SLOVENSKI
MK
CELOVEC SREDA 21. AVG-1991
Letnik XLV. $tev.35(2617)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:8šil. din.20
P. b.b.
Zadnja vest
Usoda Gorbačova je še negotova. Po nepotrjenih	vesteh
naj bi bi) prepetjan v Moskvo.	Jetcin
zahteva njegov zdravniški preg)ed. Postavi) je uttimat, da se z Gorbačovom sreča v 24 urah. V Moskvi in Leningradu demonstrirajo stotisoči, ceste pa so zablokirane. Pričakovati je razko) Rdeče armade.
M;'ha/7 Gorbačos/
Državni udar v Sovjetski zvezi - Gorbačov odstavl jen!
Protireformske konzervativne sile v Sovjetski zvezi so v noči od nedelje na ponedeljek z državnim udarom prevzele vso oblast v Sovjetski zvezi in odstavile državnega predsednika in šefa komunistične partije Mihaila Gorbačova.
60-letni politik je po zadnjih informacijah v hišnem priporu, uradno pa je bil odstavljen iz „zdravstenlh razlogov", ki so mu - tako v sporočilu sovjetske agencije TASS - onemogočali
nadaljnje opravljanje svoje funkcije.
Državni krizni komite na čelu z dosedanjim podpredsednikom Genadijem Janajevom je razglasil izredno stanje po vsej državi, tanki in vojska so zasedli vse pomembne točke v Moskvi in ostalih velikih mestih.
Položaj je skrajno dramatičen, saj se hkrati širi odpor proti novim oblastem, ki ga vodi ruski predsednik Boris Jelcin.
(Da/)e na 2. strani)
rnri* v*
lisoM na romanju
Pr<?fc/(/; konec tedna so se v ^entpav/n v Labotski doiini tisoči verniki iz Loro.s'ke, .SVovenije in Lnr-/anije-./n/i/.ske krajine sre-čaii na „Rontanja trek dezei". Prireditve so se ndeieži/i tudi najviš/i cerkveni predstavniki iz tega prostora, nted n/inti ijnb-ijanski nadsko/ in ntefro-po/it dr. /liojzij Jmstar, mariborski ško/ dr. /s an /Kramberger in krški ško/ dr. Egon /KapeZ/ari.
Bo prevrat v SZ spodbuda beograjskim centralistom?
Odstranitev Gorbačova in prevzem oblasti konzervativne garniture, zbrane v državnem komiteju, v Sovjetski zvezi lahko negativno vpliva na razrešitev krize v Jugoslaviji, predvse pa lahko zavre pogajanja o bodoči ureditvi države. Posebno v neugodnem položaju sta Slovenija in Hrvaška, kajti tudi obdobje po izteku moratorija postaja vse bolj negotovo.
Moskovski dogodki so Slovenijo potisnili na rob evropskega zanimanja, okrepili
centralistične sile v Beogradu, v senci teh dogodkov pa povečali skomine po legalnem državnem udaru v Jugoslaviji. Tudi v Beogradu bi bilo kaj lahko sestaviti krizni komite. Vanj se kar ponujajo generala Kadijevič in Adžič, notranji minister Gračanin, nekateri vodilni člani generalske ZK-Gibanja za Jugoslavijo z generalom Mamulo, od civilnih oseb pa še člani predsedstva iz Srbije in Črne gore. kot lutka pa bi bil vanj lahko vključen tudi zvezni
premier Markovič. Takih sestavov pa je v Jugoslaviji še več. Centralistične sile imajo vso podporo vojske, ki, kot vse kaže, že sedaj dirigira tako predsedstvu kot zvezni vladi. Prav zaradi tega je korak do legalizacije takega stanja prav majhen.
Včeraj in danes poteka v Beogradu seja razširjenega predsedstva, ki razpravlja o delovanju državnega sistema v obdobju moratorija in o bodoči ureditvi Jugoslavije. Odločilnih dogovorov najbrž
ne bo, saj predvsem po prevratu v Moskvi ni pričakovati, da bi srbsko-črnogorski blok odstopil od federalne opcije.
Slovensko predsedstvo je takoj v ponedeljek razpravljalo o novi situaciji in sklenilo pospešiti in intenzivirati svojo dejavnost za mednarodno priznanje samostojnosti Slovenije. To pa bo v novem stanju precej trša naloga, saj je svetovna in še bolj evropska politika usmer-(Da//'e na 2. .srnam)
Tinje: Uspe! koncert za žrtve vojne!
V Domu prosvete v Tinjah je bi) v ponede)jek zvečer prvi dobrodetni koncert za žrtve vojne v S)oveniji, nad katerim sta častno pokrovitetjstvo prevze)a tudi predsednika obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, dip). inž. Feiiks Wieser in dr. Matevž Gri)c. Koncert je bi! dobro obiskan, nastopili pa so umetniki Michiko Ko-bayashi ter Bruno in Johanna Petrischek. )zku-piček koncerta bo predan Repubtiki S)oveniji, da ga izroči pomoči potrebnim družinam.
Starim kmetom bodo odvzeti votitno pravico
Pododbor za pravna in ustavna vprašanja v koroškem dežetnem zboru je v ponedetjek z gtasovi sociatdcmokratov in svobodnjakov sprejet nov zakonski predtog za vo!i-tve v kmetijsko zbornico. Kmetje, ki so predati kmetijo, ne bodo več imeti votitne pravice, imeti pa jo bodo vsi ostati čtani kmečke družine, se pravi tudi kmetje z dodatno zapostitvijo, mtadi kmetje, njihovi otroci itd. Po novem predtogu bodo odpravtjeni tudi krajevni kmetijski sveti.
Dokončna odtočitev o novem zakonu za votitve v kmetijsko zbornico bo sprejeta 29. avgusta na seji koroškega dežetnega zbora.
Na sejmu stovenska moda!
58. mednarodni Celovški sejem je preteklo soboto v prisotnosti visokih politikov, med njimi sta bila novi vicckancler dr. Erhard Busck in koroški deželni glavar dr. Christoph Zcrnat-to, odprl svoja vrata. Da sejem ni samo koroški, marveč prireditev za celoten prostor Alpc-Jadran, so pokazali tudi v paviljonu za modo, kjer so predstavili najnovejšo puloversko modo iz Slovenije. Sejem pod geslom „Za vsakogar nekaj" je odprt še do 25. avgusta.
Stika: G. Kggenberger
Dan zgodovine pod Svinsko pianino
Preteklo nedeljo je Zveza koroških partizanov spet pripravila zdaj že tradicionalni obisk zgodovinskih krajev po Svinški planini, ki ga prireja v spomin na partizanski odpor severno od Drave.
Na zbirališču v Velikovcu so se zbrali udeleženci iz vse Koroške od Zilje do vrha Komlja. Med njimi je bilo tudi precej mladih. V pisani druščini pa je bil tudi 90-letni Dobnikov oče s Komlja. Manjkali tudi niso udeleženci iz Slovenije. Prišli so iz Ljubljane, Kranja, Šoštanja in drugih krajev.
Kolona avtomobilov je v prekrasnem vremenu krenila proti Grebinju, Šentle-nartu in Golovici, nato pa proti Svinški planini. Tam so se ustavili na Lammin-
gerjevi planini, kjer je bilo v drugi polovici 1944.leta stičišče partizanskega gibanja severno od Drave.
Julija so partizani vzpostavili prve stike z aktivisti odpora, 15. septembra pa so se srečali z Belinovo in Krištofovo četo in nato skupaj opravljali akcije. Jeseni 23. oktobra je v te kraje prišel Severni bataljon, ki ga je vodil Mirko Ulčar, z njim pa sta bila tudi predsednik Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Koroško Karel Prušnik-Gašper in angleški zvezni oficir major Chussak.
Spominski obisk je kot vedno vodil predsednik ZKP Janez Wutte-Luc, kije bil od vsega začetka v skupini, ki je spodbujala odpor v teh krajih.
2 21. avgust 1991
Potitika
SLOVENSMVESIMK
vTCTAii/ Slovenija o udaru v SZ: zdaj VtSi lih pospešiti proces razdružitve!
HEUTE
!M! DieSeite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Mach dem Sturz Gqrbatschows: Besorgnis auch in Osterreich, S!owenien wunscht Anerkennung!
Der Sturz des sowjetischen. ge zu losen. „Das Beispiel Ju-Staatschefs Michail Gorbat- goslawien demonstriert mit schow hat im gesamten We- aller Deutlichkeit, daB ge-sten und auch in Osterreich waltsame Strategien keine ernste Besorgnis iiber die echten Losungen, sondern kiinftige Entwicklung in Eu- nur Chaos und Leid hervor-ropa ausgelost.	bringen", betonte Ambrozy.
Bundeskanzler Dr. Franz Das Staatsprasidium der Vranitzky auBerte in einer er- Republik Slowenien, welches sten Stellungnahme die am Montag in Ljubljana zu-Uberzeugung, „was Gorbat- sammengetreten ist, forderte schow in Richtung Demokra- angesichts der dramatisch-tie und Freiheit eingeleitet tragischen Entwicklungen in hat. ist nicht ruckgangig zu der Sowjetunion „einen for-
LJUBLJANA. - (STA) -Na ponedeljkovi seji predsedstva Republike Slovenije v razširjenem sestavu je bil govor tudi o najnovejših dogodkih v Sovjetski zvezi. V zvezi s tem je ministrstvo za zunanje zadeve izdalo sporočilo z naslednjo vsebino: ..Državni udar v Sovjetski zvezi lahko pomeni dramatičen in daljnosežen poseg v postkomunistične procese v
sami Sovjetski zvezi, neizogiben pa je tudi vpliv sovjetskih dogajanj na druge vzhodno in srednjeevropske države z novonastajajočimi demokracijami. Pričakovati je, da bodo spremembe v Sovjetski zvezi pripeljale do pretresov v procesu popuščanja napetosti v svetu. Ni dvoma, da destabilizirana Sovjetska zveza z ogromnimi nuklearnimi in drugimi vojaškimi potenciali
lahko pomeni grožnjo svetovni ureditvi na političnem in gospodarskem področju. Končno, položaj v SFRJ, agresivnost dogmantskih sil in njihovo stalno spogledovanje z možnostjo restavracije totalitarizma, nas utrjuje v prepričanju, da mora Republika Slovenija pospešiti proces razdružitve in si čimprej pridobiti mednarodno priznanje.
Bo prevrat v SZ spodbudit...
machen", Vizekanzler Dr. Erhard Busek meinte, daB die chaotische Situation in Ju-goslawien die Militars und Konservativen in der Sowjet-union moglicherweise zum Putsch nur noch ermutigt ha-be. Bundesprasidcnt Dr. Kurt Waldheim erklarte, daB der Sturz Gorbatschows ftir die internationale Staatenge-meinschaft derzeit noch nicht abschatzbare Folgen haben kdnntc.
Karntens SPO-Chef Dr. Peter Ambrozy bezeichnete die Absetzung Gorbatschows als „extreme Gefahrdung der demokratischen Entwicklun-gen in der UdSSR" und ap-pellierte an alle Verantwortli-chen, die Konflikte, insbe-sondere die Nationalitaten-
cierten ProzeB der Loslosung Slovveniens von Jugoslawien" und sprach gleichzeitig den Wunsch nach einer raschere-Anerkennung Slowe-
ren
niens durch die internationale Staatengemeinschaft aus.
BiMe.
Augu!tsnmm!ung 1991
Athiopien
Sudan
Kamtnef Sparkasse 55S7
Caritas#
Ohne Ihre Hi!fe sind wir hitflos.
(Aahu//evrm)c^/. strani) jena v Moskvo. Vojaščina se sicer še vedno pospešeno umika, vendar to, po besedah generala Rašete iz 5. vojaške oblasti, še ne pomeni samostojnosti.
Hrvaška je v pravi agoniji spopadov. Premirje, ki ga je sklenilo predsedstvo Jugoslavije, se ne spoštuje, v desetih dneh je bilo med hrvaškimi silami, četniki, srbskimi uporniki in vojsko preko 130 spopadov, število mrtvih in ranjenih pa se stalno povečuje. Spopadi so se razširili že na zahodno Slavonijo in Kor-dun. Zvezni inšpektorji sicer nadzorujejo premirje. Po dvajset jih je v Slavoniji in Baranji, Baniji in Kordunu ter Krajini in severni Dalmaciji, vendar so nemočni in opravljajo samo naloge opa-
Dapčevič - Kučar pa zahteva, da se napadalec poimenuje -in to je Srbija.
V noči od nedelje na ponedeljek je eksplodiralo tudi v Zagrebu. Tarča napada je bila židovska občina in grobnica na zagrebškem Mirogo-ju. V kolikor je to res delo srbskih diverzantov, je akcija preračunana na odnos svetovnega židovskega lobija do Hrvaške, ki naj bi se obrnil proti njej.
Predsednik predsedstva Stipe Mesič je na nedeljski tiskovni konferenci v Zagrebu izjavil, da bo, v kolikor srbska stran ne bo spoštovala premirja, odstopil. Na Hrvaškem so z njegovo alibi-jevsko vlogo v predsedstvu
vse bolj nezadovoljni, po eni strani naj bi zastopal Hrvaško, po drugi pa mora stalno sklepati kompromise, tudi v njeno škodo. V situaciji, ko mu ni uspelo pokoriti vojske, je njegova vloga vsaj tragikomična. V podobni situaciji je tudi hrvaški predsednik Tud-jman, kateremu že kar javno očitajo, da je pognal hrvaške Srbe v upor, se dogovarjal z Miloševiem o Bosni, medtem pa so Srbi okupirali tretjino Hrvaške. Sedanje njegovo obljubljanje kulturne, gospodarske in celo politične avtonomije Srbom na Hrvaškem nekateri že ocenjujejo za dejansko spreminjanje hrva-ško-srbskih meja.
Jože Rovšek
konflikte auffriedlichemWe- _____________________ zovalcev.
Hrvaška tudi še ni defini-
Grun-aiternative Jugend wiii bundesweite Organisationen grunden
Am ersten osterreichwei- Grundung auf einem einge-
Gorbačov odstavljen!
ten Treffen von grun-alterna-tiven Jugendlichen in Velden am Worthersee / Vrba ob Vrbskem jezeru, an dem neben Delegierten aus allen Bundeslandern auch Delega-tionen aus der ČSFR und der BRD teilnahmen, wurdc mit uberwaltigender Mehrheit der BeschluB gefaBt, eine grun-alternative Jugendorga-nisation zu grunden. Ende Oktober soli die formelle
nen KongreB vollzogen wer-den.
Bis dahin sollen auf regio-naler und unversitarer Ebene Bedingungen und Grundla-gen einer solehen Organisa-tion intensiv diskutiert wer-den. Am nachsten Bundes-kongreB der Griinen Alternativen im November soli die formelle Anerkennung der Organisation durch die Mut-terpartei erfolgen.
rala napadalca. Vse preveč se govori samo o odpadnikih, srbskih teroristih in četnikih, opozicijska voditeljica Savka
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je za pomoč žrtvam brutalne agresije jugoslovanske armade v Sloveniji pri Posojilnici Celovec odprla poseben konto s številko
3,047.107
(/Vahu//cvuu)c^ J. Vrani)
Uradna Avstrija je državni udar v Sovjetski zvezi komentirala z veliko zaskrbljenostjo. Kancler dr. Franz Vranit-zky je izrazil dvom, da bo novim oblastnikom v Kremlju spričo procesa demokratizacije v Sovjetski zvezi uspelo kolo časa zavrteti nazaj, za Avstrijo pa je poudaril, da je bilo povsem pravilno, da seje usmerila v Evropsko skupnost, ne pa v izključno zunanjepolitično angažiranje v vzhodni Evropi.
Po mnenju novega vice-kanclerja dr. Erharda Buška
Miši)# uv^fn/sh/h pur/u-mcuturccv v Peogrnb, Zagreb in Ejnbi/ano je -h/)ub Vnbna prcc/zMuhom (propadi misiji ministrske trojke E .S) in nekakšnemu pesimizmu ur/e/eženeev -bi/a uspešna, /n po/na presenečenj. FoJjn Je/egacije Peter .ScbieJer in He/ga Konrad f.S7T)j, Andreas Kho/ in Euhtv/g Kosva/t (V) F P), M/chue/ Schmid (PPf)) in Marijana Grandič (ZA E) so se najprej sezna-ni/i z beograjsko p/at/o tako imenovane (ugo.s/ovuu.s/cc di/eme, nato z zagrebško in nazadnje z /jabZjnnsko.
F Peogradu so Avstrijci dobdi vtis, da je tudi v Srbiji ce/ kup raz/ičnih mnenj, strank in skupin. /Ve samo srbski bo/jsevizem. kot ga v stereotipno sovražni s/iki riče nač bu/varski tisk in kot
KOME
/G0/H4
SCPH.ZA/VP/M
povsem prezgodaj raz-m is/ja ti o kakčaem dip/o-matskem priznanju. Pika na i je bda izjava predsednika Pudjmana, da potrebuje tako priznanje navsezadnje tudi zato, ker bi potem /ahko /ega/no kupova/ orožje. /Ve nazadnje pa je Avstrijcem
AVSTRUSKA M!S! JA
ga nekateri vse preradi posnemajo. Predvsem pa so spozna/i, da tudi v Peogradu trezno razmis/jajoče si/e rečitve krize ne vidi/o brez pogajanj in mednarodne pomoči. Pako na zvezni kot na repub/ički ravni.
F Zagrebu so Avstrijci morah spoznati, da k/jub vnaprejšnjim simpatijam Hrvaška ne premore zre/e demokracije in da bi bdo
posta/ sum/jiv ves avtoritarni predsedniški sestem in jo/k/orno-baročni ritna/, ki Hrvaški ne more odpirati integracije v Evropo.
F Ejub/jani so Avstrijci spozna/i, da so priš/i prepozno, da bi Peter/etu, Pupin, Pavčarju in Janši daja/i nasvete. V/ovcnci se ne že/ijo več zgub/jati v pogajanjih in čakanju,- tudi dip/omat-skega priznanja ne zahteva-
jo, samo norma/ne razmere, ekonomsko pomoč za norma/no de/ovanje gospodarstva, ukinitev b/okad. Zanimiva in nikakor ne naključna je poudarjena kritična distanca do Hrvaške. Peter/e je na prošnjo pri/ate/ja Kho-/a, naj ,S7ovcm)u vendar/e sode/uje pri novih vsejugoslovanskih pogajanjih, dogovori/. /Vi težko sesti za skupno mizo, a težko se je o čem dogovoriti. Seveda tudi dob/jena vojna dovo/nje igro z neko/iko višjimi kartami.
Avstrijski po/itiki so v teku misije izgubi/i preneka-fere //užije. Utrdi/o se je prepričanje, da je mirna rešitev krize na Ra/kanu mogoča /e z resno vo/jo prizadetih in s pomočjo mednarodnih ude-/ežencev. Po pa je v vsakem primeru bo/jše od vojne.
pa bo zaradi dramatičnih dogodkih v Sovjetski zvezi svetovno zanimanje za Jugoslavijo zagotovo popustilo, kar pa hkrati pomeni tudi novo nevarnost posega jugoslovanske armade v nasilno reševanje jugoslovanske krize. Enako možnost je napovedal tudi koroški deželni glavar dr. Christoph Zernatto, medtem ko je njegov namestnik dr. Peter Ambrozy pozval k mirnemu razreševanju konflikta.
Prva noč po državnem udaru je minila brez vojaških posegov, proti jutru pa se je dolga kolona tankov napotila proti Leningradu. V pribaltskih republikah je oblast prevzela vojaška uprava, politiki Latvije, Litve in Estonije pa so prebivalstvo pozvali, da odločno brani suverenost teh republik. V Rigi je padla prva žrtev, ko so organi notranje varnosti streljali na nekega šoferja.
V Moskvi in nekaterih drugih mestih so se v torek dopoldne začele množične solidarnostne akcije v podporo Mihailu Gorbačovu, ruski predsednik Boris Jelcin je prebivalstvo Rusije pozval k generalnemu štrajku in dejal, da so novi oblastniki kršili ustavo ter da jih je treba postaviti pred sodišče. Bitka za oblast se je v Sovjetski zvezi očitno šele začela. Očitno je vsaj det vojske lojalen s Borisom Jelcinom. Zvedelo pa se je tudi, da je Gorbačov povsem zdrav.
SLOVENSKI VESTNIK
Politika
14. avgust 1991
3
PANORAMA
„Knzni komite" prevzet vso obiast
Dosedanji podpredsednik Janajev je po sporočilu uradne sovjetske tiskovne agencije TASS v ponedeljek zjutraj prevzel položaj državnega predsednika in predseduje ..posebnemu komiteju", v katerem so še šef KGB Krjučkov, obrambni minister Jazov, notranji minister Pugo, predsednik kmečke zveze Stratodubcev, predsednik državnih podjetij Tisijakov ter visoki dosedanji politiki Pavlov in Baklanov. V pismu generalnemu sekretarju OZN Perezu de Cuellarju ter vsem najvažnejšim državnim predsednikom na svetu je Janajev poudaril, da bo nova oblast nadaljevala reformsko politiko ter izpolnjevala vse pogodbe in obveznosti, ki jih je SZ sklenila v času predsednika Gorbačova.
Sfrmogf/ay//'en/predsedn/k SZ /n pard/sk/ šef M/ha// Gorbačov
Mihai! Gorbačov
je leta 1985 kot 54-letni „no-vinec" nasledi! umrlega Andreja Černjenka na položaju generalnega sekretarja komunistične partije Sovjetske zveze. Leta 1988 - po odhodu Andreja Gromika -pa je postal tudi predsednik države in od tedaj združeval obe funkciji.
Leta 1990 je bil Mihail Gorbačov odlikovan z Nobelovo nagrado, ki pa jo je zaradi vse bolj napetega položaja znotraj države, predvsem v Pribaltiku, prevzel šele letos. Osebna usoda Gorbačova ob redakcijskem zaključku še ni bila točno znana, svetovne agencije pa so sporočile, da se odstavljeni predsednik nahaja v hišnem priporu. Kot pred njim Nikito Hruščova so tudi Gorbačova odstavili, ko je bil na dopustu.
Mitmit Gorbačov - politik, kije spremeni) podobo Evrope
Mihail Gorbačov je pred šestimi leti kot voditelj KP SZ stopil na najvišjo stopničko političnega odra vzhodne velesile in s tem tudi na svetovni politični oder. Njegovi gesli „Glasnost in perestrojka" sta zajeli vso državo, vse države takrat še obstoječega Varšavskega pakta ter ostali svet; širilo se je upanje po večji svobodi in novi, miroljubnejši ureditvi Evrope in tudi sveta.
Predvsem pri zmanjšanju napetosti in nevarnosti katastrofalnega vojaškega spopada med velesilami je bil prav novi voditelj SZ gonilna sila za zmanjšanje in uničevanje velikega števila smrtno-nosnih vojaških sistemov, ki so ogrožali mir v svetu. Zadnjo tovrstno pogodbo sta sovjetski in ameriški državni predsednik podpisala šele pred slabim mesecem dni prav v Moskvi, v mestu, kjer od ponedeljka dalje življenje spet nadzorujejo tanki in vojaške in policijske enote.
Človek in politik Mihail Gorbačov pa je v zadnjih dveh, treh letih sploh omogočil velikanski preobrat v vzhodni Evropi in s tem spre-
V poncJc/jek, /& avgas/a 7997 .se ;'<? nepričakovano in prevene/i/ivo končaia po/ifična pot čioveka, ki /e omogoči/ popo/no .spremembo por/obe Evrope in mt/i sveta.* ob 5.43 ari /e uradna tiskovna agencija 7/4 ,SA sovjetski in s tem tat/i svetovni javnosti sporoči/a, e/a rioserianji pre<7se<ri/ak Mi/iai/ Gorbačov „iz zt/ravstvenib raz/ogov" ni več v stanja oprav-/jati <7ržav/aske pos/e. Ob/ast so prevze/i konzervativni komanisti in vojska/
menil celotno podobo našega kontinenta. Z njegovim privoljenjem oz. celo z njegovo aktivno pomočjo je novembra 1989 padel diktatorski komunistični sistem v Nemški demokratični republiki in bili so postavljeni temelji za sedanjo Združeno Nemčijo, sledili so zlomi v Rumuniji, Bolgariji in na Češkoslovaškem. Politka državnika s svetovnim formatom je tudi pozitivno vplivala na druga krizna žarišča, tako v Evropi kot tudi v Afganistanu, v začetku letošnjega leta pa je tudi pomagala ustaviti pohod iraškega diktatorja v Perzijskem zalivu in pripomogla k načrtovani prvi konferenci o razrešitvi krize med Izraelom in arabskim svetom.
Medtem ko je poskus uvedbe glasnosti Gorbačovu uspel, je napovedana pere-
strojka obtičala sredi potu Velikim uspehom na mednarodni ravni niso sledili uspehi ali vsaj bolj pozitivni rezultati znotraj države. Ne na političnem, ne na gospodarskem področju.
Stvari so se sicer premaknile oz. se začele premikati, ves bodoči razvoj in uspeh začetih reform pa je ob trenutku Gorbačovove odstavitve povsem pod vprašajem. Delni neuspeh pri gospodarskem in političnem prestrukturiranju je bil zato tudi eden bistvenih vzrokov njegovega padca in hkrati opravičilo prevzemnikom oblasti.
Prebivalsto velike, toda -kot Jugoslavija - razpadajoče Sovjetske zveze ob teh trenutkih upa na nadaljevanje reform, na nadaljnje odpiranje struktur tako znotraj države kot navzven, prisoten
pa je tudi strah pred tem, da bi se kolo časa spet zavrtelo nazaj. Tak strah je zajel tudi vso Evropo in ves svet, pri čemer pa naj se ta samokritično vpraša, ali si ni s svojo malodušno, v prvi vrsti v svojo korist usmerjeno politiko tudi sam naložil del krivde za najnovejši dramatični in tragični razvoj v Sovjetski zvezi.
Drži namreč, da je v celotnemu zapadu - in to ne le v močnem konzervativnem in vojaškem taboru, ki je sedaj spet prevzel oblast v Sovejstki zvezi - uspelo ustvariti vtis, da se ji je Sovjetska zveza z vso vzhodno Evropo poceni prodala. To je bila voda na mlin tistim, ki nimajo interesa, da se ustvari „novi dom Evropa" kot jo je imenoval sam Gorbačov, ampak da se spet uveljavi politična, idclo-loška, gospodarska in ne nazandnjc vojaška delitev sveta, kot v času hladne vojne, za katero smo mislili, da je že preteklost.
Svet se upravičeno, in upamo, ne prepozno, sprašuje: Kaj po Gorbačovu?
Ivan Lukan
Georga Busha,
predsednika ZDA, je državni udar v Sovjetski zvezi popolnoma presenetil. Kot poročajo agencije, je odstavitev Mihaila Gorbačova presenetila celo ameriško obveščevalno službo CIA ter Bushovega svetovalca za državno varnost Scowcorfta, slednji je novico izvedel iz medijev...
Ameriški predsednik je v prvi reakciji situacijo po odstavitvi Gorbačova ocenil za „zelo resno" in zahteval vrnitev Gorbačova.
Gorbačov /e b/7 od/oč;7na osebnost za padec „2e/ezne zanese" /n Ser//nskega zidu
Gorbačov z ženo Ra/so pr/ papežu Janezu Pasz/u //.
Koroška
4 21. avgust 1991
SLOVENSKI VESTNIK
TR!BUNA BRALCEV
O izobraževanju in de!u vzgojitetjic v otroških vrtcih
Promoc/)ske agencije so sfa/n/ pa/Tneg/ ne /e raz//čn/7i pod/efi/, namreč loč/ časop/sov. Svo/ 1000-dnevn/ obsto/ je pred kratk/m v Ce/ovco praznova/a m/ada, toda že ze/o uspešna agenc/ja „PUBL/CO", s katero sode/uje tud/ uredništvo Slovenskega vestnika. Z razvijanjem agenc/je na Koroškem je začel mag. Michael S/a-man/g (na s/lkl s svojimi sodelavkam/) leta 1988, agen-c/jska mreža pa medtem zajema tudi Dunaj, Gradec, Salzburg In Innsbruck. Na nadaljnjih večkrat 1009 dnll
S/lka * IV. Fritz
Manjšinski jeziki v avstrijskem pariamentu
Zelo je razveseljivo, da mladi razmišljajo o delu v otroških vrtcih, o potrebi po njih in izobraževanju vzgojiteljic.
Zaradi spreminjanja družbe postajajo ta vprašanja vse boij aktualna.
ZSO in NSKS sta vedno poskušali vplivati na izboljšanje vzgoje predšolskih otrok in na uvajanje dvojezičnosti v otroških vrtcih. Strokovno pedagoško združenje je od ustanovitve dalje večkrat sodelovalo pri pogovorih z vladnimi strukturami.
Zabeležiti je nekaj uspehov:
*	v času kanclerja Kreiskega je plačevanje dvojezične vzgojiteljice v javnih otroških vrtcih prevzel Urad zveznega kanclerja;
*	zvišana je bila dunajska dotacija za privatne dvojezične vrtce;
*	boljše možnosti izobraževanja dvojezičnih vzgojiteljic. (Žal smo se leta 1985 zaradi lastne nerodnosti za celovško izobraževalno ustanovo namesto možnih treh ur slovenskega pouka na teden strinjali z dvema tedenskima urama slovenščine kot zadostnim številom ur.)
Vsa obširnejša pisanja slovenskih osrednjih organizacij v zvezi s šolstvom na Dunaj ali drugam vsa leta vsebujejo tudi vprašanja dvojezične vzgoje otrok v predšolski dobi.
Pred sedmimi leti predloženi skupni predlog ZSO in NSKS o prioriteti izgradnje dvojezičnih otroških vrtcev na dvojezičnem ozemlju Koroške predvsem iz finančnih razlogov ni bil realiziran.
S šolskimi vprašanji se-večinoma v okviru ZSO - ukvarjam približno 15 let. Zato dobro vem, kaj se je dogajalo v tem času. Moja mnogokrat izrečena želja o potrebi zaposlitve (skupno NSKS in ZSO) jurista, ki bi se pol-nopoklicno ukvarjal s šolskimi vprašanji, se ni uresničila. Prepotrebna kontinuiteta spremljanja šolskih vprašanj zaradi pomanjkanja ustrezne osebe v preteklosti ni bila mogoča v zadostni meri. Da tako stanje ne more ostati brez negativnih posledic za koroške Slovence, vemo vsi.
Posebno pa nas je prizadelo razhajanje stališč o šolskih vprašanjih med ZSO in NSKS od leta 1987 dalje.
Neenotnost obeh slovenskih osrednjih organizacij posebno močno otežuje tudi delo Strokovnega pedagoškega združenja (SPZ). Kljub temu mlado društvo dosega velike uspehe na področju izdajanja uči) in didaktičnih iger v slovenskem jeziku ter na področju spremljanja in ocenjevanja sprememb v manjšinskem šolstvu. Posebno ob reformi t.1988, saj je SPZ o tej temi izdalo kar dve (leta 1989 in 1991) obširni publikaciji. Delovanje SPZ vseskozi finančno podpira ZSO, NSKS pa mu je poma-
gal le do leta 1987. Tudi na pismene prošnje NSKS ne reagira. Ta čas tudi glasilo NSKS, „naš tednik" očitno ne sodeluje več z našim združenjem.
Kot primer nesodelovanja navajam tiskovno konferenco SPZ pri Joklnu v Celovcu, dne 27. 6. 1991, kjer smo predstavili obširno publikacijo o treh letih izkušenj z ljudskošolsko reformo 1988. „naš tednik" se tiskovne konference ni udeležil in tudi ni poročal o publikaciji. Torej se obnašamo povsem strankarsko!
Ustanavljanje dvojezičnih otroških vrtcev ali dvojezičnih skupin poteka po občinah in je politično ter finančno vprašanje. Vsakdo, ki je ali je kdaj bil občinski odbornik na slovenski občinski listi, bo vedel povedati, kako težko se je v obstoječi koroški klimi na občinski ravni pogovarjati o ustanovitvi dvojezičnega otroškega vrtca. V Železni Kapli npr. so se starši več let prizadevali za ustanovitev dvojezične skupine v javnem otroškem vrtcu in končno vendar uspeli. Na Bistrici v Rožu so starši že pred desetimi leti pošiljali prošnje deželnemu glavarju Wag-nerju, a še sedaj ni dvojezičnega vrtca. V Žitari vasi je svojčas občinski odbor z večinskim sklepom preprečil ustanovitev dvojezičnega otroškega vrtca.
Upam, da bo v času pomembnih političnih sprememb kaj več posluha za najosnovnejše potrebe koroških Slovencev.
Kar sem napisal, je bila zadnje dni v juliju tudi vsebina četrturnega telefonskega pogovora z A. Mlinarjevo, avtorico reportaže. Poskušal sem ji razložiti tudi nalogo SPZ in pripravljenost, da bi skupno z osrednjima organizacijama koroških Slovencev podvzeli ponoven poizkus za izboljšanje situacije na področju predšolske dvojezične vzgoje. Ob tem se zavedam, da naše društvo pri tem ne more odigrati kake odločilne vloge, saj ne more reševati ne finančnih pa tudi ne političnih vprašanj v deželi Koroški in po dvojezičnih občinah.
Za zaključek naj še poudarim, da ne morem akceptirati posebno zadnjega stavka reportaže. Posebno vse mlade pozivam, da od organizacij zahtevajo premišljeno, kontinuirano, predvsem pa skupno delovanje, vsaj kadar gre za naše najosnovnejše potrebe	Franc Kukoviča
MePZ,,Podjuna" na telev!ziji
Mešani pevski zbor "Podjuna" bo soobiikova) televizijsko oddajo pod geslom ,,Pesmi in narava", ki bo na sporedu v soboto,31.avgusta ob 16.45 uri na 2. avstrijskem programu.
Po ideji izdajatelja večjezične knjige "Avstrijska lirika: in niti besede nemško" Geralda Nitscheja bo 30. septembra letos v avstrijskem parlamentu slišati vse jezike
Caritas prosi za pomoč v bom proti lakot! v Afriki
Katastrofa lakote, ki grozi afriškemu kontinentu, utegne biti še hujša, kakor je bila tista v letih 1984/85. Glavni vzrok za to so izostajanje dežja in porušenje ekološkega sistema zaradi erozije tal oziroma napredovanja puščave. Svetovna organizacija za prehrano pri OZN FAO opozarja, da je v vsem sahclskcm pasu brez takojšnje pomoči okoli 20 milijonov ljudi izpostavljeno smrti zaradi lakote. Posebno prizadete države so Etiopija, Sudan, Mali, Burkina Faso, Mavretanija, Senegal, Liberija, Angola in Mozambik. Samo v Etiopiji (v Eritreji in Tigraju) po izjavah skupine za pomoč grozi smrt zaradi lakote okoli 2,5 milijona ljudem.
Koroška Caritas je svojo avgustovsko nabirko v celoti namenila pomoči Afriki in prosi za prispevke na konto I 5587 pri Karntner Sparkasse.
avstrijskih manjšin. Širši avstrijski politični javnosti se bodo predstavili z literarnem branjem.
Predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer bo skupaj s predstavniki iniciative "Manjšinsko leto 1993" povabil k sodelovanju avtorje oz. umetnike vseh v Avstriji živečih n^anjšin, ki bodo v svojem jeziku predstavili svoje pesmi. Besedilo bodo v prevodu optično projicirali na veliko tablo, tako da bodo branju lahko sledili tudi nemško govoreči.
Kdo bo na tem branju zastopal koroške Slovence, še ni določeno.
Kar nekam pozabljeno je bilo še neko drugo srečanje naših planincev s pobratenimi tovariši od Avto-Cclja. Poročali smo že, da smo z njimi majnika meseca opravili izlet na goro bogov - Otymp v Grčiji. V majhno zahvalo so kapelski planinci povabili prijatelje v naše kraje.
Tako smo si skupaj s Celjani ogledali znamenite Obirske jame z vsemi njenimi čudesi. Vodičeve razlage je prevajal in v marsičem še dopolnjeval naš vestni in marljivi Miha Travnik, dober poznavalec zanimivega pod-zcmljskega	kraljestva.
Seveda si vseh, lepo število kilometrov dolgih rovov nismo mogli ogledati, ker tudi niso odprti za obiskovalce, a že tista pičla dva kilometra s prijetnim hladom (5 stopinj C) in sorazmerno visoko zračno vlažnostjo sta nam omogočila spoznati kotanjo škratov, dvorano orgel, kapelo, smaragdno-zeleno jezero in še nič koliko drugega. Ob spremljavi glasbe in svetlobnih efektov se rovi s svojimi stalagmiti in stalagtiti dozdevajo še bolj neresnični - pravljični.
TRiBUNA BRALCEV
Dobronamerno!
Pred nedavnim je naneslo, da sem s svojimi poslovnimi prijatelji iz Italije šel na večerjo k Miklavžu v Bilčovs. Ne nazadnje tudi zato, ker na gostilni poleg Gaststatte in Gostišče lepo po italijansko piše Trattoria.
Pri naši mizi sicer ni bilo težav, ker znam slovensko in nemško, pač pa neka italijanska gostja strežnikom ni mogla dopovedati, da si želi rezervirati mizo do prihoda svojega moža. Nekako smo se vključili in rešili težavo.
Ob tem sicer drobnem dogodku se mi zastavlja vprašanje nivoja našega slovenskega (dvo- in večjezičnega) gostinstva. Osebno mislim, da mora biti ponudba vsaj v tistih jezikih, ki jih izkazujejo gostilniški napisi in jedilniki. Če gostilničar temu ne more zadostiti, naj ostane skromnejši in naj Trattoria umakne z napisa. Morda bi pa poiskal ustreznega strežnika (študenta/ko) italijanščine, ki jih zagotovo ne manjka!
Razumljivo je, da v času turistične konice gostom strežejo tudi neuki mladeniči in mladenke. Sprašujem pa se, kako je to potekalo ob nedavnem vrhunskem političnem srečanju med predsednikom R. Slovenije Milanom Kučanom in avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem. Bojim se za nivo postrežbe, zato gostincem na Koroškem predlagam, da se za take (razveseljive) primere ustrezno organizirajo. Če sami nimajo visokokvalificiranega kadra, si ga lahko sposodijo, če je potrebno tudi iz Slovenije,
Res da to nekaj stane, vendar pri takih protokolarnih obiskih cene običajno skoraj niso pomembne.
In še to: Če imamo opravka s tujimi gosti, predvsem Italijani in Jugoslovani, jim ponudimo tudi več vrst kruha, takega, ki so ga navajeni; - morda pa bodo posegli tudi po našem koroškem...
Toliko v dobri nameri.
Iz podzemlja smo se nato odpravili k Peršmanu, kjer smo si ogledali muzej iz naše žalostne preteklosti. Nato smo ob diapozitivih obujali spomine na minuli izlet v Grčijo in Makedonijo. Tem je dala dodatni okvir še neke vrste epopeja (že osma po vrsti) - v verze zajet potopis. Sledila je družabnost in tudi poskočnih viž muzikantov ni manjkalo.
Že o mraku smo se poslovili z zagotovilom, da to še zdaleč ni bilo zadnje srečanje, saj nas čaka še veliko gora križem Evrope.
Sejem Vino 91
V času med 26.avgustom in 1.septembrom bo v Ljubljani 37.mednarodni vinogradniško - vinarski sejem Vino 91. Na sejmu bo sodelovala vrsta tujih in domačih razstavljal-cev vin, alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Mogoče pa bo poskusiti tudi prek 1000 vzorcev, ki so sodeovali v tekmovalnem delu. Največ nagrad so letos prejela avstrijska vina, slovenska pa so pobrala 14 velikih zlatih medalj, 84 zlatih in 151 srebrnih.
Dc/ehia ra/stava Št. Pave) !99t
-/. aptit - j", cktohet. \sak dan od9. do )7. me
kL.

Kristijan Breznik, Ceiovec
Celjski planinci obiskali Koroško
SLOVENSMVESIMK
Koroška
21. avgust 1991 5
Medpevc/ moš/tega zbora Boros/Z/e so tod/ aadapen/ g/asben/k/, k/ skrb//o za spremZ/at/o
Borovtjani deset tet spet v zboru slovensko pojo
* * *
Pred Za tud/ fe nekaj ča.sa po drug/ cvetova/ vo/a/jc ^/ovea-sko pro.s vetao dra.sdvo v /lorov//a/; s/o ve/o po .svojem ve//kem močkcm zbora, k/ /e aa.svopa/po jaza/ Koro.šk/ /a /ad/ .S/oveu/-j/. Poda že Zeta /955 /e ta dejavnost preaebaZa /a v dra.sdva v //o rov/ja/; so peZ/ Ze se čZaa/ aa.saad?Za Drava. Vendar se je ;aa//a Zeta 79&Z po/av/Za nova sZtap/aa, A/st'jc zadaZa aaZogo, da ponovno ož/v/ nročko zborovsko pet/e.
Spominski pohod na Jepo
Takrat seje zbralo šest pevcev (Wcrner in Hanzi Oraže, Aleksander Dovjak, Simon Čertov, Peter Koschutnik in Roman Verdel), slednji je prevzel vodstvo, in moški zbor Borovlje, sicer le šestčlanski, je imel svoj prvi nastop.
Deset let zbor v Borovljah torej spet poje. Predsednik društva Mclhijor Verdel je tega dogodka izredno vesel: „Naš zbor je sicer najmlajši slovenski zbor na Koroškem, vendar je za naše delovanje izrednega pomena. Sicer so bile z njim že tudi težave, vendar je predvsem sinu Romanu vedno spet uspelo pritegniti nove pevce. Tako je naše društvo prav preko zbora postalo bolj znano, in ob tem nas tudi uradna občina ne more prezreti."
Boroveljski pevci nastopajo na raznih prireditvah in s tem pripomorejo, da se slovenska pesem tudi uradno uveljavlja. Pevci pa so sodelovali tudi pri navezovanju prvih stikov z nemško govorečimi soobčani, jih pritegnili k skupnim prireditvam, kakršne so vsakoletne ob nacionalnem prazniku „Dober
večer, sosed".
Toda povrnimo se k začetku sedanjega moškega zbora. Predsednik društva Melhijor Verdel pravi: ..Pravzaprav nihče ni povsem verjel, da bo zbor dejansko mogoče obnoviti. Botra ideje sta bila dejansko Bertej Logar in moj sin Roman, ki sta se kot študenta v Gradcu odločila, da poskusita oživiti zborovsko petje prav tam, kjer med slovenskim življem ni zborov. Tako je na Suhi nastal Suški oktet, Roman pa je začel z zborom v Borovljah."
Dejansko je zborček nastal kar nekoliko nenavadno. Zborovodja Roman Verdel pripoveduje: ..Zbrali smo sc šele tri dni pred našim prvim nastopom. Sest nas je bilo in sploh nisem bil prepričan, da bo iz tega poskusa nastal stalen zbor. Po nastopu pa je šlo precej lažje, tako da smo lahko vključili še nekaj pevcev. Začeli smo seveda z lahkimi pesmimi, ki so bile novim pevcem, seveda pa tudi publiki všeč. Po petih letih smo nato že kar kvalitetno peli, vendar smo kmalu nato izgubili nekaj pevcev, ki
so morali pač s trebuhom za kruhom ali pa so odšli študirat,... Večkrat smo imeli težave, da nas je bilo premalo, hkrati pa je trpela tudi naša kakovost. To je bilo zelo težko obdobje, ki pa smo ga nekako prebredli. Sedaj je devet stalnih pevcev, v prihodnje pa želim z njimi naštudirati nov spored, ki bi vseboval predvsem pesmi o našem kraju pa tudi nekaj mojih priredb. S tem upam, da bomo pridobili tudi na kulturnem pomenu."
Pogoji za to so zagotovljeni. Predsednik Mclhijor Verdel z zadovoljstvom ugotavlja, da je v zboru precej dobrih pevcev. To so namreč dokazali tudi na jubilejnem koncertu, na katerem so kot gostje sodelovali še kvartet Smrtnikovih bratov ter bratje Zupan iz Tržiča. Ob kratkem predavanju z diapozitivi pa si je vsak obiskovalec lahko ustvaril tudi podobo o tem. kako je boroveljsko društvo s svojim moškim zborom postalo aktiven subjekt tudi v uradnem občinskem življenju. Tudi za to gre pevcem in društvenikom vse priznanje, seveda pa vsem velja tudi želja, da jim bo po desetih letih mogoče praznovati dvajsetletnico. V priznanje pa so mnogim pevcem in društvenikom podelili tudi Gallusove značke, med njimi pa sta zlati prejela Peter Waldhauser in Franc Wakounig.

Roman Verde/
V nedeljo, 11. avgusta smo se planinci in rojaki od blizu in daleč srečali na Bleščeči planini, da se v notranji zbranosti in veseli družabnosti spomnimo očeta planinske koče - Jozija Miklavčiča. Temu korenitemu narodnjaku in vnetemu ljubitelju gora - Ščedemnikovemu očetu iz Šentjanža pri Rožeku - gre v glavnem zasluga, da stoji planinski dom "Koča nad Arihovo pečjo" na tem prelepem kraju pod Komni-co. Njegova skrb pa se ni omejila le na postavitev planinskega zavetiča samega, ampak je znal tudi poskrbeti, da je v njem zaživela topla in prijetna domačnost.
Nič koliko naših rojakov, sosedov in tujcev je v pičlem četrtstoletju obstoja prestopilo njegov prag, se tam odpočilo, okrepčalo, poveselilo ali našlo zavetje pred kakšnim neurjem. Zares pisana je sorazmerno kratka zgodovina te koče, saj je bil njen obstoj že močno ogrožen. "... vse je vihar razd'jal, a dom je zmiraj stal ...". Danes se popotniku predstavlja lepo urejen in obnovljen, marljive in neutrudljive roke vedno spet skrbijo za njegovo ohranitev tudi še bodočim rodom.
Obletnico Jozijeve smrti tako že dolga leta obhajajo sorodniki, prijatelji in znanci na njegovem planinskem domu na Bleščeči. Bolj pogumni se odpravijo tudi na vrh Jepe in sledijo stezam svojega vzornika, ki jih je njegova že utrujena noga toliko-kratr prehodila.
Tokrat zavita v meglo je sicer skoparila s svojim gorskim čarom, a tudi v sivem pajčolanu je mogočna-skriv-
Pepca Wro!ich 70
LOČE. - Pretekle dni je v Ločah pri Ročičniku (Pušniku) praznovala Pepca Wro-lich svoj 70. življenjski jubilej. To gostišče, kjer slavljenka živi od svojih otroških dni, je bilo vsa leta shajališče naših rojakov in tudi domače slovensko prosvetno društvo je imelo tam še v povojnem času svojo prireditveno dvorano. Tod so naši ljudje igrali, prepevali ali se poveselili, in Pepca je znala vedno skrbeti za dobro počutje. Tudi rajni loški župnik dr. Ogris je tam preživel leta svoje jeseni.
Zadnje čase Pepca sicer malo boleha, a po svojih močeh še vedno skrbi za to in ono, čeprav so ji otroci že odrasli in celo vnuki bi že radi „pomagali".
Med mnogimi sorodniki, prijatelji in znanci so jo počastili tudi naši pevci. S slavljenko so ob dobro obloženi mizi posedeli pod domačo lipo in „punli" o dogodivščinah „v starah cajtah", od stezic k' so včasih bile...
Ob marsikateri veseli so Pepci želeli:
M/ pevce ža//mo f' pron /z srca, da zdrava /n srečna - pa ačtna b' baa.
/Vaj .snnce f' s/je, da rasa bo cv/e/ - baeg naj f' podare se n 'č k'/ko //et.
nostna. Pohodnike pa je na Bleščeči planini sprejelo sonce, prijetna družabnost, vabljivo dišeča enoloničnica in blagodejna hladna pijača.
Pri popoldanski spominski maši, ki jo je daroval rojak in vnet planinec Pepi Marketz, se je ob koči zbralo lepo število ljudi, ki so ganjeni spremljali razmišljanje mašnika. Govorilo je njegovo srce -govoril je o človeških odnosih, o predsodkih, ki jih je moč premostiti šele, ko svojega sodruga spoznaš, si se mu pripravljen približati; kajti vse preveč nas ločijo vidne, nevidne ali tudi le domnevne pregrade, podobne goram, zakrivajoč pogled na drugo stran. Le ko se podaš na vrh, ko ga premagaš, se odkrije pogled, da se soseščina sploh ne razlikuje od lastne okoliščine, od lastnega bistva - zato je planincu medsebojno razumevanje in nesebična pomoč povsem nekaj razumljivega.
Daritev pa je prof. Jožko Kovačič glasbeno obogatil s svojimi „Vaščani pojo" iz Bil-čovsa. V veseli družabnosti in petju je izvenel spominski dan na našega nepozabnega Ščedemnikovega očeta.
Haider odkionii sodeiovanje v častnem odboru za dobrodelni koncert
Vrsta mednarodno znanih umetnikov, med njimi Michael Heltau, Julia Bernhei-mer, Boris Bergamentschi-kow, koroški madrigalni zbor, koroški simfonični orkester, se je odzvala na povabilo vlad Koroške in Slovenije, da nastopijo na dobrodelnem koncertu za žrtve vojne v Sloveniji prihodnjo nedeljo, 25. avgusta, v kongresni dvorani v Beljaku.
Večer sočutja in solidarnosti bo izveden pod pokroviteljstvom obeh šefov vlad ter festivala Koroško poletje (Carinthischer Sommer). Poseben pečat pa bo večeru dal tudi opus Leonarda Bernsteina (Candide, Mass, West Side Story), ki se je vse svoje življenje prizadeval za mir, svobodo in humanizem. Na sporedu bodo tudi dela Johanna StrauBa, Frederica Chopina ter Gustava Mahlerja-
Vstopnica za gala-koncert pod geslom „Umetniki pomagajo slovenskim družinam v stiski" stane 1000 šilingov.
Deželni glavar Zernatto je na tiskovni konferenci v Celovcu v zvezi z dobrodelnim koncertom tudi povedal, da je ustanovljen poseben častni odbor. V njem je med drugim tudi predsednik koroške socialdemokratske stranke in prvi namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy, Zernattov drugi namestnik, bivši deželni glavar dr. Jorg Haider, pa je ponovno dokazal svoj pravi obraz in odklonil sodelovanje...
Kot gos/je so zape// Smrfn/kov/ bratje
Datum		Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Sobota, 24.8. 20.30		gostišče Koren Bitčovs	POLETNA VESEDCA z bogatim srečotovom igra: ansambet Harmonija	Enotna tista
Nedetja, 25.8. 15.00		v domu v Tinjah	SUKANJE !KON Vodi: Anica Vrečar Do: 31. avgusta.	Sodaiitas
Nedetja. 25.8. 14.00		pri Jerebu na Obirskem	TEKMA KOSCEV !gra:St. UtricherTrio V primeru stabega vremena bo prireditev teden kasneje	Atpskikiub Obir
Petek. 38.8. 20.30		pri tttehofu v Kotmari vasi	BLUESPUMPEN - koncert	tttehof
Nedetja. 1.9.		od doma v Tinjah	OGLED PASIJONAVŠMARTNEM NA GRADIŠČANSKEM	Sodaiitas
Četrtek. 5.9. 20.00		v Tinjah	KONCERT igrata: Rok Ktopčič (viotina). Vtasta Dotežat-Rus (ktavir)	Sodaiitas
Sreda. 11.9. 19.30		v Tinjah	KOROŠKA tDENUTETA- POSEBEN EVROPSK! PROBLEM Predava: univ. prof. dr. Anton Petinka (v nemščini] Vodja diskusije: dv. sv. dr. Reginatd Vospernik	Sodaiitas
Sobota. 14.9.		v Tinjah	ZDRAVSTVENA MASAŽA Vodi: mag. dr. Christian Kobau (Betjak) Do nedetje, 15.9.. 15.00	Sodaiitas
Petek. 6.9. 20.00		vkutturnemdomu na Brnci	ČRNA KOMED!JA/SCHWARZE KOMČDtE Avtor: Peter Schaffer Režija: iztok Vatič Ponovitev: v soboto. 7.9., 20.00	SPD Dobrač
Nedetja. 15.9. 14.00		v farni dvorani v Šentjakobu	KULTURNA PRIREDITEV Nastopajo: MoPZJepa-Baško jezero. Smrtnikov fantje, trio Slavček. Franci in Micka	Društvo upokojencev
	RAZSTAVE			*I
				
CELOVEC
-	Mohorjeva knjigarna - Miha Maleš, grafike
-	Gaterija v stoipu - Irena Polanec, slike
-	Galerija v Mestni hiši - Joseph Beuys, zasebna kolekcija
-	Kuiturna taberna pri Joklnu - Fe!ix Cumpel, akti (odprtje, 23. 8., 20.30; do 30.9.)
TiNJE
-	Gaterija Tinje - Margarete Mischkulnig, mešane tehnike (do 3. 9.); Miloš Lavrenčič, likovna dela (odprtje 5.9., 19.30)
VELtKOVEC
-	Mestni stotp - Anton Mahringer, pasteli (do 31.8.)
OSOJE
-	Gaterija Carinthia - Gunter Damisch, nova dela (do 1.9)
BEGUNJE
-	Gaterija Avsenik - razstava slik znanih jugoslovanskih avtorjev, deta je dala na razpolago galerija LM v Mariboru. Ogled del je možen vsak dan od 11. do 17. ure.
LJUBLJANA
-	Kutturno-informacijski center Križanke - dr. Peter Fister, doživeta arhitektura Zilje, Roža in Podjune (do 31.8.)
-	Knjižnica Otona Župančiča - Karel Vouk, slike (do 3. 9.)
1													
2													
3													
4													
5													
6													
7													
8													
9													
KOMBINACIJSKA KRIŽANKA Vodoravne besede uganite s pomočjo spodnjih opisov in jih vpišite v tik. Črnih poij. ki ločijo besede med seboj je 16 in jih morate razporediti sami. Navpične besede so spodaj urejene po dolžini črk in jih vpišite v lik na prava mesta. 1.	kljunasta žuželka s skakalnimi	6. kemijski znak za radij - izkopa- nogami, znana po glasnem „pe-	nina organskega bitja iz prazgo- tju" - klasicistična vrsta tiskar-	dovine - italijansko mesto jugov- skih črk;	zhodno od Torina; 2.	naslov Homerjevega epa - maj-	7. latinski veznik - grška pokra- hen oder;	jina v južnem delu Epira in njeno 3.	kost v prsnem košu - vino-	glavno mesto - ime slovenske rodna rastlina - 16. in 21. črka	književnice Pesjakove; abecede;	8. soseska, okolica - težavna 4.	osebni zaimek ženskega spola -	izbira med dvema možnostima; packa na obleki ali prtu - ime	9. del mehanizma, ki prenaša pri- medvedka iz znanih zgodbic za	tisk na tipko pri pisalnem stroju - otroke;	gorski kozel, tudi količina, ki je 5.	vulkan na filipinskem otoku	dana z eno samo številčno vred- Mindanao (visok 2965 metrov) -	nostjo v matematiki. rožni venec - danski otok v Malem Beltu;	Jože Petelin NAVPIČNO KLEOPATRA - NEOPLAZMA - BORDEL - MOSTAR - AREST-ARfEL - 1KTUS - MORJE - ODTEK - RIBNO - TAL1A - BULA -DRAŽ - FANT - ŽARA - AAR - ADO - LIK - Š1R - DS - ES - OČ -TA													
Treking v Kenijo
17. december 1991 - 6. januar 1992
Novo leto pod afriškim soncem. Čeravno je že precej slovenskih planincev obiskalo najvišje afriške gore, smo se odtočili, da v okviru enega trekinga ponudimo vzpon na oba najvišja vulkanska masiva Jezerskega višavja.
Prijave: Okvirne prijave za „Teden štiritiso-čakov" okoli Saas Feeja in Trekking Kenija -Tanzanija že sprejema pisarna Planinske zveze Slovenije v Ljubljani.
Met
Zveza koroških partizanov vabi na 7-dnevno potovanje na Madžarsko ob Blatnem jezeru od 9. do 15. septembra 1991 z ogledom Budimpešte in drugih zanimivosti.
Cena potovanja znaša 3.350 šil. na osnovi polpenziona v dvoposteljnih sobah.
Prijave sprejema in podrobnejše informacije daje Milka Kokot tel.:	0463/
514300 ali 0463/329105
M!adi umetniki prvič ustvarjaii na Radišah
Tradicionalna poletna likovna kolonija mladih se je letos iz Vuzenice preselila na Radiše. Po dvajsetih letih torej na pobudo Slovenske prosvetne zveze novi akcenti v turnusu Koroška-Primor-ska-Porabje. Na Radišah so prireditelji našli zelo primerno infrastrukturo: kulturni dom, prizadevne soorganizatorje v domačem kulturnem društvu in seveda gostoljubne domačine, ki so bili v svoje družine pripravljeni sprejeti domala šestdeset otrok. Skoraj nobenega malčka ni mučilo domotožje. Strokovni mentorji iz treh dežel so uvajali mlade v svet umetnosti.
Sreda, 21.8. Glasbena sreda	18.10—19.00
Večerna 21.05-22.00 Zbor „Tone Tomšič" v Železni Kapli - koncert Gallusovih pesmi v cerkvi pri Božjem grobu
Četrtek, 22.8. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 23.8. J.Messner: ..Ljubezenske pesmi"
Sobota, 24.8. Od pesmi do pesmi -od srca do srca
Nedelja, 18.8. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem-duhovna misel: (mag. Mirko Isop) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
Ponedeljek, 26. 8. Otroška likovna kolonija na Radišah
Torek 27.8. Partnerski magazin.
SLOVENSKI
VESTNIK
Nadstrankarski
časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviscr StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija. Telefon 0463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/5143007).
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Urednik : Andrej Kokot.
Izdajatelj in zuložnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16,9020 Celovec/Klagenfurt. telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviscr StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Ogiasi/Anzeigen: Tarviscr StraBe 16. 9020Cclovce/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS. Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana. Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Od BerMna do Budyšina
Pevski zbor „Roi" v gosteh pri Lužiških Srbih
ObjavZ/amo A*pom;uy/r; zr;p;'.s v naJuZ/cvaujM o potovunju ;;; yo.s;ovM/;p; Mešanega pevskega zbora „Koz" v pre/švp; /V<:w;.s7<; Jczaobrat/č;;;', zJay' zJražcm' Nemč//';'. Pbcc po/cg nastopov .s/;'-AovJo opiraje vtise, ve pog/ab/a v ozadja (zgoJov;7;.sA:a, soc;a/-na) acmike Jrazbc /a prcJv^cm v AaJfarnopobJčao j;7aac//o ;ao;bay živeč;'/; Laž;Yb;7; .S';*7;ov. Prl.spevA:; .so a a a; JobroJoib*, Ja z ;;j;7a; pog/eJa;ao prc/co ;'a/ora;aa'vaega z;Ja ožje Koro-iPe, bra/ccm pa pb priporočajo za pozorao 1) ra a je.
Uredništvo
/Va b/oArošlo/ ponede//ek dek/efa v skup/nab s /tipom Mar/je prihajajo na mašo na prostem	,
ZADNJI DEL
V svojih delih je krepil narodno zavest svojih Lužiča-nov, obsojal odpadništvo in poudarjal nujno potrebno enotnost. Poezija mu je bila sredstvo za varovanje ljudstva pred raznarodovanjem, vodil ga je, učil in se odzival na vse krivice, ki so mu pretile. Največja krivica pa se je godila njemu samenu, saj je kot duhovnik moral vse življenje preživeti v pregnanstvu; premeščali so ga po nemških krajih zunaj dvojezične Lužice, med drugim v Dresden, Chemnitz in celo na Češko. Šele po upokojitvi je smel priti nazaj med svoje. V Pančicah je preživel zadnje leto svojega življenja, v sosednjem Kukowu je bil rojen. Zato je razumljivo, da ima prav tu spominski muzej.
Dan smo sklenili s hortikulturnim ogledom. Nad mestom Kamjenc/Kamenz (v bližini je znani kamnolom) se razprostirajo nasadi rododendrona. Veliki grmi so prav tedaj opojno cveteli in vabili na sprehode. Zvečer pa smo imeli še krajšo skušnjo za nastop pri maši.
Jutranje sonce je napovedovalo lep praznični dan: swjatkowna pondžela (bin-koštni ponedeljek). Blizu kraja Nowa wesca/Neudorf, kjer smo bili nastanjeni, je vas Rožant/Rosenthal, znana po tem, da na ta dan množice vernikov iz sosednjih vasi v procesijah prihitijo k svečani maši. Mi smo se kajpak pripeljali z avtobusom. Opaziti je bilo še dva avtobusa čeških romarjev, sicer pa skoraj ni bilo avtomobilov, vsi so prihajali peš, tudi iz bolj oddaljenih vasi; o tem smo se prepričali, ko smo z avtobusom prehitevali trume vernikov.
Vaške procesije iz osmih sosednjih vasi so si bile podobne:	spredaj sta dva
fanta nosila vsak svoj prapor, nato eden razpelo, za njimi so sledila dekleta v narodnih nošah in prva štiri med njimi so na ramenih nosila na dveh v križ oblikovanih prečnih drogovih pritrjen Marijin kip, potem še druge ženske in moški. V rokah so imeli cerkvene pesmarice in iz njih so vso pot prepevali enoglasne napeve z mnogo kiticami; bilo je ljudsko petje.
Piše: Mita
Tako so prispeli na prizorišče maše na prostem, ki je oddaljeno kakih 300 m od vaške cerkve na velikem travniku ob robu borovega gozda. Prostor za oltar je dvignjcm na nasipu in prekrit z leseno strešno konstrukcijo, ljudstvo pa je pod milim nebom. Do pričetka obreda se je na prostrani travnik zgrnilo blizu 2000 vernikov. Nekateri starejši so s seboj prinesli zložljive stolčke. Pogled je bil prav slikovit: v prvih vrstah so v širino skoraj 100 m sedela dekleta v narodnih nošah. Oblačila so pretežno bele barve, dolžine do gležnjev. Na glavi imajo tesno prilegajoče se kape in iz njih padata po hrbtu skoraj do tal dva široka trakova rumene, zelene ali rožnate barve. Starejše žene pa se odevajo v črno nošo, ki je dvodelna. Tudi teh je bilo videti kar precej, dokaz ohranjanja narodne pripadnosti.
Nam je bil dodeljen prostor pod streho za oltarjem in za dvanajstimi duhovniki, ki so somaševali. Postavljeni so bili mikrofoni in menili smo, daje to ozvočenje. Šele kasneje, po maši, smo izvedeli, da je obred prenašal srbski radio v
Budyšinu. Pozdravili in napovedali so nas kot zbor iz Korotana, pa smo se spraševali, ali Lužičani sploh vedo, kje je ta Korotan...Po naših občutkih smo se dobro odrezali, sam obred pa je bil za nas veliko doživetje. Prvič smo peli pri maši, in to na prostem, pred nenavadno množičnim občinstvom, povrhu še daleč v tujini, pa vendar med bratranci po jeziku. Razen našega petja in pozdrava v češčini je bil obred izključno v srbščini, kar je za nas pomedlo poldrugo uro živega stika z gornjesrbščino. Povedati je namreč treba, da je naše siceršnje sporazumevanje z lužiškimi gostitelji zaradi prevelikih jezikovnih razlik potekalo v nemščini.
Po maši se je množica vernikov neverjetno hitro razšla, tako kot ob prihodu v procesijah, le da zdaj ni bilo opaziti, da bi prepevali, mudilo se jim je domov na kosilo.
Popoldne smo se odpeljali na zaključni koncert našega pevskega gostovanja v Budy-šin/Bautzen, najpomembnejše mesto Lužiških Srbov. Ima 55.000 prebivalcev, zvečine Nemcev, je središče Gornje Lužice in hkrati kulturno in politično središče Lužiških Srbov. Tu imajo sedež pomembne srbske ustanove: šola in pedagoški inštitut za šolanje lužiškosrbskih vzgojiteljic in učiteljev, poklicni ansambel za lužiškosrbsko ljudsko kulturo (folklorni ansambel), Nemško-srbsko poklicno gledališče, založba Domowina s tiskarno, uredništvo dnevnika „Serbske Nowiny" in drugih publikacij in oddelek ministrstva za srbska vprašanja. Mesto je zelo slikovito. Že od daleč je na vzpetini nad reko Sprevo videti staro mestno jedro z ohranjenimi značilnimi obrambnimi stolpi. Ko pa smo se kasneje sprehodili po ulicah, je bil videz precej klavrn: hiše so zanemarjene, omet odpada z zidov, nekatere hiše se podirajo ali so že kar v razsutem stanju. V prejšnji NDR za to najbrž ni bilo ne posluha ne denarja. Opazili pa smo opaže okrog nekaterih fasad in razkopane ulice, torej se vendarle nekaj premika na bolje.
Na izpostavljenem robu nad Sprevo je Ortenburški grad, kjer je tudi srbski muzej (ogledali smo si ga pred 12 leti), sredi mesta je mogočen magistrat, staro mestno jedro obkroža deset obrambnih stolpov, zanimiva je tudi velika gotska cerkev sv.Petra z nevsakdanjo posebnostjo: razdeljena je v dve polovici; zadnji del služi katoliškemu bogoslužju, sprednji pa protestantskemu.
Naš koncert je bil v osrednji stavbi Lužiških Srbov - v Srbskem domu. Potem ko so ga ob koncu vojne nacisti razrušili, so v letih 1947 do 1956 postavili novega. V veliki štirinadstropni stavbi je sedež Domowine, svoje prostore pa imajo še radio, knjigarna, Dom za lužiškosrbsko ljudsko umetnost in oddelek za lužiskoškosrbsko šolstvo.
Sicer ne velika dvorana je bila povsem polna. Sedemin-tridesetič in (verjetno) zadnjič smo odpeli „Ponižane in razžaljene". Povezavo smo prepustili gostiteljem. Bila je seveda v gornjesrbščini. Besedila sta izmenoma interpretirala ženska in moški, dobra recitatorja, in doživeto podprla naše petje. Kljub zelo neprimernemu majhnemu odru, zaradi česar je bilo potrebno prilagoditi, se pravi osiromašiti nekatere scenske postavitve, smo navdušili. Poslušalci so ploskali stoje. In zgodilo se je nekaj, česar doslej še nismo doživeli:
vsa dvorana je zapela v en glas, očitno je šlo za zahvalno pesem, razumeti je bilo besede slava vam in hvala. Še lep čas po koncertu smo se pogovarjali z obiskovalci, ki se kar niso hoteli raziti. Po njihovih spontanih reakcijah sodeč jih je naš nastop prevzel; in to je tisto, kar je slehernemu pevcu v največje zadovoljstvo.
Na zadnjo večerjo smo bili povabljeni v bližnjo srbsko vas Radvvor/Radibor, v gostilno ..Meja" (maj). Tam smo se s skromnim darilom oddolžili našemu spremljevalcu Štefanu in seveda glavnemu zaslužnemu za naše lužiškosrbsko doživetje -Witu Mcškanku. Dolg aplavz je pomenil naše zadovoljstvo in zahvalo, da smo lahko s pesmijo prišli med Lužiške Srbe, da smo spoznali njihovo deželo, kraje in ljudi, njihovo zgodovino in kulturo; da smo doživeli vsaj delček življenja tega majhnega naroda, za katerega nekateri doslej pravzaprav sploh nis(m)o vedeli, da obstaja in da je toliko podobnosti v zgodovinskem razvoju; da smo se spoznali z njihovimi prizadevanji za sobivanje v okolju, ki jim z novim režimom - združitvijo Nemčij - ne prinaša najboljših upov.
Take in podobne misli so nas prešinjale tudi naslednje jutro, v torek, ko smo se poslavljali od Lužice. Pred nami je bil še zadnji velik potovalni zalogaj - 900 km vožnje v Korotan. Prestali smo tudi to in zaokrožili 2500 km dolgo pevsko potepanje.
Domov smo poleg prijetnih spominov prinesli nekaj pomembnih spoznanj:	da
obstajajo še manjši narodi od nas, ki nimajo svoje državnosti in še manj matične domovine, da so odvisni samo od (ne)naklonjcnosti in (nerazumevanja močnejšega soseda. Marsikatera izkušnja Lužiških Srbov nam je zrcalna podoba, pa tudi poduk: vztrajati in se boriti za preživetje v nič kaj prijazni prihodnosti.
Opomba: nekateri zgodovinski in titerarni podatki so povzeti iz knjige Toneta Giavana Lužiški Srbi
Star; de/ mesta Budyš/na
Po neučinkoviti igri SAK
Tokrat !e remi
Morda smo od SAK po gladki zmagi proti lanskemu drugoligašu WAC pričakovali preveč, kljub temu pa je bil rezultat brez zadetkov proti VSV/Beljak le nekolikšno razočaranje. Tokrat je predvsem manjkala borbenost, s katero je SAK že večkrat dosegel lepe uspehe, premalo pa je bilo opaziti tudi tehnično premoč SAK. Tako seje Beljak, ki je teden poprej podlegel Brezam kar z 0 : 4, rešil ponovnega poraza, pa čeprav
je najboljši igralec Beljačanov Arnold Koreiman že po nekaj minutah ugotovil: „Da-nes zagotovo ne bomo dosegli zadetka."
Dejansko SAK tudi nikoli ni bil v nevarnosti, da bi domačini povedli. Toda tudi igralci SAK so se tokrat preveč zgubljali v neefektivnih soloakcijah, tako da je bil izid logičen -0:0. Zares škoda za zapravljeno točko, škoda pa tudi za večjo reklamo za nedeljsko tekmo proti Brežam.
Tud/ 1/1/erner Ursc/i/fz (V sredin/) je prema/o tvega/ /n os/a/ brez zadetka
SLOVENSKI
VESTNIK
ŠPORT
Globasnica ne vodi več na lestvici 1. razreda D. V Rudi je namreč nesrečno podlegla z 1 : 2, tako da za St. Michaelom v Labotski dolini zaostaja za eno točko.Točko zaostanka ima tudi Dobrla vas, ki je v Šentpavlu igrala neodločeno (3 : 3), Šmihel pa je po remiju proti Šmarjeti v Rožu (1 : 1) s tremi točkami na 8. mestu.
Manfred /Tober (desno) tokrat n/ b/este/
A&žni zmagi za Bilčovs m Kaplo
Najprej so se igralci Bilčovsa poveselili, da jim je podjetnik Supanz podaril nove trenirke, nato pa je na Potoku zavladalo splošno veselje, saj so domačini premagali Liebenfels z 2:0. Že v deseti minuti je namreč Werner Kuess -sicer po sreči, a vendar-zadel v mrežo, nato pa je predvsem obrambna vrsta	domačinov
spretno ubranila vodstvo. V 78. minuti pa je Kuess po lepi podaji Krainerja dosegel še
drugi zadetek, tako da Bilčovs po treh kolih s štirimi točkami zaseda četrto mesto.
To mesto pa si Bilčov-ščani delijo z doslej zelo uspešnim novincem, namreč z ekipo iz Železne Kaple. Tudi ta je tokrat zmagala z 2 : 0, ko je gostila ekipo iz Šentandraža. Ta zmaga pa je bila pomembna tudi zato, ker morajo Kapelčani ta vikend v celovško predmestje, kjer bodo gostovali pri vodeči ekipi iz Žrelca.
B/7čovščan/ (na s/zkz) so bob/7/ nove fren/rke, L/eben/e/s pa premaga// z 2 .* 0
Pliberk po sledovih SAK!
Bivši trener SAK Lojze Jagodič ostaja nepremagljiv nasprotnik za LASK (Atletski klub Linz). Sicer je menjal moštvo, toda njegovi uspehi v avtrijskem nogometnem pokalu se nadaljujejo. Kot pred štirimi leti SAK, je pretekli četrtek novo Jagodičevo moštvo Pliberk v streljanju enajstmetrovk premagalo vodečo ekipo v drugi zveni lige in se s tem uvrstilo v tretje kolo avstrijskega pokalnega tekmovanja. Pliberčani so LASK premagali s 4:3. junak tekme pa je bil vratar Manfred Jes-se, ki je ubranil kar dve enajstmetrovki. Po 120 minutah je bil rezultat neodločen 0:0. Trenerju Jagodiču in celotni ekipi tudi naše čestitke in še veliko uspeha v nadaljevanju pokalnega tekmovanja.	Trener Lojze Jagod/č
Singer obdržal prvo mesto!
T/c/c-///oj.s7rr d/p/. z/iž. //////.s Szngcr, k/ zgrzz za cr/nv.šk; k/uh A.SK/K.SV, jc Zzzz/z po nov/ T7o-//.s7/ 77/ 7 (/97 //a/ho/ph Az/zz.sf med koro.šk/o;/ S/overze/. V z/zdrrjerrz podezjzz je ce/o poveča/ .svoje .s/evz/o E/o-zočk za še.sz rza 22&? zrz /akoprepr/r/j/vo ohdrza/prvo rrzesfo.
Najbhžji mu je dvakratni koroški prvak, večkratni viccprvak in mojstrski kandidat Jurij Deisinger (Pošta), ki je sicer izgubi) 16 točk, je pa z 2197 še naprej najmočnejši šahist pri Pošti.
Najboljša koroška šahista pa sta spet Madžara! Pri celovškem klubu	ASK/KSV
namreč igrata Joszef Szabo (ki je medtem postal celo velemojster!) in Csabo Horvat. Prvi ima kar 2544, drugi pa 2483 Elo-točk. Šele na tretjem mestu naj-
demo pravega Korošca, celovškega velemojstra Karla Robatscha (2405 Elo).	__________
Najboljši jugoslovanski igralec na Koroškem pa je Fide-mojster Vojko Mencinger (Bek-štanj) z 2350 Elo, sledita mu pa Fide-mojstra Rudolf	Osterman
(2346) in Simon Jerčič (2345).
154 šahistov v Bekštanju
154 šahistov in šahistk iz šestih držav igra na letošnjem odptrtem mednarodnem šahovskem turnirju šahovskega kluba Bckštanj v kulturnem domu v Ločah. Med favorite štejejo bolgarski velemojster Valetin Lukov ter mednarodna mojstra Phominyh Aleksander (Elo 2490) iz Sovjetske zveze in po treh kolih vodeči Dražen Sermek iz Jugoslavije. Iz Koroške se turnirja, ki bo trajal do sobote, udeležuje 53 igralcev. Med njimi so tudi Jurij Deisinger (2,5 točke iz treh partij) ter več igralcev SŠZ na čelu z Alojzcm GaUobom. ki je v drugem kolu senzacionalno premagal bekštanjskega slovenskega legionarja Vojka Mencingerja (Elo 2365!).
NOGOMETNO OGLEDALO
VSV/Betjak - SAK	0 : 0 (0 : 0)
Beljak, 250 gledalcev, sodnik Mayerhofer (povprečen): postava SAK: Preschern: F. Sadjak, Savič, Pappler, Kreutz; Ramšak, Galo, M. Sadjak; Urschitz (86. Kert); Lip-pusch (65. Blažej), Hober. Ostati rezuttati: WAC - ASK Celovec 1 : 1, Trg - ATSV Wolfsberg 0 : 0, Breže - Pliberk 0 : 1, FC Šentvid - Rapid Lienz 2:1, Matrei - Wie-tersdorf 0:1, Molltal - Treibach 1:1.
Bitčovs - Liebenfets	2:0(1: 0)
Potok, 300 gledalcev, sodnik Marko (dober); postava Bitčovsa: Katnik; Rauter, Part!, Schettander, J Kuess; Ogris, W Kuess, Weichboth; Schaunig(78 Krainer), Fischer (63. Hartl), A. Quantschnig. Gota za Bitčovs: W. Kuess (10., 78.).
Žetezna Kapta - Šentandraž 2 : 0 (1: 0)
Železna Kapla, 200 gledalcev, sodnik E. Maier (dober), postava Žetezne Kapte: Rus; Rozman, Koci, Kukoviča, Sporn; Reinwald, Germadnik, Batoh, Wicher (86. Ivančuk); Kucher (14. Ošina), Grubetnik. Gota za Žetezno Kapto: Baloh (14 ), Rcin-wald (87.). Ostati rezuttati: ATUS Borovlje - Kotmara vas 0 : 2, Vetrinj - Žitara vas 2:1, Velikovec - St. Leonhard 3 : 0, ASV Celovec - Mostič 2 : 2, Oberglan - Žrelec 1:3.
Rezuttati	1. razreda O
Ruda - Globasnica 2:1, Šentpavel - Dobrla vas 3 : 3, Šmihel - Šmarjeta 1:1, Labot -Frantschach 2 : 2, Metlova - Galicija 4:1, Reichenfels - St. Michael/L. 0 : 4, tekma Grebinj - St. Stefan/L. je bila zaradi nevihte prekinjena.
Poreče - Sete	0 : 1 (0 : (t)
Poreče, 150 gledalcev, gol je dosegel A. Oraže.
			
1. Treibach	4 3 10 11:5		7
2. Breže	4 3 0 1	11:3	6
	4 3 0 1	6:4	6
	4 3 0 1	6:4	6
	4 3 0 1	5:3	6
6^ SAK	4 13 0	4:1	5
7. ASK Celovec	4 13 0	4:2	5
8. WAC	4 112	5:6	3
9. Pliberk	4 112	4:5	3
10. FC Molita!	4 112	4:5	3
11. Matrei	4 0 3 1	3:4	3
12. Trg	3 10 2	2:4	3
	4 0 2 2	2:4	2
	4 10 3	3:7	2
13. ATSV Wolfsberg	4 0 2 2	3:9	2
16. VSV/Beljak	4 0 2 2	1:8	
			
1. Žrelec	3 3 0 0	9:1	6
	3 3 0 0	6:0	6
3. Kotmara vas	3 2 0 1	5:2	4
4. Železna Kapla	3 12 0	3:1	4
5. Bilčovs	3 12 0	3:1	4
	3 111	5:4	3
	3 111	3:4	3
8* Vetrinj	3 111	3:4	3
	3 0 2 1	2:4	2
10* ATUS Borovlje	3 10 2	2:5	2
11. ASV Celovec	3 0 2 1	4:8	
	3 0 12	3:5	1
	3 0 12	3:6	1
)4. St. Leonhard	3 0 12	1:7	1
1.razred D
!. St. Michacl/Lav.	3 2)0	10:5	5
	3 2 t! ]	7:2	4
	3)20	9:6	4
4. Globasnica	3 2 0 !	5:2	4
	3 2 0 )	5:3	4
6. šmarjeta	3)20	4:3	4
	3 1)!	4:4	3
8. Šmihel	3 ) ) I	4:5	3
	3)02	5:7	2
10. St.Stcfan/L.	2)0)	4:6	
11.šentpavel	3 0 2 )	4:6	2
12. Grebinj	2 0 ) )	1:4	1
13. Galicija	3 0)2	2:7	1
14. Labot	3 0)2	2:10	1
			
1. Pošta	3 3 0 0	14:2	6
	3 2 10	6:1	5
3. Sele	3 2 10	5:2	5
	3 2 0 1	10:2	4
5. DSG Borovlje	3 2 0 1	6:3	4
6. Žihpolje	3 2 0 1	4:3	4
	3 12 0	3:2	4
	2 110	3:2	3
	3 10 2	7:7	2
10. Bistrica/R.	3 0 12	2:6	1
11 Crobštanj	3 0 12	1:6	1
	3 0 12	0:11	1
13. Dholica	2 0 0 2	2:6	0
"""""""	3 0 0 3	4:14 0