Poštnina plačana v gotovini. Leto VII. Štev. 4.
Posamezna številka stana 3 Din.
Orednišffo in uprava Maribor, Siomšhov trd $120
SKI
UST
HUMU VSAKEGA PBVEGA ¥ MESECI)
Cena inseraiom po dogovoru
CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 Din
V POUK IN ZABAVO
Kaf bo z našim vinom?
vinogradnikov in viničarjev, gradi ne smejo propasti!
Naši vino-
Te dni se je vršil zanimiv boj med Vinarskim društvom in nekim dopisnikom »VeČernika« v Mariboru v zadevi banaškega in našega vina. Dopisnik je očital v članku »Resna beseda o uvozu banatskih in dalmatinskih vin«, da je samo v januarju in februarju se uvozilo v Maribor 60.000 hi banačana ter dalmatinca. Vinarsko društvo pa ugotavlja, da se je lani celo popilo v Mariboru samo 14.850 hl vina. Ako bi ta vest odgovarjala resnici, bi moral vsak tukajšnji državljan izpiti v dveh mesecih 200 1 vina, dočim je res, da pride letno le okrog 42 1 na osebo.
V tej debati smo izvedeli še nekaj drugega. Vinarsko društvo se je sicer obrnilo na banovino za zaščito pred takim uvozom bahaških in dalmatinskih vin, da pa je prejelo odgovor, da so vina gotovo pristna, ! er se ne splača po-narezati vina s ceno 2 Din za liter in da je kontrola stroga, poleg tega pa da stojita kmetijsko kakor tudi trgovsko ministrstvo strogo na stališču, da se ne
Sine ovirati le.aralna vinska trgovina.
Zanimiv je pozi,, da si naj vinogradniki sami pomagajo! Vedno in povsod se piše, kako se želi pomagati kmetu, ki je gospodarsko ne robu propada. A zadnjič smo prejeli tolmačenje glede znižanja zemljarine '"'a to za — sloven-sk vinograde ne velja! Sedaj prejemamo obvestilo, da si naj sami pomagamo glede preprečenja uvoza banačana in dalmatinca.
Kako bo ta samopomoč izgledala, vidimo iz tega, da se v Mariboru vedno bolj razvijajo dalmatinske kleti in gostilne. Ti dve leti, ko je Mio našega vina malo, res niso naši vinogradniki mislili na to, kako bi ga prodali. Je šlo. Osvojili so si trg nazaj. Sedaj se naše vino zopet odriva in treba bo res vse storiti, da bo v jeseni naš vinogradnik lahko prodal svoje vino. Na poziv banovine, ki ima dolžnost skrbeti tudi za procvit kmeta-vi oeradnika na Štajerskem, si bomo morali sami pomagati.
Kmetje, ki prihajate v mesto, zahtevajte v gostilnah, če kaj pijete, samo štajersko vino! Gostilne, ki nočejo točiti štajerskih vin, si zapomnite! Oklenite se vinarskega zadružništva! Vodite po svojih zaupnikih kontrolo, kdo uvaža in koliko uvaža katera vinska trgovina tega vina v naše kraje! Vemo, da se je to vprašanje sprožilo sedaj za časa volitev in da bo deževalo obljub; vemo pa tudi, da drži le navodilo banovine kot edino resnično: da si naj pomagamo sami! — »Gospodarski list« bo prinašal v tem oziru še nadaljnja poročila, da vas bo obveščal o tem važnem gospodarskem vprašanju naših
*
Občni zbor Narodne banke v Beograda
V nedeljo, 10. marca, se je vršil v Beogradu občni zbor Narodne banke. Iz poročila za preteklo leto povzamemo, da v denarnem obtoku lani ni bilo vel'ko sprememb. Ob koncu zadnj h 4 let se je namreč naš denarni obtok gibal tako-le (v milijonih dinarjev):
novčanice po 1000 Din po 100 Din po 10 Din po 5 Din
ob koncu leta 1931 1932 1933 1934 2880 2843 2792 287G 1874 1725 1481 1479 414	200	50	25
4	4	4	4
skupaj bankovci 5172 4772 4327 4384 kovani novci	161 479 960 994
denarni obtok 5333 5251 5287 5378
Gornja primerjava nam kaže, da so novčanice po 10 Din zarad izdaje srebrnih kovancev po 10 Din že skoro docela izginile iz prometa in jih je samo še za 25 milijonov Din Izdaja srebrnih kovancev po 20 in 50 Din pa je povzročila, da se je obtok novčanic po 100 Dh v zad njih štirih letih zmanjšal za 400 milijonov Din. Srebrnih novcev je država izdala v celoti 1 milijardo Din, ki pa ni šla vsa v promet, temveč je ob koncu lanskega leta bžalo v blagajnah Narodne banke teh srebrnih kovancev za 157 mil jonov Din. Drobnih novcev iz niklja je bilo izdanih 200 milijonov, od katerih pa je bilo le 151 milijonov v prometu in 49 milijonov v blagajnah Nar. banke.
Letno poročilo tudi vsebuje naslednje podatke o razdelitvi meničn h posojil na beogradsko centralo in posamezne podružnice, katera se je vršila zadnja leta tako-le (v milijonih dinarjev):
ob koncu leta
vsa men. posojila	1932 2112.0	1933 1808.9	1934 1528.8
od tega: Beograd	784.3	635.9	515.3
Zagreo	576.8	488.7	396.5
Ljubljana	140.5	139.6	122 5
Novi Sad	102.3	104.0	1011
Osijek	83.4	73.5	67.9
Sarajevo	61.3	65.7	60 0
Niš	59.1	53.4	44.7
Skoplje	52.2	40.3	34.8
Maribor	43.7	36.6	34.5
V zadnjih dveh	letih so	men čna po-	
sojila pri centrali v Beogradu nazadovala za 269 milijonov Din, pri podružnici v Zagrebu pa za 180 milijonov Din Pri podružnicah v Ljubljani in Mariboru so ob koncu leta 1932 znašala men č-na posojila 184 milijonov Din, ob koncu
lanskega leta pa 157 milijonov Din. Menična in lombardna posojila Slovenije (podružnici Ljubljana in Maribor) pri Narodni banki so v zadnj h letih občutno nazadovala in sicer od 205 milijonov ob koncu leta 1932, odnosno 192 milijonov Din ob koncu predlanskega leta na 165 milijonov Din ob koncu lanskega leta. Žirovne naložbe Slovenije pri Narodni banki pa so se povečale od 27.8 milijona Din ob koncu predlanskega leta na 45.1 milijona Din ob koncu lanskega leta, tako da je lani celokupni dolg Slovenije nasproti Narodni banki po odbitku žirovnih vlog padel od 164.3 na 119.9 milijona D n
Na občnem zboru je prvi ravnatelj Narodne banke dr. Protič delničarjem banke sporočil, da znaša čisti dobiček za razdelitev delničarjem 21,614.935.43 Din. Upravni odbor Narodne banke je predlagal zboru delničarjev, da se na račun dividende izplača delničarjem 21 mil jonov Din, ostanek pa v sklad za dopolnitev dividend. Pri Narodni banki je udeleženih skupno 1373 delničarjev, od katerih pa ima samo 21 največjih delničarjev več ko polovico vseh delnic, ostalih 1352 delničarjev pa manj nego polovico delniške glavnice.
Govoril je na občnem zboru zlasti dr. Bajkič, ki je poudaril, da v nobeni drugi državi na svetu niso cene kmetijskim pridelkom padle tako nizko kakor pri nas. Po njegovem mnenju je temu vzrok devizna politika Narodne banke. Treba je rešiti vprašanje kreditne politike te banke. Denarnim zavodom je treba pomagati, da se rešijo denarne krize, potem se bo denar vrnil v naše gospodarstvo.
NOVICE
Uredba o javnih delih. Ministrski svet je odobril dne 21. marca uredbo o javnih delih, ki predvideva, kar je važno za Slovenijo, da se prične takoj z gradnjo železniške proge Št. Janž — Sevnica, ki se bo pozneje podaljšala na Novo mesto — Stražo — Delnice. Predvideno je po tej uredbi, da se prične takoj tudi z gradnjo betonske ceste Ljubljana — Kranj in Maribor — Št. Ilj — državna meja.
Umrl je v celjski bolnici dne 22. t. m.
v starosti 70 let g. Franc Roblek, veleposestnik v Žalcu, načelnik Savinjske posojilnice, bivši žalski župan, nekdanji poslanec na Dunaju, predsednik Hmeljarskega društva in Hmeljarne. Svetila mu večna luč!
Nesreča pri smučanju. Nogo si je zlomil pri smučanju na Jezerskem gospod
Zdravko Štangl iz Maribora. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. G. Zdravku želimo skorajšnje okrevanje.
Dva pogorelca. V Zgornjem Krapju pri Ljutomeru je pogorel posestnik Iv. Špindler. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje, svinjaki in ostrešje na hiši. Škoda 20.000 Din. — V Trničah pri Račah je upepelili ogenj stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, ki sta bila pod skupno streho, posestniku Antonu Smolingerju. Škoda 25.000 Din.
Tri prste na roki je odrezal stroj Lapornik Francu, delavcu v tovarni pod-petnikov v Gračnici pri Rimskih toplicah. Poškodovani se je zatekel v celjsko bolnišnico.
Smrtna nesreča. 241etni brezposelni mizarski pomočnik Franc Ule s Sela pri Zagorju je tolkel s kladivom po skali. Kladivo se je razletelo in kos železa je zadel Uleta v trebuh tako, da je v ljubljanski bolnišnici podlegel notrajni poškodbi.
Reva zapustila 40.000 Din. V Beljaku v Kaigasse 6 je životarila 701etna Ana Konič, ki se je izselila iz Jugoslavije. Zadnja leta je živela v tako siromašnih razmerah, da je bilo vse prepričano, da je TOletna starka reva, ki je vredna dejanskega usmiljenja. Koničeva je umrla pred nedavnim. Po smrti so preiskali njeno borno sobico, v kateri so odkrili dve hranilni knjižici s 3000 šilingi, med capjem in po predalih so pa nabrali 2000 šilingov. Navidezna reva je zapustila brez dedičev lepo premoženje 40.000 Din. Policijska oblast je odredila, da se poiščejo sorodniki.
Poskus samomora. V mariborski jet-nišnici čaka na potrditev smrtne obsodbe ali na pomilostitev na dosmrtno ječo morilec Juhant. Izjavil je pazniku, da se ne na obesiti in si je prerezal s priostreno žlico žile na roki, pa so mu oteli življenje.
Smrtna žrtev tihotapske strasti. Na
meji blizu Dravograda je padel kot žrtev tihotapske strasti 211etni posestniški sin Ivan Pongaršek, po domače Branek. V družbi tovarišev je hotel v Avstrijo vtihotapiti dva konja. Pongar-šeka je ustrelil obmejni stražnik na begu v nogo in je izkrvavel tekom 10 minut.
Tolovajska brata. Pred mariborskim sodnim senatom je dajal odgovor 391 et-ni čevljar Feliks Kosi iz Ruperč v šent-lenarškem okraju. Omenjeni je dne 4. novembra 1931 skupno s svojim bratom Janezom napadel in oropal 681etnega posestnika Franca Herica na poti iz Ka-menšaka v Branoslavce. Stari Heric se je mudil pri p sestniku Senčarju v Ka-menšaku na obisku. Na povratu sta se mu pridružila brata Kosi. Starčka sta podrla rried pdtjo na tla. Odvzela sta mu 110 Din gotovine in hranilno knjižico na 75 Din. Janeza Kosi so prijeli koj drugi dan po zločinu. Marca 1932 je bil v Mariboru obsojen na 1 leto in 6 mesecev ječe. Feliksa pa so šele pred nedavnim izsledili in zaprli. Poleg roparskega napada ima na vesti še dve pred zakonom neporavnani tatvini in je bil že 13krat predkaznovan. Sedaj je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev ječe.
Brezmejna drznost dveh obsojencev. Simon Bezjak, 231etni posestniški sin iz Kicarja pri Ptuju, in 251etni posest-
niški sin Matevž Kozel iz Velike Varnice, sta bila lansko leto zaprta na Ptuju. Prestajala sta kazen skraja ločeno vsak v svoji celici. Bezjak je hitro ugotovil, da so križi na njegovem oknu sneti in samo prislonjeni, kar sta izvršila, že njegova prednika, ki sta sedela v isti celici. Bezjak je pobegnil dvakrat skozi nezavarovano okno in se zopet vrnil po isti poti. Lani dne 25. novembra je bil premeščen Kozel k Bezjaku in takoj je bil tudi ta pridobljen za nočne zlete. Novembra in decembra sta uhajala omenjena skozi okno, se klatila po okolici Ptuja in kradla kure in domače zajce. Nakradeno živo blago sta nosila na dom Bezjakovega brata, kjer sta se gostila. Dne 12. decembra sta se vračala z nočnega pohoda po Ljutomerski cesti nazaj v zapor. Srečala sta 171et-nega pekovskega vajenca Feliksa Osojnika, ki je imel na hrbtu poln koš razne peke. Preiskala sta mu žepe ter koš in ga še osuvala. Vajenec je po pobegu napadalcev začel vpiti in kmalu so bili ljudje za lopovoma in so jima onemogočili neopažen pobeg v jetniško celico. Skrila sta se v mestu. Bezjak se je javil sam sodišču, Kozela pa so kmalu prignali orožniki. Opisane drzne izpade dveh obsojencev je obravnavalo mariborsko sodišče dne 20. marca. Bezjak in Kozel sta se zagovarjala radi ropa in petero tatvin. Pred sodniki je Bezjak vse priznal, Kozel pa tajil. Bezjaka so obsodili na 1 leto in 8 mesecev robije, Kozela na 2 leti in 4 mesece robije.
Napaden na povratku od občinske seje. Iz Osluševcev pri Veliki Nedelji
se je vračal od občinske seje v noči Fr
Erlih, posestnik v Polencih. Na cesti so ga napadli neznanci iz zasede in so ga tako obdelali, da so ga morali prepeljati v bolnico v Ptuj.
Pet kmetov ja ogoljufal. Pred mariborskimi sodniki je dajal zadnje dni odgovor 371etni Franc Veber, rojen v Framu pri Mariboru, po poklicu mesar brez posla. Ukvarjal se je s tihotapljenjem saharina. Naenkrat se je lotil brez vsakega denarja vinske kupčije. Ogoljufal je pet kmetov za 5000 1 vina v skupni vrednosti 12.500 Din. Razven tega je še prodajal sode in zagrešil na ta način t, djufijo v znesku 3000 D;i. Prodajal je vino celo v Ljubljano. Eno od svojih žrtev* ki mu je pripeljala vino, je zvabil v krčmo, med tem časom je sam prodal vino in zginil z izkupičkom. V Slovenski Bistrici se je zglasil Veber pri krčmarici in je prosil 130 Din na posodo. Zastavil je paket s saharinom. Ker se drugi dan hi vrnil, je odprla gostilničarka zavoj. Po razvitju ni zadela na saharin, ampak na navadno zemljo! Veber je bil obsojep radi goljufije na 2 leti in 1 mesec ječe.
Samomor neznanke. V Zagorju ol Savi se je pognala z mosta v reko neznana mladenka in utonila Ko so jo potegnili iz Save, so ugotovili le toliko, da ima neznanka na desni roki šest prstov.
Bogokletno dejanje brez primere! V
noči med 18. in 19. marcem je bogokletna roka podžagala evharistični križ na Novi gori na Dolenjskem. Križ je stal na najvišji točki župnije Škocjan, je bil 9 m visok, iz hrastovega lesa, belo pobarvan in v Spomin jubilejnega leta odrešenja ter kot priprava na letošnji ev-
haristični kongres. Bogokletno dejanje je bilo izvršeno tik pred blagoslovitvijo. Ko so ljudje zvedeli, kaj se je zgodilo na versko tolikanj dobrem Dolenjskem, so jokali od žalosti nad toliko propalostjo ene surovine. Možje so hitro posekali nov hrast in kmalu je stal na mestu podžaganega križa nov in za 2 m višji. Novi križ so slovesno blagoslovili med sviranjem godbe in prepevanjem cerkvenih pesmi.
Trikrat ušel in vendar prijet. V Studencih pri Mariboru je doma 261etni mehanik Mirko Rijavec. Na Koroškem je premotil pod krinko premožnega trgovca hčerko bogatega hotelirja, da ga je poročila. ML-ioporočeni par se je odpeljal v očetovem avtomobilu v Split v Dalmacijo. Nevestin oče jima je dal na pot 5000 avstrijskih šilingov. Rijavcu so postala tla v Splitu prevroča, je pač zginil in njegova ženka je prijavila izgin policiji. Rijavca so prijeli na Sušaku v trenutku, ko je hotel smukniti v italijansko Reko. Na vožnji iz Sušaka proti Gračacu je pobegnil orožnikoma iz vozečega vlaka. Goljufa Rijavca so zagrabili dne 20. marca v bližini Knina v Dalmaciji in so ga spravili v Split. Omenjenemu je uspelo trikrat, da se je odtegnil s pobegom roki pravice.
Nova cesarska palača v prestolici Abesinije. Abesinski cesar, kojega deželo ogrožajo sedaj Italijani z vojno, se je preselil te dni v čisto novo palačo, ki je zgrajena v angleškem slogu in je stala 250.000 angleških funtov. Cesar si je izvolil sam opremo palače. Celotno pohištvo je bilo kupljeno na Angleškem. Pri opremi je zastopano vsako razdobje angleške pohištvene umetnosti. Le par sob za tujce je opremljenih z modernim pohištvom. Palača poseda lastni kino, zelo obširno telefonsko napravo ter kopalnice, še plesna dvorana je v slogu, kakoršen je bil običajen v časih kralja Salomona.
Požar upepelil 900 biš. V Lurku, 200 km od Mukdena v Mandžuriji, je uničil podtaknjen požar 900 hiš.
*
Slovenska Kraiina.
Črensovci. Na zadnj1 živinski sejem je bilo prignane dosti živine, le kupcev ni bilo. Za bike se skoraj nihče ni zanimal. Živino so prodajali res po sramotno nizkih cenah. Na ta naš sejem pr dejo navadno tudi trgovci s svojo robo, pa jim oblast ne dovoli prodajati, ker je pač to samo živinski sejem. Proti poldnevu pa le začno prodajati. Čudno! Ali naj občina izprosi dovoljenje tudi za kramarski sejem, ali pa naj se strogo drži dejstva, da sme biti marca le živinski sejem. — še vedno piešerrio! V Trnju je nekdo, ki vabi tudi sedaj v postu pivce in plesalce. Ali so take »plesne veselice« dovoljene, ki trajajo do prvih jutranji*. ur? Oblast, zgani se!
Ćrensovci. V naši fari bomo imeli dve volišči: predsednik na volišču v črensovcih bo g. Hohem k, ravnatelj meščanske šole v Lendavi, na Srednji Bistrici pa g. Križman, šolski upravitelj iz Dolnje Bistrice — Otroci na Dolnji Bistrici so se »naganjali«, posledica je bila, da je učenec Kohek obležal z zlomljeno nogo. Za dalje časa se je šole rešil — V jeseni utopljeno Viričec Rozo so našli sedaj v Muri in jo pokopali na domačem pokopališču na Dolnji Bist-
rici Pokoj njeni duši! — Mlinarji radi spijo, hudobneži celo pravijo, da so mlinarjevi največji lenuhi, in zato m čudo, da ee je »Vtop.l« na Gornji Bistrici Smodišov mlih. Pa so ga srečno rešili. — Uinor, ki se je izvršil v Mariboru, je tudi pri nas vzbud 1 zanimanje. Ubiti Gselman je imel namreč pri nas svoja dva otroka, pri sestri svoje žene. Vsi pomilujejo nesrečna otroka in sočustvujejo s pošteno družino. Pokojnega so poznali tudi pri nas kot mirnega in poštenega moža. Naj mu sveti večna luč!
Beltinci. Dne 12. marca je izdihnil svojo dušo posestnik in gostilničar Kreslin Josip. Pokojnik je bolehal dalje časa za mučno boleznijo, ki ga je priklenila na postelj in ni več vstal. Bil je dober soprog in oče svoji družini. Zapustil je užaloščeno soprogo in tri nepreskrbljene otroke. Pogreba se je udeležila velika množica znam v, prijateljev in domačih ljudi. Pokojniku blag spomin in pokoj njegovi duši! Preostalim ..aše iskreno sožalje! — Ob smrt Kreslina moramo pripomniti, da je sedaj u’-rl tretji gostilničar. Vsako leto je eden izdihnil in sedaj je prišle smrt še r 1 njega
Turnišče. Veleposestvo v Beltincih je ponudilo naši občini 50 centov semenskega krompirja. 1 cent po 60 Din. Sicer smo zelo veseli, da pr dejo naši kmetovalci do dobrega semenskega krompirja, vendar se nam pa zdi ta cena semenskega krompirja previsoka, ker se cent krompirja pri naših kmetovalcih doma prodaja po 35 do 40 Din Radi previsoke cene si marsikateri kmetovalec, dasi bi zelo rad, ne bo mogel nabavit' semenskega krompirja, ker je med našim ljudstvom res bore malo denarja. — Umrla je pri nas Bakan Jula, po domače: Čižmarova, v visoki starosti in po mučni, štiriletni bolezn . Pokoj njeni duši! — Poštni avtobus je po presledku več dn začel zopet redno voziti. Avtobus ni vozil radi udi ranja ceste od Genterovcev do Ledave. Sedaj se je cesta nekoliko izboljšala in se je vposta-vil redni promet potnikov in pošte, kar nas zelo veseli.
Turnišče. V bližnjih Gomilicah smo imeli na Jožefovo zelo lepo in redko slovesnost. Izvršba se je namreč blagoslovitev razpela, ki je bilo postavljeno na novo že lansko leto. Blagoslovitev je izvršil vlč. g. Ivan Jerič, dekan in župnik turniški. — Umrl je pri nas posestnik Horvat Janez v visoki starosti in po daljšem bolehanju. Pokoj njegovi duši, ostalim naše sožalje! — V bi žnji Nedelici so pokopali dne 20. t. m. Rozo Štefanec, po domače Bučkašovo. Pokojnica je le nekaj časa bolehala za težko in mučno boleznijo. Zapustila je tri mlade otroke in žalostnega soproga. Pokojnici blag spomin in pokoj njeni duši, preostalim naše iskreno sožalje!
Lipa. Pri nas je priredila odrasla mladina igro. Vse je šlo v najboljšem redu in tudi gledalcev je bila polna šolska soba. S'edi igre pa se je nenadoma vnela zavesa od karbidne svetilke. Med gledalci je nastala velika panika. Da se ni vnel oder, se trebe zahvaliti prisotnosti duha enega učitelja, ki je naglo strga, zaveso in je pogas 1 ogenj. Ljudje so se kmalu pomirili in igra je v najboljšem redu b;!a odigrana. Odrasli mladini iskreno česti tamo!
Sobota. Kakor izvemo, je bil g. ing. Lah Jožef premeščen od tukajšnjega srezkega cestnega odbora po službeni potrebi v Ptuj. Njegov odhod je presenetil mnoge njegove znance in prijatelje. Bil je splošno pr ljubljen. Na novem mestu mu želimo obilo sreče! — Dne 17. marca se je vršila ob pol 10. uri v Soboti redna letna skupščina srezkega odbora Rdečega križa. Skupščina je potekla v najlepšem re-
du. — Kakor čujemo, so premeščeni iz našega sreza sledeči šolski upravitelji:	g. Boko iz
Strukovec v Loko, g. Antauer z Tišine v Trebnje in g. Filo iz Markovec v Šmarjeto ob Pesnici. K tej vesti pripominjamo: G. Antauer in g. Filo sta velika narodna vzgojitelja in pobornika zadružne misli v Slovenski krajin:. Oba sta že starejša gospoda. G. Antauer je tudi znan predavatelj v čebelarski stroki in izguba g. Antauer ja bi v živo zadela naše čebelarje.
Duga ves. Vršila se je razprodaja obcestnih murv, ki so jih kupci že skoro vs" posekali. Kakor smo že na tem mestu poročali, se bo vršilo sajenje sadik. Izkopane sb že jame za saditev in ta ukrep cestnega Odbora moramo rt . pohvaliti.
Bogojina. Dne 20. t. m. se je vršil živinski in kramarsk' sejem. Prignane je bilo veliko število živine in prišlo je mnogo kramarjev. Vendar pa sejem ni kazal tiste živahnosti v kupčijah, kakor je to bilo pred leti. Ko bi le bila že skoro končana kriza!
Vojahom novincem!
Fantje! Spet prihaja spomlad in nam naznanja čas slovesa. Kakor meseci hitro so zbežala leta, ko smo se stopivši iz šole začeli vežbati s krampom in koso. Zdaj pa nas kliče draga domovina, da se izvežbamo kot vojaki v njeno obrambo. Tovariši! Težko bo slovo od zelenih gričev in dolin lepe Slovenije. Gremo v druge kraje širne naše države, da zadostimo svoji dolžnosti. Fantje! Ko bomo letos odhajali v vojaško službo, ne bomo pijani razgrajali in kleli, ampak z veselim obrazom in lahkim korakom bomo zapeli pesem radosti in mladosti.
Sv. Antoü na Pohorju. Volk nam je šel sko
zi faro. Tukaj na Pohorju kriza še hujše pritiska ko drugod.
Št. Peter pri Mariboru. Preteklo nedeljo se je vršil sklep šestega gdspbdhjsko-kmetijske ga tečaja, združenega z razstavo, ki ga vodijo tukajšnje šolske sestre. Tečaj je obiskovalo 13 gojenk Iz teh tečajev je izšlo že nad 75 bodo-rih gospodinj. Gojenke so ob sklepu pokazale, koliko znanja so s' pridobile v tem kratkem času ter potrdile, da so res pazljivo in marljivo se Učile in sled le vsestranskemu pouku. Hvala gre tudi šolskim Sestram, zlasti še voditeljici tečajev s. Gabrieli, ki polagajo mno go truda in ljubezni pri vzgoji bodočih slov. gospodinj. Sklepne slovesnost So se udeležili med drugimi tudi srezki šolski nadzornik g. Tomažič, ki se je zelo pohvalno izjavil o lepo dovršenem tečaju ter izrekel zahvalo šolskim sestram za njihovo vzgojno delo za šoli odraslo mladino, dalje zdravnik g dr. P hlar ki je gojenke poučeval v zdravstvu, domači žup nik in še drugi povabljeni gostje.
Sv. Anton v Slov. goricah. Zločinci živijo tu med nami. Jo pričajo tatv'ne, ki so se znova začele ponavljati. Zlasti pa poštene ljudi strašijo še hujša zlodejstva, to so požigi od zločinske roke. Ni še leto dni, ko je v naši župniji petkrat gorelo. Nobenkrat ne gre za kako nesrečo, temveč vsakokrat za zločin. Najpod-lejše je ravnal hudodelec, k je dne 15. marca zažgal domačijo želarja Fekonja Jožefa na
Vanetini, očeta 11 nepreskrbljenih otrok. Lani v avgustu je to h:šo doletela odlika, da je devetemu sinu kumoval pri krstu Nj. Vel. kralj po svojem zastopniku. Zdaj pa je po zločinski r ki prav ob vse. Zgorela je hiša, vsa poslopja, 4 glave živine, svinje, kokoši, vse. V silni nag-iici so komaj rešili vse otroke, zakaj v dobri minuti Je velikanski plamen zajel slamnate strehe in v hipu zaprl vse izhode. Nesrečna dobra družina zasluži vso pomoč. Škoda se težko dovolj visoko preceni, brez ozira na gorje in strah. Ljudje pravijo, da je generalni štab naših požigalcev istoveten z generalnim štabom slovenjegorišk-'h tatov. Tudi pravijo, da božji mlin1' meljejo počasi, toda silno natanč-. ., to se pravi, da bodo enkrat zgrabili in dobro zmleli tudi naše »veleprefrigane« domače lopove.
Zgornja Polskava. Morda že veste, da je postala naša Zgornja Polskava že lansko leto bolj ponosna in slavna, ker je namreč sedaj središče, to je sedež novo združene občine Polskava. Naši spodnj sosedje so nam to malo zamerili. Toda sčasoma se bomo že pobotali, tako da bo na obe strani prav, samo da bi te šmentane krize ne bilo, pa je je čirridalje več, kakor kakšne nalezljive bolezni. Sprašujemo se v skrbeh, kaj bo, če ji zdravniki, ki se tru-oijo okoli nje, ne bodo prišb v okom. Pravijo, da je upanja Zelo malo. Drugače smo še kljub vsem stiskam bolj vesele narave, čeravno nam gre včasih tudi na jok, kadar namreč ogledujemo razne dražbene oklice na občinski deski.
Šmartno ob Paki (Nenavaden družinski blagoslov.) Nekemu ubogemu delavcu v tej župniji se je rodil te dni 17. otrok. Poseduje malo hišico in košček zemlje. Od otrok jih ž vi 15; v teh hudih časih imajo težko življenje. Matere in zdravnike bi zanimalo, da sedaj rojeno 17. dete ni kaka slabotna, življenja nezmožna stvarca, temveč izredno dobro razvita in močna dekl ca s polnim ličecem. Poroka je bila pred 25 leti, mati je sedaj stara 45 let, mož pa eno leto več. Takšna uboga, z boga+im potomstvom obdarovana družina bi pač zaslužila kako javno, banovinsko ali državno podporo, kakor se to vrši po drugih državah.
GOSPODINJ K
Vrt v zgodnji pomladi.
Pridna vrtnarica komaj čaka, da se umakne sneg in se zemlja v njenem vrtiču osuši. Že jo vidimo z lopato, motiko n grabljami med gredicami. Mesec marec je navadno najprimernejši čas, da pripravimo vrt in posejemo zgodnjo zelenjad. Tudi febtuar nam je že včasih naklonjen, a nam še kaj rad ponagaja z novim snegom ali mrazom
Treba je pač počakati, da se zemlja osuši. Takrat jo pripravimo za prve setve. Zemljo enakomerno pognojimo in globoko prekopljemo (preštihamo), če nismo tega Storili že v jeseni, kar je seveda boljše. Jeseni smo zemljo pustili v grudah in je sedaj ni treba nanovo prekopavati, temveč jo samo dobro zrahljamo z grabljami. Jesensko gnojenje in obdelovanje je zlasti priporočljivo za težko, ilovnato zemljo in se s tem doseže večje uspehe kot s pomladnem prekopavanjem. Z lesenimi ali železnimi grabljami prst zravnamo in dobro zrahljamo ter napravimo približno 1.20 m široke gredice. Prikladna je ta širina radi tega, ker lahko posegamo od obeh strani do srede grede in ni treba stopati nanjo.
Zgodnjo zelenjad posejemo v tople grede, katere pripravimo koncem februarja ali začetkom marca, kakor je pač vreme, ali pa kar v zabojčke, ki jih imamo na oknih ali kje v sohi, da imajo dovolj svetlobe. Pozneje rastlinice presadimo na vrtne grede.
Zelje, karfijolo, ohrovt in kolerabo sejemo v tople grede ali v druge pripravljene zabojčke. Ko so dovolj razvite, jih presadimo na vrt. Ugaja j':m globoka, ■ vlažna, rodovitna zemlja, močno, gnojena z uležanim gnojem ali kompostom.
Zelje in ohrovt sejemo v marcu in ga presadimo v aprilu. Karfijola je precej izbirčna in uspeva v vlažni, dobro gnojeni zemlji, kjer že par let niso rasle kapusnice (zelje, ohrovt, koleraba i. dr). Koleraba pa ljubi bolj rahlo, a rodovitno in vlažno zemljo, gnojeno s star m gnojem, oziroma obdelano v jeseni.Sejemo jo tudi v marcu ir presadimo, ko se nam ni več bati mraza.
Solato (berivko, ki jo nabiramo, ko napravi par listkov) sejemo gosto, na zelo solnčne, dobro pripravljene gredice, glavnato solato pa v tople grede ali tudi na sončno, zavetno mesto, če jo hočemo imet zgodaj. To sejemo redko, da so sadike čvrste. Z nekaj lističi jo presadimo 20 do 30 cm narazen na dobro pripravljene gredice. Ponekod sejejo solato bolj redko in jo pozneje še prepulijo. A na ta način ne napravi tako lepih glav kakor presajena.
Špinača uspeva na rahli, s starim gnojem ali kompostom gnojeni zemlji. Če jo sejemo v marcu, jo že v maju lahko uporabljamo, za jesensko potrebo je pa avgustova setev. Korenček vzkal' šele v treh do štirih tednih, zato sejemo med njega berivko, ki jo že porabimo, predno se korenje razraste. Pozneje ga prepu limo, da se rastline lepše razvijejo. Isto je s setvijo petršilja, ki je precej neobčutljiv. Za prvo rabo ga lahko pustimo čez zimo v zemlji Zeleno pa moramo sejati v zabojčke in ne kakor petršilj in korenje, na stalno gredo. Šele pozneje, ko se dobro ukorenini, jo presad mo. Rdeča pesa in redkev hočeta dobre, jeseni pognojene zemlje in zavetno, sončno lego. Grah lahko sejemo zelo zgodaj in mu ugaja, če pognojimo grede par tednov prej s pepelom. Sejemo ga večkrat v pomladi, lahko vsake 3 do 4 tedne.
Čebula mora imeti sončen kraj in jeseni pripravljeno zemljo. Najkasneje do srede marca jo posejemo in ko ozeleni, jo prepulimo. Treba jo je pridno pleti in okopavati. Lepši pridelek dobimo, če jo sejemo v tople grede in jo aprila presadimo na vrtno gredo ter ji koreninice priščipnemo. V zemljo pridejo samo korenine.
Paradižnike sejemo v tople grede ali v zabojčke. Presajati j h ni varno do srede maja Ugaja jim kompostna zemlja in južna lega.
Posejemo tudi cvetice: astre ali kapucinke, petunije, cinije, fajgeljne ali šeboje, nageljne in druge. Bolje pa je sejati seme v lončke in tople grede ter pozneje presaditi.
Spomladi je treba tudi sobne rastline presaditi. Rabijo novo prst in večje lončke. Korenin ne ščipljemo, razen če so bolne. Nove lonce par ur namakamo, stare umijemo in osušimo. Na dnu lončka damo črepinjo, nato nekaj dobrega govejega, konjskega ali kurjega gnoja, prst in nato cvetico, ki ne sme prir pregloboko. Rosujemo prsti in jo pritisnemo okrog in okrog. Za en prst prostora v loncu pustimo za zalivanje. Pelargonije in fuksije lahko obrežemo, a vedno nad mestom, kjer odganjajo, da se rana hitro zaceli.
Nekaj o kokoših.
Vsaki gospod nji je lahko njena kokošja družinica v veselje. Marsikak dinar ji prine se, ko ga morda najbolj potrebuje. Razen tega pa ima okusno meso, jajca in še perje za last no uporabo.
Zato je dobro, da se vsaka gospodinja zanima za kokošjerejo, ker le potem bo dosegla uspehe s svojim delom. Niso namreč vse kokoši enake. Ene nam dajo okusno meso, a so slabe jajčarice, druge obratno, nekatere pa nam nudijo oboje.
Plemenskega petelina moramo izmenjati vsaki dve leti. Če hočemo imeti dosti jajc, je treba imeti mlade, močne živali. Skrbeti je za zgodnjo valitev. Jajca za valjenje morajo biti od najboljših jajčaric in ne prestara. Prostor za valjenje naj bo suh, zračen, ne premrzel in na mirnem kraju. Nad 15 jajc ne dajaj valit, ke jih koklja težko pokrije. Preskrbeti ji moramo tudi zadostno hrano, zlasti zrnja in vča-si . kaj mehkega ter dovolj sveže vode, Hrane ni treba postaviti takoj zraven gnezda, ker je dobro, če se žival nekoliko izprehodi.
V šestih dneh se že lahko razberejo oplojena jajca. Vzemi ga iz gnezda, ga umij v topli vodi, zbr ši in obrni oroti svetlobi: Če vidiš temno piko z razpredenimi žilicami, je jajce oplojeno. Če je popolnoma prosojno, ni oplo jeno in ga še lahko porabiš. Če pa ima temno liso, a brez *:lic, je zarodek nepravilen. Tako jajce začne gniti.
Po treh tednih se izvale piščančki. Če pa ostane še kaj jajc, za katere ne vemo, če so v njih živa b tja ali ne, jih denemo v 40° C toplo vodo. Ako je življenje v njih, se jajca premaknejo. Vzamemo jih iz vode, jih zbriše mo in naredimo zelo previdno v jajce zarezo
z nožem ter ga damo pod kokljo. Če v par
dnevih ni žmalice iz lupine, je sploh ne bo.
piščančke krmimo z drobtinicami, s pše-nom, z zdrobljeno pšenico, ovsom in drugim, dr se privadijo zrnja. Tudi zelenjave jim mo ramo dati. Pijač-,, svežo vodo, damo v plitvo posodico, da ne morejo živalice utoniti.
Paziti moramo tud:, da mali občutljivci ne trpe mraza in mokrote. Če je toplo in sončno, so lahko zunaj, kar ugodno vpliva nanje. Mokrota in mraz jim pa seveda škodita, če koklja tudi ob slabem vremenu le preveč sili ven, ji damo nekaj peska ali prsti, da lahko brska, in dovolj hrane. Ko potresamo piščančkom krmo, se kaj rade pr kradejo ostale kokoši v goste. Zato je dobro napraviti posebne kurni-ke ali primerne pletene koše, kjer mladiči jedo, a starejše ne morejo zraven.
Aprilska piščeta jeseni že neso. Gospodinja mora skrbet' za dobro hrano, za snažen in dovolj velik prostor, da se živalice lahko razvijajo. Le potem bo imela koristi od njih.
Likanje perila.
(Nadaljevanje.)
Za likanje nam služi likalnik na oglje, na vroče železo ali na električni tok. Pri nas pride najbolj v poštev Lkalnik z ogljem ali tudi z vročim železom Oglje sicer ni posebno priporočljivo zdravju, a je kljub temu za naše razmere najprikladnejše Prijetno, hitro in veliko manj utrudljivo je likanje z elektriko, ki pa precej stane in razen tega ni povsod električnega toka, da bi se ga poslužili.
Likamo na navadni mizi ali na likalni deski, ki mora biti prevlečena z mehko podlago. Pripravljena mora biti posoda z vodo in snaž-
na krpa, da jo lahko vzamemo v roko, če je treba.
Perilo, ki’ ga hočemo likati, mora biti navlaženo. Poškropimo ga lahko zvečer, ga trdno zložimo in zjutraj zlikamo. Vsaj nekaj ur mora biti navlaženo, da se vlaga enakomerno porazdeli. Če pa vsega perila ne moremo zlikati hkrati, ga damo posušit, ker nam lahko vsled tega splesni.
Vsak kos perila enakomerno in skrbno potegnemo po mtih, predno začnemo likati. Belo perilo likamo na pravi strani. Ako pa je okrašeno s kakršnokoli veeenino, bodisi z mono-grami ali s čim podobnim, ga obrnemo naro-h' podložimo s flanelo in zlikamo. S tem vezeni motiv lepo odt snemo. Vsako ročno delo: prtiče, prte, vezeno telesno in posteljno perilo vedno likamo narobe. Da lepo zlikamo vezenino, mora biti ta zelo vlažna in likalnik vroč, vendar ne toliko, da bi žgal. Tudi čipke tkamo na narobni strani, ker so potem veliko lepše. Treba jih je tudi dobro nategniti, a pri tem paziti, da se ne raztrgajo.
Če se perilo vsled prevročega železa zapali, ga hitro 'zperemo z mrzlo vodo in ga posušimo, če le mogoče na soncu.
Navadne prte, prtiče, brisače, robce in podobno likamo na pravi strani in zložimo tako, da so robovi drug na drugem in zaznamovan vogel na vrhu. Moško srajco začnemo likati pri rokavih: najprej zapestje, potem rokave. Nato je na vrsti naplečje, stan, ovratn 'k in oprsje. Ovratnik in oprsje likamo na pravi in na narobni strani.
Kakor moške srajce, likamo tudi ženske bluze. Žensko obleko ali krilo najlepše zlikamo na ozki likalni deski, kamor jo nataknemo. Zlikani del pomikamo po deski od sebe. Volnene obleke likamo na pravi strani s pomočjo mokre krpe. Če ne upo-abljamo krpe, ali če je presuha, dobi blago blesk.
Predno spravimo perilo v omaro, ga moramo dobro posušiti. Nato raztrgane kose razberemo ter jih zakrpamo. Vsak gumb 'n tudi najmanjšo luknjico 'e treba zašiti, predno pe-ril shranimo. Vsaka sama ve, kako neprijetno je šivati gumb ali krpati luknjico, ko je treba perilo obleči. Nobena stvar pa moža tudi tako ne draži, kakor srajca ali hlače brez gumba, zl"sP še, če se mu kam mudi. Zato mora vsaka skrbna žena paziti, da je v omari za perilo res vsepovsod red.
Kuhinja.
Fižolova juha. Fižol namoči, zavri iri' nato takoj odcedi. Zalij ga s toplo vodo, osoli in skuhaj do mehkega. Kuhanega pretlači s fižolovko vred, Daj ga v drug lonec in priden: lovorjev list, ščep popra in majaronovih plev ter nekoliko okisaj. Ko vse povre, vlij na opečene kruhove rezine.
Sirovi štruklji. Napravi vlečeno testo: pol l moke, 1 osminko 1 mlačne vode in pol žlice masti, 1 jajce, nekoliko soli, dobro pregneti, pokrij in pusti poč vati. Med tem pripravi nadev: zmešaj četrt 1 kisle smetane z 1 osminko 1 pšeničnega zdroba, prideni 1 četrt kg sira iz kislega mleka, 2 rumenjaka in sneg dveh bdjakov. Testo razvaljaj, namaži z žlico olja, ga raztegni in razvleci. Pomaži s pr pravljenim nadevom in potresi s pestjo krušnih drobtin. Nato testo zvij in ga zavij v namočen ter ožet prtič. Poveži nar. h1o z nitjo in daj štruklje kuhati v osoljen krop v široko posodo. Kuhajo se pol ure. Nato j h razreži in zabeli z maslom, na katerem si zarumenila krušnih drobtin.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, Franc Hrastelj,
novmar, Maribor.