g*w»na putčana v goTovrnr MartbdnM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 195 Maribor, sobota 29 avgusta 1931 »WJ^T feh»j* razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri j T»»i^for>3 j Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 ' Račun pri po*tn«n 6tk.m». V Uubljanl ft. 11.40& I ' | OglMl po tarifu ”* m***^no, pr»j»tiaw v upravi «11 po polti 10 bln, doatavljan na dom p« 12 Din j Uredn-2440 »pr«*a 2455 I 0glags apre),m, tu«ll oglasni «^fc «>|utra" V Ljubljani, Pr.čarnov* ulici «.4 XVI. ZAGREBŠKI VELESEJEM 29. VOI. do 7. IX. 1931. Splošni medniiodni veliKi v/oični velesejem s specijelnimi sejmi stavbarslvo. hote -l iša-kuhinjfi, ptehranbena in dustiija poljedeljstvo, mala hišna obit , krzno in koža. p pit, higijenska iazslava 5. in 6. IX. 1931. ^4z«lava domače in inozemske pl emenvke živine č*0 si nabavite sejmsko legitimacijo v napiej, *aie na jugosi. žeiezricah in jadranskih paro-°rodih 500/c, a v sosednih dtžavah 25 - 30% popusta Mednarodni šahovski turnir na Bledu 8LED, 29. avgusta. Po včerajšnjem °dmoru se je pričelo danes V. kolo 'elikega mednarodnega šahovskega JUrnirja na Bledu. V dopoldanskih 7ah še ni padla odločitev na nobeni 'leski. C o 11 e je pr \roti Aljehinu lepo igro vetovni prvak še ni Prešel v napau j N i e m c o v i č igra z M a r s h a 1-o m zelo previdno. Opoldne je bil °j&žaj še nejasen. .^irc je dosedaj v nekoliko boljši ^iciji kakor K a s h d a n. p B o g o 1 j u b o v si je zgradil nabiti F 1 o h r u že zelo močno pozi-in bo najbrže partijo tudi dobil, b Pj* Tartakower stoji nekoliko .°l]Še kakor S o i e 1 m a n n, prof. § s t a 1 o š ima dobre izglede proti . 1 o 1 t z u, istotako dr. V i d m a r °ti K o s t i č u. francoska pomoč Angliji u LONDON, 29 avgusta. Reuterjev c ad Poroča, da je bil snoči glede fran-ske finančne pomoči za sanacijo an-Sftfi ^inanc skrojen sporazum v 4(1 .'..^a bodo Francozi prispevali v, bilijonov funtov šterlingov. Polo-Co £ tega kredita bodo izplačale fran-Ske privatne banke, za drugo polo-cjj 0 Pa bo razpisana javna subskrip-Vnin ■ i Zedinjene države bodo do-IlhJ! Angliji 40 milijonov funtov Šternov, «0r poro^a »Morning Post«, bo "02 --a z^ornica P° dosedanjih dis-sklicana za 8. septembra. Vg Vo'itve pa se bodo vršile najbr- nQvembra. Sedanja vlada mora $0y V3*1 v spodnji zbornici na 331 gla-K°nservativcev in liberalcev, v sitp _Y Pa Pride še nekaj glasov delav stranke. rJr^e - iredne -bub a ^I• k°Ia ‘!ržavne V° »Tn*6 ,oter,le so že prispele v upra-^enj . ra<< In »Večernica« v Mariboru! So , Se naprošajo, da Jih pravo-^ie ker se bo vršilo žre- 4. septembra Zločin v Gačniku nad Pesnico 68-LETNA BOGATA POSESTNICA Z RAZBITO GLAVO V SADOVNJAKU ZA HIŠO. - VSE KAŽE NA ROPARSKI UMOR. ~ KDO JE ZLOČINEC. Na hribu desno od kolodvora v Pesnici in desno od železniške proge proti Št. liju, v smeri proti Jarenini, je katastra!-na občina Gačnik, del politične občine Pesniški dvor. Precej na samoti stoji Um razmeroma mala hišica, ki nosi št. 57. Tam je stanovala 68Ietna posestnica Julijana Herič, čudaška samica, ki je sama s 67-Ietnim hlapcem Petrom Špel-cem gospodarila na posestvu, obsegajočim krog 30 oralov in cenjenim splošno na krog četrt milijona Din. Pravijo, da je bila ženka tudi zelo pobožna in je mnogo občevala z g. dekanom v Jarenini. Imela je pa seveda tudi nasprotnike, in je baje večkrat bila zapletena v tožbe. Živela je skoro vedno sama zase in le malokoga Se puščala v svojo hišo. Kakih 200 korakov stran od njene hiše, v katere ozadju je poleg sadovnjaka hlev, na drugem hribčku pa stoji njena viničarija ali majarija, stanuje njen oskrb nik, 451etni Viktor Bachmann, rojen v Mariboru, a češkoslovaški držav^an, s svojo ženo. Včeraj zjutraj krog pol 4. sta dva ta-mošnja posestnika š!a mimo sadovnjaka Heričeve na košnjo. Kar šta kakih 55 korakov od hiše ob poti, ki vodi skozi sadovnjak, videla ležati Heričevo, oblečeno na tleh- Prvi hip sta menila, da je morda v vinjenosti tam zaspala, in sta jo klicala. Ker pa se ni ganila, sta stopila bliže in videla, da leži z glavo v mlaki krvi, zraven pa je bila še ena mlaka krvi. Videla sta tudi, da so izpod robca gledali možgani, da je imela lobanjo razbito, in videla sta tudi okrog po tleh drobce lobanjskih kosti in možganov. Skupno s posestnikom Šnajem, ki stanuje v bližini, sta zbudila hlapca Heričeve, ki je še trdo spal v hlevu, nakar so obvestili orožniško postajo v Št. Ilfii, odkoder je b la takoj ,tudi obveščena mariborska postaja ter mariborska policija, Orožnlštvo iz št. Ilj? je bilo kmalu na licu mesta, nekaj kasneje je prispela patrulja iz Maribora ped vodstvom kapetana Djemidjiča, tekom prvih jutranj-fa ur pa je že tudi dospel daktiloskop mariborske policije s policijskim psom Egonom. Tekom prvih popoldanskih ur je prišla na lice, mesta tudi sodna komisija, preiskovalni sodnik dr. Granovšek, državni tožilec dr. Dev in sodni zdravnik dr. Zorjan. Ugotovili so, da je imela Keri* čeva zadaj prebito in vso razbito loba. nJo, obraz je ležal v mlaki krvi, in na levi roki je bilo opaziti nekaj prask, iz česar sklepajo, da se je po prvem udarcu še skušala braniti. Pri obdukciji je sodni zdravnik ugotovil, da je dobila starka tri udarce s topim predmetom, najbrže s hrbtom sekire, in da je zlasti en udarec bil smrtonosen. Smrt je nedvomno nastopila ta&oj. Komisija je dalje ugotovila, da je bilo v kuhinji In v obeh sobah vse razmetano, In tako tudi v predsobi. Tudi v shrambo živil je vdrl zločinec In videlo se je še, kako je toporlšče sekire porini! v zaseko, menda Iskajoč meso. Seveda se ni moglo dognati, kaj je odnesel, ker nihče ni vedel, koliko denarja je starka Imela morda doma. Ker pa ni verjetno, da bi ne bila imela prav nič denarja pri sebi, niso pa v cel! hiši našli niti vinarja, je verjetno, da se je zločinec polastil vse gotovine. Pač pa je ali prezrl ali nalašč pustil hranilno knjižico, kj se glasi na 2250 D*n. Orožnlštvo je že takoj zjutraj uvedlo na vse strani najvestnejše poizvedbe. Policijski pes Egon, ki so ga pripeljali k starki in v njeno spalnico, je od tam takoj ubral sled k majarijl, kjer stanuje oskrbnik Bachmann. Ko so orožniki prišli tja, so našli tam, da so sušili «-azno perilo, srajce in drugo. Bachmann in že-tia sta sprva trdila, da so prali že pred dve ma dnevoma, vendar sta pa pozneje po izpovedbah raznih prič morala priznati, da to ni res, In da je bilo perilo prano šele včeraj zjutraj. Peljali so nato Bach-msnna v sadovnjak in primerjali odtise čevljev z njegovimi čevlji. Odtisi so se deloma ujemali. Tudi so našli pri njem nekaj masti, o kateri trdi, da mu jo je Ileričeva nekaj dni poprej podarila. Ugotovilo se je daJje, da je imel na predvečer Bachmann s starko prepir, tekom katerega H je baje zagrozil, da jo bo ubil. Tudi so našli pred vrati starkine hiše obraljfiene vžigalice iz škatlje, kakršno so našli pri njem. Dasi je Bachmann odločno tajil krivdo tako orožnikom, kakor tudi popoldne pred komisijo, so ga vendar aretirali in odpeljali v sodnijske zapore v Maribor. Ženo so za enkrat pustili na prostem. Daktiloskopu Groblnu se je posrečilo na neki omari izvršiti odtise prstov in ugotavlja danes identiteto odtisov z odtisi Bachmannovih prstov. Hlapec HerlčeVe, Špelec, kj je bil tudi zaslišan, je izpovedal, da je šel v četrtek zvečer spat ob ob:čajni uri, je poprej še, kakor običajno, voščil gospodinji lahko noč, in da ni slišal prav ničesar, nobenega krika in ničesar drugega. Šele ko ga Je Prišel Šraj budit in mu je sporočil strašno vest, se Je zbudil. Po lokalnem ogledu in ugotovitvi dejanskega stana je komisija prišla do sklepa, da te moral zločinec v četrtek zvečer ali pri vratih, ki vodijo iz hiše v sadovnjak, počakati starko, ki je imela navado, predno je legla k počitku, še pogledati krog hiše, in jo je, ko je stopila skozi vrata, udaril z vso silo po glavi. Ali pa jo je pod Itako pretvezo zvabil Iz hiše in ko ;e prišla ven, udaril. Da se je dejanje moralo zgoditi kmalu zvečer, ko je nastala tema, kaže dejstvo, da je bila starka š© popolnoma oblečena in je imela še robec na glavi. Nato jo je — ne zavlekel, kakor se je mislilo, ker bi v tem slučaju bile stopinje najbrže obrnjene proti hiši — ampak zanesel kakih 55 korakov od hiše stran. Iz kakega razloga je to storil, še ni jasno. Morda se je vendarle zgrozil In se zbal, da bi starka še oživela i« ga motila pri roparskem poslu v hiši! Dasi govori več momentov za krivdo Bachmannovo, vendar krivda niti odda-leč še ni jasno dognana, in bo težka na-ioga sodišču, da prayega krivca izsledi s pomočjo varnostnih organov. Zakon o zaščiti živali BEOGRAD, 29. avgusta. V ministrstvu za, kmetijstvo, se dovršuje zakon o zaščiti Živali. Ministrstvo je za sestavo zakona vzelo, kot podlago predlog Društva za zaščito živali v Beogradu, mišljenja .banskih uprav in intemsiranih ministrstev. ]ugoslovansko>aineriška trgovska zbornica BEOGRAD, 29. avgusta. V New-yorku je bila ustanovljena »Jugoslo-vensko-ameriška trgovska zbornica«, ki ima nalogo, da bo jugoslovenske gospodarske in trgovske kroge obveščala o ameriškem trgu. Predsednikom te zbornice je določen jugosloven ski konzul v Newyorku Radoje Jankovič. Preložena razprava proti Slovencem v Gorici GORICA, 29. avgusta. Včeraj bi se imela tu pričeti razprava proti kmetom iz Bovca, Andreju, Ivanu in Stanislavu B i z j a k u, ki so obtoženi, da so meseca marca t. 1. zažgali italijansko šolo v Bovcu. Ker je branitelj obtožencev odvetnik Baglila nenadno obolel. je bila razprava odgodena in se bo vršila najbrže sredi septembra. Nova radio postaja v Skoplju BEOGRAD, 29. avgusta. Skoro bo dograjena nova velika radiopostaja v Skoplju s silo 20 kilovatov. Postaja bo lahko prejemala in oddajala za celo Evropo. Stroški izgradnje in opreme postaje znašajo nad 30 milijonov dinarjev. Predvideno je bilo, da bi se postaja otvorila že meseca septembra t. 1., vendar bo otvoritev najbrže odgodena na spomlad 1932. Stednja v banovinskih proračunih BEOGRAD, 29. avgusta. Znižanje banovinskih proračunov je izvedeno v vseh banovinah in so poročila o tem predložena ministrstvu financ, kjer bo padla končna odločitev. Godbe pri odkritju spomenika kralju Petru I. v Ljubljani. Da more odbor sestaviti razvrstitev pri sprevodu ob priliki odkritja spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju dne 6. septembra udeleženih društev in organizacij, je neobhod-no potrebno, da se tudi godbe posameznih društev prijavijo. Ker je po številnih prijavah raznih društev, organizacij itd. sklepati na ogromen' obseg sprevoda, je nuino potrebno, da bo dovolino število g'cdb na razpolago za uvrstitev v sprevod. Vabimo Zato vse godbe, da prijavijo čim preje svojo udeležbo odboru, in sicer najkasneje do 2'. septembra. Od te prijave so izvzete one g,odbe, ki so svoje sodelovanje že prijavile. Pripo-mimamo, da tem godbam ne bodo potrebne posebne 'izkaznice, marveč zadostuje zanje samo legitimacija za če-trtinsko vožnjo, katere pa dobe pri svojih občinah. Zbirališče godb ba na Vodnikovem trgu — natančnejša navodila slede. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje,, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih qdnravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki svetovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefa* va« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dr^eerijah in j vseh špecerijskih trgovinah. Nekaj misli ob priietku šole VTISI OČETA S PEDAGOŠKEGA TEČAJA. — NUJNA POTREBA REFORME ŠOLSTVA. — TE2KOČE SREDNJE ŠOLE. — NAŠA ŠOLSKA POLITIKA. — ZA MODERNO ŠOLO! Z zanimanjem sem kot lajik sledi! vzgojnemu tečaju Pedagoške centrale v Mariboru. Bil sem prijetno presenečen, ko sem videl, s kakšno vnemo se danes osnovno- in meščanskošolsko učiteljstvo posveča novi vzgoji naše mladine. Predavanja so jasno pokazala, da je danes potrehno posvečati otroku čisto drugo pažnjo, kakor so jo posvečali v prejšnjih desetletjih. Saj nedorasle še vedno istovetimo z doraslimi in ne vpoštevamo dejstva, da je svet otroka docela samosvoj in zahteva od nas staršev, od učiteljev im profesorjev docela samosvojega postopanja. Preokret je težaven, to so priznali tudi predavatelji, toda z razumevanjem in dobro voljo se da in mor a najti n o-v a v z g o j n a p o t za našo deco! Po izvajanjih predavateljev zahteva ta preokret že današnje gospodarsko stanje, ki potrebuje novega človeka, polnega inici-jativnosti in zaupanja v lastne tvorne sile, kakor je rekel to g. univ. prof. dr. Prihoda iz Prage. Za domačo vzgojo bi rabili danes (vsaj uvidevni starši) mnogo nasvetov. Toda kje jih naj dobijo? Naša Ljudska univerza je sicer že podala več takih predavanj, a vse je bilo bolj teoretično in brez razgovora. Nujno potrebni bi bili poljudni in praktični tečaji ali vsaj sestanki roditeljev, učiteljev in zdravnikov, kakor se to po izjavah ge. zdravnice dr. Winter-jeve vrši uspešno že v Zagrebu. Osnovna šola danes pri nas že prehaja v moderno delovno šalo. Mariborski šol. nadzornik g. Tomažič je pribil dejstvo, da so naše šole že na visoki stopnji razvoja v novo smer, kar je potrdil tudi dunajski predavatelj dr. Werthmann, češ da je pedagoško zanimanie v Sloveniji mnogo večje kakor n. pr. v deželah avstrijske republike. Tudi pri nas so že učitelji, ki delajo povsem v novem smislu pri pouku pa tudi pri vzgoji. Krasni vžgani primeri iz šol g. Martinca in Jurančiča so morali globoko dojmiti tudi navzoče stariše. Takim učiteljem lahko prostodušno zaupamo našo mladino! Meščanska šola je preobložena z gradivom me samo pri nas ampak tudi na Dunaju. Povsem nove smernice je poda’ dr. Prihoda, ki je uvedel v češkoslovaške meščanske šole amerikanske metode. Tudi pri nas skušajo posamezni meščansko-šolski učitelji krčiti nova pota v pouku meščanske šole. Negibna, konservativna in nesodobna je ostala srednja šola še v Češkoslovaški, Avstriji, Nemčiji in žail tudi pri nas. Porazno je vplivala ugotovitev ge. dr. Win-terjeve, ki iz lastnih večletnih izkustev pravi, da pri profesorjih ni najti psihološkega razumevanja, ki bi bilo potrebno za današnjo mladino. Za notraffio reformo srednje šole se je doslej vse premailo storilo. Žal je tudi pri pedagoškem tečaju nenavzočnost gg. profesorjev naših srednjih šol čudno vplivala. Saj niti niso prišl vsi oni gospodje, ki jim je bodočnost na še vzgoje položena na dlan. Zanimal sem se za letošnji profesorski kongres, a ža nisem mogel slišati niti besediceo o strem ljenju po notranji preo9novi srednje šole, kaj še le o pedagoških problemih, ki danes zanimajo svet. Univ. prof. Prihoda in drugi predava, telji so izražali nujno potrebo, da se tud: vzgoja na gimnaziji, realki in realni gimnaziji prilagodi novim pedagoškim in psi. hološkm izsledkom.. To pa bo mogoče le tedaj, če se sedanji profesor-predavatel in izpraševatelj spremeni v vzgojitelja in dušeslovca, ki bo učenca presojal po njegovi individualni psihološki strukturi in ne le po paragrafih in predpisih za vte-pavanje učenosti v milade glave. Skratka profesor naj postane dijaku prijatelj, vo ditelj in svetovalec, ne pa samo brezdušni ocenjevalec golega znanja. K sreči ima mo v Mariboru svetle vzglede takih na. zorov in starši bomo znali to posebno ceniti! Iz vsega pokreta za sodobno vzgojo pa je razvidno, da poleg učiteljev in staršev kažejo močno iniciativnost tudi oblastni in krajevni faktorji. Koliko žrtvujejo države in tnesta, kjer je šolska politika postavljena v ospredje! Češkoslovaška bi naim bila lahko kot vzor uvidevnosti in razumevanja. Posamezna nemška mesta so ustvarila v povojni kritični dobi čudeže na šolskem polju: krasne stavbe itd. Pri nas je na žaloast šolska politika v ozadju! Maribor živi v znamenju šolske mizerije že vso popre vratno dobo. Delavski okraj ne more priti do nove šole in tudi akcijq za novo meščansko šolo je padila v vodo. Novo šolsko leto pričenja jo zopet pod dojmom prenapolnjenih raz. redov po raznih mestnih šolah itd. Tu tiči velika rak-rana, ki silno vpliva na deco, učiteljstvo, posebno pa boli nas starše-davkoplačevalce, ki želimo in hočemo, da bo naša mladina deležna zdrave in moderne šolske vzgoje! Gen- Mariborski in dneoni drobii Kongres političnih preganjancev iz volne dobe v Mariboru. Kakor v Ljubljani, se je osnoval tudi v Mariboru akcijski odbor za kongres političnih preganjancev, ki ima preskrbeti vse potrebno za ta kongres, ki bo 7. septembra. V odbor so ustopili gg.: Ivan Kejžar, dr. Osojnik Janko, Pahor Ivo, Hren Zmago, Oset Franc in Fabijan Vladimir iz Maribora, Kušec Oro-slav iz Radvanja, Požar Anton iz Ruš in Fras Anton iz Selnice. Odbor je sestavil za kongres sledeči program: 7. septembra ob 9.25 sprejem na glavnem kolodvoru in skupen odhod v Narodni dom. Ob 10. uri otvoritev kongresa, ob 11.30 Skupen obed v Narodnem domu in Grajski kleti, ob 13.18 za en del izlet na Falo, ogled elektrarne, drugi del pešizlet na Mariborski otok. Z večernimi vlaki razhod. Ker je drugi dan praznik, bodo morda hoteli nekateri ostati v Mariboru. Vse te prosimo, da nam to javijo do 4. septembra, da jim preskrbimo prenočišča. Ravno tako prosimo vse one, ki ne gredo v Ljubljano, da nam javijo, ali se udeleže skupnega kosila. Vsi dopisi naj se pošiljajo na naslov: Ivan Kejžar, viš. revident v p., Maribor, Aleksandrova cesta 35. — Akcijski odbor. Nova avtomatska telefonska centrala v Beogradu bo izročena prometu v noči od 5. na 6. septembra. Koncert v parku. V slučaju lepega vremena bo svirala Jatri v parku vojaška godba. Vsa stanovanja v banovinskih stanovanj, skih hišah zasedena. V banovinskih stanovanjskih hišah v Strossmayerjevi ulici št. 28 in 30 je 24 stanovanj, ki so namenjena v prvi vrsti uradnikom. Stanovanja, ki so najmodernejše opremljena, so vsa zasedena in ni izgleda, da bi bilo v doglednem času katero izpraznjeno, radi česar je brezpred metno vlagati prošnje za ta stanovanja. Po mestu širijo govorice, da so ta stanovanja pretirano draga, kar pa ni res. Tal . stane enosobno stanovanje s plinsko vpeljavo in kopalnico 350 do 400 Din, dvosobno 500 do 800 Din, trosobno s po-selsko sobo, toplovodno napravo in etažno centralno kurjavo do 1200 Din, štirisobne razkošno opremljeno stanovanje od 1500 Din naprej. Oro- In hidrografičnl ročni šolski zemljevid Dravske banovine je izšel te dni v založbi Učiteljskega doma v Mariboru. Zemljevid je jako plastičen. Narisal ga je nanovo g. Slavoj Dimnik v merilu 1:600.000, natisnila pa litografija Mariborske tiskarne. Z njim bode ustreženo predvsem meščanskim in srednjim šolam, ki so občutno pogrešale nemih ročnih zemljevidov. S pridom pa ga bodo uporabljale višje organizirane osnovne šole. Drž. moško učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje v vadnico je dne 1. sept. od 8. odnosno od 9. ure dalje, vpisovanje v letnike pa 11. in 12. sept. od 8. do 12. ure. Vse drugo na oglasni deski zavoda. Novi ročni šolski zemljevid Evrope. Založba Učiteljski dom v Mariboru nam sporoča, da je v tisku in izide sigurno tekom meseca septembra novi ročni šolski zemljevid Evrope. Izdelala sta'ga znana kartografa Baš-Dimnik po najnovejših podatkih, katerih nima še nobeden drugi ročni šolski zemljevid. Tako so n. pr. vnešene radio oddajne postaje, linije zračnega prometa, konzulati naše države itd. Kostanjarji, ki hočejo v letu 1931/32 peči kostanje v območju mesta mariborskega, se vabijo, da predlože kolekovane prošnje najkasneje do 9. septembra mestnemu načelstvu. Na poznejše prošnje se ne bo oziralo. Prodaja nakradenega sadja in grozdja. Ker so tržnemu nadzorstvu došle pritožbe, da se prodaja na trgu nakradeno sadje in grozdje, odreja mestno načelstvo v smislu določbe § 10 tržnega reda, da se mora vsak prodajalec sadja in grozdja izkazati na zahtevo tržnih organov s provenijenčnim certifikatom občine, da je prodajalec upravičen lastnik sadja ali grozdja. Proti osebam, ki ne bodo imele teh certifikatov, se bo postopalo po obstoječih predpisih. Kontrola se bo točno izvrševala. Tlakovanje Kopališke ulice se z vnemo nadaljuje in tlakujejo sedaj že del ulice mimo bivšega Scherbaumo-vega mlina. Verjetno je, da bo do konca septembra delo končano. — Drobiž iz Radvanja. Te dni je neznani zlikovec vlomil v pisarno tukajšnjega transformatorja in odnese! raznega orodja v vrednosti nad 3000 Din. Tat je prišel v pisarno s ponarejenim ključem, zdrobi! šipo na omarici, kjer se nahajajo ključi in potem nemoteno odpiral predal za predalom ter pokradel vse, kar je bilo vrednostnega. V sredo smo pokopali 38!etno soprogo železničarja in posestnika v Radvanju, gospo Knupleš Jožico. Na zadnji poti jo je spremljalo mnogo domačinov, pevsko društvo »Frohsinn« ji je zapelo »Vigred«. Bodi ji ohranjen večen spomin, žalujoči rodbini iskreno sožalje. Hmelj je zrel in so ga ta teden obirali. Letošnja letina je dobra, le dobre kupčije ie treba. Novo trgovino je otvoril v Zg. Radvanju gosp. Josip Krempl. V sredo se je vršila gasilska vaja. Gasilci so takoj prihiteli na dozdevno pogorišče, razvili cevi ter pokazali mnogo spretnosti kar se tiče gašenja in reševanja navidezno ponesrečenih. Dirkači se pridno vežbajo, kajti prihodnji mesec bo padla na zaključni dirki odločitev, kdo bo prvak kluba »Po-štele« za leto 1931. Pri dirki bo tudi izžrebano novo kolo. Desetletnica gasilnega društva v Studencih se bo proslavila jutri 30. t. m. na robu studenškega gozda. Proslave se udeleži celokupno starešinstvo Zveze in A delegati mariborske župe, ki pridejo na proslavo 601etnice mariborskega gasilnega društva. Tudi drugi visoki gostje se pričakujejo. Pri tej priliki bodo za lOletno požrtvovalno delo na gasilskem polju raznim gasilcem razdeljena častna priznanja. V slučaju slabega vremena bo proslava 6. septembra. Na Pohorje pohitijo jutri, v nedeljo, dne 30. t. m. mariborski planinci. Odhod v nedeljo zjutraj ob 5.40 z Glavnega kolodvora do ?uš, odtod čez Rižo do Beigotta in na Klopni vrh. Zbirališče ob 5.30 na peronu glavnega kolodvora. Poleg jesenskih krasot našega Pohorja nam bo pokazal vodja izleta g. Pjtsch skrita ležišča užitnih gob, vsled česar opozarjamo vse udeležence, da si pravočasno preskrbiio velike nahrbtnike! ZSO-SPD. Občni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru e radi slovesnost«, ki se bodo vršile dne 6. sept. v Ljubljani, preložen na 13. septembra. Drugo ostane vse neizpre-menjeno, BureŠ Franjo. Otvoritev dramatične šole. _ Kakor lani se tudi letos otvori dramatična šola pod vodstvom gl. režiserja g. J. Koviča. Letos bosta dva letnika, če se bo javilo dovoljno število novih go-sneev. Pismene prijave je nasloviti na: Jože Kovič, Gregorčičeva ulica 26/1 ali P ustmeno vsak dan od 17. do 19. na stanovanju. Natančen spored in pričetek bosta objavljena pravočasno. Devet aretacij je bilo izvršenih v Mariboru sinoči, tekom noči in davi, kar je letos menda rekordno število. Aretirana sta bila med drugimi Leopold Omahen, brezposelni ključavničar, in Gašpar Cafuta, brezposelni delavec, ker sta se ponoči na drž. mostu sprla in kričala drug nad drugim-Cafuta je Omalnu očital, da mu je ukradel 30 Din- Ko ju je stražnik privedel na stražnico, je Omahen Cafuti zabrusil f obraz, da je našel nedavno konjsko odt; jo, pa je ni oddal, ampak prodal naprej. Cafuta je Omahnu očital, da mu je ukra-ponovno imela posla s policijo, so pr>‘ držali do razčiščanja raznih afer v zaporih policije. — Stara znanka policije >je tudi 30-Ietna bivša natakarica, seda) brezposelna tovarniška delavka Štefanija Freitag, ki so jo nocoj krog pol 24. are-tirali na Meljski cesti, ker je vinjena vpila nad nekimi fanti. Stražnika, k* jo je pozval, naj bo tiho, je dvakrat tt* darila v obraz, in le z veliko težavo so jo trije stražniki spravili v policijske zapore, kjer je pa še naprej divjala, da so jo morali privezati na prisilno desko. — Sinoči ob 19. je bila tudi aretirana gluhonema ženska, o kateri smo že pr®" par dnevi poročali, da se je pojavila v Mariboru. Ker se je sinoči zopet povrnila, so jo dali radi ugotovitve identitete v policijske zapore. Pri aretaciji se je vrgla na tla in brcala z nogami inr0" kami ter kričala, kakor da so ji kol° drli. Domnevajo, da je iz Avstrije, kef so našli pri njej 30 grošev avstrijske** denarja. Radi suma tatvine 4 uzd je aretiran 50-Ietni Ivan P., brezpose'fli vrtnar, radi tatvine dežnika delavcu lingerju od tvrdke Nassknbeni pa411e$ zidarski pomočnik Josip St. — Na drž. meščanski šoM pri Sv. Lenar1’ v Slov. gor. bo vpisovanje za vse razrede v pond6" ljek in torek, 31. avgusta in 1. septem* bra od 8. do 12. ure. Otvoritvena sluŽ^j božja bo v sredo 2. septembra, red® pouk pa se prične v četrtek 3. septeifl' bra. Glasbena Matica v Mariboru. Vpisovanje v šolo tukajšnje Glasben* Matice bo od 9. septembra dalje do pre' klica dnevno (izven nedelje) od 10. 12. in od 15. do 17. ure. Vsi gojenci morajo zglasiti v spremstvu staršev $ njih namestnikov. Novi gojenci imajo predložiti zadnje šolsko spričevalo, star) gojenci pa zadnje Matično spričevalo1-Redni pouk se prične v četrtek, 17. sep" tembra popoldne. Vse natančneje na uličnih plakatih. Lep okras Gosposke ulice. Znani mariborski manufakturni trt* vec g. Anton Macun je zgradil v 0°' sposki ulici mesto stare trgovine novO' dvonadstropno poslopje, zidano v m0' dernem'slogu. V pritličju se nahajajo veliki trgovski prostori, opremljeni praktično in okusno. Med dvema ve«' kima izložbenima oknama se nab&j? prostorna veža z izložbenimi vitrini ob stenah. Novo poslopje je lep ok(S Gosposke ulice. — Pozor! Pozor! Na praznik 8. septembra priredi J** braževalno društvo trgovsko-obrtne W|a' dine v Mariboru veliko poletno vr^0 veselico v vseh prostorih gostilne ^°" renčič v Kamnici. Za ples in druge bive je najboljše preskrbljeno. Za v®11' ko udeležbo prosi odbor. Dr. Marinič Fran, . Trubarjeva ulica 11 zopet redno ord'01' ra. Am. Rudolf Legatov enoletni trgovk tečaj v Mariboru. Vpisovanje ustmeno ali pismeno v5*. venski ulici 7, zraven trgovine W8g od 8. do 12. in od 14. do pol 19. ure. Sjjjj skl programi brezplačno! Glej dat^5 inseratl •— Iv. Herlčgo ml., Maribor, Koroška Izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sp* jema v to svrho spadajoča dela in p pravila po najnižji ceni. — Prijave za enoletni trgovski tečaj trg. društva v Mariboru fe se sprejemajo dnevno od 10.—:H- j6. Zrinjskega trg 1 (drž. trgovska aKa mija). Sprejemajo se tudi pismene P* ^ ve. Zahtevajte brezplačno prospei° ravnateljstva tečaja. — Gostilna Achtlg, Tržaška cesta-^ Pojedina pohanih pišk komad Igra Richterjeva godba. I ban Kejžar* Iz molih spominov Zveza Jugoslovenskih železničarjev. Kmalu po mojem prihodu v Maribor se ie vršil pri stari pivovarni, sedaj »Halb\viidl«, občni zbor mariborske podružnice »Eisenbahnbeamtenvereina«, ki ie bila skoro popolnoma zaspala. Dasi- Dnc 5. V. 1910 se je vršil ustanovni občini zbor mariborske podružnice »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, ki je kljub vsem grožnjam sociialne demokracije, da ga bodo razbili, potekel ravno je bilo v Mariboru preko 100 urad- nad vse pričakovanje navdušeno. Iz Trčkov, niso našli med njimi niti enega, sta so prihiteli predsednik Hochmuller, ki bi bil hotel biti predsednik, vsled če- Podpredsednik Škerjanc, iz Zidanega mo-sar so si izbrali za predsednika načelni- sta predsednik podružnice društva Jugo-ka postaje v Dravogradu, ki je bil pa slov. želez, uradnikov Vargazon m Der-todi odšel v Gradec ter se tudi ni dalje Žič, druga mariborska narodna društva brigal za podružnico. Ko so čuli, da sem so zastopali dr. Pivko, Pisek m Rako-laz tu, so sklicali občni zbor, kjer solvec, časopise obeh otruj Vuk in Kem- nameravali predlagati za predsednika. Temu so se pa uprli zlasti mlajši semškonaciijonailni uradniki, češ, da sem Ogrizen Slovenec, in izvolili so za predsednika Karla Schmida, ki je bil tudi iz perle. Občni zbor je pozdravil telegra-fično drž. poslanec dr. M. Ploj, pismeno drž. poslanec Fran Roblek in drž. poslanec dr. Kukovec. Dr. Pivko je izročil hranilno knjižioo Posojilnice z vlogo 20 tirolske v Maribor premeščen, ki pa še !lron\ki 30 3e "^^Jsko^e Doktoninoo Oi bil tu ia7 na sem nrišel v odbor. Ko Narodni svet za Štajersko je poklonil 100 Prižel' gS . M St« kS tjU™, Mariborska posoda 30 k™, VariS, sva začela skupno energično de- k>vati, kajti v odboru sta sedela še dva Slovenca: Poč in Petek. Podružnica je kmalu oživela in stopila na Čelo gibanju, ,ie- Z-a?° na I javili. da je to za nje nekaj, česar dosego imcijativo se je sklenilatv'Man- M™ aa^ ^ ^ ^ y ^ so bprui JroaHcaa vseh ^0r^' j Joplli poleg mene kot predsednika , Do si K. ^ v! r H irrlntno mi stari borci slovenski železničarji, Ce Izboli? oktobra 1907 dos g , , rjngek, Amaljeti, Špindler, Žabkar, Skvar- 1!. ‘-iSanie našega položaja. Personalna 1 D;,Jnik F5,,k+i] komisija je morala odstopiti in napraviti dr. Rosina pa je obljubil brezplačno pra-vovarstvo. Prišli so tudi 4 socijalni demokrati iz Pragerskega, da bi malo po-demonstrirali, toda ko so videli to iskreno bratstvo in čuli program, so sami iz- Pušnik, Faktil. Po občnem zboru se je vršil v restav raciji Narodnega doma jako animiran družabni večer, večinoma železničarjev s sodelovanjem tamburaškega in pev skega zbora Bralnega društva. ta ljubosumnosti I‘ttSMoInTt ? » m** “^-IvStta ŠSSThšČS? f^sta novi, v kateri sem bil tudi jaz ta ie brez boja uspešno zaključila ta javnost gigantski boj, ki se je iz juž-: 136 železnice prenesel na železnice cele | ^arhije. Vencev, se ie koalicija leta 1908 razbila. Beamtenverein je svojega vodjo dr. Weifnerja, ki je bil krščanski socijailist, izključil, in začela se je gonja za nacijo-nalizacijo Eisenbahnbeamtenvereina, ki ie pa na občnem zboru leta 1908 na Dunaju propadla, vsled česar se je os-noval »Siidbahnerverband«, ki je po izvedeni nacionalizaciji 1909, ko so nas vse Slovane vrgli iz »Eisenbahnbeamtenvereina«, prevzel organizacijo na iužni železnici. Meni se je to početje ga-bilo ter sem izstopil iz »Sfldbahnerver-tanda«, im’ Še predno se je nacijonaliza-člja izvršila, pristopil društvu jugoslovanskih železniških uradnikov, ki se je Mio ustanovilo leta 1908 v Trstu. Kljub Mtisku svojih prijateljev sem 1. 1909 ° Zbral sem torej vse, kar je ze'szničarjev-S!ovencev z uradniki [ • ter nabral skoro 40 članov. Pozorišče povesti je znan trg v Slov. goricah, dejanje pa se godi v pomarčni dobi. V tržanlh, ki so bili prepojeni nemškega duha, se je vzbudila narodna zavest in že prodira v širše kroge. Predstavltelj nemškega mišljenja je gostilničar Cestnik, slovenskega pa umni gospodar Dolnlk. V pestrih slikah se opisuje boj za občino ln igra važno vlogo pri tem tajinstven umor, ki je bil izvršen nekaj let prej. Povest nam slika usodo teh dveh sosedov v boju za pravico in slovensko narodnost, vmes pa je vpleteno Liubavno razmerje Cestnikove Rozike do veselega davčnega adjunkta Mirka na eni in Dolnikovega sina na drugi strani. Povest je polna zanimivosti iz preteklih Časov in tudi ne manjka šaljivih prizorov. Ne zamudite torej prilike in si naročite »Večernik«, kajti povest ne bo posebej natisnjena! Iz Rogaške Slatine Glavna sezona zdravilišča poteka. S prvim septembrom prične posezona. Odhajajo mednarodno mešani gostje glavne sezone, da napravijo prostora domačemu svetu, uradništvu, sploh takim, ki Iščejo ali uspešnega in cenega zdravljenja, ali prijetnega oddiha. Rogaška Slatina, prelestna v jesenskih čareh svoje okolice, smehljajoča se, vabi vsakogar; bogataš in siromak najde tu sebi primemo zavetišče, dočim so mineralna voda in druiga zdravilna sredstva vsem dostopna, za vse enak lek. Uprava zdravilišča je znatno znižala cene za letošnjo posezono. S tem je dala možnost tudi gmotno šibkim, da pridejo. Splošno velja izza 1. septembra 25% popust pri vseh cenah; za državne uradnike, njih soproge in nepreskrbljeno deco ter za duhovščino znaša popust 50%. Isto velja za vse magistralne in občinske uradnike osebno. Zdravniki, njih žene in nepreskrbljena deca imajo v posezoni 50% popusta pri stanovanju, oproščeni so taks, kopelji pa imajo brezplačno. Veliko prednost ima vpeljani pavšal popolne celotedenske preskrbe. Stroški so naslednji: splošno Din 530.- do 655.-, za državne uradnike Din 460.- do Din 600.- po osebi tedensko. Za ta pavšal dobi .gost dobro, tečno (tudi dietetično) hrano, v štirih obrokih dnevno, stan, postrežbo, tedensko enkratno zdravniško ordinacijo ter zdravilna sredstva s kopelji; s pavšalom so poravnane tudi vse takse. Ob povratku uživa vsak gost, ako oe bi! najmanj 10 dni nepretrgoma v zdravilišču, 50% popust na železnicah. Ob teh ugodnostih je privlačnost Rogaške Slatine, stopnjevana z učinkovitostjo zdravljenja, ki po svojem načinu in predvsem po uspehu ne zaostaja- za inozemskimi zdravilišči istih indikacij, razumljiva in prav to je tudi nje najboljše priporočilo. Preselitev odvetniške pisarne. Tukajšnji odvetnik g. dr. Ivan Kimovec je prijavil odvetniški .zbornici, da | namerava preseliti svojo pisarno v Kranj. 'Stran 4. MKflBinrsfcl V E C E R N I K jutra V Mariboru, dne 29. VOT. 199L Spari Šport v nedeljo. Ob 15. na igrišču SK Rapida; prijateljska nogometna tekma SK Svoboda: SK Rapid rezerva. Ob 16^30 na igrišču SK Rapida: medna-. 'rodna nogometna tekma' SK Hakoah (Gradec) :SK Rapid. Parkklub (Gradec) .'Železničar. Danes, v soboto iob 17. bo na igrišču SK Železničarja mednarodna nogometna tekma med graškim Parkklubom in SK Železničarjem. Sodi bo g. Nemec. Razpored prvenstvenega tekmovanja v mariborskem okrožju. Medklubski odbor je na svoji zadnji seji ponovno izžrebal termine in razpored prvenstvenega tekmovanja v mariborskem okrožju in sicer: 6. septembra: SK Mura:ISSK Maribor. 13. septembra: SK Svoboda:SK Železničar, dopoldne. 20. septembra: SK Mura:SK Rapid, SK Svoboda:ISSK Maribor, dopoldne. 27. septembra: SK Rapid:ISSK Maribor, dopoldne, SK Železničar :SK Mura, popoldne. 4. oktobra; SK Svoboda:SK Mura, popoldne, SK Rapid :SK Železničar, dopoldne. 11. oktobra: ISSK Maribor:SK Železničar, popoldne. 25. oktobra: SK Svoboda:SK Rapid, popoldne. Igra se vedno na igrišču prvoimeno-vanega kluba. Iz LNP. Z ozirom na poročilo MO se predajo kazenskemu odboru igralci: Weiss, Pe- tan, Konič, Starc, Gomolj in Marko Ivan (vsi ISSK Maribor), Urbančič, Golinar Franc in Turk Oto (vsi SK Železničar). Verificirajo se s pravico nastopa 5. septembra za ISSK Maribor: Bergant Evgen, Pliberšek Rudolf, Majer Jože; za SK Rapid: Barbač Gustav; za SK Železničar: Dvoršak Jakob in Frangeš Franjo. SK Svoboda. Postava junijorjev za nedeljsko tekmo proti SK Železničarju: Saksida, Pa-peš, Knezar, Novak, Železinger, Kranjc I., Kranjc II, Žnider, Breznik, Mernik, Nežman. Vsi naj se javijo ob pol 9. uri v klubski sobi, ob pol 14. pa: Kropf, Breznik, Strnad, Ružič, Sinkovič I, Strah, Sinkovič II, Gruber, Cafuta, Milosavljevič, Haberl. Sokolstvo Prvi telovadni nastop sok. čete Sv. Jernej pri Ločah. Najmlajša edinica »Dravinjskega okrožja«, sokolska četa Sv. Jernej pri Ločah blizu Poljčan (ustanovljena letos koncem marca) bo imela v nedeljo 30. avgusta svoj prvi telovadni nastop. Bo to obenem prva manifestacija sokolske in državne misli v tem kraju. Zlasti bomo ta dan videli v večjem številu nastopiti vrle četaše, ki bodo zanesli sčasoma sokolski duh v sleherno podeželsko kočo in prerodili narod sokolsko, kot je to želja samega našega modrega vladarja. Pokazali bodio ta dan sadove svojega vztrajnega dela. Omeniti majamo, da so se zlasti šentjernejški četaši udeležili vsakega letošnjega izleta v zelo častnem številu, česar ob vabilu na njihovo prireditev, ki bo predvsem propagandnega značaja, ne smerno prezreti. Podprimo stremljenje naših kmetskih fantov! Odhod Poljčancev točno ob 13. uri. — Zdravo! Uozne olajšane Jadranska obala in zdravilna kopališča, po desetdnevnem bivanju v dobi od 1. junija do 30. septembra 50%, v dobi od 1. oktobra do 31. maja 75% popusta na železnici pri povratku. Ljubljana, sejem od 29. avgusta do 9. septembra, polovična vožnja, legitimacija 30.— Din. Zagreb, sejem od 29. avgusta do 7. sept. polovična vožnja, legitimacija 30.- Din. Osijek, sejem in izložba deželnih pridelkov od 29. avgusta do 7. septembra, polovična vožnja, legitimacija 2— Din. Ljubljana, odkritje spomenika Kralju Petru I., 6. septembra, četrtinska vožnja, legitimacije po 2.— Din se tudi dobe do vključno 5. septembra pri »Putniku«. Novi Sad, kongres Jugoslovanskega le-karskega društva, 17., 18. in 19. septembra, polovična vožnja. Beograd, letna skupščina članov udruže-nja jugosl. dramskih autorjev in književnikov, 20. septembra, polovična vožnja. Beograd, kongres pomladka Crvenog krsta, 27. in 28. septembra, četrtinska vožnja samo za delegate. Graz, sejem' od 29. avgusta do 6. septembra, 25% znižana vožnja, vizum prost, legitimacija 20.— Din. Wien, sejem od 6. do 13. septembra, 25% znižana vožnja, vizum prost, legitimacija Din 50.—. Bratislava, sejem od 23. avgusta do 2. septembra, znižana vožnja, legitimacija 31.— Din. Praha, sejem Od 6. do 13. septembra, znižana vožnja v češki 33%, v Avstriji 25%, pri nas 50% pri povratku, legrti* macija 22.— Din. Leipzig, sejem od 30. avgusta do 4. septembra, znižana vožnja. Lwow, sejem od 5. do 15. septembra znižana vožnja. Solun, sejem od 16. do 30. septembra znižana vožnja. Pariz, mednarodna, koloniialna izložba do konca oktobra, 33% znižana vožnja> globoko znižani vizum, legitimacij* 60.— Din. Bari, sejem, od 6. do 21. septembra, po* levična vožnja v Italiji, pri nas 50% P" povratku, legitimacija 30.— Din. Italijanska kopališča do 31. oktobra P°* •lovična vožnja po šestdnevnem bivanju, vizum gratis. Vse nadaljne informacije se dobijo J prometni pisarni »Putnik« (Tourist 0m* ce), Aleksandrova cesta 35. telefon 2122. Prebrisani mož! Kmet Prepeličar je imel silno togoto* ženo. Kadar se je ujezila, ni po več dJJ govorila z možem. Tako je neki dan 'Pf no sedela na klopi pri peči, gledala pod strop in menda muhe štela, ali kaj-” Mož pa meninič tebmič prižge kar Pfj belem dnevu svetiljko, začne ž njo po hiši gori in doli, pa z vso skrbnost gleda tudi po vseh kotih in pod klopmi- »Ti dedec primojeni! Ali si znorel3" kaj, kaj pa vendar uganjaš?« »O hvala Bogu! Veš tvoj jezik s®"1 iskal, a sedaj sem ga našel!« Hišo z velikim vrtom poceni prodam. Po- brežje, Gubčeva ulica 5.________________2478 Novo zidano enodružinsko hišo prodam. Pobrežje pri Mariboru, Nova ulica 16, 2487 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. Maistrova ul. 16, desno. 2488 Trgovskega vajenca s predpisano šolsko izobrazbo sprejme takoj Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. 2483 Otomane, •lepe, močne Din 550.-, madrace, močne Din 250.-, posteljne vloge Din 120.-, ovčjo volno d kg 17.-, madrace iz ovčje volne Din 600.-, kupite najceneje pri tvrdki B. Jagodič dr., Vojašniški trg 1. 2499 Veliko izbiro vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno in ceneno. 2491 Šivilje pletenin dobijo delo na dom. Naslov v upravi Večernika. 2492 Učenko sprejme atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 2501 Sobo, opremljeno, oddam. Ciril-Metodova ulica 18, pritličje, levo. 2484 Garažo, pripravno za skladišče v bližini k»lo-dvora, oddam. Istotam tudi hlev za konje. Vprašati Mlinska ulica 10. 2485 Samec išče boljšo sobo v bližini mosta. Odgovor na R. R., Aleksandrova cesta 55. 2473 Malo opremljeno sobico oddam. Koseskega ulica 35. 2466 Šolske torbice, aktovke, kovčke, preobleke, damske torbice, nahrbtnike, pasove, listnice itd. v veliki izbiri in po najnižjih cenah v novo odprti torbarski delavnici. Sprejema tudi popravila. Josip Karlo, Kopališka ul. 2, Scberbaumov paviljon. 2287 Ceneno na prodaj velik stavbeni prostor, lepa lega, od 500 m* naprej, na periferij! mesta. — Vprašati J. Uhler, Pobrežje, Nasipna ul. 42 ali pri g. geometru G8tzl-u, Aleksandrova cesta 63. 2194 Domače kekse lastnega izdelka, kakor tudi subor, v najboljši kvaliteti, dnevno sveže blag°> samo po Din 20 za kg priporoča: P*r* na pekarna — Josip Čebokli, Glavo* trg 9, poleg restavracije Tschedgi. , 2075 Učenca sprejme galanterijska trgovina Dra2° Rosina, Vetrinjska ul. 26. 2490 Vzame se dva dijaka na stanovanje in hrano. Naslov v up r®* vi .________2495, Sprejmem dva dijaka ali dijakinji. Židovska ulica 14, I. nad* stropje, vrata 9. 245J Sobo z eno ali dvema posteljama in posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. seK tembrom. Betnavska cesta 64. 2454 I. V senci 194 »To pismo!« je zarohnel. »Od kod je prišlo to pismo?... Ali je to le nadaljevanje mojih strašnih sanj? Oh, te grozne sanje, v katerih se ponujajo nage ženske nesramno moji pohoti! In ko jih hočem objeti, jih ni več!... Da, gotovo, sanjam... In vendar... ne! . To pismo, saj ga držim v roki, dotikam se ga... čitam ga! Peklo! Saj sem poznal Tvojo pisavo, vlačuga! In tvoje besede mi vlivajo v žile ognjeno lavo strasti! Ah, prišla sl! Ah, splazila si se do semkaj! Ah, če hočeš... Dobro, pojdem!... Primem pošast in jo zadavim... z zobmi ji raztrgam grlo... da, hočem, počakaj, Magdalena, počakaj, pridem te ubit!« Divje je vrgel kralj odejo raz sebe in se začel oblačiti — sam, prvikrat v svojem življenju! Zdaj so mu plamenele oči; dvojen delirij se ga je polaščal in mu dajal moč, da je stal na nog,ah kljub svoji izčrpanosti... delirij pohotedelirij sovraštva... strast in gnev stb vrela hkrati v njegovih razbeljenih možganih. Grgral je besede brez smisla. »Žileta, čakaj me... vendar si enkrat moja... Oh, to pismo! Ti si ga prinesel, satan! Umri tedaj, zastrupljevalka!« Strašne psovke, plameneči klici strasti, besede razgaljene nesramnosti... vse to se je gnetlo na njegovih ustnicah... V par minutah je bil pripravljen, za pas si je zor taknil močno bodalo z golo klino. Basirajak, ki je slišal šum in korake v kraljevi spalnici, je vstopil in dvignil roke proti nebu. »Sir! Sir!« je vzkliknil z rotečim glasom... »Molči! Jaz hočem v stolp...« Hotel je oditi; a zmanjkalo mu je sil... izmučen te je zgrudil v naslanjač... Iz njegovih ust je bruhnila tako divja kletvica, da se je zvesti stari sluga stresel od groze. »Kaj se godi?« je vprašalo več glasov... Na čelu novodošlecev je bila prihitela Diana Po-atješka, vsa zgolj napeta pozornosti in pričakovanja. »V stolp!« je zarohnel kralj. »Nesite me v stolp!« »česa čakate, da ne ugodite povelju Njegovega Veličanstva?« se je obrnila Diana k služinčadi. Mignila je in štirje lakaji so prijeli kraljev naslanjač ter ga odnesli; Franc I. se je pomiril še tisti tre-notek. Ko je bil pred vrati, se je dvignil in vstal brez tuje pomoči ter se obrnil k njim, ki so mu bili sledili: »Da mi nihče me vstopil... Pod smrtno kaznijo! Kar se bo godilo tu notri, briga mene in nikogar drugega ...« Dvorjani in lakaji so se umeknili in odšli, majaje preplašeno z glavami... Kralj pa je vstopil in zaklenil vrata za seboj... Ko je Diana Poatješka videla Franca I. stopiti v sobico v stolpu, je stekla v stanovanje prestolonaslednika Henrika, kjer je bilo vse črno ljudi; v svoji brezmejni predrznosti je izpremenila posvečeno formulo in viknila z zmagoslavnim glasom: »Gospoda, kralj bo umrl... Živel kralj!« In ogromna tolpa dvorjanov, krivečih se okoli bledega prestolonaslednika, je zarjula besno; »»Živel kralj!« Ko je Franc I. vstopil, je zgrabil takoj za svoje bodalo. Renče je stopil naprej. Iskal je njo v tej poltemi. Trajalo je pol minute... in že so razbrzdavali ljubavni parfumi v njegovih žilah burjo pohote... Prepaden, blazen, kakor da ga odnaša vrtinec smrtnih sanj, je spoznal nato veliko posteljo, tisto široko posteljo, oltar ljubezni ... In zdaj je zagledal njo! Bila je krasna... trepetala je in koprnela, iztezaje roki proti njemu... Kakor bi trenil, je vrgel bodalo v stran... Ona je priskočila k njemu, pomagala mu... poza- bivši svoje sovraštvo, ne misleč na to, da sta otrovafl®’ ne videč tvorov, ki so se odpirali na njiju ustnioah 5,1 njiju prsi, kakor ostudni popki zla! Njiju hripavi .vzdihi so napolnili sobo z jecljanj#" smrti in naslade... njiju smradJjiva sapa se je v eno. _ _ X ^ Ure so bile... ure so minevale. Bila je globok* noč... Onadva nista prižgala sveče.., Franc I. je hropel, grgral v poslednjem krču. • Magdalena ga je potipala; roke in noge so mu b™ kakor led... Videla je, da umira... ^ In zdajci se le razprhnila strast obeh, kakor d* j“ je odnesla mrzla vihra smrti... Edino, kar je še žrv6*^ v njiju, je bilo brezdanje sovraštvo... ■ Z vsem svojim telesom je legla nami, kakor da ** hoče zadušiti v strašnem bogokletnem objemu... - Njeno trepetajoče grlo se je ponudilo ljubimcu, b0* rečemu se s smrtjo... »Oh, ljubljeni moj,« je hropela, »ljubi me še-“ Ljubi me še!« On pa je izbuljil oči ob tem strašnem prizoru sV^J smrtne ure; videl je žensko, videl grlo, ki se je ponuja njegovim ustnicam... V ogromnem naporu svojega smrtnega boja ‘ odprl usta na široko, in besno, s pretresljivim krikp^ naslade, gneva in smrti, je zasadil zobe v njen sncž° beli vrat. Širok curek krvi je preplavil obadva. je Magdalena je. zavzdihnila s slabotnim glasom *n iztegnila... mrtva... ^ Blazne oči Franca I. so gledale mrliča. Ostu*^ režanje mu je raztegnilo krvava usta; objel jo J® zylfe-ma rokama... To je trajalo kratek hip; in v y hu in tem turobnem objemu je odrevenel tu® w večnem miru tolažilke — smrti. KONEC. Enoletni ^Sledna rodbina ^Prejme dijak in o v popolno oskrbo, '•lavir! Vprašati je na naslov: B. Gu-n. Cankarjeva 24. 2513 Halo! Jd danes naprej točim dobro, pristno 'ino po Din 8.—. Zajfrit, Aleksandro- ■ _va cesta.___________________________2503 Absoiventinja meščanske šo e in Kovačevega tečaja -eli službo v pisarni. Naslov v upravi. ___________________________________ 2504 Sprejmem ^va dijaka ali dve gospodični na sta-■lovnnie in hrano. Soba solnčna, nasproti glavnega kolodvora. Naslov: ^Aleksandrova cesta 49/1._____________2512 Gospoda ^Prejmem na stanovanje in v vso oskrbo s 1. septembrom. Naslov v _ upravi Večernika. Sobo, opremljeno lepo, solnčno, takoj poce-oddam. Popovičeva ulica 3, prvo ^nadstropje. 2511 Krasno posestvo, obstoeče iz dveh hiš, polja, sadonos-nika in vinograda, oddaljeno 20 minut °d Maribora, ugodno na prodaj. Naslov se izve v upravništvu »Večerni-.jca«______________________________________ ^mizno grozdje. Na banovinski vinarski in sadjarski šo-‘i v Mariboru se oddaja dnevno od 10. flo 12. in od 16. do i8. ure (razen Nedeljah in praznikih) prvovrstno namizno grozdje po zmernih dnevnih cenah. opremfjeno sobo, eventuelno z dvema posteljama in tudi z oskrbo oddam s 1. septembrom. Vprašati Hobacher, Aleksandrova cesta 11. 2479 L.ORNIK KOROŠKA 9. Šolske torbice, aktovke, nahrbtnike, gamaše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 2370 Sobo in črkoslikanje, vedno najnoveiši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X AH že veste, da pere »Triumfe Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da izgledajo kot novi? Sprejmem gospodično takoj ali s 1. septembrom na stanovanje. Marijina ulica 10, pritličje levo. 2459 Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14. 1566 Elektromotorje »Škoda«, 0.25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih po-slopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe. Prodam nov paviljon za 9 družin čebel, ena je že notri, stroj za vejenje medu in 17 praznih košov za Din 1300. Betnavska cesta 1. 2517 Branjarijo na zelo prometnem prostoru oddam, dober zaslužek garantiran. Istotam se prodajo tudi dve kuhinjski kredenci, otroški voziček in gramofon s ploščami, vse radi selitve. Naslov v upr. 2516 Gospa Rakuša, Jadranska ulica 21c sprejme dva dijaka na stanovanje. 2518 Dve gospodični ali dva gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Magda>lenska ulica 55. 2519 Sprejmem dijaka na stanovanje, eventualno tudi na hrano. Ruška cesta 3/1, levo. 2497 Opremljeno sobo, čisto, s prostim vhodom, elektr. lučjo, oddam. Magdalenska ulica 50. 2498 Atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20 prevzame: Popravila nogavic, ažuriranje, entlanje, pred-tiskanje. 2500 Sobo opremljeno, solnčno, z električno razsvetljavo oddam takoj. Koroščeva ulica 7, vrata 12. 2472 V vili pri paku, Trubarjeva ulica 11/1, takoj oddam sobo z eno aili dvema posteljama. 2471 Nov sladki jabolčnik Vedno svež točim od danes naprej; na debelo tudi gostilničarjem. ADALBERT GUSEL Maribor, Aleksandrova 39 Koroika 18 Zakonski par išče zelo lepo opremljeni konfortni 1 ali 2 sobi s kopalnico proti visoki najemnini. Cenj. ponudbena: Mariborsko tekstilno tvornico, Maribor - Melje. Telovadne m dru^e čevlie za šolo, jesen in zimo nudi najugodneje trgovina s konfekcijo JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 18 Vinotoč Korber - Ehrlich, Košaki vabi vljudno na dobro kapljico Spomnite se CMD! Ze prihajalo za lesen in zimo nove jesenske novosti modeli plaščev in krasnih oblek, kakor tudi raznovrstno blago II TRGOVSKI DOM, MARIBOR Oglejte si naše novosti in naSe znižane cene. 'IVimec Ttlesse Dunajski velesejem od 6. do 12. septembra 1931. (V Rotundi do 13. septembra.) Posebne prireditve: Sejem pohištva. Seiem reklame. Svetlobna reklama. Razstava novodobnega plinskega orodja. »Elektrika v gospodinjstvu«. Modni salon kožuhovine. Dunajska moda pletenin. Radio in žibkotočnl sejem. Razstava pisarniških potrebščin. Sejem železnega in pa-icntiranega pohištva. Stavbinski In cestno-gradbeni sejem Tehnične novosti in Iznajdbe. Razstava za živila. Avstrijska zimskošportna razstava. • Vzorna razstava poljedelskega in gozdarskega gospodarstva. Nikak potni vizum! S sejemsko legitimacijo in običajnim potnim listom je dovoljen svoboden prehod meje v Avstrijo. Madžarski tranzitni vizum se izstavi na meji proti legitimiranju s sejemsko legitimacijo. Znatno znižanje cen na železnicah v Jugoslaviji, na Madžarskem, v Avstriji, na Češkoslovaškem, na Dunavu. na Jadranu, kake tudi v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst daje kakor tudi prodaja sejemske legitimacije po * 50 Din: DUNAJSKI VELESEJEM D. D. DUNAJ VIL Za časa lipskega jesenskega velesejma nudi vse informacije in izvršuje prodajo legitimacij ekspozitura v avstrijskem paviljonu. V Mariboru pa si lahko nabavite legitimacije pri častnih zastopstvih: Podružnica Ljubljanske kreditne banke. Prva iugoslovanska transportna dd. Schenker & Co., Meljska cesta 16. in pa Tujsko-pro-tnetna zveza za mariborsko oblast. Aleksandrova c. 35. 2338 Zahtevajte povsod „Vecernik‘ Kis za vlaganje Hranilnica Dravske banovine Maribor bo oddala v najem več TRGOVSKIH LOKALOV v svoji novozgiajeni palači na najprometnejšem mestu na oglu Slovenske in Gosposke ulice v Mariboru. — Interesenti dobijo potrebne informacije pri ravnateljstvu hranilnice in se naj javijo do 5. septembra 1931. 2475 Špirit za vlaaanie V 25-80 JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, Gosposka ul. 9 t... as-so Mariborski V EC CR N IR futra Zahvafia Po smiti naše matere gospe Ane Potožnik sem sprejel od podpornega društva „Ljudska samopomoč*1 v Mariboru takoj izplačano pripadajočo podporo, za kateio se tem potom najtopleje zahvaljujem in priporočim to neprecenljivo diutvo vsakomur v takojšnji pristop. Kamnik-Ljubljana, dne 24-.avgust* 1931. 2494 Feliks Potočnik. PreprRaite se Paveiič, Kamnica, nedelja 30. avgusta odojki m race na ražnlu pečene o veliki izbiri ter o nizkih cenah vsakovrstnega manufakturnega blaga, ki je na ogled v novi hiši trgovca Antona Macun-a v Mariboru, Gosposka ulica 10 ne le v izložbah ob ulici, temveč tudi na hodniku. 2509 SenSnlk! za vrtove od Din 480.— do Din 700.— v različnih barvah. PRESELITEV TRGOVINE Vljudno si dovoljujem cenj. odjemalcem in p. n. občinstvu naznaniti, da preselim dne 1. septembra svojo trgovino Z MEŠANIM BLAGOM IN PRODAJALNO MLEKJI iz Frankopanove ulice 35 na Frankopanovo ulico 31 v prostore sedanje podružnice g. Travisana. Svojim cenjenim odjemalcem se za sedanjo zaupanje tem potom najlep.vi zahvaljujem in se priporočam za nadaljno naklonjenost, kakor tudi ostalemu cenj. občinstvu. Potrudi! se bom s svojo svežo in bogato zalogo postreči vedno najboljše in po solidnah cenah. 2502 Josip Klima Maribor, Frankopanova ul. 31 Ležalni stol! od Din 120. Dip 160.—% Sktopnl vozički za sedenj« in ležanje od Din 420,— do Din 1500.—, Na Ruški cesti štev. 7 je prevzel gostilno znani trgovec dalmatinskega vina na veliko, solastnik tvrdke Tomo Ninič ter toči pristno dalmatinsko vino lastnega pridelka po 10 Din. Cez ulico po 8 Din Vsako soboto in na praznik praiic na ražnju Za ohiien obisk se priporoča Anton Vukičevtf Zaprti vozički v vseh barvah in cenah. Za Solo kupujemo samo na Slomškovem trgu štev. 6 Ljudska tiskarna Maribor. Zahtevajte oovsod „Večernik“i Največja izbira pletenega pohištva. ČEVLJI aktovke otroški nahrbtniki otroške nogavice otroški čevlji po zelo ugodnin cenah v galanterijski trgovini Drago Rosina Vetrinjska ulica 26 ZA SOLO, LOV, JESEN IN ZIMO t«*tvenl vozovi od Din 60,-do Din 2?5.-> la kromiuhten čevlji v strapacni in */, gojzerski izdelavi za otroke Din 120*- do 150*- za deklice „ 150’- „ 190"- za dečke „ 150*- „ 230*- za dame „ 190*- M 250*- za gospode „ 220*- „ 280’- in še 18 vrst raznih strapac, šport, planinskih in smučarskih čevljev z in. brez žrebljev v vseh velikostih na zalogi. ie]te si pred nakupom kvaliteto in ceno! KARO, Maribor, Koroška 19 Veterniku Mi otvorimo novo skladišče čevljev MUlllilllllllllllllllllUUlIlIlIlllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Kranjske industrije 31. avgusta v Trgovski hiši TRGOVSKI DOM V MARIBORU Pozor na nove Jesenske nizke cene! Ml vodimo tudi najboljše damske nogavice svetovnih znamk kot: G. B. L. Dollar Princes, Palmerj; Bemberg, Zellvvag, Beiaflor, Silk, Fako i. t. d. v novih modnih barvah, kakor tudi gumijeve nogavice. Trgovski dom, Maribof- »JutrM * LjubiiMi: Oic0*t*vnu fcdalMeJJa ta oredalki fHAN BKuzmiC V Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d, predstavpik slAMKU Mfe11;LA S Maribor«.