VENEC
Abbonamentl: Mese 12 Lire; Estero, me-se 20 Lire, Edizione doraenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per le inserzioni.
Izhaja vsak dan t|ntra| razen ponedeljka in dneva po praznika.	F i I i a 1 e i
Novo mesto
a Uredniitvo ia npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g
I Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. I Concesslonarla escluslva per la pnbbllcltS dl provenienza italiana |	Telefon 4001—4005.	3	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora; Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
NaroSnlna mesečno 12 Lir, ea inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica!
Novo mesto.
Sidi Omar riconquistato
li Quarfier Generale delle Forze Armate co-munica:
In Marmarica le forze delPasse confinuano tenacemente, in stretta cooperazione tattica la loro lotta contro le forze britaniche nella regione a sud est di Tobruk e sul fronte di Sollum, anche ieri sono stati conseguiti notevoli successi.
Sul fronte di Sollum, mentre da divisione »Savona« ha stroncato attacchi di carri armati nemici, unitž corazzate tedesehe e italiane hanno riconquistato 1'importante posizione di Sidi Omar. Prigionieri britannici affluiscono a Bardia, da noi saldamente tenuta. Piu ad occidenle la divisione »Ariete« ha sostenuto forli scontri con reparti nemici motorizzati e di fanterie.
Si sono riaceesi combnttimenti tra opposte unita corazzate. L'avversnrio contrattaccato da un raggruppamenti di lorze italo-tedesehe ha subito altre forti perdite. Davanti a Tobruk, nostri reparti hanno r?spinto tentativi di sor-tita dalla piazza i cui apprestamente terrcstri e portuali sono stati aneora ripetutamente bom-bardati da formazioni della regia aereonnutico. Tiri di unita navali inglesi, sensa risultati, contro tratti di costa ad o vest di Tobruk. Velivoli avversari hanno eflettuato un altrn incursione su Bcngasi. Colpiti alcuni fabbricati; nessuma vittima.
A Agedabia e stata nuovamente attaccata da aerei nemici, un velivolo tipo Bristol e stato abbattuto da un nostro cacciu, il pilota e l'os-servatore catturati.
L'aviazione nazionale e quella germanica hanno operato in continuazione, sottoponendo ad in-tensa offesa truppe e conceutramcnti di inezzi iiieccanizzati nemici.
In comhattimenti aerei la nostra caccia coi nnovi tipi di apparecchi ha complessivaniente abbattuto tredici velivoli nemici.
Si fe particolarmente distinta una squadrigha di cacsiatori, la quale in un solo combattiniento ingaggiato contro trenta »Curtiss« ne ha abbattuto sette in liammo ed altri effieacemente mi-tragliati, senza subire alcuna perdita.
Due velivoli ncinici che avevano attaceato un nostro ricognitorc, sono stati entrambi colpiti da questo, che ha potuto ricntrarc alla base benehe danncggiato.	.
L'aviazione tedosca ha abbattuto lunedi altri sei apparecchi nemici e sette nella giornata del venticinque.
In AIrica Orientale continui hombarda-menti cPartiglieria e aerei contro la piazza di Gondar e i caposaldi viciniori; le nostro batterie hanno svolto efficaci tiri di reazione e concorso a sventare vari tentativi di avvicinamento.
Ulteriori notizie fanno ascendere le perdite subite dal nemieo, nei comhattimenti del giorno venti attorno al caposaldo di Celga. a due iifficiali inglesi morti e altri feriti, Trecentocinquanta re-golari sudanesi tra morti e feriti.
(Juesta notte nostri velivoli hanno bombardato con bombe di grande potenza gli aeroporti di M i c a b b a c Ilalfar (Malta).
Vojno poročilo št. 543
Sile Osi zavzele nazaj Sadi Omar
Diviziji „Savona" in „Ariete" junaško odbijata vse napade Uspešen boj novih italijanskih lovcev proti angleškim lovcem
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	Marmariki nadaljujejo Sile Osi srdito v tesnem taktičnem sodelovanju boj proti angleškim silam v pokrajini jugovzhodno od Tobruka in na bojišču pri1 S o 11 u m u. Tudi včeraj so bili doseženi pomembni uspehi.
Na bojišču pri S o 1111 m u so nemške ju italijanske oklepne sile, potem ko je divizija »Savona« odbila napad-* sovražnih tankov, spet zavzele važno postojanko Sidi Omar.
Dotok angleških ujetnikov v Bardijo se nadaljuje, naši pa to trdnjavo trdno drže.
Bolj proti zahodu je divizija »A r i e t e« vzdržala hude spopade s sovražnimi motoriziranimi oddelki in pehoto.
Na osrednjem odsek« so se obnovili boji med nasprotnimi oklepnimi edinicami. Sovražnik je imel nove hude izgube, ko so ga proti-napadle italijanske in nemške sile.
Pred Tobrukom so naši oddelki odbili nove poskuse za izpad iz trdnjave, oddelki kraljevega letalstva pa so znova bombardirali naprave na kopnem in v pristanišču.
Streljanje topov angleških vojnih ladij ni imelo posledic, ko so ladje streljale na dele obale na zahodu od Tobruka.
Sovražna letala so izvedla nov polet na Benghazi; zad-tih je bilo nekaj zgradb, žrtve pa ni bilo nobene.
Tri sovražna letala so spet napadla A g e -d n b i o. Eno letalo vrste »Bristol« je sestrelil naš lovec. Letalec in opazovalci so bili zajeti1.
Naša in nemška letala so stalno in močno bombardirala sovražne čete in zbiranja sovražnih motoriziranih sredstev.
V	letalskih bojih so naši lovci z noifimi vrstami letal v celoti sestrelili 13 sovražnih letal.
Odlikovala se je zlasti eskadrila lovcev, ki je v enem samem boju proti 30 letalom vrste »Curtiss« sestrelila v plamenih 7 letal, ostale pa uspešno obsipala z ognjem iz strojnic, ne da bi pri tem imela kakršne koli izgube.
Obe sovražni letali, ki sta napadli naše iz-vidniško letalo, sta bili zadeti od tega letala, k? se je vrnilo na svoje oporišče, dasi je bilo poškodovano.
Nemško letalstvo je v ponedeljek sestrelilo še 6 sovražnih letal in 7 letal 25. novembra.
Vzhodna Afrika: Stalno bombardiranje topništva in letal trdnjave Gondar in bližnjih postojank. Naše baterije so odprle močan ogenj in so pomagale preprečiti razne poskuse za približanje.
Poznejša poročila poročajo, da sovražne izgube rastejo in sicer v bojih, ki so se dne 20.
razvili okoli postojanke Celga, kj-r sta bila 2 angleška častnika ubita in drugi ranjeni, 350 rednih Sudancev pa je bilo pobitih ali ranjenih.
To noč so naša letala z bombami velike vrste bombardirala letališči M i c a b b o in Halfer (Malta).
Rim. 27. novembra. AS. Vojaški kritik listo »Newyork Times« poudarja, da so ameriški tanki vrste »M 2« in »M 3« prejeli v bitki v Marmariki ognjenr krst in da jih je treba smatrati za najboljše tanke na svetu in sicer s stališča gibčnosti, mehaničnega delovanja in pospešenosti ognja. Tako je ugotovljeno, da Angleži pri svoji ofenzivf v Libiji uporabljajo najboljša oklepna sredstva.
Rim, 27. novembra. AS. Angleži so v bitki v Marmariki računali nn izredno velike uspehe in ti uspeh? se postavljajo v smešno luč s člankom, ki ga je v »Daily Heralclu« napisal bivši angleški vojni minister Hore Belisha, ko je zatrdil, dn se angleške čete ne smejo ustaviti pri Benghaziju, kajti Cirennjka ni zadosten cilj te
ofenziv", ampak morajo angleške sile meriti na Sicilijo in Sardinijo. Zanimivo bo prebirati prihodnji članek bivšega angleškega vojnega ministru o uspehih angleške ofenzive v Marmariki.
Berlin, 27. novembra. AS. List »Lokalanzei-ger« objavlja članek o angleški ofenzivi v Marmariki in pravi, da s" po enem tednu bojev Angleži nahajajo še vedno na svojih prvotnih postojankah. Angleži niso dosegli nobenih vidnih uspehov. Položaj na bojišču pa je tak, da še ni mogoče izreči točne napovedi o tem, kakšne bodo posledice tega boja, toda ena stvar je gotova in ta je. da je odpor in silovitost protinapadov čet Osi strahovita.
V Lodonu že morajo iskati opravičila zaradi' tega, ker angleška olenziva ni dosegla določenih ciljev. Najprej so Angleži trdili, da bodo te svoje cilje doseglj s fantastično hitrostjo že tedaj, ko se je ofenziva sprožila. Sedaj pa v Londonu samo pripovedujejo, da je bitka huda in da bodo sile Osi morah drago plačati svoj odpor.
Po berlinskem posvetu:
Evrope nobena zapora ne more več izstradati
Evropski narodi ne žele vojne z ameriškim ljudstvom
Berlin, 27. nov. AS. Včerajšnji govor nemškega zunanjega ministra ves današnji nemški tisk obsežno komentira in pravi, da Evrope ni mogoče več napasti in da se Evropa več ne boji nobene gospodarske zapore.
»Volkischer Beobachter« piše, da ni nobenega razloga za to, da bi se evropska celina in ameriško ljudstvo morala zaplesti v vojno. Če pa se bo Roosevelt uklonil židovstvu, tedaj bo moral priti čez Atlantik, kajti Atlantik je postal naravna meja med Evropo in Ameriko. Mladi evropski narodi in Daljni vzhod bodo razbili vse ameriške načrte za zavojevanje sveta. V novi Evropi tudi ne bo prostora za angleške intrige.
Lisbona, 27. nov. AS. Dnevnik »Republica« objavlja poseben članek o konferenci v Berlinu in pravi, da države, ki so podpisale pogodbo proti Kominterni, niso pozabile na dan, ko je bilo treba to pogodbo obnoviti. Ko so to pogodbo obnovile,
Novi uspehi na srednjem in severnem odseku
vzhodnega bojišča
Odbit sovjetski napad pri Rostovu - Silovita bitka v Severni Afriki se nadaljuje
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 27. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so bili doseženi nadaljni uspehi. Sovjetski napadi pri in severno od Rostova so bili odbiti in je imel sovražnik velike izgube. Tudi na obkoljenem bojišču pri Petrogradu so se ponesrečili razni sovražni poskusi za izpad.
Pri nočnem spopadu z angleškimi hitrimi Čolni na Rokavskem prelivu so prednji čolni poškodovali z zadetki v polno več sovražnih čolnov. Računati je, da sta se dva angleška hitra čolna potopila.
Letalstvo je ponoči bombardiralo pristaniške naprave na angleški južni in zahodni obali.
V	Severni Afriki se boji z nezmanjšano silo nadaljujejo. Pred obalo Cirenajke je nemška podmornica potopila angleški rušilec vrste »Jervis«. Angleško letalstvo je s slabimi silami skušalo napasti obrežno ozemlje v severozahodni Nemčiji. Ti poskusi so ostali brezuspešni.
V	času od 19. do 25. nov. je angleško letalstvo izgubilo 91 letal in sicer od tega 08 letal na Sredozemskem morju in v Severni Afriki. Ob istem času smo v boju proti Angliji izgubili 29 lastnih letal.
Helsinki, 27. nov. AS. Finsko vojno poročilo pravi, da je topniški ogenj na odseku pri Hangoju izredno silovit. Finsko topništvo in finski metalci plamena so prisilili k molku nekaj sovražnih baterij in so uničili eno utrdbo ter razbili poljske utrdbe, prav tako pa tudi cestna križišča v sovjetski trdnjavi.
Tudi na Karelijski ožini je ogenj tonpištva izredno močan. Ugotovilo se je, da Sovjeti grade poljske utrdbe na raznih krajih. Finsko topništvo je razdejalo več strojniških mest in prisililo k molku eno baterijo. Finsko topništvo je s svojim hitrim streljanjem oviralo sovjetska utrjevalna dela in granate so uničile vlak, ki je vozil na postajo Sesterjoki.
Na bojišču pri Sivajerviju se nadaljuje običajni topniški dvoboj. Tudi na tem odseku je finsko topništvo oviralo sovražna utrjevalna dela. Uničen je
bil sovjetski oddelek, ki se je mislil približati utrdbam.
Na bojišču vzhodne Karelije je položaj nespremenjen. Na severnem odseku so finske čete zavzele več sto utrdb in so uničile devet tankov in zaplenile pet motoriziranih topov in mnogo avtomatičnega orožja. Pri tem uspehu so zlasti sodelovale finske motorizirane čete, topništvo in metalci plamena.
Berlin, 27. nov. AS. Zadnji odstavek včerajšnjega nemškega vojnega poročila zavrača laži, ki jih je razširila sovjetska vlada o grozotah, ki naj
bi jih nemški vojaki počenjali proti sovjetskim ujetnikom. Današnji nemški listi pišejo, da je na ta nesramni način sovjetska vlada hotela zakriti zverinsko obnašanje sovjetskih tolp. Molotovljeva nota ostankom diplomatskega zbora, ki so še ostali pri sovjetski vladi, dokazuje, kako obupen mora biti položaj sovjetske vojske in sovjetske vlade. Sovjetska vlada hoče vzeti ugled zmagoviti vojski, da bi si zagotovila še kaj pomoči v tujini. Stalin je bil tisti, ki je ukazal plenitev Nemcev, ki padajo v roke sovjetskim vojakom, sedaj si pa Mo-lotov upa govoriti tistim, ki so v ujetništvu našli svojo rešitev.
Voina na zahodu
Berlin, 27. nov. AS. Nemška izvidniška letala, ki so opravljala polete nad angleškim otočjem, so priletela do Faroerskih otokov. Ponoči so nemški bombniki bombardirali vojaške cilje v dveh mestih v južni Angliji.
Berlin, 27. nov. DNB poroča, da so angleška letala v majhnem številu ponoči letela nad severno Nemčijo. Letala so odvrgla majhno število bomb, ki niso napravile nobene škode na vojaških ciljih in na napravah vojnega gospodarstva.
Pariz, 27. nov. AS. Dve angleški letali sta izrabili gosto meglo in sta prileteli nizko nad ozemlje Calvadosa. Letali sta z ognjem iz strojnic obsipali dva čolna, s katerima so prebivalci prevažali žito. Sedem oseb in sicer med njimi tri ženske in dva otroka je bilo ubitih. Šest oseb je bilo ranjenih.
Berlin, 27. nov. AS. Nemški tisk komentira novi uspeh podmornic in poudarja, da postajajo izgube angleške mornarice izredno težke, zlasti če se upoštevajo dogodki na Sredozemskem morju. V dveh dneh sta bili izločeni iz boja dve edinici, ki bi morali sodelovati pri boju v Marmariki. Križarka iz razreda >Dragon< je bila potopljena na Atlantiku. List >DAZ« piše. da lahko nemška mornarica vkljub vsemu doseže sovražnika vse-' povsod. Križarke tega razreda so bile zgrajene
med svetovno vojno in so bile nato popravljene. Vsaka ima do 5000 ton, po 6 topov, po 152 mm, dva topova po 102 mm in 4 protiletalske topove.
Vichy, 27. nov. AS. Maršal Petain je sprejel včeraj zastopstvo bretonskih ribičev, ki so mu razložili položaj bretonskih ribičev, ki so stalno podvrženi angleškim letalskim napadom.
švedski trgovski parnik se je potopil
Stockholm, 27. nov. AS. Švedska trgovska ladja »Hedda« je pred Malmoejem zavozila na magnetično mino in se je potopila v nekaj minutah po siloviti eksploziji.
Velika rudniška nesreča v Angliji
I lisbona, 27. rov. AS. V Angliji in sicer v južnem VValesu se je zgodila v rudniku Rhonda Valley velika nesreča. Dvigalo je vozilo v rudnik slo rudarjev. Zavore pa so se potrgale in je dvigalo treščilo na tla. Osemdeset rudarjev jo bilo ubitih ali ranienih.
je pristopilo še sedem držav v to zvezo. Ta dogodek bo imel veliko politične posledice in bo zlasti Angliji dokazal, da Os ne dela samo na vojaškem polju, ampak tudi na diplomatskem. Ta pogodba je v začetku nosila samo tri podpise, sedaj pa jih ima mnogo več. Ko so Finci sprejeli Ribbentropovo vabilo, so na ta način najbolj uspešno in najbolj odločno odgovorili Ameriki, ki ni mogla prisiliti Finske, da naj sklene z boljševiki ločen mir.
Pomemben govor
nemškega zunanjega ministra
Berlin, 27. nov. AS. Na čast zastopnikom dvanajstih držav, ki so se udeležili zgodovinskega zborovanja v Berlinu, je nemški zunanji minister von Ribbentrop včeraj ob 12 priredil velik sprejem v hotelu >Kaiserhof<. Slovesnosti so se udeležili vsi člani nemške vlade, voditelji stranke in diplomatski zbor z italijanskim poslanikom Alfie-rijem na čelu.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop je pri tej priliki imel daljši govor, v katerem je poudarjal pomen berlinskega snidenja. Pri posvetih v Berlinu se je razširi! in utrdil sklop tvornih sil, ki tvori strahovit jez zoper uničevalne sovjetske in mednarodne komunistične ter druge mednarodne bogatinske sile. Od Belega do Črnega morja zdaj stoje vrste narodov, ki so pritekli v boj na nagli lilic iz Berlina in Rima. Ta bojna črta daje trdno poroštvo, da bo boljševiška nevarnost nele za vedno preprečena, temveč tudi za zmeraj in končno uničena.
Zaradi junaštva nemških, italijanskih in zavezniških vojnih sil je državna moč komunizma strta in se ne bo nikdar več vzdignila. Dva velika moža, Hitler in Mussolini sta prva pred 20 leti spoznala to nevarnost in začela boj, da bi svoja ljudstva iztrgala iz brezna to moralno skrajno propadle prikazni. Hotela sta zagotoviti bodočnost svojih ljudstev, pa sta naletela na nepremagljivo nasprotje zahodnih demokracij, ki niso marale slišati o kaki spremembi mirovnih pogodb. Sedanjo vojno je proti Nemčiji sprožila Anglija, ker je Nemčija hotela s svobodnim ljudskim glasovanjem doseči vrnitev Gdanska.
Pa to je bila samo pretveza, zakaj voditelji Anglije v resnici niso hoteli Nemčiji riznati mesta, kakor gre velikemu narodu, avzlic velikodušni in plemeniti Hitlerjevi politiki do Anglije, so Angleži smatrali Nemčijo za državo druge vrste in niso marali sporazuma z n jo. Ko se je vojna začela, so postali v boj druge države: Poljsko, Norveško, Ho-landijo, Belgijo Francijo, Srbijo in Grčijo, nato so pa z Rooseveltovo pomočjo spravili v vojno še Sovjete, ki se niso držali določil prijateljske pogodbe z Nemčijo.
Sodelovanje med Anglijo in Sovjeti ie bilo najbolj vidno med prevratom v BcigraJu. Zaradi te zveze je bila potrebna vojna proti Rusiji. Pet mesecev boja v najtežavnejših pogojih, zoper nasprotnika, ki je bil vojaško izredno pripravljen in po številu najmočnejši na svetu, je moralo razbliniti tudi zadnje vojaške upe Angležev v Evropi. Ko je nemška vojska dala Sovjetom prvi udarec, je bil bojni razpored rdeče vojske zoper Evopo že dopolnjen. Bodoči rodovi bodo Hitlerju hvaležni, da je rešil Evropo uničenja in večne sužnosti.
S sovjetskim porazom je izginil poslednji angleški zaveznik na evropski celini, zaradi tega ne more Nemčije in Italije ter zaveznikov v Evropi nihče več napasti in so mogočne sile proste za druge naloge. V gospodarskem pogledu pa je zdaj Os neodvisna od uvoza z onstran morja. Evropa je enkrat za vselej vama pred sleherno blokado, zakaj rusko žito
(Nadaljevanje na 2. strani)
K
(Nadaljevanje s 1. strani)' I
in surovine zadoščajo docela vsem evropskim potrebam. Ruska vojna industrija pa bo brž v službi Nemčije in bo znatno povečal« evropsko vojno silo. Organizacija teh velikanskih področij je že v polnem teku. S tem so torej ustvarjeni zadnji in odločilni predpogoji za zmago Osi in zaveznikov zoper Anglijo. Nemčija in Italija ter zavezniki 60 zdaj v stanju brezpogojne vojaške premoči.
Nasproti mogočnemu evropskemu sklopu stoje angleški otoki s Severno Ameriko. Nemčija in Italija zdaj lahko zbereta potrebno silo svojih vojska, brodovij in letalskih armad za končno uničenje poglavitnega sovražnika, t. j. Anglije. Vse možnosti za zmago so torej na strani evropske zveze.
V Aziji je na strani Osi Japonska, ki ima vodilno vlogo tam. Tem silam stoji nasproti Anglija s Churchillom na čelu, katerega je treba smatrati za glavnega krivca vojne. Ta si danes mora misliti, da je Anglija že izgubila vojno. Ker si pa ne upa povedati tega svojemu ljudstvu, se krčevito oklepa zadnjega možnega zaveznika: Združenih držav.
Sedanje stališče Amerike ne izraža volje ljudstva, temveč zgolj voljo mednarodnega judovstva in njegovega zastopnika Roosevelta. Nemško ljudstvo ni nikdar sovražilo in črtilo ameriškega ljudstva in tudi ameriško nemškega ne. Tudi če Združene države stopijo v vojno, ne bo to moglo spremeniti izida, t. j. zmage Osi in njenih zaveznikov. Za vse spletke in osovraževanje hitlerjevske Nemčije in fašistovske Italije je odgovoren samo Roosevelt. Njegova zveza z boljševizmom bo sama po sebi zaostrila v Ameriki socialna nasprotja, ki bodo prinesla grozen družabni polom. Ameriško ljudstvo bo tedaj zahtevalo obračun, ker je bilo potegnjeno v spor, v katerem Amerika ne bi nikdar mogla zmagati. Najhujše posledice tega bo nosila pa Anglija, ki ne na kopnem ne na morju ne more dobiti vojne zoper države trojne zveze, niti s pomočjo Amerike, ker je položaj njenega otočja neskončno bolj ugoden za letalske napade kakor položaj Evrope, ker je gospodarska in vojna sila Osi po porazu Rusije neskončno večja od angleške in ameriške skupaj, ker bo Anglija v nadaljevanju vojne izgubila postojanko za postojanko, ker bo Anglija s skupno uporabo poglavitnih orožij Osi in zaveznikov na morju, v zraku in na kopnem spremenjena v ruševine in bo v vsakem primeru morala podieči.
Roosevelt tega položaja ne mara videti in poglavitna njegova napaka je v tem, da računa na prevrat v Nemčiji. Prav isto velja tudi za Italijo, ki vse dolguje zgodovinski postavi Ducejevi. Večina evropskih držanikov danes sodi, da Anglija nima v Evropi ničesar več iskati. Nova Evropa je na pohodu in nič ne bo moglo ustaviti ali spremeniti njene poti. Ker smo vojaško nedotakljivi in gospodarsko varni, lahko politično organiziramo Evropo kakor da bi bilo v miru. Lahko, da hodo potrebni še veliki in siloviti napori ter nove žrtve, da dosežemo svoj cilj, toda o končni zmagi ni mogoče dvomiti.
Izjava grofa C ana
Berlin. 27. nov. AS. Italijanski zunanji minister grof Ciano jc podal zastopniku DNB izjavo, v kateri podčrtava, da je imela konferenca v Berlinu zgodovinski pomen ne samo zaradi vojne, ampak zaradi važnih vprašanj, ki se nanašajo na bodočnost Evrope. Kajti mi se vojskujemo z zavestjo, da je treba uvesti nov red, ki bo osvobojen tujili vplivov in dejanj, ki hočejo pokvariti evropsko vzajemnost. V tem novem redu bodo tudi srednji in mali narodi imeli svoje mesto in odločiti se bodo morali za sodelovanje z lojalnostjo in z zaupanjem. Sile Osi so se prve vojskovale proti boljševizmu. To jc naša stara zastava, je izjavil Duce. Kakor sta Italija in Nemčija v notranjosti zmagovito zatirali boljševizem, tako sta z vsem svojim revolucionarnim navdušenjem začeli izvajati svoje nevo poslanstvo v območju Evrope, da bi dali narodom resnične temelje, na katerih naj gradita. Boj pa se med tem še s časom nadaljuje. Ta boj boij kot kdaj poprej potrjuje veličastno bratstvo italijanskih in nemških vojakov, ki so od ruskih planjav do daljnih puščav v Severni Afriki z ramo oh rami vojskujejo v imenu Duceja in Hitlerja. Temu bratstvu pa odgovarja jasna in uspešna politika Rima in Berlina. Srečen sem. da lahko močnemu in junaškemu nemškemu narodu prinesem pozdrav italijanskega naroda pod orožjem.
Evropa je nepremagljiva in nezlomljiva
Berlin, 27. nov. AS. Nemški tisk obširno komentira Ribbentropov govor in zlasti podčrtava, da ni mogoče evropskega kontinenta napasti in je evropski kontinent nepremagljiv. Čas dela v prid Evropi in sicer na vojaškem in gospodarskem polju. Politična in gospodarska orientacija Evrope je že v teku in nič več je ne more ustaviti. Ni več daleč dan, ko se bo lahko govorilo, da je ta vojna v Evropi samo še obrobno dejanje, pa še bolje, da živi Evropa v dobi oboroženega miru.
Dejansko je Ribbentrop dejal, da bi Evropa mogla voditi vojno še 30 let, pa pri tem Evropa ne bi tvegala ničesar preveč. Zato ni daleč dan, ko bomo lahko postavili trajne temelje za novo Evropo.
Osrednje sile Osi postajajo vsak dan močnejše. Listi zlasti opozarjajo na to, da je Danska pristopila k pogodbi proti kominterni in menijo, da je ta pristop značilen za vse skandinavske države, kajti ludi Skandinavija je del velike evropske skupnosti. V svojem govoru Ribbentrop ni podal samo obsežnega pregleda vojaškega in j>olitrčnega položaja, ampak je tudi podal načrt za najbližjo bodočnost, ko je izjavil, da se Evropa, ki je vojaško in gospodarsko ni mogoče več napasti, lahko preda organizaciji Evrope, kakor da bi živeli že v dobi miru.
Predsednik grške vlade Ribbentropu
Atene, 27. nov. AS, Predsednik grške vlade je poslal nemškemu zunanjemu ministru Ribbentropu naslednjo brzojavko:
Ob peti obletnici podpisa pogodbe proti Kominterni pošiljam Vaši Ekscelenci najprisrčnejše pozdrave Grčije, ki je kot temelj civilizacije tesno p>vezana z Osjo in njenimi zavezniki.
Hitlerjeva voščila Paveliču
Zagreb. 27. nov. s. Hitler je poslal hrvaškemu poglavniku naslednje sporočilo:
>Nu dan, ko hrvatska neodvisna država postavlja svoj podpis na pogodbo proti kominterni, pošiljam Vaši ekscelenci najprisrčnejša voščila za Vaš osebni blagor in za pozitiven razvoj hrvaškega naroda. — Adolf Hitler.«
Pavelič je odgovoril takole:
»Ffihrer, sprejmite izraze moje odkritosrčne hvaležnosti in hvaležnosti hrvaškega ljudstva za topli pozdrav, ki ste mi ga poslali ob podpisu noaodbe proti kominterni. Izpolnili bomo svojo
Ameriška nota japonski vladi
Newyork, 27. novembra. AS. Ameriški listi objavljajo na zelo vidnem mestu uradno poročilo državnega tajništva, ki pravi, da je Hnll izročil japonskemu veleposlaniku Kurusu noto, ki pojasnjuje stališč? ameriške vlade do vsdh azijskih vprašanj.
O noti ni bilo mogoče izvedeti nobenih podrobnosti, razen tega, da se naslanja na glavna načela ameriške politike.
Newyork, 27. nov. AS. Izvedelo se je, da je ameriško vojno poveljstvo odredilo, da naj se 25.000 častnikov ameriške vojske in vojne mornarice nauči španščine. Uradna poročila pravijo, da bodo španščino učili tudi posadke na trgovskih ladjah.
Južna Amerika se otrasa židovskih priseljencev
Buenos Aires, 27. nov. AS. Argentinska vlada
je objavila uradno poročilo, ki pravi, da je bil med Argentino, Čiiejem, Uruguajem, Paraguajem, Brazilijo in Bolivijo podpisan sporazum, ki določa kako naj se prepreči nezakonito doseljevanje Zidov v državi Južne Amerike. Države - podpisnice se obvezujejo, da ne bodo pustile na svoje ozemlje nobenega emigranta, ki nima rednih listin. Sporazum stopi takoj v veljavo.
Predpisi za trgovsko prodajanje občinstvu
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino J glede na zakon bivše kraljevine Jugoslavije o obrtih z dne 5. novembra 1931.,
na podstavi kr, ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in
smatrajoč za potrebno, urediti trgovsko prodajanje občinstvu,
po zaslišanju Zbornice za trgovino in industrijo,
odrejal
Člen 1. Za trgovsko prodajanje blaga občinstvu na debelo ali na drobno, tudi v obliki potujočega obrta, je potrebna posebna dovolitev v smislu § 60. in nasl. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931.
Dovolitve izdaja Visoki Komisar po lastnem neprizivnem preudarku, upoštevaje krajevne potrebe.
Člen 2. Dovolitev se lahko odvzame:
a)	če bi trgovec ali njegov odgovorni poslovodja odtegoval trgu za prodajo namenjeno blago ali ga uničil,
b)	če bi trgovec ali njegov odgovorni poslovodja prodajal tako blago po višjih cenah, nego
so obsežene v maksimalnih cenikih ali kakor koli dovoljene po pristojnih oblastvih,
cj ne glede na časovni razstoj med prekrški, če je bil trgovec dvakrat zapored kaznovan zaradi kršenja naredb o živilih in oskrbovanju vobče.
Člen 3. Ustanovam in osebam, ki ob času, ko stopi ta naredba v veljavo, izvršujejo trgovsko prodajanje kakršnekoli vrste blaga, se brez vsake obličnosti dovoljuje nadaljevati obrt, kolikor ni po nasprotnih določbah za posamezne vrste trgovine potrebna posebna pooblastitev Visokega Komisarja.
Tudi za te se uporabljajo določbe iz prednjega člena 2.
Člen 4. Za vsakršen preustroj, razširitev ali prenos sedeža in prenos lastništva po pogodbi med živimi za že obstoječe trgovinske obrate ali ki se še dovolijo na podstavi te naredbe, je potrebna dovolitev Visokega Komisarja.
Člen 5, Ta naredba stopi v veljavo z objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 21. novembra 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Določbe za preureditev zasebnega zavarovanja
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X št. 291,
glede na svojo naredbo z dne 14. junija 1941-XIX št. 43,
glede na uredbo ministrskega sveta bivše jugoslovanske države *. dne 25. februarja 1937., M. s. št. 115 in poznejše dopolnilne določbe ter
smatrajoč za potrebno, preurediti zasebno zavarovanje v Ljubljanski pokrajini glede na nove potrebe in na spremenjeni gospodarski položaj pokrajine,
od r e j a i
Člen 1. Do nove uredbe so zavarovalni posli v Ljubljanski pokrajini pridržani italijanskim družbam, ki so na dan 6. aprila 1941-XIX že poslovale v tej pokrajini, in to za panoge zavarovanja, za katere so dobile od bivših oblastev bivše kraljevine Jugoslavije dovolitev.
Glede na svoje svojstvo poldržavnega zavoda se sme poleg tega baviti z življenjskim zavarovanjem zavod »Istituto Nazionale delle Assicurazio-ni.«
Člen 2. Italijanskim družbam iz prednjega člena so v smislu 1. člena prienačene bivše jugoslovanske družbe, ki imajo svoj sedež v Ljubljanski pokrajini.
Člen 3. Druge bivše jugoslovanske družbe in inozemske družbe in bivše jugoslovanske podružnice inozemskih družb morajo prenehati poslovati v roku in po pogojih, ki jih določi Visoki Komisar zaradi varstva zavarovancev in drugih upravičencev po naslednjih načelih:
a)	bivše jugoslovanske družbe, podružnice italijanskih družb, morajo prenesti svoje listine na italijanske družbe, od katerih so izšle in ki so zato pooblaščene poslovati razen v panogah zavarovanja iz člena 1. tudi še v tistih panogah, za katere so imele dovolitev te podružnice;
b)	bivšim jugoslovanskim podružnicam dru|b iz zavezniških ali prijateljskih držav se sme dovoliti, da prenesejo svoje listnice in svoja kritja na ustrezne italijanske podružnice tistih družb, iz katerih so izšle;
c)	listnice in kritja družb iz sovražnih držav in njih bivših jugoslovanskih podružnic se dodelijo po pogojih, ki jih določi za vsako izmed njih Visoki Komisar, družbam iz člena 1. te naredbe.
Člen 4. Kadar bi to po posebnih razmerah v zvezi z višjimi državnimi ali pokrajinskimi koristmi kazalo, sme odrediti Visoki Komisar preustroj, spojitev ali pa prenos in združitev njih listnic, kakor tudi razrešiti njih organe in poveriti njih upravo, tudi izredno upravo, posebnemu komisarju.
Člen 5. Prošnje za dovolitev iz čike b) člena 3. se morajo predložiti uradu za nadzorovanje zaseb nega zavarovanja pri Visokem Komisariatu v petnajstih dneh od dne, ko stopi ta naredba v veljavo.
Prošnje morajo navajati podatke in se jim morajo priložiti listine v izvirnem jeziku in italijanskem prevodu, ki jih predpisuje pravilnik, odobren z odločbo ministra bivše kraljevine Jugoslavije za trgovino in industrijo z dne 10. ju nija 1938.
Ne da bi se spremenil rok za vložitev prošnje, se sme dovoliti na obrazloženo prošnjo in iz utemeljenih razlogov daljši rok za predložitev listin iz prednjega odstavka.
Člen 6. če bi se prošnja iz črke b) člena 3. ne vložila v predpisanem roku ali če je bila zavrnjena, se prenesejo listnice s kritjem vred na družbe iz člena 1. te naredbe.
Družbam iz člena 1. so pridržane tudi listnice tistih družb, ki so bile upravičene baviti se z zavarovalnimi posli v Ljubljanski pokrajini, a sklenejo prostovoljno to opustiti ali likvidirajo pro stovoljno ali prisilno.
V takih primerih dodeli listnice Visoki Komi sar po zaslišanju odbora iz poznejšega člena 8.
Člen 7. Posle, ki so spadali doslej v pristojnost ministrstva za trgovino in industrijo bivše kraljevine Jugoslavije opravlja Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, pri katerem se v ta namen ustanovi urad za nadzorovanje zasebnega zavarovanja.
Urad sme ob vsakem času zahtevati od družb in agencij, ki se bavijo z zavarovalnimi posli v
dolžnost do poslednje žrtve. Verjemite mojemu najvišjemu spoštovanju za Vas, FUhrer. in za nemško ljudstvo. — Ante Pavelič.«
švedsko gospodarsko zastopstvo v Rimu
Stockholm, 27. nov. AS. Danes je odpotovalo v Rim švedsko gospodarsko zastopstvo. Zastopstvo 6premlja gospodarski ataše italijanskega poslaništva v Stockholmu.
železniške, letalske in pomorske nesreče na švedskem
Stockholm, 27. nov. s. V švedski zbornici je ministrski predsednik odgovarjal na vprašanja poslancev, ki so zahtevali pojasnil glede številnih železniških nesreč, ki se že nekaj let ponavljajo po Švedskem, dalje glede letalskih in pomorskih nesreč, o katerih se da domnevati, da jih je treba pripisovati sabotažnemu delovanju. Ministrski predsednik je priznal, da tvorijo te nesreče vrsto trdih udarcev za švedski narod, saj so 6kupaj povzročile smrt '466 ljudi, ki so skoraj vsi bili v državni službi. Toda po prepričanju vlade gre pri vseh teh nesrečah za navadna naključja ne pa za sabotažo, saj so tako ugotovile tudi preiskave. Le v nekaj primerih ni mogoče izključiti misli o sabotaži, dasi ta ni dejansko dokazana.
Prepoved plovbe za turške ladje po črnem morju
Carigrad, 27. nov. s. List »Tan« poroča, da so turške oblasti zaradi torpediranja turških ladij na Črnem morju prepovedale V6em turškim ladjam pluti' iz Bospora v Črno morje proti Bolgariji iti Romuniji. Cela vrsta parnikov namenjenih v Bur-gas, Varno in Con6tanzo je morala raztovoriti naloženo blago, ker niso dobili dovoljenja za odhod.
Nemško gospodarsko zastopstvo v Turčiji
Ankara, 27. nov. AS. V Turčijo je dospelo nemško trgovsko zastopstvo, ki bo skrbelo za to, da se bo izvajala gospodarska pogodba med Turčiio in Nemčijo.
Ljubljanski pokrajini, podatke in listine in opraviti pri njih preglede ter ovedbe,
Drugim organom in uradom Visokega Komisarja pa ostane pristojnost za posle, za katere so bili prej pristojni banovinski organi in uradi.
Člen 8. Posli iz pristojnosti zavarovalnega sveta pri ministrstvu za trgovino in industrijo bivše kraljevine Jugoslavije, se dodeljujejo odboru, sestavljenemu iz odposlanca Visokega Komisarja kot predsednika, iz predsednika Zveze bančnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine kot podpredsednika in ne več ko desetih članov in petih namestnikov, imenovanih od Visokega komisarja za tri leta izmed predstavnikov zavarovalnih družb, poslujočih v Ljubljanski pokrajini in izvedencev v zavarovalni stroki.
Odboru je v pomoč tajnik, ki ga tudi imenuje Višoki Komisar.
Člen 9. V veljavi ostanejo premijski zneski in prispevki iz §§ 11. in 15. uredbe ministrskega sveta bivše jugoslovanske države z dne 25. februarja 1937., M. s. št. 115, katerih namemba se določi pozneje.
Člen 10. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Najvišje cene svinjskega mesa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatral za potrebno, da se določijo maksimalne prodajne cene svinjskemu mesu, črnim in belim krvavicam odredil naslednje:
1.	Prodajna cena za svinjino domačega izvora se v prodaji na drobno določa takole:
zadnji deli (hrbet in stegno) 21 lir za kg, prednji deli (pleče, rebra, vratovina in trebuš-nina 18, drob: jetra, jezik, pljuča, srce, vranica, ledvice 10, glava in noge 10, črne krvavice 8, bele krvavice 10 lir za kg.
Za meso brez kosti se cena ne sme zvišati za več kot 25%.
Priklada kosti ne sme presegati 20% teže celotnega nakupa.
2.	Ta cenik velja na ozemlju mesta Ljubljane brezpogojno. Okrajna načelstva pa lahko določijo še nižje cene, vsako zvišanje cen pa mora odobriti Visoki komisar.
Kršitelji te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. morca 1941.
Naredba je bila objavljena v »Službenem listu« z dne 26. novembra in je tega dne stopila v veljavo.
Porazdelitev tekstilnih izdelkov, obutve in oblačil
Dodatno k že izdanim okrožnicam v gorenji zadevi se pojasnjuje sledeče:
I.Lisičje,	zajčje in druge kože niso podvržene nakaznicam, toda trgovina z njimi je dopustna le med proizvajalci, trgovci in konfekcionisti; prepoved njihove prodaje občinstvu ostane v veljavi. Izdelani kožuhovinasti mufi niso vezani na nakaznice in se morejo prosto prodajati.
II.	Oficirji in podoficirji lahko v primeru premestitve v operativne oddelke ali v primeru vkrcanja dobijo od trgovinsko-industrijske zbornice ali okrajnih glavarstev nabavne bone za opremne predmete v odnosu do namembe n. pr. obutev, ki so del pohodne uniforme, ali obutev za letalce, ali gumijaste škornje, po tem, ali gre za osebje kraljeve vojske, ali letalstva ali mornarice.
Da stranka dobi omenjeno dovoljenje ali nabavni bon, mora predložiti trgovinsko-industrijski zbornici ali okrajnemu glavarstvu odhodno povelje. Če je podrejena vojni mornarici, predloži potrdilo tega oblastva, ki izpričuje, da je prejela nalog za vkrcavanje in nosi bistveno podatke naloga (izdanega od mornariškega ministrstva za oficirje in od višje komande C. R. E. M. za pod-oficirje).
III.	Podložki in kanafas za ovratnike na oblačilih, velblodja dlaka in žima za nadevanje se smatrajo kot predmeti, ki niso podvrženi osebnim nakaznicam.
IV.	Za otroke stare do 4 leta je prodaja kožuhov prosta, če so kožuhi konfekcionirani z domačimi krzni. Za konfekcije z opremo iz domačih krzen se zahtevajo samo točke, ki odpadejo na konfekcijo.
V.	Kot obutev za otroke pod 12 meseci se smatra obutev do najvišje mere 13 cm. V pevns-nilo določb Čl. 17 naredbe št. 144, SI. 1. št. 512-
Izplačilo pokojnin za december
Pošta Ljubljana 1 obvešča, da bodo državnim upokojencem pokojnine za december izplačane po sledečem razporedu: Dne 1. decembra naslovnikom, katerih priimek 6e začne s črkami od A do J, dne 2. decembra črke K do O, dne 3. decembra črke P do S in dne 4. decembra črke T do Z. Dne 2. decembra bodo dostavljene pokojnine vsem ujjo-kojencem tobačne tovarne. Upokojenci se vabijo, da počakajo ob omenjenih dnevih po možnosti pismonoše na domu.
Gospodarstvo
Novi seznam oseb, ki so zaprosile za izselitev.
V »Službenem listu« z dne 26. novembra so objavljeni 12.—16. seznam 06eb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčjo. 12. seznam obsega 110 06eb iz občine Stari log, Topla reber, 13. seznam 50 oseb iz občine Dragar, Trava; 14. seznam 281 oseb iz občine Kočevje okolica, Dolga vas; 15. seznam 154 oseb z občine Draga in Stari log; 16. seznam pa obsega 112 oseb iz občin Stari log, Kočevje okolica in Draga.
lz trgovinskega registra. Vpisani sta bili tvrdki: M. Bolaffio, trgovina z vinom, žganjem in drugimi opojnimi pijačami na debelo, lastnica Mara Pressi, Ljubljana in Pinter & Lenard, trgovina z železnino v Ljubljani, družbenika Pinter Antonija in Lenard Rado. — Pri tvrdki Celuloza, družba z om. zav., Videm pri Krškem je vpisana poslovod-kinja EHrlich Hilda, roj. Bonač. — Pri tvrdki Ka-stelic in drug, trgovini 6 papirjem na debelo je izbrisana prokura Schrautzer Herte.
Iz zadružnega registra. V zadružni register je bila vpisana Kmetijska blagovna zadruga z om. jamstvom v Kočevju, člani upravnega odbora 6o: Sifrar Ivan, Flajnik Peter, Marolt Franc, Kovač Franc, Bavdek Jože in Levstik Jože. — Nadalje 60 bile izvršene naslednje spremembe: Pri Gospodarski zadrugi, nabavni in prodajni zadrugi v Ljubljani, zadr. z om. j. je bil izbrisan član uprave inž. Muri Lambert, vpisan pa dr. Jan Branko. — Pri Vzajemno-podjKirni čebelici v Ljubljani, zadr. z om. j. je bil izbrisan član uprave Lekše Alojzija, vpisana pa Rakovec Marija, za 60]X>dpi60vanje je pooblaščen Gcepek Martin. — Pri Kreditni zadrugi državnih nameščencev z om. j. v Novem mestu sta izbrisana člana upravnega odbora Golob Mirko in Zakonjšek Ivan, vpisana pa Friedl Marica in Dodič Davorin. — Pri hranilnici in posojilnici, zadr. z om. j. vTržiču so bili izbrisani člani upravnega odbora Zupin Karel, Pelko Janez, Lindič Anton in Orešek Vinko, vpisani pa Jenko Janez, Gorenc Ramold, Lindič Janez in Zabukovec Ivan. — Pri Kmetijski zadrugi z om. j. v Črnomlju so izbrisani člani uprave: Pavlin Bitnar, Klemene Pavel, Grahek Anton, Gabrijan Niko in Ba-hor Jakob, vpisani pa Sterbenk Karol, Majerle Franc, Springer Jakob, Šterbenc Janez in Medic Franc. — Pri Živinorejski 6elekcijski zadrugi z om. j. v Fari pri Ko6telu je bil izbrisan član uprave Južnič Alojzij, vpisan pa Marinč Jože. — Pri Hranilnici in posojilnici, zadr. z om. j. v Kostanjevici na Krki 6ta bila izbrisana člana uprave Hojšen Martin in Pavlenč Janez, vpisana pa Bambič Anton in Premrou Franc. — Pri Vinarski zadrugi z om. j. v Kostanjevici ob Krki je bil izbrisan član uprave Gatsch Albert, vpisan pa Šteh Ivan.
Razrešitev predsednika in članov Začasne uprave razlaščenih gozdov. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil, da se razrešijo funkcij predsednik in člani začasne uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani ter da 6e v upravi razlaščenih gozdov imenuje za komisarja inž. Giusep-pe Pepe, poveljnik ljubljanske konorte državne gozdne milice, ki bo opravljal 6vojo 6lužbo v skladu s smernicami in navodili Visokega komisarja.
90-41, ki se tičejo prodaje športnih predmetov, se pojasnjuje, da v kolikor gre za prodajo obutve, veljajo navodila za ono obutev, ki je namenjena šprtnemu udejstvovanju: planinstvu, nogometu, jekli, kolesarstvu, sabljanju, hokeju, smučarstvu in boksanju. Za copate z gumijevim podplatom je zahtevati število točk. določeno na 4. točki (odstavku) tabele za obutev.
VI. Domači jopiči so enako vredni nočni pižami (št. 16 tab. A - 20 točk).
Z vezenimi tkaninami, v katerih prevladujejo vezenine, je treba postopati enako kakor s čipkami in z vezeninami, t. j. da je njih prodaja po določbi tab. B prosta.
Devetdnevne spravne molitve
Devetdnevna pobožnost, ki je priprava na i pobožnost devetih prvih petkov, se je v sredo I pričela. Procesije vernih katoličanov romajo v božje hrame k molitvi. Corkve so dobro obiskane. Ali smo bili tudi mi v cerkvi? če ne, ]>ojdimo gotovo nocoj in vsak večer odslej. Molitvene ure so po ljubljanskih cerkvah razdeljene tako, da se jih lahko vsak udeleži, saj so v različnih večernih urah. »Bližajmo se z zaupanjem prestolu milosti, do dosežemo usmiljenje in najdemo milost« (Hebr i, 16).
S pripravljalno pobožnostjo, zlasti pa Se s pobožnostjo devetih prvih petkov hočemo božjemu Srcu zadostiti za grehe Evrope, našega naroda in naše lastne grehe. Prosimo ga, naj spregleda naše grehe in se usmili celega človeštva in nas. če se bomo pokorili in radevolj-no zadostovali, bomo odvrnili šibo božj"» jeze ter dosegli velike milosti. Spomnimo se obljub, ki jih je dalo božje Srce sv. Marjeti Alalok: Prva obljuba: Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu. Druga obljuba: Dal bom mir njihovim družinam. Tretja obljuba: Tolažil jih bom v njihovem trpljenju, četrta obljuba: Varno zavetje jim bom v življenju, posebno pa še ob smrti. Peta obljuba: Razlil bom obilen blagoslov na vsa njihova podjetja. Šesta obljuba: Grešniki bodo našli v pr--svetem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja. Sedma obljuba: Mlačne duše bodo postale goreče: Osma obljuba: Goreče duše se bodo povzpele do velike popolnosti. Deveta obljuba: Blagoslovil bom hiše, kjer bodo izpostavili in častili sliko mojega presv. Srca. Deseta obljuba: Duhovnikom in vsem, ki delajo za rešitev duš, bom dal dar, da bodo ganili tudi najbolj zakrknjena srca. Enajsta obljuba: Osebe, ki bodo širile to pobožnost, bodo imele svojr ime vpisano v mojem srcu, in sicer tako, da ne bo nikdar zbrisano iz njega. Dvanajsta ali velika obljuba: Tistiia, k| bodo zaporedoma devet prvih petkov pobožno prejeli sv. obhajilo, bom podelil milost stanovitnosti in srečno smrt. — Delajmo, molimo, žrtvujmo se, pridobivajmo, presveto Srce svojih ne zapusti.
Spoved za prvi petek
Pričakovati je, da se bo na poziv za oprav-Cjanje deveterih prvih petkov odzvalo veliko število
naroda. Da bodo mogli vsi opraviti za prvi petek 6V. spoved, bo potreben poseben red spovedovanja. Prosimo, da vsi upoštevate sledeča navodila glede spovedi:
Spoved za prvi petek je možno opraviti že en teden ali še več dni prej. Svetujemo, da posebno oni, ki večkrat prejemate sv. zakramente, opravite sv. spoved za prvi petek že v 6oboto 29. novembra ali pa že v nedeljo 30. novembra. Spovedniki bodo na razpolago ves čas devetdnevnice pred prvim petkom v decembru.
Z? dijake srednjih in meščanskih šol ter za učence ljudskih šol je določen sledeči red spovedovanja: v sredo, 3. decembra od 3—5 pop., ter v četrtek, 4. decembra od 8—10 dop. za vse dijake in učence. V četrtek pop. od 2—3 6arrvo za učence ljudskih šol, od 3—5 za dijake na srednjih šolah in za meščanske šole. V tem času naj opravijo V6i učenci in dijaki sv. spoved in naj ne prihajajo ob drugem času, ki je določen za odrasle. '
Po vseh cerkvah v Ljubljani in v vseh kapelah bodo, zadnja dva dni pred prvim petkom, posebno pa v četrtek 4. decembra, zasedene V6e spovednice, ponekod bodo postavili v cerkve po potrebi še zasilne spovednice.
V posameznih cerkvah bodo nabiti na cerkvenih vratih posebni sporedi glede časa spovedovanja. V cerkvah bo zasedeno sledeče število spo-vednic: V stolnici 11, v Križevniški cerkvi 4, pri Sv. Jakobu 4, na Gradu 1, na Rakovniku 9, pri frančiškanih 16, pri uršulinkah 4, pri 6V. Petru 7, pri Srcu Jezusovem 8, pri jezuitih 6, zavetišče sv. Jožefa 2, v Bizoviku 1, v Štepanji vasi 2, v To-mačevem 1, na Kodeljevem 4, v Trnovem 4, na Barju 2, v Spodnji Šiški 6, pri Sv. Cirilu in Metodu 4, v Mostah 6, na Selu 1, v Zeleni jami 2, na Viču 6, v Dravljah 3, v Kosezah 1, na G'inci 1. Skupno bo redno spovedovalo 116 spovednikov v Ljubljani,
Devetdnevnica v Zeleni jami
Pomotoma je bilo objavljeno, da je devetdnevnima v Zeleni jami ob 6 zvečer. To popravljamo in sporočamo, da je v Zeleni jami devetdnevna pobožnost vsak večer ob pol ?.
Darilo mesta Trsta Ljubljani
Kakor smo že poročali, je župan mesta Trsta dr. Ruzzier kot gost našega mesta izročil Ljubljani tudi danilo mesta Trsta, ki ne predstavlja samo spomina na prisrčnost obiska, temveč je tudi dragocen umotvor italijanskega kiparstva. Bronasti doprsni kip predstavlja genija herojske velikosti in z vso su-gestivnostjo izraža hrabrost, silo, krepost in sploh veljavnost Italije in italijanskega naroda, kar italijansko ime kipa »Il valore italaa-no« popolnoma izraža z eno samo besedo.
' Velika umetnina slovi v strokovnih krogih za eno najpopolnejših del slavnega italijanskega kiparja Odoarda Tabacchija, ki spada meri največje italijanske mojstre kiparstva minulega stoletja ne samo v Italiji, temveč po vsem svetu.
Mojster Odoardo Tabacchi je bil rojen v Valganni 20. decembra 1831. ter je umrl v Milanu 23. marca 1905. v časti in slavi. Bil je naslednik Vincenza Vele kot profesor kiparstva na Kraljevi akademiji Albertini v Turinu, kjer se je proslavil s poukom kiparstva do Jeta 1868. ter v tem času vzgojil znamenite italijanske kiparje Bistolfija, Caiandra, Cano-nica, Carminatija, Rubinija, Alloatija, Con-trattija in druge mojstre, ki s svojimi umotvori množe slavo italijanske kulture.
Med deli mojstra Odoarda Tabacchija omenjamo samo Cavourjev spomenik v Milanu, spomenik srednjeveškega filozofa Arnelda iz Brescije v njegovem rojstnem mestu, spomenika heroju Garibaldiju v Turinu in Ro-sariu S. Fe., nesmrtnega kralja Viktorja F-manuela II. v Padovi, kralja Umberta 1. v Asti, spomenik politika Pdctra Paleocapa, ministra Cavourjeve vlade in beneške vlade leta 1848., v Benetkah, spomenik padlim na Fre-jusu v Turinu, spomenik pesniku Leopardijit v Recanatiju i. dr. Poleg njegovega umotvora,
ki ga sedaj lahko občudujemo v Ljubljani, pa posebno slove še kipi: »Potapljalka«, »Nič-Nič!«, »Super flumina Babilonis«, podoba pesnika Uga Foscola na Dunaju ter tudi na Dunaju kip kamenjane aleksandrinske modrice, učenjakinje matematike in lepotice Hipatije, nadalje veliki oltar katedrale v Epernayu na Francoskem, predvsem pa tudi mnogo krasot-nih nagrobnikov po glavnih italijanskih in tujih pokopališčih. Zaslužnega umetnika je Italija odlikovala z visokimi reclovi Italijanska krona in z redom sv. Mavricija in Lazarja, Francija mu je podelila viteštvo Legije časti, Nemčija pa red Železne krone.
Z darilom tržaškega mesta je glavno mesto našega naroda pridobilo umetnino, ki na najdostojnejši način predstavlja višino italijanskega kiparstva ter likovne umetnosti in sploh kulture Italije.
Kinematografska delavnost GILL-a
Iz nekaterih kratkih poročil v časopisju jo mogla javnost te razbrati, da je v zadnjem času Italijanska liktorska mladina močno poživila svojo kinemutogralsko delavnost.
Ker Italijanska liktorska mladina v Ljubljani še nima potrebnih lastnih naprav, je zaključila najprej dogovore z večjimi kinematografi v mestu zato. »ia bi mogla redno začeti svoj delovni program. Na ta način se je mogla vsa mlndina ljudskih in meščanskih šol ljubljanskega mesta, kakor tudi mladina nižjih razredov srednjih šol, udeležiti predstav, ki so odlično sredstvo za vzgojo in izobrazbo in podpirajo napore šole s tem, da nudijo mladini živo stvarnost in sedanjost. Ta delavnost, ki se je že močno razvila že za časa naslajanja mladinske organizacije, se je začela z dvoma dokumentarnima filmoma, ki sta prikazovala delovanje GILLa in i dvema kinematografskima dnevnikoma. K takim filmom bodo v najkrajšem času dodani še ljubki barvni filmi, dalje kratki prizori iz športnega in prosvetnega življenja, tako da bodo kinematografske predstave GILL-a vedno popolne in mikavne. Poleg lldnevnega zvočnega filmskega poročila o delavnosti GJLL-a bodo v kratkem skušali pridobiti tudi pregledno filme o mladinskih organizacijah pn drugih državah.
Kadar bo GILL imela na razpolago lastno kinematografsko dvorano, lii jo že pripravlja, bodo v njej predvnjani drainatski in pustolovni filmi.
Ker danes zaradi veliko razdalje od središča vse ljudske in meščansko šole Ljubljansko pokrajine ne bi 'mogle biti deležne takih predstav, je začelo Zvezno poveljstvo s krožnim potovanjem po takih šolah in poskrbelo, da je bil nabavljen prenosen projekcijski aparat za zvočni film. Prva taka predstava je bila zadnje dni prirejena v telovadnici ljudske šole na Vodovodni cesti, kjer je bilo v enom dnevu kar pet zaporednih predstav. Predstave so bile prirejene za šesto mešano ljudsko šolo, za dve meščanski mešani šoli in za nižje razrede obeh moških gimnazij za Bežigradom. Učcnci in dijaki so prihajali neprenehoma k predstavam ves dan od jutra do večera in so pokazali živo zanimanje za predstave, zlasti še zato, ker so mnogi izmed njih imeli prvič priložnost gledati in poslušati zvočni film.
Vso fazo predstave je mlndina zasledovala z veliko pazljivostjo. Predstava je vzbudila v njih mnogo živega zanimanja.
V	prihodnjih dnevih se bodo ponovile predstave s prenosnim projekcijskim aparatom na Viču. ker želi Zvezno poveljstvo GILL-a ustreči tudi željam drugih okoliških šol.
Uspešni zaključek tega prvega začetka kinematografske delavnosti GILL-a v Ljubljani se da označiti takole: V teku 15 dni je bilo prirejenih 12 predstav, katerih se je udeležilo vsega skupaj okros: 8000 šolarjev in šolark.
Zvezno poveljstvo GILL-a se pripravlja tudi že na delavnost po pokrajini z namenom, da omogoči tudi mladini najbolj oddaljenih občin ugodnost posečanja kinematografskih predstav
Neolupljen krompir
V	Nemčiji je v veljavi odredba, da morajo gostilne, restavracije, razne kuhinje in kantine postreči gostom v ponedeljkih, sredah in četrtkih s krompirjem, oziroma z jedrni iz krompirja. Ta uredba je sedaj spremenjena v toliko, da mora biti krompir neolupljen. Z lupinami namreč odpade tudi mnogo krompirjevih redilnih snovi, ki so v sedanjih časih dragocene. Letošnja letina je bila slabša od lanske, potreba po krom-piirju pa je zaradi racioniranega mesa večja. Zato 'morajo izrabiti po gospodinjstvih sleherno trohico redilnih krompirjevih snovi, pa bodo do nove letine preskrbljeni s krompirjem.
Čudovita osamljenost
»Ali častiš sveto Devico?... Ali jo častiš, kakor je ireba, jo častiš prav zaies? Naša mati je, to se razume. Mati človeškega rodu je. Eva. Pa je tudi njegova hči. Stan svet, trpeči svet pred milostjo jo je zibal na svojem zapuščenem srcu dolgo — stoletja in stoletja — v nejasnem, nerazumljivem pričakovanju device porodnice... Stoletja in stoletja je ta svet s svojimi starimi, okornimi, z zločini obremenjenimi rokami brand malo čudežno hčerko, kateri m vedel niti imena. Majhno dekle, ta Devica angelov! In to je osiala, ne pozabi! Srednji vek je to dobro razumel, srednji vek je razumel vse. Toda pojdi in ubrani bedakom, da po svoje preustvarijo »dramo učlovečenja«, kakor pravijo. Medtem ko mislijo, da morajo zaradi sijaja neznatne mirovne sodnike oblačiti kakor lutke, šivati znamenja železniškim sprevodnikom na rokave, bi jih bilo sram vernikom priznati, da se je ta edina drama, drama vseh dram — zakaj druge sploh ni — odigrala brez okrasja in brez na-šivov. Pomisli vendar! Beseda je meso postala in časnikarji tisie dobe niso o tem nič vedeli! Vsakdanja skušnja jih pač uči, da je pravi hudič, spoznati resnične veličine, celo človeške, kakor so ve-leumnost, junaštvo, ali celo ljubezen — njih ubogo ljubezen! Tako težko je to, da bodo v devet in devetdesetih primerih izmed stotih nesli svoje cvetke zgovornosti na pokopališče, zakaj te se dajejo samo mrtvim. Božja svetost! Božja preproščina, strahotna božja preproščina, ki ie obsodila prevzetnost angelov! Da, hudobni duh je moral poskusiti, da ji pogleda v oči, in neizmerna goreča plamenica na vrhuncu stvarstva je nenadoma strmoglavila v noč. Judovsko ljudstvo je imelo trdo glavo, drugače bi bilo vendar spoznalo, kakšna nevarnost je, da učlovečeni Bog, ki je uresničil človekovo popolnost, lahko gre neopazno mimo, da je torej treba odpirati oko.
Dobro pomni: sveta Devica ni imela ne slovesnosti ne čudežev. Njen Sin ni pustil, da bi jo zasenčila človeška slava, bilo tudi z najtanjšim koncem svoje divje peruti. Nihče ni živel, trpel in umrl tako preprosto, v tako globokem nepoznanju svojega lastnega dostojanstva, dostojanstva, ki njo vendar stavlja nad angele. Saj je bila vendar rojena brez greha, kakšna čudovita osamljenost! Tako čist, bister vir, tako bister in čist, da še svoje lastne podobe ni mogla videti, kako odseva, ker je bila ustvarjena samo Očetu v veselje — o sveta osamelost!
Stare, človeku domače duhove, gospodarje in služabnike hkrati, strašne očake, ki so vodili Adamu prve korake na pragu prekletega sveta, zvijačo in napuh, vidiš kako od daleč gledajo to čudežno stvaritev, postavljeno izven njih moči, nezaupljivo, iteoboroženo. Kajpak, naš ubogi rod ni kdo ve kaj vreden, ali otroštvo mu še zmeraj pretresa drobovje, pred nevednostjo malih še zmeraj pobesi oči — svoje oči, ker ločijo dobro in slabo, ker so vedele toliko stvari! Toda navsezadnje je le nevednost! Devica je bila Nedolžnost. Premisli, kaj smo njej mi drugi, človeški rod! O, seveda ona sovraži greh, ali skušnje o njem nima nobene, tiste skušnje, ki je ni manjkalo nobenemu svetnikov, samemu asiškemu svetniku ne, kakor je ves angelski. Pogled Device je edini res otroški pogled, ki se je kdaj ozrl na našo sramoto in našo nesrečo. Da jo moreš prav častiti, je treba, da čutiš na sebi pogled, ki ni samo j>og!ed odpuščanja — zakaj odpuščanje ni mogoče brez nekake grenke pre-skušnje — marveč j>ogled nežnega sočutja, bolestnega presenečenja, ne vem prav kakšnega nedo-jetnega neizraznega čustva, da jo napravlja mlajšo kakor greh, .mlajšo kakor rod, ki je izšla iz nieira, in čeprav mati po Milosti, Mati milosti, najmlajša vsega človeškega rodu.«
(Iz knjige: Bernanos-Šolar. Dnevnik vaškeea župnika.)
Spominska slovesnost za f dr. Metodom Dolencem
Ljubljana, 27. novembra.
Da se vsaj na skromen, a dostojen način oddolži svojemu zaslužnemu dn požrtvovalno za razvoj društva delujočemu odborniku, predsedniku in častnemu članu, je društvo »Pravnik« snoči priredilo v sejni dvorani mestnega magistrata, ki je bila za ta namen primerno z zelenjem okrašena, dobro uro trajajočo spominsko slovesnost za pokojnim univ. profesorjem in akademikom dr. M. Dolencem. Svečanosti se je v lepem številu udeležilo mnogo odličnih pravnikov, univerzitetni profesorji, sodniki, odvetniki, notarji in drugi, starejši, kakor tudi mladi pravniki, navzočna sta bila med drugimi župan dr. Jurij Adlcšič in jx>džupan dr. Vladimir Ravnihar.
Društveni predsednik univ. prof. dr. Sajo-vic je uvedel svečanost s pristavkom, da se pravniki spominjajo pokojnika prav v isti dvorani, kjer je društvo pred dvema letoma in pol slavilo svojo 50 letnico obstanka. Vrstila so se nato 4 kratka predavanja, ki so vsestransko opisala pokojnikovo osebnost in njega veliko delo.
Univ. prof. dr. Janko Polec je očrtal v strnjenih in jedrnatih stavkih pokojnika kot pravnega zgodovinarja, ki je polagal temelje za zgradbo slovenske pravne zgodovine iin jo hkratu dogradil do primerne višine. Omenjal je vse dr. Dolenčeve samonikle razprave o organizaciji naših ljudskih sodišč, kako se je n. pr. razvijalo običajno kazensko pravo iz avtohtonega zadružništva in kako je nastalo vprašanje kolektivne odgovornosti. Epohalno je njegovo delo o zgodovini slovenskega prava iz leta 1935. Bil je stvaritelj in graditelj slovenske pravne vede.
Prav zanimivo in aktualno je bilo drugo predavanje sodnika vrhovnega sodišča dr. Avgusta Munde, ki je pokazal, kakšno stališče je pokojnik zavzemal v kriminalistiki napram najaktualnejšim problemom modernega kazenskega prava, kako dosledno je zagovarjal bistvena načela etike in nravstvenega zakona v normah kazenskega prava. Odločno se je n. pr. zavzemal za nedotakljivost telesnega plodu, priznaval je sicer potrebo medicinske indikacije, toda odklanjal jo je iz etičnih, verskih in populacijskih ozirov, kajti nobeno bitje na svetu ne odpravlja telesnega plodu. Zavzemal se je dalje za udeležbo lajiškega elementa v kazenskem pravosodju. Priredil je anketo, pri kateri se je izreklo pri nas do 86% občin za
poroto. Že zgodaj je zahteval revizijo tiskovnega zakona. V mnogih podrobnostih je g. predavatelj označil pokojnikovo delo pri kazenski zakonodaji.
Sodni pripravnik dr. Leon Svetek je nato v mladeniškokrepkih izrazih očrtal pokojnika kot učitelja in vzgojitelja našega mladega pravniškega naraščaja.
Drž. tožilec g. Branko Goslar pa je z njemu lastnim jedrnatim izrazom karakteriziral pokojnika kot človeka, družabnika in ljubitelja narave, kjer se je pokojnik navzel vse duhovitosti in oživljal družbo s svojim veselim nasmehom. Opisal je a splošno pokojnikovo delo pri »Pravniku«.
Na koncu so se navzoči na predlog g. predsednika poklonili manoin dr. Dolenca s trimi-nutnim molkom.
Iz Srbije
Organizacija civilne varnostne službe v Nišu. Poleg orožništva in mestne policije so v Nišu še ustanovili posebno civilno varnostno službo, v katero spadajo vsi moški od 16. do 60. leta. Organi te službe stražijo izmenoma dan in noč vse ulice ter pazijo na sumljive osebe. Razen tega bodo člani te službe preiskali vsa stanovanja v mestu, da bi ugotovili, da se ne bi kje skrivali prevratni elementi. Kazen tega bodo popisali vse zaloge živil, ki
jih imajo ljudje po svojih domovih. S tem hočejo preprečiti kopičenje živil in redno preskrbo prebivalstva z njimi.
Srbska monopolska uprava proti špekulaciji s tobakom. Ker se je tudi s cigaretami in ostalimi tobačnimi izdelki razvilo po Belgradu pravrato trgovanje na »črni borzi«, na kateri se ti izdelki prodajajo po znatno višjih cenah, kakor so pa zanje uradno določene, je monopolska uprava sklenila j>ostaviti finančne organe vsem prodajalcem tobačnih izdelkov. Na ta način misli, da bo v kali zatrla protipostavno prodajanje cigaret in ostalih monopolskih izdelkov. Prodajalci tobačnih izdelkov bodo tudi zanaprej še dobivali dnevno po 2000 cigaret in 2 kg tobaka, t. j. kolrčino, ki je navadno odgovarjala potrebi posameznih prodajalcev pred sedanjo vojno.
Popis vs-h zalog kuriva v Belgradu. Zaradi pravičnejše razdelitve drv med meščanstvo so pričeli posebni organi Centrale za kurjavo popisovati pri vseh strankah v Belgradu
LI0U0RE
LIKER
st mm
T0NIC0 DIGESTIVO
JE KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO
zaloge drv in premoga. Ker so nekatere stranke tem organom delale težave pri popisovanju, bo od sedaj oblast vsako takšno stranko, ki bi ne dovolila popisa zalog kuriva, najprej ostro kaznovala, razen tega ji pa ne bo v bodoče nakazala več nobenega kuriva.
Težava za drva in premog v Belgradu. Težava za drva in premog v Belgradu je še vedno velika. Čeprav je mraz ponehal in tudi kosava več ne brije, je dovoz v Belgrad še vedno nezadosten in kljub temu, da je dala občina posekati vse drevje na savskih in donavskih otokih, večina ljudi še vedno nima drv. Kdor jih pa ima, se z njimi muči, ker so surova in mokra in z njimi ni mogoče kuriti. Drva so pričele najprej dobivati družine vojnih ujetnikov, zatem pa siromašnejše družine. Pomanjkanje drv čutiš povsod. Kamor koli prideš, povsod je mraz. V pisarnah, trgovinah, gostinskih obratih. Težko je zato dobiti tudi toplo hrano. Ljudje si pomagajo, kakor vedo in znajo. Kljub prepovedi, se še vedno dogaja, da ljudje sekajo drevje po javnih nasa-dah, da plotovi zgineva jo vedno bolj. Na ulici lahko tudi vidiš ljudi, kako nosijo od vseli strani domov izkopane korenine dreves, nekateri pa tudi kar cela debla.
Visoka pesem konzervi
Podpredsednik General Foods Corporation Waters je na enem svojih zadnjih zborovanj imel predavanje pred zastopniki amerikunskih producentov mleka. V predavanju je poveličeval konzerve ter je pred svojimi poslušalci izračunal, da je treba amerikanskim ženom zaradi povečanega uporabljanja konzerviranih življenjskih potrebščin prebiti 60 milijonov delovnih ur manj v kuhinji, kakor pa prej. Pa tudi s temi uspehi industrija konzerv še ni zadovoljna ter ne bo mirovala tako dolgo, dokler ne bo v konzervi pripravila kompletnega bogatega kosila za normalno družino. Za pripravo takega kosila bo gospodinja rabila samo deset minut. Govornik je izrecno poudarjal, da bodo vse konzervirane jedi ohranile lastnosti in okus, ki ga ima doma pripravljeno kosilo. Razen tega bo pa še specializacija v izdelovanju konzerv. Tako bodo izdelovali konzerve s hrano za dojenčke, potem za starejše otroke, za mladino, za odrasle ljudi, za rekonvalescente, bolnike in starčke. Po besedah omenjenega VVa-tersa ie moderna kuhinja podobna bolj kakemu laboratoriju, kakor pa delovnemu prostoru v navadnem pomenu besede. Za pravilno opremo kuhinje in potrebne posode ter orodja se porabi več denarja in duha. kakor pa za vse ostale stanovanjske in delovne prostore. To navidezno razmetavanje je pa v resnici najpametnejša ekonomija. Prehranjevalna znanost, od katere je v tako veliki meri odvisno zdravje človeštva, tiči še vedno v otroških čeveljčkih. In bo treba še velikih naporov, preden bodo najprimitivnejša spoznanja na tem področju postala splošna dobrina.
3'ioJltte novice
Koledar	j
Petek, 28. novembra: Gregor III. papež; So-	;
sten, spoznavalec; Hortulan, mučenec.	:
Sobota, 29. novembra: Saturnin, škof in mu-	i
čenec; Iluminata, devica; Filomcn, mučenec.	J
Novi grobovi
■f" Karel Lušicky, železniški revident v pokoju, je izdihnil svojo dušo v visoki starosti 85 let. Pogreb bo v soboto 29. novembra ob 4 popoldne na pokopališče v Borovnici. Blagi rajnik je oče vseučiliškcga profesorja ljubljanske univerze g. dr. Karla Lušickega. Gosp. profesorju ter vsej žalujoči rodovini ob tej izgubi izrekamo svoje sožalje! Rajniku pa naj sveti večna luč!
+ Henrik Turzanskl, vpokojeni učitelj ter posestnik v Kočevju, je odšel v večnost. Pogreb bo v petek 28. t. m. ob 5 popoldne izpred hiše žalosti v Kočevju na kočevsko pokopališče. Naj poriva v miru I Njegovim žalujočim svojcem naše sožalje!
ZaNackalnSpelco
ki sta se šele brati naučila, bo Miklavž prinesel tele krasne
pravljilne knjige s podobam!:
Pravljični vrtec. 1. zvezek: Svinjski pastir. Kralj Koijebradee, Dva brata.
L. 3-80 II. zve«ek: Sneguljčica, V	Morska deklica, Žabji kralj in
Želerni lurij. L.3'80 IILzvezek: Sedmero vranov, Palčiča, Prin-Jr	cezinja na gradu. L.3'80
Aha6 i
Trije * Ckl. Pravljična povest. L. 6 85 Damale In tuja živali v podobah.
L. 5' 70
Gul'verjeva potovanja. L. 3 80
KunčlC: ABC. L. 6-10
Mlilca pogrni se. L. 3 80
Na Sli« malih igara In Iport. L. 4 60
Robinzon. L. 3 80
Mali pedenikar. L. 3 80
Te in druge knjige kupuje Miklavž r
LJUDSKA KNJIGARNA, LIUBUANA
Pred škofijo S
obsodbe, kar pa s« ni posrečilo. Njegovi 6vojci so se pravočasno mogli rešiti v Francijo. Tako se je glasilo uradno poročilo. Inž. Wilhelm Wakonigg je bil takrat kakih 60 let star ter je najmlajši sin velepodjetnika, trgovca, posestnika in rudniškega lastnika Johanna Wakonigga v Smartnem pri Litiji (Južna Koroška), ki se je kot rojen Korošec preselil v Zagorje ob Savi (zdaj Spodnja Štajerska) ter je bil tukaj tudi v Smartnem 6plošno spoštovan. V Smartnem rojen, je konzul Wakonigg študiral na graški tehniki kemijo ter je bil leta 1897 imenovan za topilniškega kemika pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Z Jesenic je Wa-konigg prišel pred kakimi 35 leti k velikemu industrijskemu podjetju v Bilbao, kjer je deloval kot ravnatelj podjetja in kot: honorarni konzul Za ženo j« imel Španko. Včasih je obiskoval svoje sorodnike v Smartnem pri Litiji. VCakonigg je bil član nemškega društva »Carniola« v Ljubljani in graškega dijaškega društva »Carniola«. Ob peti obletnici, ko je rdeča drhal umorila \Vakonigga, jc bila na pokopališču v Bilbau 6f>ominska slovesnost, ki 60 se je udeležili visoki zastopniki španskih vojaških in civilnih oblasti, vsa nemška kolonija in mnogo španskih prijateljev umorjenega. Na grobu 60 bili izrečeni govori, kjer so Wakonigga slavili kot bojevnika za Veliko Nemčijo, ki je šel v smrt s klicem »Heil Hitler!« »Španija in Nemčija 6kupaj 6tojita ob tem grobu, ki bo postal prava romarska božja not špansko-nemšloih in nemških mornarjev.« — Tako nemški list. K temu omenjamo, da je Wakoniggova rodbina res s Koroškega ter se je prvotno pisala Bakovn'1'
Ljubljana
Oddaja svinj za zakol v okolišu z dogoni v Ljubljano
Vsi, ki bodo imeli rejene prašiče za prodajo, naj jih v ljubljanski občini naznanijo mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici št. 7*11. vrata 35, v drugih občinah pa pri svoji občini. Na podlagi teh prijav bodo potem dogoni in prevzem.i prašičev na klavnici v Ljubljani podobno kot pri dogonih goveje živine. Ker bo glavna, oddaja meseca decembra, oddajte prijave čim prej, za Ljubljano pa glavnemu komisionarju za ilogone goveje živine in 'prašičev ob torkih in sobotah med uradnimi urami od 10—12 v mestnem gospodarskem uradu.
Obenem spet opozarjamo obveznike za oddajo goveje živine, da si priskrbe, oziroma pripravijo primerne živali za kritje obveznosti, označene na dobljenih belih listkih, za prihodnje spomladanske mesece, ker je bila vsaj manjšim obveznikom ta oddaja jeseni nekoliko odložena. Manjši naj skušajo kriti obveznosti tudi z medsebojno pomočjo s skupno oddajo, v kolikor si posameznik rajši ne pridrži ostanka za prihodnje leto, ter z oddajo telet. Neobveznikora je pa mogoče oddati žival v dobro kakega obveznika samo, če odda žival na ime obveznika.
V katerem mesecu do junija pa posameznik želi kriti obveznost, naj tudi čimprej naznani za Ljubljano pn navedenem uradu med uradnimi urami, pri drugih občinah pa na svoji občini. Manjše obveznike opozarjamo predvsem na dogon telet, ker bodo težko krili obveznosti, dosedanji dogon telet je pa prema j licu.
—	Suho vreme, že tretji dan traja bolj 6uho vreme, ki je pač mnogo bolj zdravo za človeški organizem, kakor pa megleno in deževno. Mraz počasi pritiska. Temperatura pada prou ničli, barometer 6e dviga. To vreme je ugodno, da so začeli kmetje nabirati steljo po steljnikih. Revnejši 6loji v mestu pa so izrabili priliko, da so pohiteli v go-lovške gozdove, da si naberejo še nekaj suhljadi za zimo. Mnogi 60 6e začeli trdno nadejati, da letošnja zima vendarle ne bo prehuda, dasi se nam je prav zgodaj napovedala. Prihodnji teden 4. decembra praznuje 6v. Barbara, zaščitnica naših rudarjev. Star vremenski rek: »Ce se na Barbare dan vidi na njivi strnišče, se potem še V6ak mesec vidi.« Preneseno, da ne dobimo čez zimo visokega snega. V četrtek je bila jutranja toplota nekoliko nižja od srede zjutraj, namreč +1.6° C, v 6redo dnevna najvišja +6° C. Barometer v četrtek 773.6 m/m, dvignil se je v 1 dnevu za dober m/m.
—	Elizabetna konlerenca za akademičarke izreka vsem številnim dobrotnikom, ki so se doslej odzvali njenemu klicu, svoj iskreni Bog plačaj. Obenem pa se obrača na vse dobre ljudi 6 ponižno prošnjo, da konferenco podpirajo še vnaprej, bodisi z denarnimi podporami, bodisi s tem, da ji darujejo staro toplo obleko ali obutev, za kar dobiva vedno več prošenj. Po obleko pridejo akademičarke same, zato jih blagovolite obvestiti na naslov: Elizabctfna konferenco za akademičarke, Ljubljana, Frančiškanska pasaža III. nad6tr. (Pavlova 6oba). Številka ček. računa: 14.278.
—	Za Miklavža! Prinese otroku ali prijatelju smeha! Kupi knjigi »Pod drobnogledom« in »Zbiralna leča«!
Iz Gorenjske
Vclikonemški bojevnik. V 6pomin umorjenemu Viljemu Wakoniggu. Pod tem naslovom prinaša koroško nemško glasilo ta-le članek: Pred 5 leti j« leta 1936 svetovno časopisje poročalo, da j« bil v Bilbau od španskih boljševikov ustreljen bivši vstro-ogrski honorarni konzul inž. Wiilielm Wa-onigg. Konzul Wakonigg 6e je po padcu San iibastiana in Iruna požrtvovalno ponudil, da bo krbel za državljane bivše avstro-ogrske monarhije. Ta njegova ponudba je bila z zahvalo sprejeta. Po«ku6ili so tudi vse. da bi konzula rešili
1 Novi mestni anagrafski nrad je doslej začasno posloval pri Kr. Kvesturi na Bleivveisovi cesti, od torka 25. novembra pa posluje v 6vojih novih prostorih na Mestnem trgu št. 23, za stranke od 9.30 do 13. Občinstvu v ravnanje navajamo, naj se naznanjajo in odjavljajo v anagrafskem uradu samo one osebe, ki se v Ljubljani stalno naselijo, in pa oni stalni ljubljanski naseljenci, ki 6e za stalno izselijo v kako drugo občino, začasni stanovalci naj 6e pa pridejo naznanit v anagrafski urad na Mestnem trgu samo oni, ki prebijejo nad 3 mesece v Ljubljani. V6i ti poslednji morajo po treh mesecih in 10 dneh bivanja v občini priti v anagrafski urad ter izjaviti, ali je treba njihovo bivanje v Ljubljani v resnici smatrati samo za začasno. Fnake prijave morajo podati tudi družinski poglavarji in poglavarji zajednic glede oseb, ki stanujejo pri njih 3 mesece, čeprav ne žive stalno v njihovi družini ali zajednici. Vse druge osebe pa, ki pridejo v Ljubljano 6amo začasno in ne z namenom, da 6e tu stalno naselijo, kakor n. pr. na obisk k sorodnikom, po trgovskih poslih in drugih opravkih, prav tako pa tudi vse osebe, nastanjene po hotelih, prenočiščih, pensionih in podobnih gostinskih obratih ali pri zasebnih družinah, 6e pa morajo še nadalje prijavljati pri Kr. Kvesturi na Bleivveisovi cesti.
1 Devetdnevnice tudi na Barju in v Štepanji vasi. K 6poredu, kako se bo ta pobožnost v vrstr nem redu opravljala po ljubljanskih cerkvah, naknadno sporočamo, da 6e ta pobožnost opravlja tudi v dveh novo nastalih duhovnijah v območju mesta Ljubljane in to pri 6v. Mihaelu na Barju in pa v Štepanji va6i, kjer 6e opravlja redna služba božja in dušno pastirstvo.
Kakor pri pp. minoritih na Barju tako pri pp. kapucinih v Štepanji vasi 6e obhaja devetdnevnica po odredbi prevzv. g. knezoškofa vsaki dan: zjutraj s sv. mašo ob 7. in popoldne ob 17. (5.) s pridigo. sv. rožnim vencem in litanijami. Okoličani in verniki teh dveh duhovnij, vabljeni k obilni udeležbi.
1 Za zakol prašičev v sili je treba po predpisih, objavljenih v »Službenem listu« 15. oktobra t. I., predložiti Prevodu veterinarsko potrdilo. Ta veterinarska potrdila bodo po pregledu prašičev izdajali veterinarji mestnega trzno-veterinarskega urada, kamor se je treba obrniti med uradnimi urami, torej lahko vsak delavnik od 8. do 14., ob nedeljah pa od 9. do 13.
1 šiškarji! V nedeljo uprizori dramalski orlsek ljudsko igro »Deseti brate. Predstava bo ob 5 popoldne. Rezervirajte si vstopnice. — Vabljeni!
I Miklavžev večer — 5. decembra ob 16 v frančiškanski dvorani, priredi ga Vincencijeva konferenca M. O., bo res nekaj izrednega. Pričetek z angelskim pozdravom vsem navzočim — velikim in malim otrokom. Potem pa se od-
fire nebeška delavnica, kjer angelčki priprav-jajo med petjem in rajanjem dobrote za človeške otroke. Sv. Peter in sv. Miiklavž se pričneta odpravljati na dolgo pot... Toda, žal, tudi Lucifer se pripravlja, da bi čim več otrok zase pridobil in kako bi odrasle premamil s j svojimi zvijačami, da bi 'pozabili na nebesa. J Tedaj pa se odpro nebesa in ves nebeški dvor prihaja v sijajnem spremstvu, da obdaruje otroke. + Starši, privedite svoje otročičke prihodnji petek k nam, da vidijo vse te čudovite reči. Vsa pojasnila daje in vsa naročila za otroke sprejema pisarna >Pax et bonume v Frančiškanski pasaži. Tam je tudi predprodaja vstopnic. Telefon 63-64.
1 Na Ruplovem violinskem koncertu ie na sjx> redu v prvem delu poleg Tartinija in Bacha tudi Debus6y s svojo Sonato, ki po izrazu sliči improvizaciji ter je mnogo bližja 6uiti v treh stavkih kakor
Ba pravilni formi sonate. Od izvajalca zahteva to »ebussyjevo delo, da 6e prilagodi njenemu rapso-dičnemu značaju ker bi v nasprotnem slučaju skladba ne bila prikazana v duhu slavnega francoskega skladatelja Debussyja ter bi dobila le potvorjen izraz. Ce človek posluša to Debus6yjevo delo, dobi vti6, da je bil skladatelj inspiriran za to 6vojo 6kladbo od kake pesnitve. Ta vtis ni toliko izrazit v otožnem prvem stavku, kot v fantastičnem aru-gem, ki je poln duhovitih domislekov in kjer se težko ubranimo predstave raznih gozdnih pošasti, favnov in eatirov. Ruplov solistični violinski koncert, pri katerem bo sodelovala pianistka Zora Zarnikova, bo v torek 2. decembra ob M7. uri zvečer v veliki Un ionski dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
1 V vrsto koncertov, ki jih izvajajo v letošnji sezoni v Ljubljani sloviti italijanski umetniki, spada tudi današnji koncert sopranistke Marie Fio-renze Ciampelli iz Milana. Kakor 60 bili V6i dosedanji koncert na izredni umetniški višini in smo dobili pri njih v resnici vpogled med najboljše umetniške izvajalce Italije, bo tudi nocojšnji koncert odlične sopranistke prvovrstni umetniški dogodek tako po izvajanju, kakor tudi po sestavi
6vojega 6jx>reda, ki obsega naslednje točke: Mon-teveriii: ložba Ariane; Kosami; beneška regata; Pizzetti: Bile so tri sestre; Respighi: Ce bi se vrnil; Davico: 'loskanske pesmi: O luna in Voda iz Rija; Mortari: Pastirice. Nato sledijo tri velike operne arije za sopran in sicer iz Verdijevega OteHa. Boitovega Mefistofela in Puccinijeve Toske. Umetnico Mario Fiorenzo Ciampelli bo spremljala na klavirju gosjiodična Cesarina Buonerba. Začetek koncerta bo točno ob M7. un zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
I V počaščenje g. Andreja Sarabona, svojega dolgoletnega predsednika, je Delniška družba pivovarne Union namesto venca podarila za mestne reveže 5000,— Lir, enako pa ravnatelj pivovarne Union g. Viljem Nemenz 500,— Lir. Mestfio poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo dobronitkom mestnih revežev tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
1 Osrednja misel Jalnovega »Doma«, ki ga bo F>onovil Rokodelski oder v nedeljo 30. t. m. ob 5. uri jx>r>oldne, je rešitev velikega grunta, ki mu grozi propad, ko teže otroci za mestom in svetom. Preskrbite si vstopnice pravočasno. Povpraševanje po njih je veliko.
1 Že dolgo smo težko čakali odrskega krsta poslednje Leskovčeve drame »Vera in nevera«, v kateri pisatelj z veliko močjo dviga iskreno vvro visoko nad vse človeške preračunljivosti. V nedeljo 30. novembra ob 3 popoldne jo bo v frančiškanski dvorani uprizoril Ljudski oder, ki je čisti dobiček namenil socialni akciji Rdečega križn. Zato si pre=krbite vstopnice že v predproduji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulic'
Gledališče
Drama. Petek, 28, ob 15: »Hamlet«. Ljudska predstava. Zelo znižane cene. Sobota, 29., ob 17.30: »Nocoj bomo improvizirali«. Izven. Znižane cene. Nedelja, 30., ob 10.30: »Snegulj-čicat. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene. Ob 17.30» Boter Andraž«. Izven. Znižane cene.
Opera. Petek. 28., ob 17.30: Zaključna predstava za Dopolavoro. Sobota, 29., ob 17.30- »Madame Butterfly«. Izven. Nedelja, 30., ob 15: »Faust«. Izven.
Radio Ljubljana
Petek, 28. novembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in melodije, vmes ob 8. napoved ča6a. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Koncert tenorja Antona Sladovljeva ob spremljavi kitarista Stanka Preka. — 12.35 Mali orkester pod vodstvom Vaccarija. — 13. Najx»ved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno ptoročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Pisana glasba pod vodstvom Petralia. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Koncert orkestra Adamič s svojimi solisti. 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert pihalnega kvarteta Ažman in vokalnega kvarteta Lumbar. — 19 »Par-liamo 1'italiano«, prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Radijska jx>ročila v slovenščini. 19.45 Pisana glasba. — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Orkester Cetra jx>d vodstvom Barzizze. — 21.10 Filmska glasba na ploščah Cetra. — 22. Plesna glasba iz 18. stoletja pod vodstvom Storaciia. — 22.25 Orkester EIARja pod vodstvom D M. Šijanca: Operetna glasba. — 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4' in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Poizvedovanja
Oseba, ki je pobrala v torek zvečer ob Yk 7. v
tramvaju, ki pelje proti Sv. Križu, zavitek v rdečem papiprju z naj>isom Umek, naj ga vrne v trgovini »Prelog« v Tavčarjevi ulici. Oseba je dobro opisana, zato naj vrne zavoj, da se izogne nepri-likam.
Iz Hrvatska
Kako naročite naše liste na Hrvaškem
»Slovenca«, Slovenski dom«, »Domoljub«, »Bogoljub«, knjige »Slovenčeve knjižnice« in »Slovenčev koledar« naročite za vse kraje hrvatske države pri Press-Import d. d. Katani-čeva 3, Zagreb. Plačujete pa naročnino na isti naslov: poštno čekovni račun 31.985, Zagreb.
Imenovana tvrdka sprejema stalne naročnike na naše liste, kakor tudi vsa naročila za razprodajo po trafikah in kioskih.
Cene naših listov so: »Slovenec« 60 kun mesečno; »Pond. Slov. dom* 10 kun mesečno; »Slovenski dom« 40 kun mesečno; »Domoljub« 80 kun letno; »Bogoljub« 32 kun letno. Zahtevajte po trafikah naše liste in knjige! Organizirajte razprodajo!
Funkcionarji zagrebške ustaške organizacije pri poglavniku. Poglavnik je oni dan sprejel vse vidnejše funkcionarje zagrebške ustaške organizacije ter jim je ob tej priliki govoril o pomenu in nalogah ustaškega pokreta. Med drugim je poudarjal da ustaški pokret ni politična stranka v starem smislu, ne po obliki in ne po vsebini, temveč narodni pokret, ki prihaja do izraza v svojem najboljšem delu, t. j. v tistih, ki so pripravljeni dati novi državi hrbtenico in storiti vse za njeno ohranitev. Ustaški pokret dejansko ne ustvarja nič novega, temveč samo uvaja v življenje ideje v nacionalnem pogledu pok. Slarčeviča, v družbenem pogledu pa pok. Štefana Radiča. V državnopravnem pogledu je misel pok. Starčeviča že izpolnjena, vse ostale njegove misli, kakor čistost hrvatske misli, narodne in državnopravne in čistost hrvatske narodne bitnosti se bodo pa še izpolnile. Pri sprejemanju članov v organizacijo pa po poglavnikovem naročilu podrejenih funkcionarjev ne sme voditi načelo čimvečjega števila, temveč samo načelo: čimveč dobrih in zanesljivih ljudi, s katerimi bo pokret lahko vedno računal.
Hrvatski škofje pri poglavniku. Po končani konferenci hrvatskega episkopata je vse hrvatske škofe sprejel tudi poglavnik ter se zanimal za vsa vprašanja, o katerih so razpravljali visoki hrvatski cerkveni funkcionarji. Hrvatske škofe je vodil zagrebški nadškof g. dr. Stepinac.
Pregled hrvatske liturgične glasbe. Na praznik sv. Cecilije so zagrebški cerkveni zbori priredili koncert, ki je podal pregled hrvatske cerkvene glasbe. Koncerta se je udeležil tudi zagrebški nad škof dr. Stepinac v spremstvu škofa dr. Bonefačiča in senjskega škofa dr. Buriča.
Nova uprava zagrebškega vseučilišča. V smislu novih določil o ureditvi hrvatskega vseučilišča je poglavnik imenoval novo upravo zagrebške univerze za šolski leti 1941-42 in 1942-43. Za rektorja je postavljen dr. Stjepan Ivšič, za dekana bogoslovne fakultete dr. Djuro G r a č a n i n , za dekana filozofske fakultete dr. Stjepan Škreb, za dekana pravne fakultete dr. Mihajlo L a no v i č, za dekana medicinske fakultete dr. Božidar Spišič, za dekana kmetljsko-gozdarske fak. dr. Pavle
Kvakan, za dekana tehničnih fakultet dr. Franjo B o š n j a k o v i č in za dekana veterinarske fakultete dr. Lovro Bos nič Za prodekano so pa imenovani: na pravni dr. Ante D a bi no v ič, na medicinski dr. Ante Sercer, na tehnični pa inž. Itfo Poletta-Kopešič.
Sprememba zakona o zavarovanju delavcev. Hrvatska vlada je spremenila dosedanji zakon o zavarovanju delavcev. S spremembo zakona je dobilo hrv. delavstvo več novih koristi ter so povečane pravice delavstva v slučaju obolelosti in podeljevanja bolniških podpor. Tako je podpora za družinske člane od 26 tednov fiodaljšana na 52 tednov. Podaljšanje podjx>re je omogočeno za 26 tednov. Sprememba predvideva tudi podeljevanje podpor v obliki polhranarine tistim bolnikom, ki še niso poj>olnoma ozdraveli, so pa že popolnoma izčrpali podpore zavarovanja. Poleg drugih določil se je znižala tudi starostna meja od 70 na 65 let, staž pa od 500 na 250 tednov, Maksimalna renta se bo povečala za 100 odstotkov. Meja pok. rente je postavljena na tisto višino, ki približno odgovarja višini rente zavarovanca V. plačilnega razreda za zavarovanje izpod 500 tednov, t. j. 333.33 kun mesečno. Dosedaj je znašala minimalna renta 125 kun mesečno. Po novi spremembi imajo pravico na rento umrlega zavarovanca razen zavarovančeve družine tudi njegovi stariši.
Hrvatski zdravniki na konferenci zdravnikov ca pobijanje jetike v Berlinu. Na konferenco zdravnikov posameznih evropskih držav, ki so se te dni zbrali v Berlinu ter razpravljajo o vprašanju pobijanja jetike tudi v sedanjem vojnem času. so odšli tudi zastopniki hrvatskih zdravnikov. Vodj jih vseučiliščni profesor dr. čepulič.
Zagrebško vseučilišče ima 6442 slušateljev. Čeprav so se na zagrebškem vseučilišču že pričela predavanja, vpis novih slušateljev še vedno traja. Dosedaj se je na zagrebško vseučilišče vpisalo že 6442 slušateljev. Od tega števila jih največ odpada na pravno fakulteto, na katero se jih je vpisalo 1556, na tehnično 1505, na filozofsko 1336, na medicinsko 1080, na kmetijsko-gozdarsko 402 (agronomov 287, gozdarjev 115) in na bogoslovno 275 slušateljev.
Proizvodnja železa na Hrvatskem. Po statističnih podatkih sedanja hrvatska vlada uvaža iz inozemstva okoli 98.000 ton železa, kar znaša približno 56% celokupne hrvatske potrebe Zaradi razširitve sedanje železarne v Zenici in modernizacije okoliških rudnikov se bo hrvatska domača proizvodnja železa precej zvijala in hrvatska država ne bo več v toliki meri odvisna od uvoza tujega železa. Proizvodnja železa v Zenici se bo predvidoma zvišala za 25.000 ton, ter se bo zaradi tega uvoz železa znižal na 73.000 ton. Domača hrvatska proizvodnja železa bo v tem slučaju znašala letno 102.000 ton. Sedaj pa že na Hrvatskem izkopljejo letno 600.000 ton železne rudp. za domače potrebe je pa porabijo samo okoli 200.000 ton. vse ostalo pa izvozijo v inozemstvo, za kar pa Hrvatska vedno tudi lahko dobi zadostne količine koksa, ki ga potrebuje za svoje livarne in topilnice.
Jezuitska cerkev Srra Jezusovega v Zagrebu povišana v malo baziliko. Sveti oče je poslal zagrebškim jezuitom ajjostolsko pismo, s katerim je povišal njihovo cerkev Srca Jezusovega v Zagrebu v malo baziliko. Ob tej priliki so bile v omenjeni cerkvi prejšnjo nedeljo velike cerkvene slavnosti s pontifikalno sveto mašo, ki io ie služil zaerebski nadškof dr. Stepinac.
56
Mišek in Netopir
Netopir ie spoznal, da ga je Mišek odkril, in je vzpodbodel konja in zdrevil po ozki skalnati stezici.
»Naprej, Strela!« ie zavpil Mišek. »Morava ga dohiteti!«
Medtem ko je drevil za Netopirjem ko blisk, je streljal s samokresom za razliojni-kom. In ko je ta streljal od spodaj v Miška, ie Mišek od zgoraj navzdol pošiljal svoje krogle.
Mišek je upal, da bo prej ali slej dohitel tolovaja, in da bo obračunal z njim.
Toda, ko je dospel na kraj, je vide', da ga je Netopir prehitel. Saj bi ga bil dohilel 111 se z njim spoprijel, toda Netopir je sprožil nekaj strelov v skalo, ki je visela nad stezo.
Skala je zgrmela na stezo in zastavila Mi-
šku pot.
»Le poizkusi prekoračiti skalo!« je kričal tolovaj.
KULTURNI OBZORNIK
Mohorjev koledar za leto 1942
Po Finžgarjevem Hudourniku je zdaj Mohor- , jeva družba izdala drugo letošnjo knjigo, svoj , tradicionalni Koledar družbe svetega Mohorja »a j leto 1942. Tako je nagradila svoje ude tudi v tem letu z darom, ki so ga lahko veseli. Kar se tiče 1 koledarja, uredništvo piše v Glasniku, da je »posebno skrb posvetilo Koledarju ter da je za to leto nabralo odlične sotrudnike, kar naj vzbudi novo ljubezen do te stare ustanove«. In res: letošnji Mohorjev koledar je lepa knjiga, premišljeno urejena, topla in domača ter kvalitetna, z bogato in lepo vsebino, ter daleč presega Mohorjeve koledarje zadnjih let. 2e na zunaj je Koledar prenovljen. Naslovna slika je očividno delo našega slavnega arhitekta. Nato sledi tradicionalni koledarski del, kakor ga srečujemo po vseh koledarjih, toda tu je izredno živahen;' po uvodni strani članov vladarske hiše - Nj. V. Kralja in Cesarja er Nj V Kraljice, princa Piemontskega in Duceja ter po rodovniku kraljevske rodbine slede prazniki, poeti in zdržki, Herschlov vremenski ključ ter zgodovina koledarjev sploh, nato pa pravi mesečni koledar, ki jim je naslovne glave ljubko narisala Ksenija Prunkova. Posebnost teh glav so lepi vremenski pregovori ter značilni in pomembni izreki iz svetega pisma. Lep in potreben je sestavek o priprošnjikih — zavetnikih, ki naj v naših modernih ljudeh budi tradicijo naših davnih rodov ter budi njihovo živo sožitje s svetniki. Tudi sestavek o vremenu bo vsem dobrodošel. S tem se konča koledarski del v pravem pomenu besede ter je tudi ločen od druge vsebine po posebnem tisku. Nato se začne koledarska »čitanka«, ki naj da vsakemu nekaj, predvsem pa narodne vzgoje in dobrega branja. Jože Pogačnik je s svojo pesmijo v slogu ljudskih legend podal lepo^ sliko našega časa s prošnjo Mariji Pomagaj: Tolaži nas v sili! F. S. F i n ž g a r je v svojem uvodnem božičnem premišljevanju Sveta noč, pisanem kot zna samo on, kleno opisal božično razpoloženje v naših srcih letošnjega leta, zraven pa pokazal na tople običaje našega naroda v teh božičnih dneh, podučil ljudi o vzniku pesmi »Lepa noč, blažena noč«, o vzniku jaslic ter še posebej orisal božične navade naše tradicionalne vasi, kakor jih je svoj čas Erjavec ali s peresom Šubic. Potrebna beseda za varstvo starih slovenskih navad! Narodna pesem Sveta Barbara pa je tako lepa in sodobna, polna poezije in duhovne globine, da spada gotovo med najlepše bisere naše narodne poezije. Z narodno pesmijo je tudi sicer preprežen Koledar, saj so tu še Nevesta umrje, Pekova hči, Marija in brodnik, ki so danes zopet izraz vsenarodne duše ter vredni, da jih dvigne v spomin urednikova roka. Te narodne pesmi so predstavnice poezije v tem koledarju, kajti od izvirnih pesmi sta poleg Pogac-nikove še Stankova lepa Prleška pesem ter dve Šmitovi razpoloženjski pesmi, ki pa sta bili objavljeni že pred meseci v Domu in svetu, pa je gotovo uredništvo prezrlo! Epično humoristično pesništvo pa predstavlja Janko Moder s pesnitvijo Lov za ženo, ki pa zajame bralca s svojo tehniško 6tranjo, ne pa z notranjo vsebino, ki je bolj kup-letska kot pa humoristična. Dokazal pa je z njo Moder svojo nadarjenost za verzificirano povest, ki jo bo gotovo nekoč še dal, saj v naši književnosti tako pogrešamo te vrste epičnega pesmstva.
Letošnji koledar ima mnogo leposlovne ga bran i a, ki naj kratkočasi in podučuje zimske večere vse bralce Mohorjevega koledarja. Najdaljšo koledarsko povest je napisal Jože Dular: Ženina je iskala, ki pa ni najboljši leposlovni donesek te knjige, temveč je napisana v slogu tradicionalnih koledarskih povesti živahno in vzgojno ter kaže, kako lahkomiselna so naša dekleta, ki beže v mesto ter postajajo žrtve pustolovcev. Tu se je zadeva končala samo s slamnatim možem, dogaja se pa še bolj tragično. Tako je ta zgodba napisana v opozorilo in zgled. Močno pa je Meškovo Slovo, resnično lepa podoba starega človeka, ki se poslavlja od svojega hiševanja, od gospodarstva in se poslavlja od zemlje z zeljo, naj mladim pomaga Bog in blagoslavlja zemljo. Meško jo je napisal v sedanjem času za sedanji čas ter je v njej našel zopet staro moč. — Cene Kranjc je z umnostjo čebelarja in toploto literarnega idilika opisal Čebelji roj v panju št. 14, ki ga bodo vsi gospodarji z veseljem prebrali. Narte Velikonja pa je z Volovsko šolo dokazal, kako se da umetniško polno povedati tudi kaka vzgojna misel. Ta novela spada poleg Zor-čeve Krčme pri Kurentu med najboljše leposlovne stvari tega koledarja: v obeh se vidi močan prijem, klen jezik, odrezana in premišljena beseda, ki je ni nič preveč, pa vsaka drži, kamor je postavljena. Velikonja je v tej črtici zopet postavil eno svojih močnih karakterizacij, ki bodo ostale zapisane za dolgo časa. Zorčeva legenda pa je prav tako sočna in tako lepo poentirana, da jo je človek v današnjem času še posebno vesel. Emilijan Cevc, ki je že s svojimi prvimi po-
vestmi pokazal lep talent, je za to priliko po svoje povedal znano slovensko legendo o sveti hostiji in zamorcu, toda sočno in polnokrvno, da Je dal novo 6vojsko stvaritev. Kunstljeva Tina pa je slabša črtica, ki ni dovolj jasna in nazorna, pisatelj je napisal že mnogo boljših stvari. Leposlovne sestavke pa zaključuje Gregorinov slavospev na gore: Blagoslov gora, ki ga danes beremo z otožnostjo za vsem, kar je daleč in je nekoč napolnjevalo naše dni in je bilo sila lepo.
Poleg tega branja prinaša Koledar tudi lepe misli in sestavke, ki naj oblikujejo slovenskega človeka v duhu in veri. K temu naj pomagajo besede, ki jih je govoril v letošnjem letu sveti Oče, poudarjajoč predvsem zakonsko ljubezen in čistost, kar naj nam da nov, zdrav rod in zdrave družine! Jakob Šolar je napisal za stoletnico Slomškovo najpomembnejšo knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli ter jo predstavil po njenem bogastvu, pa tudi po njeni pedagoški vrednosti ter s pogledom na potrebo take sodobne knjige, ki naj bi tako slovensko živo vzgajala novi rod. Dr. Joža Lovrenčičse je spomnil stoletnice enega najpomembnejših del iz italijanske književnosti, ki za Dantejem predstavlja tudi eno najpomembnejših svetovnih katoliških del, namreč Manzonijevega romana Zaročenci, ter tega pisatelja sploh. F. S. F i n ž g a r je napisal članek o dolžnosti do dela ter svetosti dela, članek, ki naj da ročnemu delu čast, smrtni udarec pa napihnjeni gospoščini! Jezikoslovec dr. A. Breznik je napisal zanimiv članek o rodbinskih imenih, ki so nastali iz starih svetniških imen. Članek je izredno zanimiv, zajema z gradivom vso Slovenijo ter je polno novih odkritij. Marsikdo bo šele iz tega članka izvedel za pomen svojega priimka (n. pr.
Bonča iz Bonifacij, Bole iz Valentini). — A. Z. je napisal podučen članek o nafti, ki oblikuje današnje obličje zemlje, kateri pa je prerokovano samo še kakih 50 let dotoka. Zanimivo je sorodstvo nafte s premogoml Marijan Mušič je obdelal z arhitektske strani slovensko posebnost — kozolec ter podaja 10 tipov kozolcev, o katerih je že dr. Melik ugotovil, da predstavljajo slovensko posebnost, ter Mušič poudarja, da so njega oblike plod slovenskega stvariteljskega duha. — Dr. A. Trstenjak nadaljuje s svojimi psihološkimi študijami ročnih pisav ter razbira značaje iz pisave politika, pesnika itd., kar bo gotovo vzbujalo zanimanje za grafologijo kot znanost, ne pa kot prerokovanje. Jože Jagodic 6e je spomnil velikega škofa dr. Jegliča z oznako njegovega značaja, njegovega dela in nadčloveške volje ter ga postavil pred nas kot največjega Slovenca svojega časa. Maks Miklavčič govori o sv. Mohorju ter njegovem kultu v naših krajih, pa tudi, zakaj ima Mohorjeva družba ime po njem. France Štele pa je označil tipe naših kmečkih znamenj ter njihov vznik, pa tudi kot posebno estetsko vrednost naše dežele. S slikami iz vse Slovenije predoči nekaj teh lepotno zelo pomembnih kmečkih znamenj, ki jih je treba varovati ter čuvati in popravljati v estetskem skladju z okolico. Mojster Plečnik je tudi v to področje prinesel novega duha. Dr. Henrik Steska je podal kratek pregled ureditve italijanske države.
Zadnji del Koledarja pa je posvečen drobižu, zabavam, gospodinjskim potrebam, kmečkemu delu po mesecih, živinorejstvu, prvi pomoči v nezgodi in bolezni, telovadbi, ugankam, prometnim znamenjem, čarodejnostim, šalam in križankam itd. Seznam poverjenikov in glasnik Mohorjeve družbe zaključujeta' Koledar, »a zadnji z napovedjo knjig prihodnje leto, ki bodo: 1. Koledar v novi upravi, 2. Mohorje,v a čitanka, 3. Večer-nice in 4. Sonja Severjeva, mladinska povest. Udnina 15 lir.
Ne označili bi dovolj Koledarja, 5e bi ne omenili, da je bogato in okusno ilustriran večinoma s slikami slovenskih umetnikov ter predstavlja v celoti lepo urejeno knjigo (str. 159), versko in narodno lepo branje.	td.
Ljubljanska drama:
Gherardi: »0, ta mladina«
V torek, dne 25. novembra je bila v Drami premiera veseloigre v treh dejanjih »0, ta mladina!«, ki jo je spisal Gherardo Gherardi, prevedel pa Smiljan Samec.
Igra spada v vrsto tistih zelo številnih odrskih del, ki na pol zabavajo, na pol poučujejo občinstvo. Gherardi je postavil v središče veseloigre postarno gospodično Lucijo, tetko dveh mladih zakoncev, Giovanne in Vincenza, poleg njih pa sta zapletena v dejanje ali bolje v zgodbo še hišni prijatelj in zdravnik Andrea ter Giangiaeomo, sin tistega neznanega moža, ki je bil v Lucijinem življenju vse in nič, to se pravi romantičen sen. Tu pa smo že pri osnovi veseloigre, ki ne glede na to, kdaj je nastala, kaže po svojem slogu oprijemljiva znamenja romantičnega realizma. Lu-cia, otrok »idealističnega« časa, se je nekoč zaljubila v podobo neznanega moškega, ki jo po-sihmal nosi ne le kot svetinjo, obešeno okrog vratu, ampak jo je ohranila še veliko bolj v sebi kot tisti notranji sen, na katerem je zgrajeno vse njeno življenje: osebna odpoved ter dobrota, ki jo kaže do drugih, predvsem do svojih »otrok«, med katerimi sta tudi nečak Vincenzo in njegova se-strična Giovanna. Ta dva sta v trenutku, ko se začne veseloigra, že nekaj časa poročena, a ne tako idilično, kakor si take stvari predstavlja njuna v izmišljaje zaverovana tetka. Pred njo sicer skrivata resnični položaj in prav v tem prikrivanju je dobršen del komike pričujoče igre, ki pa ni nikjer izrazito poudarjena. Sploh je v delu premalo dejanja in igra bi se komajda mogla razrasti v tri dejanja, če ne bi avtor poskrbel za to, da se popolnoma pojasni zgodba Lucijine življenjske skrivnosti. Vincenzov prijatelj Giangiaeomo, čigar navzočnost v igri bi bila sicer skorajda odveč, se razodene namreč kot sin njenega »ideala«, vendar je v svojem površnem gledanju na življenje pravo nasprotje tega, kar bi moral biti sin takega očeta. V resnici ni dosti drugačen kakor Vincenzo in Giovanna; vsi so pač otroci »realističnega« časa. Tega nasprotja pa pisatelj ni izrabil morebiti za kakšno psihološko ali sociološko zanimivo primerjanje, ampak je nanj naslonil predvsem rahlo romantično ironijo, ki jo v bistvu predstavlja preobrat v zgodbi Gherardi-jeve veseloigre. Razočaranje, ki ga doživi tetka, ko mlada zakonca slučajno pokažeta pravo podobo svojega razmerja, zlasti pa razočaranje ob sinu svojega oboževanega »moža«, pripravlja v nji pot do zakona z zdravnikom, čigar snubljenje je prav tako močna opora komiki te veseloigre. — Hkrati pa se ob zgledu »te mladine«, ki v jeseni svojega življenja prenaša ljubezenske sanje v resničnost, pomirita in tesneje navežeta drug na drugega tudi mlada zakonca, medtem ko tako imenovani »tretji« — Giangiaeomo — odide sam v svet. To je v skladu z duhom igre, kjer naposled zma-
gajo stare, preizkušene življenjske osnove. Vrzeli, ki bi utegnile nastati spričo skromnega dejanja, je avtor spretno zadelal s konverzacijo, ki poleg duhovitih dovtipov vsebuje precej splošno zajete aforizme o življenju, zlasti o ljubezni in zakonu. Toda kakor se veseloigra nikjer ne poniža do burke, a tudi ne dvigne do smešnosti prave komedije, tako tudi vsebinsko marsikaj lahko razumemo in opravičimo le, če upoštevamo posebnosti okolja, kjer se igra godi, ter miselni in čustveni svet, iz katerega je vzrasla. Delo ne utruja in bo nedvomno marsikomu ugajalo.
Uprizoritev je skrbno pripravil g. Osip Šejt, ki je igro postavil v prav primerno okolje, obenem pa jo tudi pravilno usmeril, tako da se je ognil slehernemu pretiranemu pojmovanju smešnosti. Tudi zasedba je bila izbrana, saj nastopajo v igri sami preizkušeni igralci. Osrednja oseba je Lucija ge. Nablocke, ki je bila tako zunanje kakor notranje enotno izdelana podoba ter vseskozi v mejah tiste ganljive resnosti, ki ne prenese prav nikakršnega karikiranja. Isto trdimo lahko tudi o g. Lipahu, čigar zdravnik Andrea je bil v svoji jesenski zaljubljenosti tako prisrčno neroden, kakor bi tega pri nas ne znal zadeti noben drug igralec. Oba mlada zakonca sta predstavljala ga. Severjeva in g. Kralj. Vloga Giovanne ne dopušča prevelikega razmaha, vendar jO je podala ga. Severjeva mikavno in s svojstve^ nimi obrisi: le tu in tam bi si želeli v njeni igri manj razmišljujoče teže. Vincenzo g. Kralja je bil izrazit razen v govoru zlasti v izoblikovanju ti' stega pretvarjanja, ki je značilno za njegov od nos do žene in do tetke. Mladega svetovnjaka Giangiacoma je tako v zunanji podobi kakor tudi v njegovem dobrodušnem cinizmu prepričevalno podal g. Nakrst. Prav tako neprisiljena je bila igra ge. Gabrijelčičeve, ki je epizodni lik služki nje Ninette opremila predvsem s potezami fali liarne zaupnosti.
Igra »0, ta mladina!« je namenjena v prvi vrsti zabavi in je ta smoter že ob prvi predstavi popolnoma dosegla.
France Vodnik.
Niccodemijev »Postržek« na Rokodelskem odru
Po uspelem Jalnovem »Domu«, ki ga 30. novembra že v tretje uprizorijo, so preteklo nedeljo pokazali igralci Rokodelskega odra svoje lepe zmožnosti v Niccodemijevi komediji »Postržek«, ki je v originalu »Scampolo« — ostanek blaga, ki ne veš, kaj bi z njim.
Postržek je dekle sirota, ki v svoji nepokvar-jenosti z zdravo naivnostjo služi kruh po rimskih ulicah. Nič ne pozna ponarejenosti, vse gleda in vidi tako, kot je, in v njenih besedah je resnica, ki bode v oči. Š svojim nastopom se priljubi mla-
Idemu inženirju Titu in tudi njegovemu prijatelju Juliju. Prvega reši kabaretne pevke, drugemu pa
tudi razčisti s svojo odkritosrčnostjo dom, katerega novodobno zlaganost s svojimi besedami v tretjem dejanju tako v živo zadene.
To posrečeno komedijo, ki ne izgreši svojega namena in prepričevalno učinkuje, so igralke in igralci rokodelske družine res dobro podali. Postržek gdčne Merharjeve je bil od njenega prvega pojava pa do končnega prizora ob zadetem Ko-roščevem učitelju Giglioliju neprisiljeno pristen in je gotovo doslej njena najboljša kreacija. Ce-kuta ki je igro odlično zrežiral, je tudi tako igral unaka mladega inženirja Tita, kateremu je vredno drugovala Cankarjeva v vlogi France. Nova prav dobra moč je Farnik, ki se je to pot postavil <ot Giulio in pokazal, da zna hiti na odru kakor doma. Hribarjeva v vlogi Giulijeve žene Emilije zasluži za svojo igro prav tako vse priznanje, ki ga je treba izreči tudi Zigonu in Janešu, čeprav sta bila postranski osebi neznanca gospoda Fausta in natakarja Egista.
Scenerija je bila zadovoljiva, a odmori bi ntli lahko krajši
Ako se obdrži Rokodelski oder na tej višini, zasluži gotovo vedno toliko pozornost kakor to pot, ko je bila dvorana natrpano polna. Mislim,
da bi bila tudi drugič, če bi »Postržka« ponovili. *
Luksuzna izdaja Andersenovih pravljic z lastnoročnim podpisom ilustratorja H. Smrekarja je spet v prodaji. Vsa naklada obsega samo 300 primerkov. Cena pa je z ozirom na težke čase socialno celo znižana.
Iz Novega mesta
Seznam Novomeščanov, ki se bodo prese lHi v Nemčijo. Na občinski razglasni deski v Novem mestu je te dni nabit seznam vseh onih oseb s področja Novega mesta, ki so izrazile željo, da bi bile preseljene v Nemčijo. Vsega se je prijavilo 10 oseb, in sicer: 1. Ivan Boršt-nar, slikar drž. žel., 2. Anton Ivanuša, strojnik pri »Novoboru«, 3. Alojzij škedelj, strojnik držav. žel., 4. Anton SonnewaId, kotnrolor zaporov okrožnega sodišča v Novem mestu, 5. Leopold Zwar, kaznjenec v novomeških zaporih, 6. Antonija Orsich, zasebnica, 7. Marijs Ho-ferle, kaznjenka. 8. Rozalija Hoferle, kaznjenka, 9. Karel Sagadin, strojnik drž. žel., 10. Ber-ta Harbich, zasebna uradnica. Novomeška občina poziva vse one, ki jim te osebe kaj dolgujejo, da se javijo v občinski pisarni, kjer bodo prejeli posebne prijavne pole, s katerimi bodo javili svoje terjatve napram tem osebam posebnemu kompenzacijskemu uradu v Ljubljani. Prijave je izvršiti do 9. decembra.
Pregled žrebcev zaradi rednega licencira-nja in pregled pokrajinskih žrebcev se vrši za novomeški okraj po naslednjem sporedu: 2. decembra ob 11 na sejmišču v št. Jerneju, 3. decembra ob 9 pri Tomšiču v Trebnjem. Pozivajo se vsi lastniki žrebcev. starih nad poldrugo leto, da jih pripeljejo na pregled. S seboj je prinesti vse dokumente glede izvora priznanih živali. Istočasno bo tudi pregled kobil članov konjerejske zadruge kakor tudi zaroda že vpisanih kobil. Ta pregled organizira poslovalnica konjerejske zadruge po navodilih zadruge.
Društvo »Mali gospodar« v Novem mestn. Pripravljalni odbor za ustanovitev društva »Mali gospodar« v Novem mestu sklicuje za nedeljo 30. t. m. v občinski posvetovalnici ustanovni občni zbor Vsi oni mali gospodarji, ki želijo vstopiti v društvo, naj se občnega zbora gotovo udeležijo.
Pomočniški in mojstrski fzpiti. V soboto dn nedeljo so se v Novem mestu vršili mojstrski in pomočniški izpiti. Izpit je položilo 17 vajencev in prav toliko pomočnikov, po večini iz krojaške stroke. Izpitom je prisostvoval tajnik Zbornice za TOI g. dr. Jure Koče.
Iz Višnje gore
Narodno gledališče iz Ljubljane bo gostovalo v »Prosvetnem domu« v nedeljo 30. novembra ob 4. popoldne 6 poznano komedijo v 3. dejanjih z godbo in petjem »Pesem s ceste«. Igrajo Mira Danilova, Kraljeva, Košič, Košuta, Nakrst, Rasberger in Venišnik. Režija: Peter Malec. Opozarjamo na to prvo gostovanje poklicnega gledališča.
Kap jih je zadela..'.
»Zelo neverjetno, kajti pri avtomobilski .nezgodi' bi lažje napravil kaj takega.«
»Hm, imaš prav!«
»Hvala lepa!«
»In drugače?«
»Hvala, dobro!«
Ambroee je močneje zgrabil Chappellove re-verje.
»Neumnost! Ne mislim, kako H gTe!«
»Ne?«
»Moram vendar vsaj nekaj sporočiti v Cikago!«
»A tako!«
»Govori torej!«
»O čem?«
»O Lyngbyju! Kaj pa je s tem čudakom?«
»Z njim je vsekakor čudno! Kako to, da se ta človek tako dobro spozna pri muniiciji za pištole? Se veščaka bi spravil v zadrego. Jaz ne bi mogel na razdaljo štirih metrov reči, da 6o naboji za avtomatsko pištolo, kalibra štiristopet in petdeset!«
»In on je vedel:«
»Da, ali ni to čudovito?«
»Sumiš tudi njega?«
»Tudi gospo Chappellovo?« vpraša šaljivo Ambrose.
»Neumnost!« ga oponaša Chappell. »Toda zate imam novic j: doktor Glourie je medtem govoril z doktorjem Ramsayem, zdravnikom, pri katerem ee je zdravil tako naglo preminuli.«
»Henry Cassertom?«
»Kdo pa drugi?«
»No, saj!«
»...torej, pri katerem se je zdravil Henxy Casserton.. .<
»Kaj mu je pa bilo?«	,
»Casserton je trpel zaradi spremembe podnebja, ia posledica tega je bilo pomanjkanje teka...«
»Ne razumem!« pripomni Ambrose.
»Zakaj ne?«
»Ker 6em tukaj zmeraj lačen!«
»Kako?«
»Tako! Groza! Slan morski zrak, zmeraj na nogah, potem odlični v hišk y...«
AS, tako. Razumem!«
»Ničesar ne razumeš, razumeš? — Nadaljuj!«
»Torej, omenjeni doktor Ramsay, kolega doktorja Glourieja...«
»Ah, jaz sem mislil, da je doktor pravoznan-stva...«
»Ce me boš stalno motil, ne bo nič z intervjujem ...«
»In jaz ti ne povem, kakšen brzojav je prišel!«
»Brzoiav?«
»Da, brzojav!«
»Za koga?«
»Najprej intervju!«
»Izsiljevalec!«
»SpodlezovaJecl« oponaša Ambrose Chappellovo sestro.
»Brzojav? Morda o dediščini?«
»Najprej intervju, gospod komisar!«
»Doktor Ramsay je pripravljen izjaviti pod prisego, da ni imel Casserton razširjenega 6rca, da o tako močnem razširjenju, kot so ugotovili pri 6eciranju, ni niti govora! Cassertonovo srce je bilo po izjavi tega zanesljivega zdravnika na vsak način organsko zdravo!«
»Zanimivo! — Nadaljujte gospod komisar!«
»Olourie mi je razlagal...«
»Kako? Ali je bil tukaj?«
»Ne, bil 6em v Spelmansmarcktu. Od tam 6em mu telefoniral.«
»Torej ee bom moral potem še do tja potru-
diti. Direktna zveza z uredništvom. ,Vera v duhove na Škot6kem\ ,Ubija strašilo?' ,Ne more najti zadnji Heatherstone miru?' ,Se je sluga boril s strašili?' — to je par naslovov- ki bodo privlačevali ...«
»Čudovito!« vzdihne Chappell. »Toda, če boš napisal 6amo besedico, o našem pravem raziskava a<nju, potem se pa pazi!«
»Se lahko name zaneseš!«
»Glorie mi je razlagal,« je navezal Chappell zopet na prejšnji prekinjeni stavek, »kaj bi mog.o biti vzrok smrti — 6eveda je poudarjal ,bi moglo biti*! — Nenavadno razširjeno 6rce je povzročalo pri pacientu preveliko občutljivost. Ce 6e je pacient preveč razburil ali prestrašil — recimo, ko je čital tvoj članek ,Pirat med rekami' — je lahko ta razburjenost ali pa 6trah povzročil v nenavadnih okoliščinah njegovo smrt.«
»Zanimivo! Zlasti kar 6e članka tiče! Bom najbrž nazadnje le moral pustiti, da bo tvoja obveljala!«
»No, in sedaj brzojav!«
Ambrose se nasmehne.
»Ti veš, da se skuša .Chicago Tribune' najbolj resen časopis v Združenih državah ...«
»... in čigar poročevalec si otresa gobec ravno tako kot njegovi kolegi...« ga prekine Chappell.
»... boriti predvsem proti vražam, ne?«
Chappell prikima.
»Torej, dobil sem od našega založnika sporočilo, da naj poizkusimo vse, da čimprej razjasnimo naš primer. Zato 6em se tako-le malo 6tnukal okrog služinčadi in prisluškoval, toda ugotovil sem da 6o ti ljudje od drugod, ne iz tega kraja. Službo na gradu jim je preskrbel oni podeželski agent, ki je že petkrat posredoval pri prodaji gradu...«
»Ce ne bi bila misel tako napačna, bi dejal, da je imel prav za prav največjo korist od 6mrti dosedanjih grajskih posestnikov ravno oni podeželski agent...«
Neizrabljeni zakladi
Carigrajski ribiči so po povratku z lova morali odvreči nad pet tisoč ton rib, ker nimajo dovolj tovarn za konserviranje. Ko je v vodah Črnega morja manj slanih plasti, prihajajo velike skupine rib skozi Bospor iz Sredozemskega v Črno morje ter iz Črnega v Sredozemsko morje. Največ jih potuje .jeseni in spomladi. Takrat jih ribiči nalove velike količine, tako da jih morajo, kakor se je letos zgodilo, mnogo odvreči. Turški listi predlagajo, naj se zgradi takoj več tovarn za konserviranje rib, kar bo letos, ko jc bila na Turškem slaba letina, še posebno prav prišlo. Pravijo, da so nekatere vrste rib, ki potujejo skozi Bospor, zelo dobre.
»Isto mnenje je imela ,Chicago Tribune', zastopana po genialnem poročevalcu Ambroseju...«
»Oh...«
»... in vprašal sem brzojavno londonsko Pin-kerton-agenturo. Po njeni izjavi je dotični človek povsem zanesljiv.«
»Dobro! Imamo enega manj! Toda za V6em tem pa tiči sigurno zločin...«
»O tem =em tudi jaz prepričan,« pravi Ambrose resno, »in ti veš, da imam že precej dolgoletno prakso kar 6e tiče poročanja kriminalnih primerov.«
Chappell prikima.
»Toda tvoje spoznanje nam nič ne koristi! Čaka na6 še toliko nerazvozlanih in nejasnih vprašanj. Kakšen motiv je nagnil krivca k dejanju? Kakšno tehniko je porabljal pri umoru? Odkod prebrisanost, ki krivcu omogoča, da vodi že tako dolgo policijo za nos? Kje je sluga? Zakaj je moral izginiti? Je morda kaj odkril, o čemer še mi ne vemo? Kam so ga odvlekli? Kaj naj pomeni tajna antena, po kateri še nihče ni oddajal? Toda sprejemamo nanjo, kajti opazil; smo motnje, ki jih je lahko povzročal samo sprejemnik na gradu! — Kdo ie imel korist od Cassertonove smrti?«
Ambrose 6e zmagoslavno zasmeje.
»S tem smo prispeli k prvi točki, na katero lahko damo odgovor.«
»Brzojav?«
»Brzojav I«
»Kje j>a ga imaš?«
»Pri sprejemniku!«
»Torej ga imaš ti?«
»Ne, Higgins!«
»škoda!«
»Pa vem, kaj stoji v telegramu.«
»Si bil indiskreten?«
»Te besede pošten časnikar 6ploh ne pozni!«
»Oho! Torej brzojav I«
Zimski trening
Po jesenskem počitku — v telovadnic«!
Odnos Ukmovalca do športa se je v zadnjih dvajsetih letih močno spremenil. V prvi dobi ie bil šport razvedrilo, stvar prostega časa, dandanes pa pomeni za tekmovalce naravnost resno udej-stvovanje, ki zahteva mnogo načrtnega dela in pozornosti. V tako imenovani »romantični« dobi športa, ko še nismo bili razvajeni z rezultati, o katerih nikoli sanjali nismo, je zadostoval sezonski trening, pa ste dosegli slovensko prvenstvo ali celo rekord To je bilo takrat, ko med nami še ni bilo človeka, ki bi skočil čez 1.70 m visoko, 6 m daleč ali ki bi preplaval lOOrn v 80 sekundah.
»Zimski trening« je bil takrat še čisto nepoznana zadeva. Dandanes pa so športniki vseh panog tako napredovali, da morajo biti atleti, nogometaši, plavalci, smučarji in drugi budni skozi vse leto, če nočejo zaostati za pridnejšimi. V prvi dobi so se udejstvovali samo sezonski športniki. Poleti so plavali in tekmovali v lahki atletiki, pozimi pa so počivali, pozabili na svoj sezonski šport in se posvetili drsanju ali smučanju. Sodobnim športnim klubom je jasno, da morajo skozi vse leto zaposliti svoje pripadnike in da jim morajo v času izven sezone nuditi najprej počitek, zatem pa zimski trening, pri katerem črpajo novih moči za sledečo sezono.
Tekmovalci, ki med letom veliko trenirajo, se morajo v jeseni temeljito spočiti. Tekmovalske počitnice trajajo navadno tri do pet tednov. Pri tem ne gre le za fizični odmor, temveč za duševno sprostitev in spremembo udejstvovanja. Vedeti je namreč treba, da se tekmovalci, ki morajo nedeljo za nedeljo dajati od sebe najboljše rezultate, vsega skupaj naveličajo, da postanejo nervozni in da 6e često tudi živčno izčrpajo. To velja zlasti za one, ki nastopajo na važnih mednarodnih mitingih in turnirjih. O Nurmiju poročajo, da je bil po sezoni 1. 1928 tako utrujen, da je zatem več mesecev samo počival.
Zimski trening nima značaja urjenja specialne stroke, pač pa značaj splošne telesne vzgoje. Gotovo pa je, da je zimski trening atletov zelo različen od onega plavalcev. Atleti gojijo vaje, ki so koristne za energične gibe skakalcev in metalcev, plavalci pa izvajajo ritmičnim vajam po-
dobne kretnje, pri katerih ne gre za hitrost, pač pa za vztrajnost in splošno telesno osvežitev. Pri zimskem treningu se morajo tekmovalci sprostiti in pri tem pozabiti na stotere malenkosti, na katere moraio misliti, kadar se v glavni sezoni pripravljajo za prvenstvene tekme.
Pri zimskem treningu gre za čuvanje in izboljšanje kondicije. Metalci krogle in diska bodo v telovadnici dvigali ročke in plezali po vrvi, da bi postali močnejši. Skakalci bodo prefttakovali konje in mize, da bodo postali prožnejši. Skakalcem se bodo pridružili tudi sprinterji, da bodo dobili močnejše noge. Skakalci s palico bodo telovadili na orodju, da bodo močnejši in prožnejši v hipu, ko letijo čez prečko Tekači vseh vrst se bodo podali na švedske lestve, da bodo gojili dopolnilne, raztezne in druge vaje. Vsi pa bodo gojili igre z žogo, da bodo postali spretnejši in hitrejši.
Tudi trenerji in vaditelji imajo pozimi posebne naloge lz dneva v dan morajo pregledovati svoje vrste in ugotavljati nadarjenost posameznih tekmovalcev. Njihova dolžnost je, da odsvetujejo posameznikom športne panoge, za katere nimajo naravnih sposobnosti in da jim izberejo tiste discipline, v katerih budo imeli največ uspeha. Koliko atletov je že izgubilo voljo do udejstvovanja prav zaradi tega, ker so sc lotili športne panoge, za katero nimajo potrebnih fizičnih in psihičnih pogojev V začetku zime morajo trenerji izdelati tudi startne liste za prihodnjo sezono. Tako bodo pravočasno ugotovili pomanjkljivosti v svojih moštvih in bodo imeli več časa za vzgojo novih tekmovalcev,
V telovadnicah ne smejo stremeti atleti za najboljšimi rezultati To velja zlasti za skoke. Marsikateri atlet se je že pokvaril v telovadnici, ker je skakal na trdih tleh in padal prav tako na trdo. Pri zimskem treningu gre le za ponavljanje specialne discipline in za trening poedinih faz športne tehnike Vse to se mora vršiti brezskrbno in sproščeno Pri takem udejstvovanju se bodo atleti odvadili krčevitosti in bodo šli spomladi z novim veseljem in novimi močmi na delo.
-ga;
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstava od 16 m m.la. oo neatijai. in pie-iinimti oa nb 10.30. 14.30. K.3B .p 1E.3C
Zabaven film iz brezskrbnih dnaških let
Slabo v vedenju
Roberto Villa, Vera Berenian. Vitorio de Sica
«Iivo »Nin*
rrcr,.
Volezaba^nn in komična filmska burka
Jurif, pogum)
Genrge Formbv — Od sladoiedarin do zmagovalca na konjskih dirkah le kaj težavna pot ..
kino sto«* . rr.i., »7-so
Izredno globok rimi " življenju in dramatični Ijuhftznt -lavniv*« pianMa
Decemberska noč
Pierre Blanehar. Uennešaint Cyr. Odlični igralci!
Klaiična glasha! Kadi koneorta predstava dincs samo ob 16 url _KINO MATICA rF!.. 22-41
1'retresijiva <ir»">»i v os-i^ju ledeno Aljaske
Tundra
V glasili vlog. De Cnmbrn Nesmrtno delo češkega skladatelja B. Smetane v tllmu
Prodana nevesta
Jarmi'a Novnlna, Paul Kemp Predstava nt, 18. uri KINO KODELIEVO . tel. 41-64
Visoka turistika
»Kar mirno pridite doli, 6em že na varnem.c »Res? Ali ne bi hitro zamenjala prostorov?*
Deset najboljših v metanju kopja
Svetovni rekord: Nikkanen 78.T0 metrov slovenski rekord: Masar 64.24 metrov
Medtem, ko srečujemo med metalci kladiva in krogle le atlete orjaške postave, med metalci diska tudi vitkeiše atlete, opazimo med metalci kopja poleg postavnih mož tudi srednje visoke prvake To je povsem razumljivo, zakaj kladivo in krogla tehtata po 7 in četrt kilograma, disk 2 kg, kopje pa le 800 gr. Kopje je torej najlažje atletsko orodje. Dolžina kopja znaša 2.20 m. Pogoj za dobrega metalca kopja je, da ima dolge in močne roke in da je telesno vsestransko izurjen. Le tako bo mogel združiti hiter zalet z uspešnim metom.
Med prvaki sveta srečujemo skoraj same Fince. Med najboljšimi metalci je polovica Fincev. Prednost Fincev po ne tiči toliko v rasni sposobnosti kot v veliki popularnosti lahke atletike med finsko mladino Strokovnjaki mislijo, da so za metanje kopia prav tako sposobni tudi Črnci, Nordij-ci, Mongoli, Dinarci in drugi. To potrjujejo tudi olimpijski rezultati, katere so postavili poleg Fincev tudi Estonci, Nemci, Amerikanci, Madžari, Japonci, Poljaki in Švedi,
Svetovni rekord v metanju kopja je postavil leta 1938 Finec Yrjo Nikkanen z znamko 78.70 m. Odličen je tudi slovenski rekord, katerega jc postavil Darko Mavsar leta 1940.. ko je dosegel najboljši met 64.24 m. S tem rezultatom je bil Mavsar prvak vseh balkanskih narodov. Ostali naši metalci kopja so šele v razvoju. V tabelo najboljših metalcev letošnjega leta smo vpisali sledeče: 1. Mavsar (Planinal 62.32; 2. Rigler (Planina) 50.79 m; 3. Kačič (Hermes) 49.57 m; 4. Kraner (Planina) 49.40 m; 5. Remec (Planina) 47.37 m; 6. Sodnik (Ilirija) 46.90 m; 7. Švigelj (Hermes) 45.32; 8. Lužnik (Planina) 44.31 m; 9. Urbančič (Planina) 44.20 m; 10. Trček (Ilirija) 44.02 m.
Mavsarjev rezultat spada med najboljše med slovenskimi atleti sploh Pri zimskem treningu bodo morali metalci kopja pridno telovaditi, da nas bodo prihodnjo sezono presenetili z novimi uspehi.
Reorganizacija hrvatskega nogometa pod vodstvom Hitreca
Ukinitev profesionalizina — Združitev malih klubov — Sprejem v Fifo.
Za vodjo nogometnega športa na Hrvatskem je bil imenovan dr. Rudolf Hitrec, znani nogometni prvak in brat popularnega reprezentativca Hitreca. Poleg voditelja Hitreca je na čelu hrvatskega nogometnega športa posvetovalni odbor športnih strokovnjakov. Kakor posnemamo po poročilih v belgrajsitem dnevniku Donauzeitung, nameravajo Hrvati izvesti več sprememb v organizaciji nogometa.
Najprej so se lotili vprašanja profesionalizma. Zavzeli so načelno stališče proti vsakemu poklicnemu udejstvovanju. Igralcem, katerim je bil doslej nogomet poklic, bodo poiskali primerne službe pri raznih državnih in zasebnih podjetjih. Tiste pa, ki se niso usposobili za noben poklic, bodo poslali v šole ali tečaje, kjer se bodo naučili primernega dela. Razume se, da bodo poskrbeli svojim nogometnim ljubljencem le take službe, ki jih ne bodo ovirale pri rednem treningu in tekmah.
Pri proučevanju gmotnega položaja manjših klubov so ugotovili, da je v poedinih mestih preveč klubov, ki finančno in športno le životarijo. Zaradi tega je vodstvo hrvatskega nogometnega športa sklenilo, da se morajo nekateri klubi združiti. Tako ne bo več velikega števila šibkih klubov, pač pa manj, toda močnejših osnovnih športnih edinic. S tem v zvezi omenjajo, da je bilo doslej v Zagrebu 60 nogometnih klubov in smatrajo, da je to število previsoko. Namen obvezne združitve i<lubov je dvojen: na eni strani finančna okrepitev, na drugi pa športna.
Poročevalec belgrajskega lista piše tudi o trenutnem stanju v hrvatskem nogometnem prvenstvu. O Gradjanskem, večkratnem prvaku, poroča, da je tudi letos na čelu tabele. Posebno hvali vratarja Glazerja, čigar spretnost je znana in cenjena tudi med evropskimi nogometaši. Moštvo Gradjan-skega sta okrepila v zadnjem času dva odlična igralca BSK-a Lehner in Dubac.
Nedavno je bila Hrvatska nogometna zveza sprejeta tudi v mednarodno nogometno federacijo (FIFA) in ima tako vse pogoje za regularno sodelovanje z vsemi nogometnimi organizacijami v svetu.
8 Slttžbe j
Dobe:
Hlapca
pridnega in poštenega, vajenega konj in kmečkega dela, sprejmem. -Jločnikova 13.	b
Žvepleni cvet
izvrsten tudi za ohranitev krompirja pred gnitjem, dobite pri Sever & Komp., Gosposvetska 5.
pmiimcl
Stare zaboje
in leseno slamo kupuje tvrdka Klein - Frančiškanska ul. 8, tel. 33*79.
Pohištvo
vseh vrst, omare, postelje, žimnlce, kredence ,in druge predmete za razno uporabo stalno kupuje Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.	k
Gumijasto cev
prodam s platnom, 10 m dolgo, premer luknje 20 mm. Event. zamenjam za otroški voziček. - Rešek Leopold - Kamnogoriška 39, Ljubljana.	1
Brinje in fige
zopet redno na zalogi v Javnih skladiščih pri tvrdki Fran Fogačnik -Ljubljana, Tyrževa cesta št. 33.	1
Brivsko-frizerski salon
zaradi bolezni z dogovorom hišnega lastnika prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13013.
astovanja
I štelo:
Stanovanje
eno- ali dvosobno, Išče mirna in solidna stranka za 1. december. Naslov v upr. »Slov.« št. 12786. c
Pouk
Tečaj italijanščine
za začetnike se prične 1. decembra. Prijave pri slugi g. Miklavčiču na Učiteljišču, desni vhod.
Ramo
Preprodajalci
za aktualno brošuro se iščejo. Javiti se jo od 9. do 11. ure v vlnotoču Kajfež, Masarykova c.
Norme
današnjih oblačil: so-znam točk, prosti predmeti; nnvodila o Izkaznicah, odrezklh, nabavnih bonih za novoporo-čence, novorojenčke; dobavi trgovccm, skupnim gospodinjstvom in uradom; lrgitlmiranjo kupcev; vodenje vpisnika so Izšle. - Potrebne trgovcem in kupcu. Zahtevajte v trafikah. Cenn 3 lire kom., 20 kom. BO lir. Poštno, povzetjem. Pri vplačilu vnaprej nnjmanj 20 kom. poštnine prosto. Naročila na upravo Slovenca pod »Norme« št. 13031 alt telet. št. 38-90. i
Rabljene steklenice
očiščene, kupujemo od Jokocitrola, Tonovina ln Efetusina, z zamaškom ali brez. - »Cehostaklo« B. Lisek Resljeva cesta.
PREMOG in DRVA
I. POGAČNIK,
Ljubljana, Bohoričeva B. Tel ' št. 20-95.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu« i

Umrl nam je v 59. letu starosti naš nadvse ljubljeni soprog, oče, tast in stari oče, gospod
Henrik Turzanski /
učitelj v pok. in posestnik
Pogreb bo v petek dne 28. novembra ob 15. uri izpred hiše žalosti
na mestno pokopališče.
Kočevje, dne 26. novembra 1941.
Žalujoči ostali.
Zahvala
Vsem, ki so nam ob boleči izgubi našega ljubega soproga, strica, svaka in zeta, gospoda
Andreja Sarabona
veletrgovca in posestnika
kakor koli izkazali svoje sočutje, vsem, ki so ga na njegovi zadnji poti spremili, prispevali v njegovo počaščenje za dobrodelne namene ali darovali cvetje —- se prisrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gg. zdravnikoma primariju dr. Iv. Jenku in primariju dr. Ljudevitu Merčunu, č. sestri prednici in čč. sestram usmi-ljenkam »Leonišča«, vodstvu in gojencem Gluhonemnice, pevskemu društvu »Slavec« za ganljivo petje in vsem stanovskim tovarišem, korporacijam in organizacijam.
Prav posebno se zahvaljujemo prijatelju pokojnika g. dr. Windischerju za lepe poslovilne besede.
Sveta maša zadušnica bo v soboto, dne 29. novembra 1941, ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 28. novembra 1941.
Globoko ialujoča soproga MINKA in sorodstvo.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramari*
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor CenHit