo morebiti še kdo drugi vesel?
gozdu se bodo skušala drevesa, katero se bo prej preobleklo v zeleno svilo, travnik bo pa kakor mašna ruta ves pisan, ves z rožami porisan, in sama zidana volja! Zdaj se, srce, radosti navžij!
Kam boš šel? Nič se ti ne bo treba z izbiro posebno truditi — če boš napravil le par korakov od doma, da, če boš šel le na vrt, boš že deležen pomladnega blagoslova. Ljubljančan, tvoj Rožnik bo fes slavnosten, Šmarna gora bo vriskala, v solncu Be kopajoč te bo vabila Gorenjska in Dolenjska.
Ali naj jo udarimo nekoliko ljubljanskemu Gradu izpred oči? Sedaj je čas, ko je tudi sprehod po osušeni cesti vabljiv. Po visokih gorah je še sneg in mraz, vsi mični so pa nižji hribi, ki so približno v istem činu kakor sv. Jošl nad Kranjem. Posebno dosti je lakih izletnih točk ob Savi od Ljubljane proti Zidanem mostu. Ali bi šel na Jančje in od tu peš v Ljubljano ali pa — kar bi bilo še lepše — v Litijo? Ali k Sv. Miklavžu nad Jevnico? Na Vače nad Kresnicami, od tu na Sveto Goro ; sestopom v Zagorje? Ali na Sveto planino nad Trbovljami? Če želiš prav posebno »sijajno« klobaso za- i (»krožiti, pojdi preko Trbovelj na Mrzlico, od tu pa i V Laško, ali pa z železniške poslaje Breg na Lisca, i
Ogromna skala
40 metrov visoka skulna stena v podpeškem kamnolomu podrta
Preserje. 16. aprila.
V	torek 15. aprila ob pol 9 zvečer se je podrla v znanem kamnolomu Podpečjo pri 1're-serju, ki jc last Stavbne družbe v Ljubljani, ogromna, nad 40 m visoka, 10 m debela in 60 m iiroka stena, šipe na oknih so žvenkctale kot ob hudem potresu. Nekateri so v zbeganosti tbežali iz hiš na prosto meneč, da je potres. Ko so pa izvedeli, kaj je, so se pomirjeni vračali v svoje domove.
Isti dan zjutraj je namreč delovodju kamnoloma g. Jože Svete za žgal dve mini z namenom, da podre steno. Učinek smodnika sc jc takoj pokazal. Popoldan je namreč prišel k piscu teh vrstic, naj si grem ogledal, kako se stena počasi nagiblje. Kar groza me je bilo. a me je potolažil, češ: »Nekaj ur bo šc stala.« In je res! Je pač strokovnjak, saj je zaposlen v kamnolomu od leta 1891, a kot delovodja od leta 1907 neprestano pri Stavbni družbi.
Podpeš-ki kamen je znan že izza rimskih časov. Badjurov vodnik »Sto izletov« piše v knjigi št.9 na strani 25, da so zgradbe v rimski Enioni in mnogi spomeniki izza njene dobe iz podpeškega kamna. Tudi premnoge kranjske in štajerske cerkve so imele do pruv zadnjih čar-ov stebre in oltarje iz kamna, ki so ga tukaj lomili, rezali in gladili.
V	zadnjem času je delo zopet oživelo. Gg. Toman in Vodnik iz Ljubljane sta v preteklem letu naročila večjo količino obdelanega kamna,
Naša slika nam kaže Golnik na Gorenjskem, znano lepo urejeno zdravilišče za tuberkulozne. Naslonjen na vznožje Karavank, ves izpostavljen solncu, obkrožen od jelovih gozdov, toliko dvignjen nad gorenjsko ravnico, da nudi lep razgled po njej in po »belih snežnikih, holmcih malih in velikih« — je Golnik tudi kot izletna točka vreden lepega dneva in vreden kakega »kovača« 1 Do železniške postaje Križe pri Tržiču se pelješ, nalo korakaš eno uro po cesti — lahko se seveda tudi voziš z avtomobilom ali izvoščkom (navadno sta oba na razpolago) — za povratek imaš pa več možnosli na izbiro: lahko jo mahneš v Gorice, od Iu pod gorami v Trstenik in dalje v Preddvor (letovišče!), odkoder se lahko pelješ z avtobusom v Kranj, ako ne greš rajši skozi vabljiv borov gozd v Predoslje in od tu preko Rupe v Kranj. Vsa pol ena lepa pesem! Morebiti j)a greš /, Golnika nazaj v Križe in preko Kovorja in Pod-brezja v Podnart, ali pa v Tržič in potem j>od gorami po visoko ležeči cesti z lepim razgledom po Gorenjski v Begunje in Poljče in dalje v Lesce.
Vse pa seveda samo, če bo sijalo solnčece na tvoje romarsko srčece... če pa ne, boš pa vse to preložil ua kako poznejšo nedeljo — saj bo sedaj kar j>ol leta lušlno na svetu!
pa tudi lit/ni stavbejliki so se začeli zanimati zu naš kamen. Kamen se pošilja \ Ljubljano z vozovi in po Ljubljanici s čolni.
Stcnu, ki se je podrla, bo krila potrebe in naročila za več let. Ima pa nič koliko gledalcev in občudovalcev. Ljubljančani! Vzdramite se in pridite jiogledat. Ne bo vam žal. ker jc tudi kraj tod okrog lep in zanimiv.
Da si tnalo predoČinio, kaka strašna masa kamenja je to. evo nekaj računa! V sicni je bilo približno 24.000 kubičnih metrov kamna. En kubični meter kamna tehta 2 in pol toni. Vsa masa tehta tedaj 60.000 ton. Na en vagon — dolg 10 m — gre 10 ton. Za vso mnso bi lvilo potrebno 6000 vagonov. Vlak, ki bi hotel voziti to maso naenkrat, bi bil dolg okrog 60 km: od Ljubljane do Jesenic ali do Novega mesta ali od Celja do Maribora. Ni torej čudno, če so se ljudje ustrašili, ko je teh 6000 vagonov skalovja zgrmclo na tla.
Težka nesreča
Brežice, 15. aprila.
Dne 13. t. m. je našel sin posestnika Anton Pillaver, iz Krške vasi pri Cerkljah, ko je šel iz šole domov, na produ pri Krški vasi dinamitni naboj. Ne vedoč, kaj jo, ga jo prinesel domov, ter dal 141elnemu bratu Martinu. Ta je drugi dan zjutraj dqma v sobi preizkušal s šivanko, kaj je v naboju, ki pa mu je v roki eksplodiral in mu odtrgal členke prstov na levi roki, ter poškodoval tudi desno roko. Ranjenega Martina Pillaverja so prepeljali v bolnišnico v Brežice, kjer se zdravi.
Ruth Scliaumann:
Okoli tretje ure
Ni bil star, pa tudi mlad ni bil več; ležal jo kot gora, a vendar je bil prepad. Med opazovanjem sem zdrknil v ta prepad, a kmalu me je nekaj dvignilo iz njega in stal sem pred njim kot pred selo visoko goro. Sam ne vem več, kako dolgo.
Nikogar ni bilo, ki bi se postavil poleg mene. Končno je vendarle prišla neka koza in obstala na nasprolni slrani mrtveca z izrazom prošnje mulaste živali na obrazu: Ne stori mi zla! Morda pa je ludi mislila: Ne stori mu zlat Kdo je usmrtil tega, ki leži tu mrlev? Nobene rane nisem opazil. Slišal sem sicer njegovo vpitje, a ko sem ga zagledal, je že umolknil. Hrošč se je mirno plazil po njegovi bradi, sedaj se mu je pridružila še modra muha in se plazila preko upalega obraza, na katerem je počival izraz vdanosti, a obenem tudi odpora. Čutil sem strašno zapuščenost.
Nebo se ni spremenilo. Živali se niso približale, razen koze, muhe in hrošča.
Vsi ti se niso zmenili zame, a pravlako ludi ne zanj; bili so pač zraven.
Trta se je deloma vzpenjala nad vsemi živalmi, mrlvecem in menoj, z druge strani nas je zakrivala naprej nagnjena skala, nekaj olkovih vej in nebo. Solnčni žarki so se sprehajali po trti in grozdju, ki je nepremično zakrivalo noge.
Gotovo je bil rodoviten.
Umaknil sem se od njega. Prepričan sem bil, da mi ni bilo namenjeno več kot lo, da ga vidim.
Kdo ga je pokopal? še vedno si stavim to vprašanje. In kdo ie zaklical njegovo ime: Pan, veliki Pan!
Ves Ia čas sem popolnoma pozabil na ženo, tedaj sem se je zopet spomnii.
Odhajal sem. Zopet sem se ozrl na ležečega. Zdelo se mi je, da me kliče nazaj, toda vse je bilo liho; nihče ni zaklical.
Zdelo se mi je, da vidim tam hrošča in muho, a bil sem že preveč oddaljen.
Ozrl sem se drugič: mrtvec je bil še vedno isti, le manjši je poslal, nasprotno pa se mi jc dozdevalo, dn je zrasel hrošč in tudi muha se mi je dozdevala večja, a lo je bil vsekakor lo izrodek moje domišljije.
Nato jc zakril gozd vse.
Sprva me je vse lo zelo zmedlo, nato sem se pomiril. Mislil sem celo, da se sedaj ne smem več bati ali delati hudega.
80 letnica častitljive žene
Litija, 15. aprila.
80 letnico rojstva je včeraj, 14. aprila, v zdravju in vedrosti obhajala gospa Helena Bevk, rojena Tura, sestra notanco g. Terezije Svetec. Vzlic temu. du ji usoda in sreča nista bili naklonjeni, obdovela jc že po štirih letih zakona, je z izredno življenjsko silo nastopila križev pot v življenju in vzgojila tri otroke v narodnem duhu.
Sin dr. Stanko Bevk je prosvetni šef v j>„ sin Franc pa jc pred 4 leti umrl v Sarajevu kot intendant-podpolkovnik, hčerka učiteljica gospa Julka pa je umrla pred 2 letoma kot soprogu fin. nadsvetnikn dr. Bujiča v Ljubljani. Vzlic neprestanim udarcem pa je gospa Bevkova ostala vedno vedra in priljubljena radi svojega milega značaja jx>vsod. kjer jo poznajo.
Litijsko pevsko društvo ji jc priredilo po-doknico. katere so se udeležili številni njeni čestilci Litijčani. — Spoštovani gospej Bevkovi k njeni častitljivi 80 letnici iskreno čestitamo z željo, da bi vsa leta. ki so ji usojena šc dočakati, preživela v zdravju in vedrosti!
Z univerze v hlev
Vseučiliščniki zn hlnpee in pastirje.
Pred kratkim se časopisi poročali, da je mlad belgrajski študent Branislav Simeonovič,
ki jc imel nekaj 100.000 dinarjev premoženju ter končal pravne študije nu belgrajski univerzi, kupil za ta denar večje posestvo pri vasi Jajinaca ter postal kmet. čudili so se mu njegovi belgrajski prijatelji, še bolj pa kmetje, med katere je prišel. Po več ur daleč so romali srbski kmetiči gledat tega bogatega go- • s poda, ki je zapustil gosjiodo in prišel med nje. Gledali so njegove vzorne hleve, v katerih je stala živina bolj v snažnem kakor pa stanujejo kmetje v svojih hišah.
Tu študirani kmet, ki niti ni rojen od kmečkih staršev, amjiak je otrok mesta Bel-grada, je sedaj dobil dve zanimivi ponudbi. Absolvirani pravnik iz Belgrada mu piše, du bi rad prišel k njemu za kravjega in kozjega pastirja; ker je šibkega telesa, ne more vršiti hlapčevskih del, kot jurist pa dela ne dobi. Drugo pismo mu je pisal maturant in se ponudil za hlapca, ker je zdrav in močan. Plače naj mu kakor plača kmečkim hlapcem. Več ne zahteva; sedaj je brez službe in strada.
Mladi gospodar pa jc oba odklonil, ker že ima svoje kmečke jiosle.
Simeonovičev slučaj nam kaže, kako celo v mestnih ljudeh, ki niso nikdar imeli [josla s kmetijo, živi neodoljiva želja po grudi. Slučaj obeh študentov, ki sc jioniijatu zu kravjega in kozjega pastirja ter za hlapcu, pa kaže. da se bliža čas, ko bomo imeli preveč študirunih ljudi, služb za nje pa premalo. Tudi ta problem bodo morali rešiti rokodelski praktični poklici in pa zopet — mati gruda.
je nemščina na naših srednjih šotah
potrebna?
m.
Ali naj se v humanističnih gimnazijah v I. razr. obvezno poučuje nemščina ali francoščina?
Tako se zdaj glasi jirav v tem hipu vprašanje; zakaj za realne gimnazije je žal že nekaj let odlo-; ceno, da je nemščina šele v petem razredu, v humanističnih (saj imamo v dravski banovini samo Iri, dve državni in eno zasebno) so pa doslej nekaj | let mirno poučevali nemščino v prvem razredu v veliko zadovoljnost staršev. Naenkrat pa se je pojavilo — skoro nihče ne ve. zakaj in odkod? — vprašanje: tudi v humanistični gimnaziji naj se uvede francoščina, nemščina pa —' odpravi ali pa potisne v višje razrede.
Hočete vedeli mojo sodbo, g. urednik, o lem novem naklepu? Sodbo nam narekuje življenje, svetovni položaj, pa ludi naše kulturne in gospodarske potrebe.
Svetovni položaj, pravim. Francozi in Nemci se od dne do dne bolj približujejo drug drugemu. Znano je, kako se Briand trudi zn prijateljstvo obeh teli narodov. V dnevih 20. in 21. dec. 1929 se je lepo število najboljših duševnih delavcev obeh narodov posvetovalo v Berlinu, kako pripravljati prijaznost, spravo, mir. Sklenili so, dn bodo lo svoje delo odločno nadaljevali. Od pomiritve teh dveh narodov je pač odvisna usoda Evrope. Tu moramo vsi sodelovali. In naš prosvetni minister tudi v resnici vsako leto razpiše našim šolani šolsko ali domačo nalogo: Kako morem delovati za svetovni mir? Mislim, da učenec (učenka) naše srednje šole ne more lepše sodelovali za mir med velikimi narodi, kakor če se prav marljivo uči njih jezikov, da sc s lem usposobi razumeti njih narodni značaj, njih težnje, njih kulturo. Oboji, Francozi in Nemci, ho-i čejo živeti in bodo tudi živeli. Dobro, skušajmo to-I rej oboje razumeti! Obeh jezikov se učimo! Ker so pa Francozi naši državi politično dosti bližji, naj se, ker je lako sklenjeno, večina sedanje šolske mladeži že v prvih letih uči francoščino in šele pozneje nemščine, a vsaj majhen odstotek to mladeži, in to vsaj na humanističnih gimnazijah, naj prične z nemščino. Vsaj majhen odstotek izobražencev naj bo sposoben umevati, kaj se v sosedni državi piše in dela. In če pridejo iz sosedne države odlični zastopniki naroda (avtomobilisli, letoviščarji itd.), ali naj kmalu ne bo naših inleligentov, ki bi tujce mogli primerno pozdraviti, z njimi občevati, jih spremljali? Mar jc mogočo misliti, da bo razgovor, konverzacija inožna, če naš izobraženec ne bo nič poznal slovstva dotičnega tujega naroda? (Poznal ga pa iz lastnega čtiva ne bo, če učna uprava prestavi začetek pouka v nemščini v peti razred gimnazije! Saj to se bo kmalu videlo pri absolven-
Skozi gozd sem zagledal morje in ladjo na njem. Veliko časa je najbrže poteklo med tem.
Dospel sem na ladjo in šel mimo mornarjev. Imel sem občutek, da vzbuja nekaj na meni pozornost mornarjev. Zdelo se mi je, da so mi osiveli lasje, kakor pripovedujejo o ljudeh, ki so se silno prestrašili. Nekateri so se pač ozrli za menoj, drugi zopel ne, n začudenja nisem vzbujal pri njih ni-kakega. Mimogrede sem jih vprašal: Ali ste kaj slišali?« Vsi so odgovorili: Nič.' Pripomnili so: »Morska sapica je zapihljala. odpeljali se bomo. Tu smo se že dovolj dolgo mudili. — Dobro,-se pa odpeljimo,« sem jim odgovoril. Šel sem v šolor na krovu, a ga takoj zopel zapustil: Apoloni je ni bilo
Za dame: ilno barvn. mod. usnje
Za gospo de: črne ali rujave
tih realnih gimnazij.) Naj torej učna uprava ohrani koristno tekmo: realnogimnazijci naj se odlikujejo v francoščini, starogiinnazijci naj pa nekaj več znajo nemščine. Povsod hvalijo sistem delitve dela (fordizem): mar ne bi bila tudi pri izobrazbi naše mladine koristna, da, potrebna?
Kaj pa ugovor, češ, da bi z intenzivnim nemškim poukom ulegnilo trpeti nacionalno čuvstvo-vanje? Menim, da Ia ugovor ne zasluži odgovora. Starejši rod slovenske inteligence se je ves moral intenzivno vzgajali v nemški srednji šoli; no, in so radi tega postali odpadniki? Kjer so poučevali nemščino slovenski učitelji, že zbog tega ni bilo nevarnosti. Nevarno je bilo tam, kjer je nemški profesor bil silno priljubljen in je to priljubljenost znal in hotel izrabljali v nemške nacionalne namene.
Kaj pa ugovor, češ, starogimnazijec ne bo znal francoščine, ne bo poznal francoske kulture? Na to bi odgovoril lo-le: V letih, ko smo imeli samo humanistično gimnazijo in realko, smo se gimnazijci v dveh letih (navadno v četrtem in pelein razredu) pri neobvezni francoščini toliko naučili, da sme realčnim abiturijentom, ki so imeli francoščino od Ireljega razreda dalje po več tedenskih ur, pomagali (saj ni lepo, se hvalili!) pri prevajanju iz francoščine v nemščuio. Dajte spet slarogimnazijcem priliko neobveznega pouka v francoščini v višjih razredih, namesto v dveh tečajih morda v Ireh, torej tri lela, pa bosle videli, da bodo francosko knjigo vsaj lako dobro — če ne celo bolje! — umeli kakoi realnogimnazijci. Naj bi učna uprava par let naredila ta poskus! Bil bi v resnici zanimiv in poučeu obenem. Prav zelo bi priporočal ta poskus.
Naš gospodarski položaj nam narekuje odgovor na anketo. O letu se je že oglasil gosp. tajnik naše Trgovske in obrtne zbornice. Dejstva govore! Pc vsej Ljubljani je znano, da je neki trgovec iskal koresjiondenlko, ki bi bila zmožna ludi nemško dopisovati. Na stoline deklet čaka in išče nastavitve v kakšnem kontorju; a zaželjene sposobnosti nima nobena. Oh, vi, ki vodile prosvetno politiko, usmilite se našo mladine. Imejte obzir na starše, ki žolč svojim otrokom dali prav tako izobrazboi Dajte mladini priliko, da se nauči modernih jezikov in sicer v prvi vrsti listih, po katerih znanju jc povpraševanje !
Če bo naš srednješolski dijak (dijakinja) imel priliko, dobro se naučiti jezika, čegar znanje mu bo lajšalo tudi borbo za obstanek, bo tisti nalogi: »Kako kot učenec (učenka) more pospeševali svetovni mir?« lahko nekaj praktičnega povedal in bo pridno so učeč polrebnega tujega jezika, deloval za pomirjenjo svoje, pa tudi svojih s t aršev in — čeprav bolj posredno velikih narodov.
Dr. J. Debevec.
f K fep' pomladansk' obleki tpadaio modem* »Humanik« čevlji.
v njem. Sam pri sebi sem mislil: »Kako trdno spi žena, medlem ko sem jaz gledal mrtvega Boga.«
Naletel sem na dečka. Lahno je zardel, ko me je zagledal; bil jc listi, ki je počasi mučil hrošča.
Šel sem navzdol k Apoloniji. Puščice so tni rožljale v tulu. Zavedel sem se, da so brez pomena, saj nisem imel več loka. Ladja je med lem zdrsnila po morju.
Odprl sem vrata, soba je bila mračna. Poklical setn jo po imenu, da bi jo vzbudil.
Glas mi je zaslal.
Sredi sobo je ležala na tleh žena, v turakr podobna liliji, ki jo je nalomil vihar ali požel srp Brczgibno je ležala na tleh; lepe ustnice so kazale, da so zamrle v tožbi. Roke, kol bi se nečesa oklenile in hotelo to z vso silo obdržali. Ali je bil kdo tu? Ali jo že izginil in se skril? Ne vem; jaz nisem videl nič. Noge pa so bile kot plavuti ribe, JC je poginila na obali, kjer jo je pustil morski vat in se predolgo ni spomnil nanjo, da bi jo rešil smrti. Mislil sem že, da je bilo vse, kar sem vide? na otoku, le vizija smrti, ker mi je takrat umirala žena. Toda Apolonija ni umrla.
Dvignil sem ji glavo in jo položil na svoja kolena, drugi pa so tekli po vodo in hiteli zažigati rastline, da bi jo prebudil dišeči dim. Dolgo sme morali čakati, preden se je vrnila iz kraja, kjer se je mudila. V svojem srcu sem klical moža, ki dela čudeže nad živimi in mrtvimi, da bi pomagal ženi Apoloniji. Toda mi še vedno nismo bili na kraju, kjer je on živel. Zvečerilo se je. Ko so mornarji prinesli luči, olja v svetiljkah in tleče stenje, jc zopel zatlelo življenje v Apolonijinih očeh.
Spravili stno jo v posteljo. Razvezal sem j) njene lase. kalere jc imela spele na temenih, do jo ne bi tiščali; z razpuščenimi lasmi se mi jo zdela, kol da spi v lihi noči na mahu sredi gozda.
Ladja je zibaje plavala po morju
Streli r temni noči
Gospoda v pregnal tatove, a Iti skoraj plačal z življenjem.
M. Sobota. 15. aprilu.
I/ Nedelico poročajo o dogodku, ki bi se oi! kinulti končal s smrtjo. V eui zadnjih noči .o obiskali hišo posestnika Štefana Bukanu vlo-iuilci. Tukoj so se podali h kletnim vratom, fri odpiranju niso bili dovolj tihi, tako da se je ropot slišal v sobo. l>omači so se zbudili. Gospotlar je tukoj skočil iz |x>stelje, si oblekel suknjo iu je hitel ven. Ko so vlomilci videli, J« so se vežnn vrata odprla, so za trenutek osupnili. Gospodur je pogumno stopil ven, da hi spoznal nočne goste. Tem seveda ui bilo za io. Da bi se rešili zagate, so začeli streljati. Krogi je so žvižgale mimo gospodarja, ki sc iinu le slabemu merjenju napadalcev zahvaliti, da je ostal nepoškodovan.
Ta nočni obisk pri Bakanovih ui bil prvi. Nekoliko tednov prej so neznani vlomilci tudi obiskali klet. Takrat so imeli srečo. Neopuže-ao so prišli v klet in so iz nje odnesP okrog 25 litrov žganju. V nad i, da bo m-.goče večkrat gospodariti v bogato založeni kleti, so zopet poskusili srečo, u to pot so imeli smolo.
Koledar
Četrtek, 17. aprila (Veliki četrtek): Anicet, papež; Rugoll. mučenec.
Novi grobovi
+ Umrl je v Ljubljani g Adolf. Krit/., dimnikarski mojster iu posestnik. Pogreb bo danes ob i popoldne iz hiše žjlosti, Kapiteljska ulica S.
-f■ V Črnomlju je umrl g. Josip Dol ar, bivši jolgoletni župan, bivši cestni načelnik, občinski svetovalec in odbornik. N. v m. p.!
-f- Na Rečici pri Bledu je umrl v starosti 74 let g. Josip Olivotti Pogreb bo v petek ob 4 pop. Sveti naj mu večna luč!
N. p. v nt.l
Mata Itronifta
it Razpis ustanov. Uprava univerze kralju Aleksandru Prvega v Ljubljani razpisuje zu Studijsko leto 1930-31 dve ustanovni mesti dr. Pavel T u r n e r j c v e ustanove v višini 42.000 Din. namenjeni za enega jurista in enega filozofa slovenske nu rodnosti, ki sta naredila državne (diplomske) izpite ter dobila doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, da se omogoči prej nuvcdeni.m absolventom enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Puriz, London, Oxford. Cnmbridge itd.) v «vrho, du nadaljujejo strokovne študije in do si ob enem pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Prošnje s potrebnimi dokazili o izpitih, doktoratu ter o jezikovnem znunju so vložiti na rektorutu najkasneje do 15. maja 1930. Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne iz razpisa na deskah lektorata ter filozofske in juridič-no fakultete. — Univerzitetna uprava v Ljubljani. dne 26. marca 1930. Rektor: Dolenc, m. p.
it Za Trdinovo spominsko nlosco. Mengeš: Sestavil -e je pripravljulni odbor zu odkritje spominske plošče pisatelju in narodnemu bu-ditelju J.Trdini. Ob stoletnici njegovega rojstva se mu bo vzidala spominska plošča na k-.iju kjer je stala njegova rojstna hišu. — Odbor.
it Občinske proračune bodo odobravali bani. Du ne lx> pri odobravanju občinskih proračunov preveč, zastoja, je fin minister odredil. da imajo \se obč. proračune z dokladami do I50odstotkov odobravati bani.
it Strojevodja preprečil težko nesrečo. V ponedeljek bi se v Novi Pazovi kmalu zgodila težka nesreča. Železniški čuvuj Vclimirovič je ravno spuščal zatvornice, ko je hotel pazovski voznik Fleiner s svojim vozom preko proge. Res sc mu je sicer še posrečilo, du jc na eni strani prešel s svojim vozom, še preden je bila
Arflftjff* oj bogato zalogo vseh vrst ku-VsJfStsIC« 9* hinjs'<e posode, razne stroje za čiščenje jedilnega orodja in še drugo v to stroko spadajoče blago pri tvrdki
Stanko IlorfanCiC Ljubljana
Sv. Petra cesta 35 HT ločno in solidna poslrežbai "W
za tvor niča spuščena, toda medtem jc druga žc padla, konji so sc splašili in zdrveli proti vlaku, ki je vozil z uujvečjo brzino skoz.i postajo. Čuvuj, ki jo opazil veliko nevarnost, je hitel kričeč in mahajoč z. zastavico proti drvečemu vlaku. K sreči je opazil kritičen položaj strojevodju, ki so mu je posrečilo, da je še v zadnjem trenutku ustavil vlak deset metrov pred vozom. Čuvaj Vclimirovič se je lahko poškodoval nu nogah, ker je pudel nu tručnlcah. Zdravo kožo je odnesel le voznik, ki je pa bil zato do smrti preplašen.
it Po 12 letih obsojen morilec. Tomo Jan-kovič je \ revolucionarnih časih 28. oktobru 1918 umoril občinskega notarja v Podvinju pri Hrodu Murka Djakoviču. Omenjenega dne se je pripeljala pred Djukovičevo stanovanje s kočijo skupina petih uniformiruncev. Njih voditelj Jankovi«' je stopil v notarjevo stanovanje in zahteval od Djakoviča, ki je ravno čital časopis. da odpre usta. Nato gu je meni nič tebi n Č krntkomulo ustrelil z revolverjem v ustno duplino. Notar jc umrl v strašnih mukali. Zadnji šest let se jc morilec skrival |hk1 imenom Vinko Skender kot branjevec v Osijeku. Končno ga jc le dosegla roka pravice in te dni jc stul pred sodiščem, ki ga je obsodilo na deset le' težke je".; iu trajno izgubo državljanska pravic. Rodbini umorjenega mora plačati 40.000 dinurjc\ j . .vi. ,. '••■>.
V partu g. Kari Cigoju je pomotoma izostalo ime ostalih: Franc Cigoj /. družino v Belgradu, brat.
it Triglavni dom na Kredarici bo odprt in oskrbovan od srede 10. aprila t. 1. do nadaljuega. Ta najvišja naša planinska postojanka bo nudila sedaj, ko je sneg v dolini že skopnel, našim smučarjem najlepšo smučarsko sezono. Širni Triglavski ledenik je kakor ustvarjen za smučarski teren, posebno ker je tu naiboljši sneg da'eč naokoli. Dostop je najlažji iz Krme mimo Staničeve Koče, sestop pa je izvežbanim smučarjem priporočliiv tudi skozi krasno dolino Sedmerih jezer, kjer je naša planinska koča otvoriena od 15. t. m.
it Smarnice sv. Terezije deteta Jezusa ali Mala cvetka. Spisal dr. Miroslav Brumat. Cena vezani Din 45. — Naroča se v Jugoslavanski knjigarni v Ljubljani Sv Tereziia od deteta Jezusa ie tudi med Slovenci že jako dobro znana, saj se krog njenih častilcev obojega spola veča z vsakim dnem. Ne-broj spisov že priča o izredni priljubljenosti te svetnice. Kniižica opisuje življenje sv. Terezi;e v zvezi z njenimi starši in sestrami. Premišljevanje Terezi-jinega razvoja in spoznanje ilicnih čed"osti bo nujna notreba. da postane ta kniiga vsaki krščanski družini nailepša družinska knjiga, ki bo mnogo doprinesla k obnovi današnje slovenske družine. Da pa se bo moglo s sv. Terezijo seznaniti vse naše iiudstvo, je knjiga prirejena tudi kot šmarnično berilo. Komur bi pa bila vsakdanja berila Ie predolga, jih nrav lahko poFubno skraiša. Vsem častilcem sv. Terezije knjigo toplo priporočamo.
it Dr. Perko uo ordinira do 22. aprila. it >Dom za ubogo siročad« v Hrv. Leskovcu pri Zagrebu. Enajst kilometrov od Zagreba se nahaja v malem mestecu Hrv. Leskovcu ~ Doni sv. Jožefa in sv. Mihaela za ubogo siročad« pod vodstvom častitih sester Kanneličank. ki se v glavnem vzdržuje od miloščin, odkaterih jih nosi največ prevzvišeni nadbiskup di Antt Bauer. Tc dni smo obiskali ta dom, kjer je nameščenih (i5 otrok, \eči-noma sirot brez očeta in matere od 2 do 14 let. Temu domu je It. dr. A \Vander d d. poklonila količino Ovomaltine za zajtrk slabotnejših otrok za čas zimske sezone, in obenem še potrebne skodelice z napisom »Ovomaltine . Častita sestra Jelena. predstojnica v »Domu za ubogo siročad . nam je razkazala dom. Otroci se tu igrajo, pojejo in zabavajo, starejši pa se uče kake obrti. Kaj pa pijete zjutraj? smo vprašali grupo malčkov. Skromno so odgovorili: »Ovomaltine . »Ali je dobro?« ;>Da.. je odgovorila deea. • in sladko, je dodal nekdo. Častita sestra Lucija, sekretarica, liani je izjavila, da deluje Ovonialtine na otroke tako, da dobi vsak bol ši tek, kadar ga pije. :>Zelo okusen je iu tečen, rezultate vidimo posebno zadovoljive, je uadaijevala c. sestra, vin zelo sem hvaležna t. t. dr A. Wander d d., ki prireja naši deci vsako jutro take sladek in hranljiv napitek, in posebno me veseli gledati, kako ga naši malčki radi jemljejo.
it Antika in moda se običajno smatrata kot največja kontrasta, pri čemer se stalno poudarja enoličnost in prirodnost stare grške in rimske kulture, ki bi lahko služila kot primer prefine in komplicirane sedanjosti. Začudili se tx>nio, ali, čc či-tatno o tem v zgod. kulture, spoznamo, da je 11. pr v Atenah vladala v dobi procvita helenskf-. kl*sike pri ženah višjih stanov neka eleganca, lei nenad-kriljiva in prefuia rafiniranost negovanja telesa
111 toaletne vede. Še bolj se je to uveljavilo v starem Rimu za časa cesarstva, kjei se je uveljavila najbolj rafinirana nega telesa in toaletne mode. Kljub temu nadkriljuje naša često obsojena sedanjost v nekem pogledu klasično dobo in to v pogledu higijene in hig. negovanja telesa. Spomniti se moramo le na nego ust in zob, ki se je zelo razvila z razvitkom moderne anliseptike. Mi se čudimo 111 smejimo, če slišimo, kaj vse .so nekdaj uporabljali za čiščenje in negovanj«1 zob in ust, ko še 111 bilo antiseptičnih sredstev (kakor 11. pr. Odol) in ko je bil pojem Antiseptičen že nepoznan.
Ljubljana
Kal bo danes?
Drama: 1NRI. Izven.
Opera: Zaprta.
Stolnica: Ob H velika škofova maša, posveče-nje olja in umivanje nog. Od 7.30 do 8.30 /.v. skupna molitvena ura. Od 9 zv molitvena ura mladeni-čev in fantov.
Frančiškanska cerkev: Oh 8 slovesna sv. maša. Ob 4 popoldne pete jutranjice.
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. I.eustek, Resljeva cesta 1 in Mr. Bohinec. ded., Rimska 24. iit
0 Pa»ijonska igra »INRl«. Ljubljanska drama vprizarja le dni in sicer na Veliki četrtek ob 30, na Veliki petek ob Ki, na Velikonočno nedeljo in Velikonočni ponedeljek ob 15 popoldne dogodke, ki so se vršili v Jeruzalemu o velikonočnih praznikih. To svetopisemsko delo sta po spisih evangelistov priredila za oder gg. Edvard (irego-rin, član drame in p. dr. Roman Tominee. Ta pa-sijouska igra je že tri sezone na repertoarju Narodnega gledališča iu je bila vselej sprejeta /. veliko resnostjo in z največjim zanimanjem s strani občinstva. Tudi okoličani, kakor prebivalci oddaljenih krajev Slovenijo so v velikem številu prihiteli v Ljubljano, da prisostvujejo tej veličastni drami Jezusove smrti. Glavno vlogo Jezusa iz Nazareta predstavlja g. Edvard Gregorin, ostale glavne vloge so v istih rokah kakor pri prejšnjih vprizorit-vali. le vlogo velikega duhovna Knife igra inesto g. Kogoza g. Železnik. Pri vprizoritvah sodeluje tudi muziku dravske divizije, ki izvaja glasbo ua podlagi motivov Bachovega Pasijona. kakor ga je priredil višji kapelnik dr. Čerin. Delo ima 14 slik. Pri predstavah o velikonočnih praznikih se doda tudi 15. slika »Vstajenjeo. Predstava traja nekako 2 in pol uri. Kadi velikega zanimanja in povpraševanja po vstopnicah prosimo občinstvo, da si jih nabavi po možnosti že v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču, da se izogne navalu pri večerni blagajni pred pričetkom predstave. Cene so kljub ogromnemu številu sodelujočih oseb (okolu 60 vlog. poleg lega množice ljudstva, voj-ščakov, duhovnikov itd.) običajne dramske.
© Raritouist Anton Subelj je priredil pred par tedni v Berlinu koncert zamorskih in indijanskih pesmi. Vsa kritika hvali njegovo izredno fino prednašanje in globoko razumevanje teh redkih glasbenih vrednot. Velik del svojega berlinskega sporeda bo zapel g Anton šubelj tudi na svojem koncertu v Ljubljani, ki se bo vršil v petek, dne 25. aprila ob 20 v Filharmoničui dvorani. Vstopnice bodo t"koj no praznikih v Matični knjigarni.
0 Obiskovalce Ljudske knjižnice Prosvetne zveze opozarjamo, da knjižnica na velikonočno soboto ne bo pos'ovala, zato naj si vsakdo za praznike še pravočasno preskrbi knjige.
0 (ilavna zaloga tohaka Ljubljana javlja vsem ji. I. trafikantom da izdaja tobačne izdelke od danes dne 17. apr. 1930 na Bregu št. 20 v hiši P. Kozina & Ko. Istočfsno sporoča vsem gg. trgovcem, da se nahaja istotam tudi glavno skladišče vseh vrst vžigalic.
0 Cvetna nedelja je bila za zdravje Ljubljančanov precej usodna. Prijetno toplo vreme ie marsikoga zvabilo, da je v prosti naravi odložil zimsko suknjo ali pomladanski površnik. Pa je bilo prezgodaj. Zdaj čujemo z vseh strani, da so se prepir Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja \ želodcu, odvajanje krvi. Ienivost jeter /lato žilo. bolečine v kolku, odstrani nuravna »Franz-JoseL. grcnčtca — zju-truj iu zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, du »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri družljivosti črevesa. »Franz-Josef« greučica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vabimo gospode
na izbiro novih modern-h pomladanskih oblek, površnikov trenehroatov. Samo elitni kroji. Cene na|niž|e.
F. LUKIČ - Stritarjeva ulica
Sto in stokrat
ste brali in slišali, da ni zdravja brez dobre prebave, toda niste niti do sedaj posvetili temu dovolj pažnje. Bolezni v želodcu in črevih, trda stolica in hemeroidi, glavobol, nervoznost in nemirno spanje, neprijeten okus v ustih, vse to nastane zaradi neurejene prebave. Uredite zato čimprej Vašo prebavo s preizkušenim in povsod poznanim čistilom Figol in vsak dan Vam bo boljše in boljše.
Figol proizvaja in ga z navodilom o uporabi pošilja po povzetju lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2/44.
Originalni zabojček s 3 steklenicami stane z zavojnino in poštnino vred 105 Din, 8 steklenic 245 Din, 1 steklenica pa 40 Din.
Vsak dan prihajajo zahvalna pisma o uspešnem delovanju Figola.
Javna zahvala. P. n. Lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2/44.
Zdravniki so mi povedali, da imam napake srca, da so ledvice bolne in da imam katar in ture v želodcu, in poleg tega pa da imam šc nervozne živce. Naročil sem najprej 2 steklenici Figola, potem pa še 3 steklenice, in sedaj sem popolnoma zdrav kakor nekdaj samo. Ko sem pričel piti Figol, sem bil težak 70 kg in 800 gr, sedaj imam 77 kg 500 gr.
S spoštovanjem
Milivoje P. Miloševič, kmet.
Dolnja rača, 7. VII. 1928. ♦m<»m«tMH»<H»»>«M»lH»HMM»«<MIH«MI
hladili. Veliko jih je dobilo angino. Kuha jih vročina. V grlu jili ščegeta. Težko požirajo. Skoro vsak tretji pokašljava Nedelja se ni lotila samo slabotnih iu občutljivih, marveč tudi razmeroma dobro utrjenih. Bo treba za veliko noč vendarle zopet zlesti v zimske suknje in spiti mnogo lipovega čaja, da se otresemo čimprej neprijetnih posledic prehlada od cvetne nedelje.
0 Nezgoda bolnice na tramvaju. V torek jx>-poldne je stopila na tramvaj pred Mestnim domom natakarica S. O. 2e Pred Škofijo pa ji je prišlo slabo in napadla jo je božjast. Ženska je padla iz teamvaja na cestna tla in se precej potolkla. Tramvaj se je seveda takoj ustavil in ljudje so nesrečnici priskočili na pomoč. Reševalni voz jo je nato prepeljal v bolnišnico.
O Karamhol tramvaja z avtotaksijem. Na Dunajski. pred poslopjem Kreditne banke, se je pripetil v torek zvečer večji karambol. Iz ozke Gajeve jeve ulice je privozil avtotaksi, po Dunajski cesti pa tramvaj. Tramvaj se jc zadel v zadnji del avtomobila in ga znatno poškodoval. Lastnik avta trpi okoli 2500 Din škode. Karambol je nastal na ta način, ker je šoler mislil, da bo mogel še pravočasno izpeljati avto pred tramvajem na cesto.
Resnica ie,
da dobite krasne moške obleke lastnega izdelka že oo Oin *78•— kakor tudi vse finejše vrsti po izredno nizkih cenah pri konfekcijski industriji 'OSIP tVAr»(MC — Dunaiska cesta štev. 7 Specialna in največja zaloga vseh vrst blatfa zt moške ob eke v glavni trgovini v Šclenburgovi
ulici štev. 1. — Ogleilc si izložbe in cene
Marthor
Sedel sem pri nji. Nisem je spraševal, ker je bila preveč utrujena, ranjena toda brez rane, po-škodovana, a brez plamena.
Udal scui sc upanju, da spi. Na\ idezno je spala. .laz sem čul pri nji. Nad mano so hodili in ropotati mornarji. Luč v svetiljki je pojenjevala. Dišalo je še po rožah, ki smo jih zažigali. Zelo sem bil prevzet in misli so se mi zopel mudile pri mrtvem Bogu.
To se je zgodilo najbrže v spanju, ki se me je vedno bolj polaščalo. Zopet sem bil na otoku in od nekod sem zaslišal glas, ki j>a ni prihajal z otoka, ampak je bil glas moje žene, sladak in močan kot škrlatno tekoče vino. Zopel sem bil na ležišču v sobici. Slišal sem nek glas, nisem pa razumel besed iti sem vprašal. »Kaj želiš, Apolonija?* Odprla mi je naproti roko v podobi bele skodelice, tako tanko, da je luč pronicala skozi njo ter jo ožarjevala in Apolonija mi je rekla: Daj mi Dio-ni/.ij; mazil i jo ga namreč, a jaz nimam narde pri sebi. Nisem razumel, kaj hoče iu sem si mislil, da je žejna. Toda ona ni videla pijače, ki sem ji jo ponudil In njene oči so bilo obrnjene drugam, ne k meni. Skrčila je zopet roko, dasi ji nisem nič položil nanjo in ležala je mirno kol otrok.
Nato je zopet glasno zaječala in ja/. sem jo vprašal: »Kaj te tišči, Apolonija?. Odvrnila mi je: »Skala pred njegovim grobom in zavest, da sem brez njega.<
Prestrašen sem obsedel, zelo užaljen. Mar nisem bil pri nji jaz. ki sem jo, kolikor sem sploh mogel, kljub svojim slabostim in pomanjkljivostim, ljubil. Ali nisem zato prišel k nji, da bi ji povedal, boj mpiii videl in da bi mi ona, ki sem jo smatral za tako modro, pomagala razrešiti uganko? in sedaj, ko sem jo našel, jo ima že nekdo drugi v svoji oblasti in ona ni več sama pri meni.
Kar sem videl na otoku, mi jc vedno bolj ugajalo, ker je bilo sredi žalovanja krasno kol ru-
meni sadeži v kamniti posodi. Toda Apolonija ni bila več vredna, da bi zvedela vse to, ker se je oklenila nekega drugega, meni nepoznanega. Njeno krivdo sem ji povrnil s krivdo; rdečemu pečalniku njenega srca, v katerega se je tako močno vtisnila neka tuja slika, sem postavil nasproti železni pečat svojega molka.
0 ta strašna noč, ki se mi je zdela dvakrat daljša od vseh poprejšnjih! Apolonija je ležala kot ljubka kotanja studenca, v katero še iz skrivnih predorov izliva voda. Narašča vedno višje, jo napolnjuje, prčasi a vztrajno, da se kotanja skoro poruši in stopi voda čez rob — brez obrambe in bolestno, v besedah, solzah in rokah, ki so sc borile obenem s prosečo notranjostjo. Vsemu temu pa sem postavil nasproti molk in žalostno nerazumevanje.	,
Kaj se je neki zgodilo z njo, da je vse raz-odela? Ona sama je pač mogla povedati, kaj se je zgodilo z njo, potem, ko sem Sel od nje. Kol se ne moreš ustavljati naraščajoči reki. tako se ji je pridružilo brez vsake ovire. In jaz nc vem, ali je govorila, ker je morala ali ker je hotela — jaz sem namreč molčal.
Ali ni šla ona iz šotora, ki sem ga ji tako prijazno uredil, v kajuto? Za hip se je ustavila v hladni sobi, v kateri sva mnogokrat spala z največjo sladkostjo na tej dolgi poti; preveč jo je prevzel hladni mrak po vroči, slepeči solnčni svellobi, ki je vladala na krovu. Nato je dvigniln roko, da bi si odpela zaponko na ramenu in slekla obleko, prepojeno z izhlapevajočim potom. Zaponko sem ji bil podaril, ko sem prvič s svojimi usti okusil sladki vonj njene desnice kot okusi čebela plemenito barvo cvetličnega keliha, preden ii. ta odpre svoj vhod. Dolgo sem moral čakati, preden sem jo dobil iz rok njenogn očeta.
Zaponke pa ni mogla več odpeli. Bilo ji je, kol bi se nenadoma pojavil pred njo visok grič.
Nikdar si nisem bil na jasnem, ali jc ta gora prišla v njeno sobo že zrastla, kot bi kak drevesni vrh zrastel iz semena, položenega v deske na podu ali pa jo je morda kaka orjaška sila odnesla i/, njene sobe k podnožju le gore, kar se jo moralo zgoditi ob isti uri, ko sem jaz stopil na otok nekje na svetu. Čisto gola je bila ta gora. Počasi pa se je pregrinjala z ljudmi kot z rastlinami: travami in mahovi najrazličnejših zvrsti. Ljudje so se v velikih skupinah od spodaj navzgor vsipali nn goro. Vsi so molčali.
Bilo je zelo mnogo mož oblečenih v obleke, kakršnih pri nas navadno ne nosijo. Bilo jih je med med njimi tudi nekaj, ki bi jih človek — po iiiih obnašanju sodeč — smatral za trgovce. Prodajali so kruh in pijačo. Kruha ljudje niso mnogo kupovali, nasprotno so pa zelo radi zamenjavali male novčiče za pijačo, kajti na hribu je bilo zelo vročo in solnce je pripekalo, da so se sušili jez.iki.
Tako smo prišli po hribu do vrha, a na njem ni bilo drugega kol suša in vročina.
Vedno več je bilo ljudi, v vedno večjih sku-jiinah so vreli vkup kol črne muho, ki se hitro /bero v ogromnem številu na kraju, kjer se nahaja nesnaga. Res, kot muhe so bili li ljudje, zelo grde muhe. oropane svojih kril Množica je mrmrala in to mrmranje je bilo težko in grozeče.
Nato se je nekaj jiojavilo med njimi in se počasi pomikalo med njimi proti vrhu kot potujoč krog. v katerem je stopal nekdo zvezan, a les njegove sramote sc nesli za njim. Zbegano je gledal okrog sebe kot vjeta divjačina, ki jo vlečejo v smrt, ker je radi lakote vdrla v posestnikov vinograd in v svoji brezumnosti uničila lepe nasade. Za njimi pa so se zopet vsuli ljudje proti vrhu, mrmrali med seboj in kupovali pijačo.
še enkrat se je posvetilo v gozdu teh postav in drugi križ so nesli za zločincem. Ta se je smejal; njegov smeh je bil rezek iu |>orogljiv. (Dalje.)
□	Velikotedenski cerkveni obredi se vršijo v lukašnji stolnici po .sledečem redu: danes ob pol 9 začetek opravila; nato škofova pontifikalna •sv. maša. blagoslovitev svetih olj, slovesno sv. obhajilo ter prenos Najsvetejšega ter umivanje nog. Jutri na velikonočni petek ob S branje trpljenja Gospodovega; ob pol 9 počpščeujc sv. Križa, nato prenos Najsvetejšega v božji grob. Ob 17 nemška sklepna postna pridiga, ob 18 litanije in sv. križev pot, ob 19 slovenska sklepna pridiga. Nato petje žalostink. Na veliko soboto ob pol 8 blagoslovitev ognja pred cerkvijo, nato blagoslovitev krstne vode, okoli 9 pa sv. maša. Ob 18 vstajenje s procesijo okoli cerkve in zahvalno pesmijo. Na prvi velikonočni praznik ob 10 škofova slovesna sv. maša z apostolskim blagoslovom. Poje se Haydnova maša; sodelujejo gdč. Ciarici, ga. Zamejič-Koviče-va ter gg. Živko in Neralič.
D Sveti obred umivanja nog izvrši dunes prevzvišeni vladika dr. Karliu pri dvanajsterih starčkih. katerih imena so: Jakob Makaujc, 91 let star; Filip Hodošek, 85 let; Florjan Topolovšek, 84 let; Alojzij Doutscher, 60 let; Jožef Šerbela, 80 let; Jakob škofič. 79 let; Janez Karntel, 77 let; Jurij Gorjup, 70 let; Matija Žmavr, 73 let; Janez Dre-venšek, 68 let; Štefan Felgl, 08 let ter Franc Gsell-mann, (>3 let star. Skupna starost vseh dvanajsterih ^-apostolov-: znaša 910 let
□	Znamenito knjigo o jetiki K notici, ki smo jo p (hI navedenim naslovom priobčili v torkovi številki z dne 15. i m., ugotavljamo, da ni g docent dr. Mat ko v nobeni zvezi z islo. Knjiga sc tiska v Cirilovi tiskarni ter ima uredništvo dovolj prilike, da je informirano glede tiska vsake knjige, ki se v omenjeni tiskarni tiska. Navedeno knjiga o jetiki bo obsegala približno 800—900 strani s številnimi slikami ter bo izšla v dveh delih.
□	»Človek mrtvaških lobanji — zaplenjen. Policijski organi so zaplenili v vseh tukajšnjih knjigarnah ter v Ljudski tiskarni, kjer se je omenjena knjiga tiskala, vse izvode neke povesti oziroma spominov, ki so izšli pod gornjim naslovom in v katerih se smešijo pod raznimi imeni nekateri profesorji, ki so poučevali in ki poiicujejo na tukajšnji drž. gimnaziji. Zaplenitev je začasna.
□	Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevju bo v ponedeljek, dne 5. maja t. I., na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8—12 in od 14—18 ure. Prijave je nasloviti na ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole.
□	150 gojencev sprejme tukajšnja topniška podčastniška šola. Prijave se sprejemajo do 20. septembra t. I. v štabu 23. topniškega polka. Pogoji so razvidni pri |iesttiem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11.
□	Itadi (leluvskili kolonij. V mestnem avtobusnem prometu se uvede na splošno željo prebivalstva sprememba v toliko, da bo avtobus, ki vozi do vojašnice kralja Petra, krenil po Magdalenskl ulici ter naprej do delavskih kolonij. S tem se bt na omenjeni progi frekvenca brez dvojbe znatno dvigniln.
□	Sila živahen in largilmu jc obmejni promet preko Maribora. V prvem tromesečju t. I. jp potovalo preko Maribora skupno 44.848 oseb, ln *ieer 28.951 moških ter 14.897 ženskih; od tega jc bilo Jugoslovanov 21.369; Avstriicev 16 436. Nemcev 1712, Poljakov 450, Čchoslovakov 1005 ter 1876 iz ostalih držav,
ptehavliai dobro. 'ttjjpancš idfav.
*** ^TiulIrich-ovoSoi
Idealno sredstvo oran	■
,00n'el v "Porohi in nenodkriliivol
Dobiva se v vseh lekarnah'
A.W.i.CW. BuUrich Gertin W.57
□	<(iiniisque tandein ... V neki tukajšnji kavarni. Pripravili .so gramofon; v nožno tišino so so razlegali zvoki izključno neslovenskih pesmi. Poslušala je precej dolgo to gramofonščino tudi zavedna slovenska družba, ki je končno izrazila željo, da bi so naj zavrtela tudi plošča s slovensko pesmijo iu besedo. Dvakrat, trikrat se želja odklonila; dokler ni ena izmed natakaric, po rodu Slovenka iz Koroške, vzela ploščo s slovensko pesmijo. V nočno tišino so odjeknili zvoki slovenske besede. Tedaj pa se je dogodijo čudo: mahomi so utihnili — kakor bi odrezal... Naslednjega dni' pa je bila natakarica Korošica-Slovenka odpuščena. Kalio dolgo še. . ?
□	Moda ima svoje muhe in tudi — sv»j humor. Na tukajšnjem kolodvoru. Stopala je dama v železniški voz; pri tem jo je nenadoma potegnilo nazaj, da bi se kmalu prevrnila. Iz ozadja se je odmaknila moška noga, ki j« bila pomotoma stopila na (lamin krilni za repek. Vi bik, je izustila lama proti gospodu
-neznancu. .Oprostite, milostiljiva, menil sem, da imajo samo krave rep. se je odrezal gospod. Tam okoli se je bilo takoj nabralo občinstva; homerni krohot se je začul vzdolž vlaka. Zabavala se je gmajna; mi se pa pozaba vajin o z ugotovitvijo: so, ki se ponašajo % vzdevkom, da so izobraženci.
U Nil delovnem Irgu. Takoj dobi zaposlitev preko tukajšnje Borze dela Sili čevljarskih pomočnikov z:i delo v tovarni.
□	Mariborsko gledališče ostane zaprlo do vključno velike sobote; na prvi velikonočni praznik zvečer premijera >Caririnih Amaconk .
□	X znamenju prod velikonočnih gospodinjskih priprav jc bil včerajšnji prvi velikonočni trg. Navzlic deževnemu vremenu obilo povpraševanja ter obilo blaga. Precej izbire je bilo nu ribjem trgu; morske ribe so bile po 18. ISO in 36 Din za kg in so proti 10. uri že čisto pošle. Občutno pa so se dvignile cene v pred velikonočni koniunkturl na perutninarskeni Irgu. ki je tudi bil imenitno založen. Piščančki so se dobili po 15—35, kokoške po 45—55, račke in goske pa celo po 70—150 Din, domači zajčki po 15—40, kozlički 15—75. Tudi na živilskem Irgu je bilo vsega v izobilju. Krompirčka je bilo po 0.50—1.50 kg; letošnji krompirček je bil seveda precej dražji in sicc; po 10 Din kg. Italijanski grah je ludi že bil naprodaj in sicer jk> 10 Din kg; preveč se ravno mariborske gospodinje zanj.niso pulile. Obdržale pa so se cene pri zelenjavi ter jajcih, ki jih je bilo izrelno veliko na prodaj; ravnotako so se držale tudi cene sadju. Kakšne počutke pa bodo iinele mariborske gospodinje ob cenah na -glavnem, velikonočnem trgu, bomo videli.
□	Poskus samoumora. Kadi težkih gospodarskih neprilik se je zastrupil znani mariborski odvetnik in svoječ.asni župan v Studencih dr. Frie Jurič. Predvčerajšnjim se je bil namreč vrnil iz Trsta, kjer je obiskal svojo telo. Prenočil je na di-vanu v svoji pisarni. Včeraj dopoldne se tipkarica ni upala ga zbudili, ker je menila, da pač spi radi preutrujenosti od vožnje. Končno se je pokazalo, la gre za poskus sainoumora. Na lice mesta je prispelo moštvo tukajšnjega rešilnega oddelka, ki je Juriča prepeljalo v tukajšnjo bolnišnico. Jurič se jo zastrupil z nekim narkotičnim sredstvom. Njegovo stanje je zelo resno.
□	si« velikonočne praznike dobite najboljše in najcenejše obuvalo vseh vrst pri Žibert. Maribor. Glavni trg 18.
□	Speeijalist zn žensko bolezni in porodništvo dr. Fran Toplak so je vrnil s študijskega potovanja ter ordinira Glavni Irg štev 18 od tO—12 in od 14—10.
Celje
j& Novi predsednik celjskega okrožnega sodišča. Dalje časa vakautno mesto predsednika celjskega okrožnega sodišča je te dni zasedel g. dr. Fran Vi-dovič. S tem jc zamašena občutna vrzel, ki so jo tekom vakance pač najbolj čutili sodniki sami, ki so morali menjaje se vršiti dvojno delo. Pa tudi urad-ništvo je z novim predsednikom dobilo trdno oporo za svoje težnje in za svoje težko delo. Saj si je novi predsednik s svojim koncilijantnim nastopom na mah pridobil simpatije vseh podrejenih sodnikov in uradnikov, ko jim je tako zasigurano vsestransko razumevanje težav službovanja s slrani predsedni-štva. Saj je tega zlasli v Celju več kot potreba, ko se ima uradništvo boriti s tolikimi težkočami socialnega značaja, ki kajpak morajo vplivati tudi na vršenje službe. Pomisliti je samo treba, da se mora dobršen del nc le sodnega temveč javnega uslužbenstva v obče še vedno voziti iz okoliških dostikrat ludi oddaljenejših krajev v službo in domov, ker jim sta-
en
novanjska beda in stanovanjska draginja ne dopušča, da bi si v Celju ustanovili primerno ognjišče. In tudi v službi sami niso sedanji sodnijski prostori, ki bi jim bilo v higijenskem oziru pač dosti oporekati, najbolj prikladni, da bi budili veselje do dela. Zato je tem bolj potrebno iu v interesu službe naravnost nujno, da dobi uslužbenstvo za svoje zvi-šeno vršenje dolžnosti v predpostavljenih razumevajoče in bodreče prijatelje. Iz lega razloga in v teh težnjah se tudi mi pridružujemo onim, ki g. predsednika pozdravljajo z dobrodošlico.
£[ Sumljiv prodajalec svetega pisma. Te uni hodi po mestu in najbrž tudi po okolici neki mo-žiček, ki prodaja sveto pismo britanske biblično družbe, torej protestantske izdaje. Z zgovornostjo prefriganega agenta ponuja razmeroma obširno knjigo za 30 Din ter se pri tej kupčiji ne straši še tako gorostastnih trditev, dobro vedoč, da mu bodo nepoučeni ljudje nasedli. Tako nekomu celo rekel, da je misijonar iz Ljubljane. Opozarjamo prebivalstvo, da protestantskemu agenti' ne nasede, temveč mu gladko pokaže vrata. Sveto pi-| smo, ki ga on prodaja, je po katoliški Cerkvi prepovedano, ker je nepopolno, od nestrokovn »kov | prevedeno ter brez kritičnih oznakov in razlage. Poleg svetega pisma prodaja baje tudi nekak 1110-litvenik. Tudi tu seveda nima z naukom in navodili naše svete Cerkve nič opravka.
Pht f
Cerkveni dnevni red velikega tedna. V nii-noritski cerkvi v četrtek, petek in soboto cer-I kveni obredi ob 7. na veliki petek po obredih I pridiga, na veliko soboto vstajenje ob 5 popoldne s procesijo. Nu veliko noč pivu slovesna peta s\. iiiiišu ob 5, druga ob 10. ob 3 |xipol-due pridiga, darovanje za uboge in slovesne večernice Ob božjem grobu molijo dekleta v belem obl.ičilu.
Licitacija za dobavo grumoza. Mariborsko okrajno nučelstvo levi breg razpisuje ustno licitacijo za dobavo gramoza n-i državni ptujski | cesti. Zu progo od km 11.0 do km 71.0 se vrši , licitacija na soboto maja ob <) dopoldne v tehničnem oddelku okruinegii nu-clstva v Ptu-I ju. za progo km 77.82 do km 60 55 pa v ponede-i l.jek 5 maju ob isti uri v prostorih cestnega odboru v Ormožu.
Uvrščenje cest. Dne 23. aprila se vrši seja okruinegii cestnega odbora o uvrščen ju bivših buiiskih. okrajnih in občinskih cest.
Nezgoda. Z otroci se jo igral 14 letni Ivan Maroh, delavski sin iz Bregu Pri icrri je tako nesrečno pndel, da si jc zlom I levo roko. Sedaj ima opravilu / njim bolnišnica.
Novo mesto
Red službe božje zadnje dneve velikega tednu. Veliki četrtek- Ob p-d tiha sv maša. Sv. obhajilo vsake pol ure Ob pol ') slovesna sv. mašil in prenos Najsvetejšega v kurmcljsko I kanelo. Razkritje oltarjev. Ob 4 ponoldne slo-! ves ne jutraniice. — Veliki petek- Začetek cer-■ k von ih obredov ob S- naši ion. molitve za vse ' potrebe sv. Cerkve, odkritje križa sv maša nredjKisvečenili kruhov , prenos sv. Rešnjegu telesa I, božjemu grobu. Ob 4 oopoldnc slovi-.--ne jutraujice Ob nol 8 zvečer netje na koru (žnlostinke).. — Velika sobota: Početek cerkvenih obredov ob pol 8: blagoslov ognja, blagoslov vepkonočiie sveče, čitanje orerokb. lita-nije vseli svetnikov in slovesna sv. maša. Ob 4 popoldne molitve in slovesno vstajenje. — Velika noč: Sv. nluše so ob- pol (i, ob 8 slovesna j in ob 11.	j
Športni dan v Bet grada
Zveza športnih zvez (SSS) je na svoji zadnji seji določila 4. tnaj za veliko poklonilno akcijo Ni. Vel. kralju Aleksandru. Na ta dan se bodo zbraii reprezentanti vseh športnih panog v Belgradu. Na programu so lahkoatletske, bazenske, kolesarske ležkoatletične in veslaške tekine. Glavni prireditvi bodeta tenis tekma za Davisov pokal z Švedi in nogometna reprezentančna tekma z Runami za kra- | Ijevi pokal. To bo dosedaj največja športna prire- i ditev v državi.
Razne športne vesti
Mnogi klubi ob meji Madjarske boiio na Velikonočne praznike priredili tcl<me z Madjarskimi klubi
JNZ sc trudi, da bi dosegel športni mir tudi z i 1 talijo, kar sino Svoječasno že poročali. Naprošen 1 ie avstrijski zvezni kapetan Hugo Meisl za posredovanje. Kot izgleda, bo JNZ uspel in bodo tudi vzpostavljeni redili odnošaji z italijanskimi klubi. Ta sporazum bo koristil predvsem našim klubom.
Amaterski prvak Avstrije v Ljubljani
Na velikonočno nedeljo in ponedeljek gostuje v Ljubljani graški in avstrijski amaterski prvak Ora-zer Atletik Klub ter igra oba dneva proti Iliriji. GAK je moštvo visokih kvalitet ter ne zaostaja dosti za profesionalnimi dunajskimi klubi. V Gradcu sigurno vodi v prvenstveni tabeli. Svojega starega rivala SK Sturm jc porazil s 5 : 1. Tudi Gra-zer Sportklub, ki je nedavno gostoval v Ljubljani in igral s Primorjem 2 : 2, je moral kloniti napram prvaku s 6 . 1. Ti rezultati pričajo, da je GAK za razred boljši, kot ostali njegovi konkurenti. Moštvo se je baš danes vrnilo z uspešne turneje po severni Afriki. Mora se priznati, da so zastopali barve Avstrije nad vse častno in uspešno. V prvem nastopu so porazili reprezentanco province Alžir s 5 : 0. Njihov drugi nasprotnik je bilo izbrano moštvo mesta Alžira, ki je tudi podleglo in sicer 7 rezultaom 1 : 5. Nadaljna pot je vodila Gradčane v provinco Oran, katere reprezentanca je izgubila s 4 : 0. Po Irodnevnein odmoru jc nastopil GAK proti teamu mesta Oran, v katerega moštvu je igralo tudi nekaj izvrstnih Francozov. Avstrijski prvak jc tudi lopot dokumentiral svojo visoko klaso in je zmagal z 2 : 0. Svojo zadnjo tekmo je odigral v Orleatisvillu in zopet zmagal s 4 : 2. Ilirija se vestno pripravlja na prvenstvo. Tekme z nasprotniki, kakor Hajduk in GAK bodo dale moštvu po-trebno odpornost ui kar je glavno, igralci imajo priliko, da "Vidijo mnogo novega in to uporabijo, t-e na ta način je mogoče dvigniti višino našega nogometa.
Velikonočna alpska smuška tekma s Triglava
Na željo priredi Smučarski klub Dovje-Moj-strana pod vodstvom JZSS na velikonočni ponedeljek, 21. t. m alpsko tekmo v smuku. Zaradi nestalnih snežnih in vremenskih razmer se bo določil start šele, zjutraj na dan lekme in bo z ozirom na lo ali pri Staničevi koči. ali pa na Kredarici in sicer okrog II. ure dop, Cilj bo v koncu Krme, nekako pod »Pebelo bukvo«, — višinska razlika približno 1500 m. V kraljevi lovski koči bo okrepčevalnica. Ker je proga razmeroma težavna, bodo k star-
Kreditna politika Narodne banke
Na svojih zadnjih sejah je Narodna banka izvršila mnogo sklepov, ki pomenjajo nov praven kreditne politike Narodne banke. Predvsem je odrejena vsota 250,000.0«) Din za eskonliranje trimesečnih poslovnih menic, od česar odpade na Belgrad iti), Zagreb 50, Ljubljano 30, Maribor 10, Osijek, Sarajevo in Skoplje po 20 milj. Din Eskont menic se bo izvrševal tistim, ki nimajo kreditov, do zneska 10.000 Diu, oni. ki imajo kredite, do 300.000 Din oziroma do višine skupnega kredita. Kontingent z.;i lombardna posojila se poveča od 250 na 350 milj. Din, nadalje tudi vsota, ki se lahko da na vsak komad vojne škode, od 200 na 300 Din. Mimogrede omenjamo, da daje Državna hipo-tekarna banka na vojno škodo celo 320 Din. | Najvažnejše pa je. da je banka odobrila Privilegirani agrarni banki 200 milj. Din kredita, in sicer po izjemni obrestni meri 4%. Na tu način bo Privilegirana agrarna banka lahko stavila na razpolago poleg svojih 700 milj. Din sredstev, tudi se teh 200 milj. Diu, torej skoro 1 miljardo Din. Ker pa je treba vpoštevati. da mora banka svoj kapital obrestovati po 0%, je bila obrestna mera za naše razmere nekoliko previsoka, sedaj pa bo
Privilegirano izvozno d. d. kraljevin« Jugoslavije sc bo osnovalo v kratkem. Glavnica bo znašala 50 milj. Din, katere plača država 00%, Združenje izvoznikov 5%, zadružne zveze 5%. Vpis delnic se bo izvršil še ta mesec. S tem država ponovno nastopa kol podjetnik v našem gospodarstvu. Doslej se je udejstvovala v posebni meri na denarnem trgu in v lesni industriji, da ne govorimo o direktnih državnih podjetjih najrazličnejših strok, sedaj pa namerava na kolikor mogoče komercialen način pripomoči k sanaciji agrarne krize. Seveda nova družba ne bo imela takega vpliva na svetovni trg, da bi pač regulirala cene, pričakovati pa je da ti o pripomogla producentom naših izvoznih predmetov do boljšega vnovčenja njih proizvodov.
Kmetijskim strokovnjakom, kmetovalec..... pri-
rodoglovccm in prijateljem prirode! Skoda, ki jo povzročajo razni zajedavci rastlinskega in živalskega izvora kulturnim rastlinam, se je do sedaj z redkimi izjemami še premalo upoštevala, čeprav je često ogromna. Novi zakon o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev predvideva enerirično in sistematično borbo proti tem škodljivcem našega poljedelstva. Uspešno pa se da taka borba izvesti samo z. združenimi močmi s sodelovanjem oblasti, kmetijskih institucij ter strokovnjakov' mi prizadetih kmetovalcev samih. Pa ludi drugi, ki niso neposredno prizadeti, lahko podpirajo to akcijo, ako so točni opazovalci prirode. Zato poživlja podpisana postaja, katere fitopatološki oihek ima nalogo raziskovati rastlinske bolezni, voditi evidenco o ni'hovein sianju. preskušati različna sredstva za njihovo zatiranje itd., vse, ki se zanimajo za stvar in bi hoteli s postajo kot dopisniki sodelovati, da .ii to javijo. Postaia bi se predvsem obračala nanje z vprašanji o njihovih opazovanjih. Ravno tako l>i tudi iz lastne inicijative lahko poročili. kar bi smatrali za važno, pošiljali postaji obolele rastlinske dele in živalske škodljivce v preiskavo itd. Kdor bi hotel dati na razpolago svoje nasade zn poskuse z raznimi sredstvi za zali ran ie bolezni in škodljivcev, bi dobil potrebna sredstva brezplačno od postaje. - Kinetiiska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Kuzsiava perutnine iu kuncev. Ob priliki letošnje prireditve vele.-ejnia v Ljubljani. I. j. od '»,) maja do 10. junija t. I. se bo vršila skupna razstava perutnine in kuncev, članov sOdšoka za rejo kuncev iu perutnine Kmetijske družbe v Ljubljani«. Razstava se I,o vršila v posebnem paviljonu, ki ga je dala velesejmska uprava na razpolago. Poleg najlepših razstavnih živali, se bo razstavilo ludi razne izdelke orodja, posode injca in druge potrebščine, ki prihajajo pri reji teh živali v po-štev. Razstava bo torej vsestransko poučna in zanimiva ter bo nudila občinstvu mnogo koristnega v vseh pogledih.
Novosadska borza ima občni zbor 18. maja ob pol 10.
Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do_ 22. I. m. ponudbe glede dobave lesa. — Ravn. drž rud. Breza spreiema do 1. maja ponudbo glede dobave raznih pil. raznega elektroma-terijaln, elementov. 2000 m jeklenih vrvi. 3000 kg tračnih žebliev, ključavnic. 200 kg cilinderskesra olja itd. — Ravn drž. rudnika Kreka sprejema do 2. maja ponudbe glede dobave 10 plošč kotlovne pločevine. 13 komadov Delta-metel.i ter glede dobave 1 hladilnika. — Vršile se bodo naslednje ofertalne Iicitnciie: 3. maja pri z.ar/r. žel. ravn. glede dobave 7500 komadov hrastovih pragov. — Dne 3. maja pri kmdi mornarice v Zemunu glede dobave večje množine dežnih plaščev in oblek; dne 5. maja glede dobave co. 80.000 metrov trakov in 1000 ton hriketov. — Dne 3. maja se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku grad h. ministrstva v Belgradu oFertalna licitacija slede dobave zunanjih in notranjih gum; dne 5 maja pa glede dobave tiskovin.
banka dobil« še 200 milj. Din po 4% in bo t« vsota gotovo nekoliko znižala obrestno mero Privilegirane agrarne banke, ki bo s tem lahko začela obsežnejše delovanje tudi v zapadnih delih države, kjer se do seduj radi nižje obrestne mere ni mogla uveljaviti.
Ker Narodna banka daje sedaj tudi kredite po nižji obrestui meri, se pričakuje tudi znižanje njene obrestne mere. ki znaša od I. 1922 sem nespremenjeno (>%. Zaenkrat jc sicer ostala obrestna mera nespremenjena, toda če bo hotela Narodna banka kolikor toliko obvladati denarni trg, bo nujno prisiljena do tega, da ludi s svojo obrestno mero sledi valovanju na denarnem trgu. Vsekakor je 4% obrestmi mera značilen precedens. Da se Narodna banka poskuša vedno bolj uveljaviti na našem denarnem trgu, je razvidno iz tega, da se je zelo povečal eskomt poslovnih menic. Nadalje pa je pričakovati, ko bo prišlo do zakonite stabilizacije dinarja, da bo tudi banka uvedla nov način kreditiranja, ki se bo približal onemu sistemu, k ga prakticirajo emisijsko banke drugod. Začasne pa naj služi kot korektiv dosedanjemu sistemi ravno eskont teh jioslovnih manic.
Borza
tu pripuščeni le dobro izvežbani smučarji, ki morajo biti pri JZSS verificirani. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. K tej tekmi se je treba prijaviti najkasneje 1 uro pred startom pri star-terju, kateremu se obenem plača prijavnina 10 Din. Žrebanje se vrši 1 uro nred startom. Darila: Prvi in drugi prejmeta vsak krasno zimsko sliko iz triglavskega pogorja v okvirju. Tretji dobi priznani-co. — Izid tekme bo razglašen popoldne ob pol 5 v hotelu »Triglav« v Mojstrani. Tu se obenem raz-dele darila.
V slučaju neugodnega vremena tekma odpade, kar odloči in objavi komisija na startu. Ker se tekme v smuku vedno bolj uvePavljaio in orihajajo v poštev tudi za bodoča mednarodna tekmovanja in ker jc to zadnja smuška prieditev v tej sezoni, vabimo vse smučarie alpiniste, da se tekme v čim večjem številu udeleže.
Cerkveni cestnik
Trnovo. Musica Sacra na Vel. nedelio: Ani. Foerster: Missa solemilis, Ant. Foersler: Graduale in Olferlorium, Infroitus in Connnunio koralno, Ant. Grum: Tanlum. ergo, Stanko Premrl: Velikonočna (0).
Križanska moška in mladeniška Marijina družba sc v soboto zvečer ob pol osmih korporativno udeleži kongregacijske procesije v Križankah s prižganimi svečami. Iste se kot vsako leto dobe na dvorišču poleg cerkve, desni ' hod. Udeležba za vse člane obvezna z družbenimi svetinjami.
tz društvenega iivlienitr
Zadruga dimnikarjev v Ljubljani vabi člane, da se ueielr/e pogreba umrlega tovariša Adolla Fritza. Pogreb bo v četrtek ob lo. uri. — Načelnik.
Ljubljana, 10. aprila 1930.
DENAR
Tendenca na deviznem trgu je postala nekoliko čvrstejša iu so si; učvrstili tečaji Dunaja, Pariza in Trsta. Popustil jo pa nadalje London. Promet je bil. znaten zlasti v devizah Praga in London.. Narodna banka jo intervenirala v vseh zaključenih devizah z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2271.50 hI., Berlin 1347.75—1350.75 (1349.25), Bruselj 789.43 bi., Budimpešta 988.50 bi., Curih 1094 10—1097.40 (1095.90), Dunaj 795.22—798.22 (796.72). London 274 54—274.34 (275.94), Nevvyork 56.325—50.525 (56.425), Pariz 221.57 lil., Praga 107.40 bi.. Trst 295.30 -297.30 (290.30).
Zagreb. Amsterdam 2268.50 -2274.50, Berlin 1347.75-1350.75, Bruselj 789.43 bi.. Budimpešta i187—990. Curih 1094 40—1097.40, Dunaj 795.22 do 798.22. London 274.54—275.34, Madrid 707 bl„ Nevvyork 56.325—56 525. Pariz 220.57—222.57, Praga 167,06—167.86, Solun 73 den., Stockholm 15.25 j bi., Trst 295.318—297.318. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8.8 milj. Din.
Belgrad Berlin 1347.75—1350.75, Budimpešta 987. 990. Bruselj 787.93—790.03, Curih 1.094.40 do 1097 40, Dunaj 795.22—798.22, London 274.54 do 275.34, Newyork 56 325—50.525, Pariz 220.57 do 222.57, Praga 167.06—167.86 Milan 295 30—297.30.
Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.85, Atene 670, Berlin 123.10. Bruselj 72.03, Budimpešta 5)0.20. Bukarest 3.07, Carigrad 2 45, Dunaj 72.72 London 25 085. Nevvyork 515.85 Pariz 20.22, Praga 15 28, Sofija 3.74, Trst 27.045, Varšava 57.85. Ko-penhagen 13815, Slockholm 13S.70, Oslo 138.10. Relsingfors 12.99.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Devizni papirji so nadalje čvrsti pri znatnem prometu. Bančni papirji se zadržujejo na svojih doseženih tečajih. Med industrijskimi papirji je čvrsta Isis, za katero se polaga den. po 30. blago pa je 40. Znaten je interes za delnice paroplovnlh družb, med katerimi se je Dubrovačka učvrstila na 450.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 98.25 lil., 7% Bler. pos. 87.25 bl„ Celiska pos. 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 900 den., Kred. zavod 1(10 den., Strojne 75 den.. Vevče 132 den., Stavbna 50 den.. šešir 105 den., Ruše 250—260.
Zagreb Drž. pap.: 7% inv. pos. 87-88, agrari 54 - 54.50, vojna škoda ar. 417.25—417.75 (416 do -117). kasa 417.25—417 75 (417—417.50). 4. 417 25 do 417.50 (410), 5. 117.25—418 (418, 417 50), 12. 424 50—425 (424-423 50, 424 —425), srečke Rdečega križu 60 den . 8f . Bler. pos. 98—98 50 (98), 7% Bler.jios 86—86 375 — Bančne delnice: Ravna gora 50 den., Katolička 33—38, Poijo 58.75—59.25, Kreditni 96—100, Union 196—190 (196). Jugo 81 do 82.50 (81). Lj. kred. 120 den, Medjunarodna 60 den., Narodna 9000 lil.. Obrtna 36—40. Praštediona 900 -910. Etno 1, Srbska 105 den., Zemaljska 143 do 145 (145). — Industrijske delnice: Nar. šum. 20 den., Guttmann 170-178. Slaveks 70—73.50, Slavonija 200 den.. Našice 1550 bi.. Danica 107 do 120, Drava 270 320, Kečerana Osifek 370—385. Nar. ml. 20 den., Osi. Ijev 170 den.. Brod. vag. 110 den., Union 135—150 Vevče 127 den., Isis 30—40. Ragusea 445—155 (450), Oceania 185 den., Jadr. plov. 515—517 50 (515), Trboveljska 485—490. 5. 485 den.
Helm-ad. Narodna banka 8.850 (15). 7% inv. pos. 86.50-87,50 (93999), agrari 54.50—55.50. voj lin škoda 42250-42350 (1700). 4. 423 25—423 50 (110), 5 42650.-427.50 (1.600 ) 6 . 430 (2.000). S 437 (1 000). 8% Bler. pos. 87 50—90.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 98. Wiener Bankverein 19.80 Creditanstalt 51. Escomnteges. 168 50, Assi-ger Cbeinisehe 205 50, Ruše 36 80, Alpine 33. Trboveljska 60.50, Kranj. ind. 39. Leykam 5.30, Rim? Murany 95.95.
Žito
Danes je postal položaj na svetovnem žitneir trgu zopet nekoliko čvrstejši za pšenico, za koruzo ie tendenca prav čvrsta ter je cena dokaj boliša. Na našem domačem žitnem Irgu je položaj v glavnem neizpremenjen. n v koruzi se ie promet precej povečal. Pričakovati je v prihodnjih dneh kil kega novega preobrata na boljše.
v i iuhljnni sn notncile neizpremenjene •Budimpešta. Tendenca trdna. Promet živahen. Pšenica maj 20 28—20.43, zaklj 20.43—20.44. junij 20.68—20.83. zaklj. 20 82—20 81. okt. 19.80—19.99 zaklj. 1995—19.96: rž m ni 11.18—1125, zalili. 11.18 do 11.20. okt. 12.44 12.60. zaklj. 12 58-12.60; koruza maj 1207 12 15. zakli. 12.20-12.25. julij 12.15-1240. zikli. 12.40-12.41, Iransit maj 1 i .28. zaklj. 11.26—11.30.
Živina
Ljubljanski sejem. 16. aprila 1930. Dotron je bil radi neugodnega vremena slab, pa tudi kupčija. izjemo tvorijo le prašički za rejo. Dogon je bil sledeč (v oklep, število prodnnih nlav): Konji 135 (82), voli 22 (9). krave 20 (20). teleta 7 (7) in jirašičkl zn rejo. Cene so zn vo'e in krave ostale nespremenjene kakor sledi: voli I 10 25, II. 9.50. III 8 50. krave debele 5—7. klobnsarlce 4—5 Dii za kg žive teže: cenn telet je sedaj 14.50—16 Din za kg žive teže. Nadalje so se trt»ov«li prašički zi rejo 6—10 tednov stari po 25—400 Din za komad
I
OS
Na Ijuoijanskl borzi je bil zaključen 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov. Tendenca neizpre men jena.
Povpraševanje . je za večjo množino desk smrekfi-jelkn 18 mm -1 ju In 20 mm 4 m. Ponuja jv se 400 nv1 tramov od 4—4 do 7—8 4—10 m. ca. Som3 (600 kom.) borovih plohov fiOmm 15—40cm 4 m, 90% ostrorobih, 10',- inerkantilnih
Za velikonočno mizo
Papež Pij XI. gre iz svoje palače na vatikanske vrtove na sprehod.
Izstopi iz cerkve
20.000 izstopov iz cerkve do 1. aprila, to parolo so izdali proletarski svobodomislcci meseca lanskega leta za Berlin, v vsej Nemčiji bi jih moralo biti pa 50.000. Na velikih zborovanjih, tudi na prostem, so agitirali za izstop iz cerkve. Navzočih jc bilo vedno po več notarjev, ki naj bi proti pristojbinni dveh mark sprejemali tozadevne izjave. Kdor si jc hotel prihraniti dve marki, sc je moral potruditi na pristojni urad, kjer jc moral dolgo čakati, preden je prišel na vrsto. Cerkveni davek jc sredstvo, s katerim so posebno agitirali za izstop. Najmanj 26 mark na leto si lahko proletarec prihrani, če ne plača nobenega cerkvenega davka več. Ampak tega prihranka mu svobodomiselska organizacija nikakor ne privošči. Z agitacijo za izstop iz cerkve vabijo obenem k pristopu v to organizacijo, kjer mora cerkvenega davka oproščeni proletarec plačevati dvojni letni znesek, seveda v tedenskih obrokih, katerih ne čutijo tako, kakor četrtletne zneske cerkvenega davka.
Kakšen pa je uspeh tc agitacije? List »Rote Fahnc« je objavila rezultate do dne 30. marca. Bilo jih jc natančno 10.790, torej 54% tega, kar so napovedovali. Kakor je razveseljiv ta neuspeh, je pa vendar treba pomisliti, kakšno izgubo v verskem in duhovnem oziru pomeni za narod 11.000 izstopov iz cerkve.
Izstopov iz cerkve je bilo leta 1929 v berlinski škofiji 6263, od teh jih jc prestopilo k protestantom 128, v katoliško cerkev jih je vstopilo 721, od teh je bilo 689 protestantov, poleg tega se je 151 oseb, ki so svoj čas izstopile iz katoliške cerkve, zopet povrnilo nazaj. V samem Berlinu znaša število izstopov
Dobro so podhovam
Te dni je prišla iz Kanade v Stratford, rojstno mesto slavnega angleškega dramatika Viljema Shakespeare j a, ki je umrl leta 1616,-brzojavka na njegovo ime. Na pošti so mislili, da se kdo hoče norčevati in so brzojavko izročili ravnatelju Shakespearejevega muzeja. Ta pa je ugotovil, da je brzojavko odposlal založnik, ki prosi Shakespeareja. naj mu dovoli nekaj njegovih del ponatisniti. Dobri Američan je namreč mislil, da je gospod Shakespeare še živ. — Podobno se je pripetilo nekemu prevajalcu Shakespearejevih dram. Prišel je v neko malo gledališče na deželi in se je ravnatelju predstavil: »N. N., tisti, ki je to igro.. .<;, ravnatelj pa mu ni pustil, da bi stavek dokončal, marveč je zmagovito zaklical slugi: Najboljši prostor za slav-
5719, od teli jih je 79 vstopilo v kako drugo cerkev, v katoliško cerkev jih je vstopilo 579, med njimi 550 iz protestantizma, povrnilo se je v katoliško cerkev 142 oseb. Od raznih strani sc poroča, da se je zadnje mesece gibanje za izstop iz cerkve močno razširilo, ravno vsled agitacije proletarskih svobodo-mislecev. Kako močno so bivši katoličani zastopani v gori navedenih številkah lista »Rote Faline«, sc bo moglo ugotoviti še-le prihodnje leto.
Nič posebno razveseljivega ni, kar se tiče porok. Bilo je 2243 civilnih porok čisto katoliških parov, 2816 parov s katoliškim ženinom in 2928 parov s katoliško nevesto. Od prvih je bilo cerkveno poročenih 2076, od drugih pa 822 odnosno 943. Torej jc katoliška nevesta vendar še nekoliko bolj vestna kakor katoliški ženir. Da se še vedno 92 5?« čisto katoliških da poročiti cerkveno, jc slaba tolažba za to. da je od 10.230 katoličanov, ki so sc poročili, nad 56% sklenilo mešani zakon in da se je od teli samo 30% dalo cerkveno poročiti.
Rojstev iz čisto katoliških zakonov je bilo 3033, iz mešanih zakonov 1876, 1978 nezakonskih 1567. Krstov jc bilo 3033, 713, 1125, 1657.
5222 umrlih katoličanov v berlinski škofiji je bilo 4400 cerkveno pokopanih, v Berlinu samem pa je bilo od 3842 umrlih katoličanov cerkveno pokopanih 332! (94%). Ta številka je za Berlin ugodnejša, ker sc zunaj Berlina pogosto pripeti, da katoličan pač ne more biti cerkveno pokopr.n, posebno tam, kjer so sami drugovcrci.
Velikonočno jagnje — simbolično mišljeno! — jedo na slovesen, spoštljiv način povso-di, kjer so kristjani doma, tudi v domovih, kjer so samo še po imenu kristjani. Velikonočna miza mora biti slovesno pogrnjena in okrašena. Zelenje in pomladne cvetlice nanjo!
Kjer imajo čas in denar, morejo okrasiti mizo še na naslednji način: Preko pogrnjene mize potegnemo navskriž trakove iz zelenja tako, da ostane na sredi mize prazen četve-rokot. Nanjo položi gnezdo iz zelene papirne volne in v gnezdo pisana jajčka z velikonočnimi piščeti ali zajcem. Na desni ob vsakem krožniku majhno pišCe z namiznim listkom v kljunčku, na vsakem prtiču svež šopek za gumbnico.
Če hočemo narediti sladka jajca in pi-ščeta (zajca), ki se užijejo kot /asladek, se moremo poslužiti naslednjega recepta: Za zajca in piščela (sredi mize) stopimo 123 gramov medu, primešamo 50 gramov sladkorja, nekoliko cimeta iu klinčkov in polagoma '250 gramov moke, eno celo jajce in pecilni prašek. Testo se temeljito zgnete, zvalja za prst debelo in nato izreze s pripadajočimi oblikami. Peči je treba v zmerni vročini, nato se oblije s čokolado. — Za jajca oluščimo in zmeljemo 125 gramov mandljev, jih polijemo s tremi četrtinami litra vrelega mleka in pustimo stati eno uro. Nato dodamo 150 gramov sladkorja, 8 listov stopljene žetaline in dobro premešamo. Nato razdelimo snov na štiri dele; en del pustimo bel, drugi del barvamo s kakaom, tretji z rumenjakom in četrti s črešnjevim odeedkoni. Snov se nato napolni v izpihane jajčje lupine in postavi na hladno. Ko so jajca trda, se lupine previdno odstranijo.
nega Shakespeareja! V literaturi slabo podkovani ravnatelj je mislil, da je neznanec Shakespeare sam.
Lastna hvala
Malokateri pisatelj je tako iskal lastne hvale kakor sloveči francoski pisatelj Balzac. Urednikom vseh listov je kar sam pošiljal članke, ki na vse pretege hvalijo pisatelja Balzaca. Za neko svojo knjigo je spisal sam uvod in ga dal podpisati neki znani osebnosti. V uvodu pravi Balzac sam. skrit za podpisom dolične ugledne osebe: > Priporočamo to delo vsem, ki cenijo lepo knjigo, zakaj Balzaca prav tako globoko ljubimo, kakor ga občudujemo. Pravijo, da je Balzac s takimi hvalami prišel do imena in mu potem ni bilo več treba pisati hvale o samem sebi.
Boj v Berlinu proti ropotu. V Berlinu se je ustanovilo društvo, Cigar namen je boriti se proti velemestnemu ropotu. Na sliki vidimo, kako stražnik zapisuje motociklista, ki je vozil z odprtim izpuhom
Clarencc Schildhauer, znani ameriški letalec, bo koncem julija vodil ogromno letalo D X. na poletu čez Azore v Severno Ameriko.
Poljska vlada podpira Htm
Da bi sc zagotovil procvit domače filmskt industrije, jc poljsko notranje ministrstvo odredilo, da sc mora vsak nov kino, ki dobi dovoljenje za otvoritev, zavezati, da bo vsaj deset odstotkov njegovega programa sestavljenega iz domačih filmov. Ta pogoj bodo stavili tudi lastnikom že obstoječih kinematografov, ko bodo obnavljali koncesije.
I Proslava 100 letnice g.&ke neodvisnosti na stadionu v Atenah, kjer so nastopili jezdcci v nošah
prostovoljcev v osvobodilnih bojih pred 100 leti.
Draga propaganda
Te dni je dunajska radio-postaja priredila madjarski program. Ob tej priliki so oddajali monumentalno delo madjarskega pesnika Ma-dacha »Človeška tragedija« v novem nemškem prevodu. Madjarski tisk enodušno hvali program in ga imenuje veliko delo madjarske propagande v inozemstvu. V veliko veselje jc padla samo ena grenka kaplja: oddajanje jc namreč stalo 100.000 dinarjev.
Po 60 letih pojasnjena skrivnost
Dne 4. decembra 1870 je angleška ladja »Dei gratia« v Atlantskem oceanu v bližini Gibraltarja naletela na ameriško jadrnico »Mary Celeste«, ki se je nahajala na vožnji iz Newyorka na Špansko. Na krovu jadrnice ni bilo nobenega živega bitja. Od desetih mož posadke ni bilo sledu. Na ladji je bilo vse v redu. Nobenih znakov boja, zločina ali upora ni bilo.
Bila je res prava zagonetka, ljudje so vse mogoče ugibali, pravega pa nihče ni vedel. Šele sedaj, po skoro 60 letih je pojasnjena ta skrivnost. Angležu Laurencc Keatingu se je posrečilo, da je našel edinega preživelega od bivše posadke »Mary Celeste«, kuharja Pem-bertona. Od njega je zvedel, kaj se je prav za prav zgodilo na ladji. Med desetimi osebami, ki so se pri odhodu »Mary Celeste« iz New-yorka nahajali na ladji, je bila tudi soproga kapitana Brigga, izredno majhna, slabotna ženica. Imela je klavir, katerega je pa hud vihar vrgel ob steno in ženo ubil. Kapitan je za ženo silno žaloval. Bil je že sploh zelo nervozen, po ženini smrti je pa naravnost zdivjal in obdolžil krmarja Hullocka, da je ženo zalezoval in jo sedaj tudi umoril. Da ga bo že spravil pred sodnika. Končno je Brigg tako zdivjal, da je v bližini Azorov skočil v morje.
Krmar Hullock, ki jc prevzel poveljstvo ladje, je bil kmalu napaden od nekega mornarja. Prišlo je do boja, med katerim je krmar vrgel mornarja v morje. Od desetih ljudi jih je tedaj ostalo le še sedem. Ko so prišli na Azore, so trije mornarji pobegnili, ker so se bali, da bodo, čeprav čisto nedolžni, postavljeni pred sodišče radi umora in upora. Bile so tedaj le še štiri osebe na krovu, ko je »Dei gratia" naletela na Mary Celeste«, Moor-house, kapitan ladje »Dei gratia«, je upal, da bo lahko napravil dobro kupčijo. Dejal je šti-
rim možem. »Mary Celeste«, da stoji njihova stvar zelo slabo. Vsakdo bo verjel, da sta bila kapitan in njegova žena umorjena in da je na ladji nastal upor. Hoče jih pa na skrivnem izkrcati na suho, če obljubijo, da bodo o vsem čisto molčali. Štiri može, med njimi tudi kuharja Pembertona, so spravili na ladjo »Dei gratia« in pri dohodu na Gibraltar je kapitan Moorhouse pripovedoval, kako je naletel na »Mary Celeste«, na kateri ni bilo nobenega živega bitja. Štirje možje od »Mary Celeste« so res vedno molčali, ker so se bali, da nc b: bili obtoženi upora in umora. Tako je kapitan Moorhouse vtaknil v žep visoko nagrado za »Mary Celeste«. Zakaj samo za to mu je šlo
Ona: »Pravkar berem, da mora žena v Hindustanu slediti možu v smrt. Ali ni tc strašno?«
On: »Strašno! Niti po smrti mu ne da miru!«
Radio
Programi Httdia-LmhlRmia t
Četrtek, 17. aprila: 19 30 Versko predavanje.
—	20.00 Večer katoliške cerkvene glasbe: I. Stolni cerkv. zbor poje pod vodstvom kapeluika Stanka Premrla postne pesmi. II. Zbor ljubljanskih bogo-slovcev poje: Palestrina: Miserere, Jeremijeve ža-lostinkc. Očitanja. III. llaydn: Sedem besed izvaja godalni kvartet: gg. Jeraj, Bravničar, Feršnik in Eržen. — 22.00 Časovna napoved in poročila, na-daljevanje koncerta.
Petek, 18. aprila: 19.30 Versko predavanje
—	Recitacije — Nadaljevanje predavanja-Proccsija na Cvetno nedeljo.
Drugi programi t
Petek, 18. aprila:
Belgrad: 15.00 Prenos iz saborac cerkve (pasijon). 20.00 Koncert ruskega dvornega cerkvenega zbora. — Budapest: 10.00 Koral. 11.15 Protestant, služba božja. 18.00 Pasijon. — Dunaj: Ne oddaja. — Milan: 12.00 Opoldunski koncert. 16.35 Mladinska ura. 20.30 Cerkveni konccrt velikega petka — Pragu: 19.05 Prenos iz cerkve svetega Odrešenika: Org. koncert. 21.00 R. VVagncr: >Purcifal«, III. dej. — Lnngcn-berg: 11.00 Pas jonska igra po Fr. Diettrlchu. 18.00 J. S. Bach- Matejev pasijon. — Rim: 17.30 Duhovnu glasba, nato misterij »Pufnucij in Taida. 21.02 Veliki koncert cerkvene glasbe. — Berlin: 18.30 »štirje resni spevi« od j. Bralitn-sn. 20.00 »Jezusova smrt«, oratorij. — Kntovicc: 15.30 Služba božja. 20.00 Prenos konrerta iz Vilnu. — Tonlouse: 19.30 Vokalni konccrt, operna glasba. — Stuttgart: 15 oo Oigle. 16.00 Pasjonskn glasba. 18.00 »Matejev pasjon« (Bacha). 21.45 Orgle. — M. Ostrnva: 19.00 Prenos iz Prage: Orgelski koncert.
Po pisanem Balkanu
Kako je Fjodor lvanovič Šaljapin počastil Belgrad in drugo.
ilelgrad )« poleg drugih, vsakdanjih presene-čenj, ki pogosto niti presenečajo ne več, doživel še eno, umetniško. V petek pred večer je preko Pešte privihral na Balkun svetovni basist Fjodor lvanovič Šaljapin. Dan preje so se še telefonično pogajali ž njim, ali pride, ali ne. Iznenadil je v i/seh ozirih. Časnikarjem je dajal kilometrske izjave o svojem življenju, o Rusiji in Moskvi posebej, pa zopet o umetniku-izvajavcu in umetniku-, tvorcu, o duši glasbe, o operi, baletu in še mnogo drugega. V nekem dunajskem listu (Šaljapin je v Belgrad prispel z Dunaja) sem bral o njem, da si 'e napisal majestetiino besedilo za nagrobnik po jnalogiji onega lakedemonskega: »Popotnik, ki prideš . .,« Drugo in morda največje presenečenje za belgrajsko publiko so bile eksotične cene za koncertni večer. Pomislite: loža 2500 Diu, pa:ter 500 m 400 Din! Danes se je pa razvedelo, da je v Zagrebu nastavil daleč nižje cene, Večer je izpolnil brez določenega programa z nekaj romancami in odlomki iz oper. Gledališče je bilo pol prazno. Pel je večinoma v ruščini. Čajkovskega, Glinko, Dargomiškega, Schumanna, Rubinsteina, Sahnovskega in ono proslulo sibirsko »E* uhnjem«. Prestolniški kritiki mu zamerjaio marsikaj. In ne samo s čisto glasbene in umetniške strani. Pravijo, da je že med koncertom pogledoval na zapestno uro. Bal se je namreč, da ne izgubi vlaka. Po končanem koncertu jo je naglo kot je prišel s polnočnim brzcem popihal v Zagreb. Kritiki se po časopisih sprašujejo, koliko poslušalcev bi imel Šaljapin, če bi, recimo, še enkrat prišel koncerti-rat v prestolni Belgrad?
Boljši rezultat ko Šaljapinov koncert ie do-»egla razstava dveh umetniških klubov, »Lade« in •Zograla« v Umetniškem paviljonu. Razstava je odprta od 6. aprila. V ospredje stopajo platna Ane
Akademija za francoske poplavljence
V ponedeljek 14. aprila je bila v operi akademija na korist poplavljencem južne Francije. Kljub pestremu in mnogovrstnemu sporedu je biia, žal, slabo obiskana.
Orkester gojencev konservatorija je pod vodstvom ravnatelja Poliča lepo podal Haydnovo simfonijo v g-duru. Skladne proporcije te skladbe in nje harmonična preprostost, to je bilo nekaj, kar more učinkovati tudi na človeka, ki je v glasbi sodobno orientiran. Orkester konservatoristov ni ogromen, pa je precej izvežban in glasbeno na-obražen in je hvalevredno delo g. Poliča, da ga je vzgojil do tako velike stopnje tehnike skupne igre. Najavljene točke g. Betetta so, žal, odpadle, namesto njih pa je Ana Mezetova zapela po en Straussov in Lajovčev solospev. Mezetova se lepo razvija. Za njo je Dulka Doubravska odigrala na harfo Debussyjevo znano arabesko, potem pa je nastopil mešani zbor »Ljubljane« pod vodstvom drja Dolinarja in zapel Dolinarjevo Rodno vasico pa Dolinar-Kimovčeve Narodne. »Ljubljana« ima v moškem zboru precej dober material, ženski zbor ce mi je pa zdel glasovno malo šibkejši. Dolinar kot dirigent ljubi kontrast in zvočnost. »Grafika« pod vodstvom prof. Grobminga je imponirala po svoji precejšnji vokalni tehniki, precizni izgovar-javi in jedrnatem prednašanju brez efektiranja in atektiranja. Pela je Ravnika, Premrla in Adamiča, ikladbe precej težke, kar kaže, da ie zbor na svoji poti že precej visoko s svojo tehniko, intonacijsko sigurnostjo. — Violinistka Hribar-Jcrajeva je ob spremljevanju prof. Jeraja 'podala Štolcerjevo Slovansko sonato in Faurejevo Uspavanko. V zadnji je njen ženski naturel zrno bolje pogodil kakor v eruptivni, vulkanski Štolcerjevi skladbi. Zatem je pela burno pozdravljena Pavla Lovšetova dve pesmi in žela viharen aplavz. Končno ie nastopil •Ljubljanski zvon,« s pevovodjo Zorkom Prelovcem ln pel po eno Kimovčevo in Švabovo pesem ob tpremljevanju klavirja (Heri Svetel) in zaktuičil večer. Mezetovo in Lovšelovo je na klavirju spremljal konservatorist Šivic.
Modra ptica št. 5
Drobni zvezek mesečne publikacije založbe »Modra ptica«, ki se je nekako že udomačil pri nas, vsebuje za mesec april sledeče: Na prvi strani je razpis literarne nagrade za izviren roman v znesku 30.000 Din. Ker ie te dni tudi »Slovenec« razpisal nagrado za izvirno zgodovinsko povest v enaki višini, bo prav zanimivo videti da li je vzrok neplodovitosti našega izvirnega slovstva v materialnem ... ali v čem drugem. O tem bomo mogli kaj pisati, kadar bodo znani rezultati obeh nagrad. — Ciril Debevec nam predstavlja moliame-danskega pesnika in misleca Omara Ibr E1 Khay-yama z nekaterimi aforizmi, ki pa nam nikakor ne segaio do srca, dasi jim originalnosti ni moči odrekati. — Vladimir Bartol priobčuje črtico »Ne-
Marinkovič, Bete Vukanovič, Živorada Nastasije-viča, Miloša Goluboviča. Izreden uspeli |e dosegla »Plavuša« sicer manj znane slikarice Milice Ča-devič. Uroš Predič jc najmočnejši v grifiki Razbojnik na križu«. Znani lesorezec in slikar Ljubo-mir lvanovič je napolnil malo dvorano paviljona z dva in petdesetimi grafikami. Njegov almanah iz Južne Srbije (slikarski), ki je pred leti izšel v Belgradu, jc znan. To pot sti mu najizrazitejši dve stvari, »Turški grob v Banjaluki« in pa »Ob poti na Ivan planini«. Omenim naj še, da je »Lada« najstarejše belgrajsko slikarsko društvo in da je to njegova trinajsta in uspela razstava.
Pesniška knjiga »Bnnket« Rade Drainca, za katero lahko rečeni, da je najboljša med vsemi v zadnji sezoni, je po treh mesecih doživela drugo izdajo. Dogodek, ki si ga je treba zapomniti, ker je do konca nasproten našemu materialističnemu XX. stoletju) Kaj takega je med mlajšimi le še Krklec doživel. Ali ne po treh mesecih, ampak po osmih letih.
Po belgrajskih časopisih se vodi zadnje dni precejšnja polemika o vrednosti Tina Ujeviča in njegovi umetnosti, Posebej Rade Drainac v »Pravdi« je bil do nedavna zelo oster nasprotnik U:evi-čevih duhovnih koncepcij. Sedaj je pa začel v »Pravdi« objavljati daljšo študijo o Ujeviču človeku in umetniku, ki je daleč bolj umerjena, skoraj bi rekel cbiektivna in laskava, kot so bili nedavni polemični članki. Tin Ujevič že dalj časa živi izven Belgrada.
V nedeljo dopoldne ie belgrajski Pen-klub svečano proslavil stoletnico r o m a n t i z m a. Govorili so Veljko Petrovič, Milan Grol. Miloš Crnjanski, Todor Manojlovič, Milan V. Bogdanovič.
Belgrad, 15. aprila 1930.	Tone P. !
srečni ljubimec«, iz katere je jasno razvidno, da se mladi pisateli vse preveč giblje v duhu novejše , francoske novelistike... pa ne najboljše. Konstrukcija je spretna, duhovičenje dokaj presenet-Hvo — a znotraj je zrnce — prazno. — Josip Vidmar podaja površno (morda preveč povšno) podobo škotskega romanopisca Walteria Scotta, čigar slovito delo »Ivanhoe« bo v kratkem izšlo v slovenskem prevodu. — Anton Ocvirk nadaljuje svoje Literarne zapiske, posvečujoč svoio pozornost sodobnemu eseju. — Dalje prinaša zvezek konec slovenskega prevoda Bart. Calvijevega: Dvoda v Kralja na Betajnovi, poročila in razne drobtine.
Mentor št. 8
Mnogo prostora zavzema v tem zvezku nadaljevanje Zane Greyeve povesti »Mož gozda«, nakar sledi mlade<'a sotrudnika Gašperja Nevihte pesem »Eli«. — St. Petelin priobčuje vrlo zanimivo razpravico o železni dobi, a sedmošolec Fr. Pušnik piše, knko je preživel počitnice kol delavec pri Trboveljski preniogokopni dmžbi. — »DpIo najmlajših« je za literarno ambiciioznega di;aka nekak panleonček in v tej številki je dosegel čast Joža Žabltar s kratkim sestavkom »Zvončki«. — Tesno ob tem panteončku ie pa nekako podzemlje mladega literarnega snovanja. J<i nosi nedolžni naslov: Literarni poinepki. — Pod rubriko kni;ge in časopisi najdemo drugo kniiževno pismo, v katerem čit.imo o Ivanu Preglju, čigar - slika poživlia besedo. Nazadnje je pa na vrsti šahovski kotiček in še drugi zanimivi kotički zaključujejo velikonočno številko »Mentorja«.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20 zvečer.
Četrtek, 17. aprila: I N. R. t. Izven. Petek, 18. aprila ob 16: I. N. R. I. fzven Sobota, 19. aprila: Zaprto.
Nedelja. 20. aprila ob 15: f. N. R. I. Izven. — Ob
20: KONEC POTI. Ljud. predstava pri znižanih cenah. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20 zvečer.
Četrtek, 17. aprila: Zaprto. Petek, 18. aprila: Zaprto. Sobota, 19. aprila: Zaprto.
MALI OGLASI
Vsako rlrotum vrstico I SO J)In »11 viwl;« b«»ed. 30 por Nit|m»«jSi o„ os i S Din. UBJa»S devet vrnile «e roe....B|o vi«... Zu odgovor
vprajrmja brez rnamhc ne odyovar|u>noI
Prodajalka
z dveletno prakso želi premeniti mesto s 1. majem najrajši na deželo. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro .Poštena« št. 4118.
Gospodična
zmožna vodstva glavne tobačne zaloge išče mesta, event. gre tudi kot blagajničarka v trgovino. Dopise je poslati upravi »Slovenca« pod šifro: »Vestna« št. 4357.
Kolar. pomočnika
takoj sprejme Vinko Pi-ber, Loški potok, Dolenj.
Pridnega brusača
sprejme kamnoseško in kiparsko podjetje Franjo Kunovar — pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.
Več miz. pomočnikov
prvovrstnih, za fino pohištvo sprejme tvornica pohištva I. Repše, Ljubljana, Dvorni trg 1.
Tkalnica v Sloveniji
potrebuje izučene
TKALKE
in
TKALCE
Ponudbe na upravo lista pod št. 4469.
Lokal
za dclavnico ali skladišče oddam. Ljubljana, Križev-niška 4, čez hodnik II.
Lokal
zelo pripraven za manjšo trgovino, na zelo ugodnem prostoru v Kolodvorski ulici, se takoj odda. Vprašati je v trgovini A. Rasberger, Mi-' klošičeva 34.
Ribolov drstišča
pri Moravčah se daje na dražbo dne 23. aprila ob 10 dopoldne pri srezkem poglavarstvu v Kamniku.
Kiipimo
Hrastov les
popolnoma suh, nerezan ter najmanj pred desetimi leti posekan, kupimo. Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana.
J.Maček
Ljubliana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih
naiceneiši.
Vezenje
nevestinih oprem, zaves pregrinjal, naiceneišc in naitineiše Malek & Mi-keš Liubliana poleg bolela Štrukelj. — Fntlanie ažuriranie. predtiskanie takoi
Za birmo
ure, zlatnino in srebrnino nudi najceneiše Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred Škofijo 15.
Ilotel Tourist
(prej Sekovanič), Bled -na novo preureien priporoča gostom lepe sobe ter restavracijo s prvovrstno pijačo ter izborno kuhinjo. Lep senčnat vrt. Postrežba solidna. Cene
JRidova moka d,d 4—
Polenta, zdrob ... t . Din 3-— Koruzna činkv moka . . , Din 2*75
Razpošiljam vsako množino od 25 kg naprej. PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko.
ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH
Šoferska šola
1. oblast konc. Čamernik, Ljubliana Dunaiska c 36 (Jugoavto). - Tel 2236 Pouk in praktične vožme
Domači učitelj
ali učiteljica za učenca ljudske šole, dnevno dve uri. se išče. Ponudbe na oglasni odd. »Slov.« pod »Pouk - Ljubljana«.
Stanovanja
Duhovnik
išče kompl. stanovanje v sredini mesta takoj ali pozneje. Ponudbe s ceno na upravo lista pod šifro »Kompletno stanovanje« štev. 4374.
Posestva
Nameravate zidati?
Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, skice, načrte, proračune in nadzorstva. - Ponudbe pod: »Inženier arhitekt« na upravo »Slovenca«.
Kupim okna
še dobro ohranjena, v velikosti 1-30 m. Naslove prodajalcev sprejema u-prava »Slovenca« pod št. 4468.
Kupi se
dobro ohranjena
lokomobila
10—18 PH
Ponudbe na upravo lista pod »Parni stroj« št. 4466.
Vsakovrstno
zlatsi
po naivišiih cenah ČERNE. iuvelir Liubliana. Wollova ulica št. 3.
Radioaparat
štiricevni z zvočnikom, akumulatorjem in baterijo, v popolnoma dobrem stanju, prodam za 2700 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4458.
Entlanje Din 1-50 m
Stroino-ročno vezenie za-štorov, preprog, kuh garnitur itd Predtiskariia Izdelovanie damskega perila. naiceneie M. Sedov-nik, Florianska 6, Ljubljana
Potke
(Kugelhupf)
vse vrste sladčic in bi-škotov izdelujem po naročilu za praznike. Režek Maribor, Aleksandrova c. št. 64.
KruSno moko in
ržen« moka
vedno svežo, kupile žeto ugodno pri
A VOLK, LJUBLJANA
Resljcvu cesla 24.
3remog
in drva, suha — dobavlja I. Pogačnik, Bohoričeva 5. Telefon 2059.
I
Na obroke
lahko kupite, kar potrebujete — skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detmlj-nih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1.
Nikar ne odlašajte
temveč pustite kajenje, ki Vam škoduje na zdravju in denarju! Nikoprost stane enkrat za vselej 56 Din. Učinkuje takoj! Če ne verjamete, pridite se prepričat! Josip Lin-dič, Ljubljana, Koraen-skega 17 a.
Opekarna Direkcije državnega rudnika Velenje ima na razpolago
zidno opeko
zelo dobre kvalitete — po ceni 470 Din za 1000 komadov — franko opekarna, oziroma 500 Din franko vagon Škale (rudnik). — Iz pisarne Direkcije držav, rudnika Velenje.
IU
Puhasto perje
kg po 38 dinariev razpošiljam po povzetju nai-mani 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 130 DiD in čist beli puh kg po 300 Din - L. Brozovič. Zagreb llica štev 82 Kemička čistilnica pena
Prodam
25 1 brinovega olja in 30 panjev čebel »Krajni-čev«. — Rozman Franc, Podstrmec 15, Vel. Lašče.
Gozdna semena
Saša Starš
Mengeš
PROTI ALKOHOLU
V I N A
V I N A L
izdelek berlinskega ekarnarja Francka, ie edino sredstvo, ki pa ie zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi piiance, ne da bi sami kai vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena Din 220'—. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. POPOVIČ - BEOuRAD. Kolarčeva 7
•3<80°
jiH*ž§
Si_ — i»
•g J->2S J! a. £ oso. > ,<L.S< a
S2!3<z5 iS jf§)
slfrs^ S.Sij.g
a>ca *■ ..3« NO
ijin ■■ S! —
e ss-g s«
a o) n •§o&N l!
o
I 1 1
l-Scj-ESl
«£J"
v ' N 09 t*
a n > n c •
f g S?! S
i N
|
3 ,Q
oUi„ c
fiysj<s So g
• <<r
dO » 'tj •Sa p g S « J05 |55 ' Jn<*>3 i
- ~ r ) ii I
Maurice Constantin Weyer:	9
v
Človek se sklatim čez svojo preteklost • •.
Proti deseti uri sta se napotili deklici proti nama. Vsaka je nesla velik kamenit vrč hladnega čaja. Čez nekaj časa sta se ločili, ena je sla proti oračem, druga proti nama. Upal sem, da prihaja Hannah. Da bi se mi želja zagotovo izpolnila, sem hitro slavil sam proti sebi, da gre Madge. Pa je bila Madge zares in dobil sem svojo stavo, a predpoltlan mi jc bil pokvarjen. Kljub temu sem začel dekletu dvoriti, med tem, ko sem pil svoj čaj in moja naklonjenost mu očividno ni bila nevšečna. Tako sem si mislil, <la kaznujem Hannah, ker ni prišla ona mestu svoje sestre. Ko naju je Madge zapustila, sem bil že slabe volje. Z nezmotljivo gotovostjo me je Napoleon pregledal in mori/ sem pustiti njegove krvave norčije mirno preko sebe. Naposled sem se pa ž njim vred smejal...
Pri obedu naju jc Archer spomnil na obljubo, da pokaževa kaj znava na konju. Ponudila sva se, da ukrotiva dva rjavca, enega pet-, drugega štiriletnega ki sta bila popolnoma divja in šc nikoli nista poznala povodca. Hannah je v šaii pripomnila, da je lo enostavna prevara.
r Drugega nič nego cirkus«, jo dejala. Poslednji oowboyi so že davno mrtvi in pokopani. Vsi vajeni konji so že ukročeni in jež« vajeni. Lahko nam natve-zite, kar hočete: da so divji in —«
Smehljaje sem ji predlagal, naj se sama prepriča.
Če se ji posreči, obuzdati enega izmed obeli konj, naj bo njen — če pa ne, naj mi da poljub. Ali sprejme stavo? Smejala se je in sprejela. Nenadoma som začutil, kako me je dregnil Napoleon s kolenom... Rdečelasec me je meril z besnim pogledom.
Tu ni bilo ne mesta ne priložnosti, do bi radi dveh lepih oči izzval pretep, pa čeprav so oči še tako lepe. Zato sem skušal stvar zasukati drugače, češ, da se ne spodobi staviti, če je kdo vnaprej svoje zmage gotov. Svojo ponudbo sem pa seveda še vedno rad pripravljen držati. Če bi se ji posrečilo, obuzdati eno izmed obeh živalic, ostane njena last. Tedaj se je vmešal Archer.
Odločno je izjavil rdečelasec, da konja nista ukročena. Nevarno da je približati se jima brez poznanju obrti. On, Archer, bo Hanni zabranil počenjati neumnosti. Dekletu to nikakor ni bilo po volji. A je molčalo. Ko je pa šlo za njegovim hrbtom v kuhinjo po potico, je nakremžilo obraz. Nihče ni opazil te norčije razven mene. Hitro je položila prst na usta. Ta nemi sporazum me ie očaral.
V največje presenečenje knietske družine se nama je posrečilo oba konjička ukrotiti, ali kakor pravi covvboy, zlomiti«. Že dolga leta mi je bi! ta šport največje veselje. Zdaj, seve, ko sem osedlal svojega konja, me je obslu rahla otožnost. Kolikokrat bom še odigral to igro poslej, ko ne bo nikjer več prerije? Še nekajkrat — dokler bodo vsi moji konji godni za prodajo, potem — oj zbogom za zmerom, cowboysko veselje! Le kakor gledavec na galeriji bom smel še, sključen čez svojo preteklost, uživati v spominu no razgibano sliko moiega lastnega jaza. Ali sem storil
prav, da sem oropal toliko konj svobode, da jih iz razkošne prostosti prerije prodam v suženjstvo kmeto valstva?
A čim sem sedel v sedlu, se je ta mehka otožnost razblinila. Napoleon je že ujel enega konja na Jassc ter privezal k sedelnemu glaviču. V rdečelaščevo zadovoljstvo sem jaz dvakrat vrgel lassa napak. To me je razjezilo.
Katero nogo pa hočete ujeti?« se je rogal Archer.
Komaj jc te besede izrekel, se mi je posrečil težaven lučaj pri nenadnem okretu in dekleti sta vzkli kali mojemu uspehu. Čeprav je konj, v tesno zanjko zajet, hipoma obstal, sem iz golega veselja do igre izpustil lasso in splašil živalico s klici, da je pot egnila. Zakadil sem se za njo in uspelo mi je s toliko spretnostjo zgrabiti za vrv, ki jo je vlekla za seboj, da bi Napoleon tega boljše ne bil napravil, če bi bil mogel postati rdečelasec zelen od zavisti — tisti hip bi se bil tak čudež gotovo zgodil.
Enemu samemu človeku ni lahko spremeniti lasso na divjem, petletnem konju v krotek povodec. A tako jaz, kakor Napoleon sva to storila. Ostalo delo sta morala dovršiti najina žrebca. Ko sva lasso privezala k sedelnemu glaviču, sva razjahala in prijela vsak lastnega konja za uzdo. Pametni ujeti živali sta se krivili težko sopeč ter se upirali z iztegnjenim: vratovi... Vrv ju je rezala in vztrajno nategovanje žrebcev jima je povzročalo krute bolečine. Pobesneio sta, vzpenjala se, a komaj sta bili sprednji nogi v zraku, tako, da je nategovanje žrebca odjenjalo, se je ta zopet z vso silo napel in potegnil. Iztrgan i/ ravnovesja, ie padel rjaveč nerodno na vse štiri in se pustil vleči nekaj korakov, ves iz sebe;
Tužnega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod

t	V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, pri-
jateljem in znancem, da jc moj srčnoljubljeni soprog, oziroma stric in svak, gospod
ADOIF FRITZ
dimnikarski mojster in posestnik
dne 16. aprila po daljšem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb bo v četrtek dne 17. aprila 1930 ob 4 popoldne od doma žalosti, Kapiteljska ulica št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. aprila 1930.
Žalujoča soproga MARIJA FRITZ in ostali sorodniki.
Mcsliii pogrebni zavod v Ljubljani
II 1*1	v	•• (Kugehupf) - mlečni kruh in pince
velikonočne potice ^^ ^ * ^^
5SSSSSSSSSSSSSSS Schmid, Maribor, furciceua ul. 6
Zahvala
Za vse tople izraze sočutja ob težki izgubi mojega nepozabnega moža, oziroma očeta, gospoda
Jurija Lavrič
preglednika iinančne kontrole
se tem potom najiskreneje zahvaljujem.
Prav posebno sc zahvaljujem gg. uradnikom in uslužbencem ter članom »Sekcije Fin. kontrole« za častno spremstvo pri pogrebu in vsem darovalcem krasnih vencev. Nadalje izrekam toplo zahvalo dragima svakinjama za vse dobrote, ki sta mi jih storili. Končno vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 16. aprila 1930.
Helena Lavrič, soproga.
Unlca^aff^ molfe.
Varujte krzno in vse ostale zimske predmete.
Fly-Tox
uničuje vse insekte, kar jc spomladi, ko mrčes nese jajca, najlažje doseči.
Kupite še danes Kanto FLY-T0X-a in bhzaaln co razprseualko.
Ahtevajtc izviren višnjev zavitek s franc. napisom v lekarnah in dro 'erijah.
dne 15. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagega pokojnika prepeljemo v četrtek 17. aprila t. 1. v Kropo, kjer se bo vršil pogreb v petek 18. aprila t. 1. zjutraj ob 8 na farno pokopališče.
Ljubljana-Kropa, dne 16. aprila 1930.
Žalujoči otroci in ostali sorodniki.
Služba organista in
ohč nslkega tajnika
se razpisuje v Črmošrjicah, srez Novo mesto. -Vešč mora biti slovenščine in nemščine. Službo lahko nastopi takoj. — Ponudbe je poslati na Ivana jMedic, Laze, pošta Semič, Dolenjsko. — Županstvo občine Črmošnjice, 13. aprila 1930.
Dražba
| v sredo, 23. aprila 1930 ob 2 popoldne na Krekovem trgu št. 10 (v bivši Mahrovi | hiši), v I. nadstropju, na hodniku, desno.
i Na dražbi bodo; Glasovir Schmidt & Schiller, Radio-aparat, dragocena starinska skrinja, perzij-; ske preproge, lestenci in svetiljke, zrcala, pri-' merna za šivilje in modne salone, razne omare in kredence, pisalna miza, knjižnica in knjige, fotelji in zofe, razne omare in kredence, stenske I ure, zastori, prti, stare in nove slike, več moške obleke in razna sobna in kuhinjska oprava. Ogled 1 uro pred dražbo.	Kupci se vabijo.
Prostovoljna iavna dražba
Dne 25. aprila 1930 ob 9 dopoldne se bo vršila prostovoljna javna dražba ležeče zapuščine Zupana Janeza, posestnika v Begunjah št. 5, obstoječe iz zemljišča, vlož. št. 7, kat. obč. Begunje, ter 74 2812 tink vložkov št. 74 iste kat. oljčine in 533 kranjske deželne deske s hišo štev. 5 v Begunjah s pritiklinami in premičninami.
Cenilca vrednost zemljišča brez pritiklin znaša 102 184 Din 20 par, najmanjši ponudek 96.092 dinarjev.
Zemljišče se bo prodajalo tudi po parcelah.
Dražba se vrši na licu mesta v Begunjah 5.
Dražbeni pogoji so na vpogled interesentom pri podpisanem notarju v Radovljici in pri občinskem uradu v Begunjah.
Notarijat kot sodni komisarijat v Radovljici,
dne 15. aprila 1930.
ALOJZIJ PEGAN,
notar kot sodni komisar.
Beli zobje
olepšajo vsak obraz. Cesto žo zadostujo samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chtorodont-pasto, da so doseže lep sijaj slono-vino tudi na stranicah zob, ako so vporablja posebno izdelano SCetkico za zobe. OBtanki jedi, ki ostajajo med zobmi tor povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo so najtemoljitejšo z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8'—. Chlorodont ščetka za otroke, za daino (mehko ščetino), za gospode(trdo ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont Dobiva so povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bo-deto brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornico Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 8.
Za jugoslovanski patent št. 4773 in dopunski patent št. 4774, oba od 1. februarja 1927 na:
POSTOPEK ZA IZDELOVANJE AKTIVNEGA OGLJA
(»Verfahrcn zur Herstcllung aktiver Kohlen«), se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Čuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
Globoko potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni oče in stari oče, gospod
Josip Olivotti
zasebnik
po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 74. letu starosti danes zjutraj mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek dne 18, aprila ob 16 na farnem pokopališču.
Rečica pri Bledu, dne 16. aprila 1930.
Žalujoči ostali.
gS^m Dvokolesa ŠL^
^aP^	teža od 7 kg naprej
uajlažjega in najmodernejšega tipa naj-
boljših svetovnih tovarn. Otroški vo-
zički od naipriprostejšega modela. Izdelujejo sfi
tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji
pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TR»BUNA" F B. 1L.. tovarna dvokoles in otročkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4.
Izdajatelj. Iran ttakoiec.	Urednik. Franc Kremiar,
MESTNO ŽUPANSTVO V ČRNOMLJU javlja, da je umrl dne 15. aprila 1930 bivši dolgoletni župan, bivši cesl.ii načelnik, občinski svetovalec in odbornik, imetelj reda sv. Save V. razr., gospod
Josip Doltar
tovarnar in posestnik v Črnomlju.
Pokojnemu bomo ohranili časten in trajen spomin. Črnomelj, dne 15. aprila 1930.
Kolesarji pozor!
Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, katera so tudi letos na prvem mestu
IClCIilUtO
kina fino
»Energin« je potreben vsakemu dečku in deklici med 12. in 15. letom, ko so v polnem razvoju, ker je to doba, v kateri morajo imeti močno, zdr.ivo in čisto kri. »Energin« je potreben vsakemu
otroku, ki obi«kuje šolo.
V lekarnah: 1 velika steklenica za pol liira 40 Din.Po pošti pošilja: Lnhnratorii »Alga« — Sušak. 3 velike steklenice »Energin« 128 Din. 6 velikih steklenic 'Energin« 248 Din in 1 velika zastonj.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel
MAI6LON"
Odlikujejo se po pricizni izdelavi, trpežnosti in lahkem teku. — Radi nizkih cen BREZKONKU-RENČNA. Plačilne olajšave. Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo:
tiktor Bohinec - Dunaiska cesta št. 21 - Ljubljana
najfinejše praške kakor tudi domače Vam nudi po zelo solidni ceni tvrdka
1.8UZZ0LINI
deiikatesna trgovina LJUBLJANA Lingarjeva ulica
t____■
Laboratorij »ALGA« SUŠAK
dobiva vsaki dan veliko število zdravniških in zasebnih priznanj kakor tudi fotografij, v katerih nam vsi z navdušenjem pišejo o naglem in izrednem okrevanju z ENERGIN kina-železnalim vinom.
V	KRVI JE ZDRAVJE! Samo močna, čista in zdrava kri more varovati in vzdrževali naše telo.
V	tej najboljši letni dobi je krepitev krvi potrebna otrokom in odrastlim, ki so slabokrvni, bledi, brez teka, slabih živcev, nemirnega spanja itd. Krvi so potrebna hranljiva sredstva, ki vsebujejo _ železo. Eden takih preparatov, ki je poznan vsem zdravnikom, preizkušen od tisočev in tisočev
ljudi, preparat, ki se dobiva v v sch lekarnah in drogerijah — je