Gospodarske stvari. Tečaji za vinogradstvo in sadjarstvo. V tekoči jeseni in po zimi vršili se bodo vsled naloga c. kr. kmetijske družbe podučni tečaji in sicer v krajih: Okraj Brežice: Sromle, PiSece, Bizeljsko, Videm. Okraj Kozje: Kozje, Olimje, Št. Vid, VirStajn, Koprivnica. Okraj Sevnica: Rajhenburg, Zabukovje. Okraj Laški trg: Št. Lenart, Jurklošter, Št. Jedert. Okraj Celje: Galicija, Šmartno v rož. dolini, Liboje, Teharje. Okraj ŠoStanj: Št. Andraž, Skale, Št. Janž. Okraj Gomjigrad: Bočna, Št. Martin, Ljubno. Okraj Slovenjigradec: Dolič, Šmartno. Okraj Konjice: Zreče, Špitalič. Okraj Slovenjebistrica: Poljskava, Makole. Okraj Šmarje: Zibika, Žusem. Okraj Rogatec: Sv. Križ, Rogatec. Okraj Ptuj: Sv. Barbara v Halozah, Ptujska gora, Zaverče. Okraj Ormož: Velka nedelja. Okraj Ljutomer: Križevci, Malanedelja, Veržej. Okraj Gornja Radgona: Sv. Jurij ob Ščavniei. Okraj Sv. Lenart v Slov. gor.: Sv. Benedikt, Sv. Jurij, Sv. Lenart. 0 priliki teh tečajev poučevalo bode se vinogradstvo, sadjarstvo, kletarstvo, kar se bode pač od sluCaja do slučaja kot najpotrebneje pokazalo. Nazorni praktičen pouk mora se posebno uvaževati, za tega del bilo bi jako ugodno da se kjer le mogoč-e ponudi prilika za praktično razkazovanje. Smoter bil bi torej zelo pospešen, ko bi okrajni zastopi, občine, razna druStva ali posamezniki na svojih prostorih pri namenjenih ali obstoječih nasadih omogočili praktično demonstracijo. Posebno dobro bi bilo, da se ponudi prilika praktično kazati sajenje, snaženje, pomlajevanje, gnojenje, precepljevanje drevja, rigolanje vinogradov, razpeljavanje jarkov, potov itd., po vinogradih obrezovanje drevja in tersa ter mnogo enacega. Povsod primanjkuje spretnih delavcev, ki se glede umnegaoskrbovanja drevja prav spoznajo. 0 priliki tacih tečajev bilo bi kaj umestno, da posamezniki ali druStva ali občine nekaj spretnih delavcev pošljejo se učit. Ti naj bi celi dan pri tečaju sodelovali, da se raznim delom prav priuče. In če tem dotičniki, ki jih pošljejo, tudi dnino za isti dan plačajo, bode se ta primeroma mali strošek dobro poplačal, kajti po takih osebah, ki so neko-. liko izvežbane, bi se v dotičnih krajih glede oskrbovanja drevja gotovo mnogo zboljšalo, malenkostni strošek obrestoval bi se na ta način obilokrat. Saj imamo v tej zadevi primerov in skušenj dovolj po druzih deželah. Smoter tem tečajem je skušati odpraviti preobile napake, katere povsod pri kmetijskih gospodarstvih, posebno glede sadunosnikov in vinogradov najdemo, kmetovalce na pot umnega enotnega postopanja napeljevati. Koliko narodDega blaga gre v zgubo vsled napačnega postopanja, koliko drevja hira, koliko vinogradov ne donaša, kar in kolikor bi zamogli donašati, koliko pridelane robe ni moč spečati, ker se ni pridelala v pravi kakovosti, koliko vrednosti se zgubi vsled pokvarjenega vina, koliko najvažnejšega prometnega kapitala kmetovalčevega, rastlinske hrane gre v zgubo vsled nespametnega ravnanja z gnojem, koliko žuljev in potnih srag nastane po nepotrebnem, ker je treba, ako se ne upoštevajo temeljni pogoji, mnogo več napora, da se količkaj uspeha doseže, ki je pa vedno manji nego pri primeroma manjem naporu a umnem postopanji. (Konec prihodnjič.)