JUNIJ
15 t Vid
J 6 P Presv. Srce 4
17	S Janez Fr. Reg
18	N 3. pobink.
19	P Gcrvazij
20	T Stlverij
21	S Alojzij
22	t Pavlin
23	P Eberhard + 3 2t_S_Janez Krst.
25 K 4. pobink. « P Janez in Pavel
27	T Vladislav
28	S Irenej, škof
29	C Peter in Pavel
30	P Sp. sv. Pavla*
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!,
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
najstarejši
in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
državah ameriških.
ŠTEV. (NO.) 115.
CHICAGO, ILL., PETEK, 16. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 16, 1939
LETNIK (VOL). XLV1II«
Japonska se odločila, da prisili zapadne velesile k sodelovanju z njo proti Kitajski. — Izrabila neki incident, da je blokirala tujezemsko koncesijo v mestu Tientsin. — Angleška vlada se pripravlja na protikorak.
Tientsin, Kitajska. — Japonska je postavila Anglijo in 2 njo ostale zapadne velesile Pred nekako definitivno odlo-citev, namreč, da imajo ali sodelovati z njo pri njeni kampanji proti Kitajski, ali pa se smatrati neprijateljskiim!, ako ne naravnost sovražnim drža-Vam, s katerimi bo Japonska v tem smislu tudi postopala. Prvi korak, ki ga je podvzela Japonska v tem oziru, se je izvršil v tem mestu in, dasi je slučaj sam na sebi manj va-Zen, se vendar gleda nanj z ^eliko pozornostjo, kajti odbiti utegne pomembna vprašanja.
Zadnji torek so se japonske oblasti nenadno odločile, da blokirajo tukajšnjo angleško Jn francosko koncesijo, in so ta sklep tako.i drugi dan tudi izvedle. Japonske državljane so obvestile o nameri ter jih opozorile, naj se izselijo, na kar so v sredo zjutraj zaprle vseh sedem dohodov v koncesijo z bodečimi žicami ter postavile k njim vojaško stražo, ki ima preprečiti vse normalne stike z ostalim delom me-■>ta. V koncesiji je okrog 100,-000 prebivalcev, od katerih je "f^aj nad 6000 Evropejcev. ±etn je sicer izhod začasno še
.voljen, toda podvrženi so tem dolgotrajni in skrajno Natančni preiskavi. Ustavile so °blasti tudi dovoz zelenjave v koncesijo, a trdi se, da dovoza drugega živeža ne bodo ovirale.
Sprva se je trdilo, da je povod za blokado to, ker angle-«ke oblasti niso izročile Japon-f;em štirih mož, ki so osumlje-m> da so umorili nekega višjega kitajskega uradnika, ki je -'tal v japonski službi. Že par Ur Pozneje pa se je jasno povedalo, da je ta incident le Postranskega pomena in da je glavni cilj blokaide ta, da se Prisilijo zapadne velesile k sodelovanju z Japonsko. . Iz Londona se poroča, da 'nia angleška vlada v načrtu protikorake proti činu Japonce in, da stoji v tem oziru v stikih z Zed. državami in s francijo. Obe zadnji velesili •niajte znatne interese v tej koncesiji.
BORBA ZA DEMOKRACIJO
Katoliški pomen
govornik svobode.
povdarjal
Cleveland, O. — Ako hočeš ohraniti demokracijo, moraš delati in se boriti za njo. To je povdarjal Rev. Wm. J. Smith, ko je nastopil to sredo kot govornik na tukajšnjem zborovanju katoliške socijal-ne akcije. Edino s tem, ako se zagotovi svdboda vzgoji in religiji, je nadaljeval govornik, se bo ohranila svoboda demokracije ter omenil, da je še zdaj dosti ljudi,' ki mislijo, da obstoji demokracija edino v tem, da ljudstvo lahko kakega moža izvoli v urad. Demokracija ?m'a širši pomen, je povdaril, in eden največjih ne-dostatkov v naš|i demokraciji je to, ker vzgoja ni tako hitro napredovala kakor je industrijski razvoj, in tako ljudje nimajo dovolj jasnih pojmov, kaj demokracija pomeni. --o-
OČETJE DOBILI^ POUK
Sodnik napravil'lekcijo skupini očetov.
Chicago, 111. — Na tukajšnjem mlaJdinskem sodišču se je nudil zadnji torek izreden prizor. Sodnik Bicek se je.ba-vil z obravnavo proti 40 mladoletnim zlikovcem, toda namesto, da bi njim dal pouk, je pozval v to s vrh o njih očete k sebi ter jim povedal svoje. Povdarjal je- pri tem, da je eden glavnih vzrokov za zločine mladoletnikov v tem, ker se starši ne brigajo dovolj za svoje otroke. Namesto namreč, da bi se očetje zanimali ža probleme svojih sinov ter bili sinovom tovariši in si pridobili njih zaupanje, jih navadno zanemarjajo. Vzgajanje otrok, je dejal sodnik, ni delo, ki bi se mu mogli posvetiti le tu in tam, marveč je stalno delo dan za dnem.
TRI CIGARE NA DAN ZA DOLGO ŽIVLJENJE
Philadelphia, Pa. — V bližnjem mestu Germantown je zadnji torek preminul neki Wm. B. Wartman, katerega življenje se je raztezalo preko 26 predsedniških terminov. Mož je naanreč dosegel lepo starost 102 let. Prej enkrat se je na vprašanje, kaj pomaga k dolgemu življenju, izrazil, naj tisti, ki hoče dolgo živeti, popuši tri cigare na dan. On sam je, tudi tako delal.
JUGOSLOVAN PRED ŠPANSKIM SODIŠČEM
Barcelona, Španija. — Pred vojaškim sodiščem se je zad-jVU torek vršila obravnava pro-^	letnemu Jugoslovanu
p L- Ciku, ki je obdolžen krvoločnih činov proti nacionalistom tekom zadnje vojne. Kakor govori obtožnica, se je Pod Cikovim vodstvom zgra-^Vo število malih celic, ki, da u0 se uporabljale za mučenje Pristašev nacijonalistov. Stene c.elic so bile pobarvane z senii mogočimi barvami, ki se pod močnimi svetilkami ano izpremlinjale, dočim so jetnikom vtaknili nekaki obročki v oči, da so te morale ostaU odprte. Na ta način je ■ osti jetnikov oslepelo ali pa
STAVKA V MILWAUKEE
Milwaukee, Wis. — V tovarni družbe Allis-Chalmer v West AUisu, ki je največja tovarna* v državi Wisconsin, vladaj! že od zadnje sobote stavka, proglašena od CIO unije, o kateri se lahko reče, da je popolna. V tovarni je zaposlenih okrog 7000 uslužbencev, toda tekom stavke se jih je priglasilo na delo le okrog 1000, skoraij izključno le pisarniško osobje. Pred tovarno pa je prišlo že parkrat do izgredov, ko so piketi skušali preprečiti stavkokazom dostop do poslopja. Šerif Mitten je dvakrat apeliral na gover-nerja Heila, naj pošlje državno milico, toda ta je apel odklonil, češ, da šerif še ni izčrpal vseh sredstev, ki tou stoje na razpolago. Stavka se vrši z zahtevo, da družba prizna unijsko zaprto delavnico in da se pri plačah odtegujejo prispevki za unijo, ter končno, da se sklene pogodba, ki bo vključevala tudi družbine tovarno, v Bostonu in v Pitts-burghu.
--o--
NOVI NIKLJI ŠE V CIRKULACIJI
Washington, D. C. — Na
govorice, da so novi niklji z Jeffersonovo sliko, ki so bili konce'm zajdnjega leta izdani v cirkulacijo, bili zopet vzeti iz prometa, se je zakladniško tajništvo zadnji torek izrazilo, da to ni resnica. Nad 48 milijonov takih nikljev je v prometu.
-o-
ZAGONETNA SMRT MOŠKEGA
New York, N. Y. — V Fort Lee, blizu New Jersey, so zadnji ponedeljek našK privezano le drevesu in do smrti sežgano truplo nekega moškega, katerega identitete še niso dognali, kakor tudi ne, na kak način je prišel do svoje usode. Prostor, kjer so ga našli, je oddaljen le kakih 200 čevljev od nekega nočnega kluba, vendar ni nihče videl ognja, dasi je moral biti znaten, ker je bila obleka prepojenat z gorljivo tekočino.
KR1ZEMSVETA
—	Vatikan. — Papež je s posebnim imenovanjem povzdignil na škofovsko mesto dva ameriška duhovnika,namreč Most Rev. Wm. O. Brady iz St. Paula, Minn., za škofa v Sioux Falls, in Most Rev. Th. A! Connellya iz San Francisco za pom. škofa istotam.
—	Vera Cruz, Mehika. — Iz Francije se je pripeljalo zadnjji torek 1619 španskih republikanskih beguncev, ki so po izkrcanju priredili parade po mestu. Mehika je tem begunceta dovolila zatočišče.
—	Šanghaj, Kitajska. — Iz kitajskega vojnega minister-stva je izšlo zadnji torek poročilo o vojnem stanju, v katerem se izraža cenitev, da je biLo tekom sedanje vojne, ki traja od 7. julija 1937 dalje, pobitih 864,500 Jalponcev.
--o-
CERKEV TRETJIČ V POŽARU
Chicajgo, 111. — V cerkvi Marije Mlagdalene na 8412 So. Marquette ave., je zadnji torek izbruhnil požar, ki je bil že tretji od marca 'meseca in očividno podtaknjen. Pokvaril je enega; oltarjev in napravil za kakih $700 škode. Nad cerkvijo sta dve nadstropji, v katerih je šola, in, ko je ena sester opazila požar, je dala alarm, na kar so otroci mirno odkorakali ven, misleč, da je to običajno peri-jodično vež,banje.
ZGODOVINA SE PONAVLJA
Mladi moški uhajajo s Češke
na Poljsko in tam ustanavljajo legije za boj proti
Nemčiji.
Praga, Češka. — Čehi se nahajajo točasno v političnem oziru v nekaki podobni poziciji kakor med svetovno vojno: Tedaj so bili podaniki neke države, ki je niso priznavali za svojo vladarico, in enako so tudi zdaj proti svoji volji zopet pod tujo državo; razlika je le v tem. da je bila ta država v prvem slučaju Avstrija, zdaj pa je Nemčija.
Kakor znano, so Čehi med svetovno vojno v celih masah dezertirali iz avstro-ogrske armade in prestopali na stran nasprotnih držav. Ti begunci so se organizirali v svoje lastne češke legije, ki so se nato borile proti Nemčiji in Avstriji. Aktivnost teh čeških legij je bila posebno znatna v Rusiji in v Italiji.
Ta zgodovina se zdaj ponavlja, kakor se sliši iz raznih poročil. Čehi k air naravnost priznavajo, da se ponovno ustanavljajo take tujezem-ske češke legije, ki čakajo na priliko, da udarijo na Nemčijo. Legijonaa-ji se po večini zbirajo na Poljskem in trdi se, da jih je tamkaj že okrog 18,000 in da se jim stalno priključujejo nove stotine mladih nfoških, ki skrivaj uhajajo preko meje na Poljsko. Pravijo, da so za te prehode posebno pripravni rovi premogovnikov pri Moravski Ostravici. Ti rovi so skrajno zamotani, toda tisti, kj jih pozna, lahko gre na češki strani pod zemljo in pride na poljski strani na plan. Legijonarji pa imajo na Poljskem tudi že svojega poveljnika, namreč generala Vlad. Prchala, ki se je meseca marca boril na Rutenskem proti-Madžarom. Trdi se tudi, da se s Poljske preseljujejo legijonarji na Francosko.
Iz Jugoslavije
Tragičen zaključek balincanja v Stražišču, katerega žrtev je postal 45 letni posestnik Porenta iz Bitnja. — Tri važne novice za izseljence. — Smrtna kosa in drugo iz starega kraja.
ladja z blodečimi judovskimi begunci
PREIZKUS ZA PIJANCE
Springfield, 111. — Državna poslanska zbornica je v torek odobrila, da se nad avto-mo'bilisti, ki so aretirani pod obdolžbo pijanstva, lahko zakonito uporablja poizkus z instrumentom,	imenovanim "drunk-o-meter", s katerim se lahko ugotovi, v koliki meri je oseba pijana.
zblaznelo. Cik, ki je. arhitekt in je prišel v Španijo v 1933, zanika te obtožbe in pravi, da je med vojno stal v službi gen. Franca in je bil zato dvanajstkrat obsojen na smrt od republikancev, a je vsakokrat ušel, toda končno, da je bil prisiljen, stopiti v službo republikancev.
907 judovskih beguncev iz Nemčije je na ladji St. L«uis, ki jo kaže slika in ki je last Hamburg-American linije, blodilo par tednov po Atlantiku, iščoč zemljo, kjer bi se lahko izkrcali. Obrnili so se na Kubo, potem na Dominicansko republiko, dalje na Zed. države, nato na Anglijo, toda povsod jim je bila prošnja za naselitev odklonjena. Kakor «4nja poročila govore, so se jih končno usmilile Nizozemska, Belgija in Francija.
Žalosten primer
Kranj, 24. maja. — V neki gostilni v Stražišču se je snoči zbralo več ljudi, med katerimi je bil tudi neki V. Jože iz Bitnja, znan pretepač, ki je še pred dvema dnevoma tako pretepel nekega moškega, da je ta dalj časa ležal v nezavesti. Gostje so balinali za pijačo, pri čemer se je V. Jože močno napil. V pijanosti pa je navadno še bolj razburljiv kot sicer. Vnel se je med gosti kmalu hud prepir. V. Jože je v jezi hotel skočiti v kuhinjo po nož, kar pa mu je domača gospodinja preprečila. Toda Jože se ni dal kar tako ugnati. Odhitel je v trgovino, tam pograjbil 20 cm dolg nož ter ga zasadil Francu Porenti iz Bitnju med rebra s tako silo., da mu je prerezal tudi črevesje. Poklicali so takoj zdravnika, ki je Porenti nudil prvo pomoč, na!to pa odredil prevoz v ^bolnišnico.
V. Jože se je šele po zločinu prav zavedel svojega dejanja in je nato hitro zbežal. Ko je bil o tem dejanju obveščen Porentov svak, ga je1 iako razjezilo, da je sam sklenil obračunati z napadalcem. To pa se mu ni posrečilo, ker je na kraj zločina že prišla policija in preprečila nadalj-ne prelivanje vroče krvi. Joža V. je policija odvedla s seboj in ga zaslišala. Pri zasliševanju pa je Jože tajil vsako krivdo. Takšen zagovor pa mu ne bo pomagal, ker je njegovo dejanje videlo več ljudi, ki kot priče gotovo ne bodo govorile v korist napadalca.
Porento so takoj odpeljali v bolnišnico, a je njegovo zdravstveno stanje na žalost skoraj brezupno.
Za izseljence
Kot poroča ministerstvo so-cijalne politike, m'in. financ, je bil odobren sledeči odlok: — V vezi člena 9. Pravilnika e reguliranu prometa z devizami in valutami je prepovedano prinašati ali pošiljati v Jugoslavijo papirnate novča-nice v komadih od 1000, 500 in 100 dinarjev, v kolikor ne prekoračijo skupne svote 500 dinarjev. Vsak donos dinarskih novčanic nad 500 Din podleže konfiskaciji in se stavlja na vezane račune pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Calrinske in poštne oblasti v Jugoslaviji bodo vse količine stotinark odvzeli od poedincev ali konfiscirali iz pošiiljatev, katere pridejo iz inozemstva in oddale Narodni banki.
.....o-
Brezplačne vize
Finančno ministerstvo je s svojim odlokom odobrilo, da se izstavljajo brezplačne vize vsem ameriškim, oziroma tujim državljanom jugoslovanskega porekja, ki pridejo na
obisk v staro do'movino v skupinah. Ministerstvo je istočasno odobrilo našim izseljencem, tujim državljanom v inozemstvu, ki žele v skupinah dbiskati Jugoslavijo, da se jim lahko izda kolektivni potni list s plačan jem samo ene pristojbine, kot bi bil to samo en potni list za eno osebo.
-o-
Prekooceanski prenos radio in Beograda
Jugoslovanska radio postaja je s 1. junijem, za čas letne sezone, začela pošiljati radio programe preko morja za izseljence v Severni in Južni Ameriki. Ti programi se oddajajo vsakega 1. in 15 v 'mesecu potom berlinske kratko-vajne postaje DSZ na valovni dolžini 15.110 kilosikla in DZH na valovni dolžini 14.460 kilosikla.
Smrtna kosa
Na Dunaju je umrl Dr. Ivan Milavec, bivši zdravnik in mednarodni svetnik, rodom iz Planine pri Rakeku. — V starosti 69 let je na domu Slovenski Javornik št. 14 umri Jakob Lahgus, uslužbenec pri KID. — Na Vrhniki je umrl Josip Lenarčič, bivši deželni poslanec in ugleden slovenski politikar ter narodni gospodar star 83 let.
-o-
Nenavadna tatvina Že precej časa so na mariborskem pokopališču opažali, da izginja cvetje z grobov, katerega so sorodniki umrlega posadili ali postavili na grob. Grobarji so začeli paiziti in kmalu izsledili, da krade cvetje neka Ž. A. iz Studencev. Orožnikom je priznala tatvino ter pojasnila, da je nakradeno cvetje prodajala na trgu v mestu.
j -o-
Nesreča Pri Sv. Ani nad Tržičem je posestnik Jožef Ahačič podiral drevesa. Med delom ga! je padajoče drevo tako oplazilo po nogi, da mu jo je zlomilo.
-o-
Med tračnicami zaspal V bližini Trnave pri San-skem mostu je neki devetletni pajstirček pasel kraVe. Fante se je vlegel med tračnice in tako trdno zaspal, da ni slišal ropotanja prihajajočega vlaka. Zbudil se je šele ko je bil vlak. že daleč mimo. Ostal je povsem nepoškodovan in je nato mirno pasel krave naprej, kakor da se ni nič zgodilo.
Tovarna se preselila
Tekstilna tovarna Zelenka & Co. v Mariboru je prenehala z obratovanjem. Predilne stroje so demontirali in jih na ladjah odpeljali V Egipt. To za delavstvo, ki je bilo toliko let zaposleno v tej dvorani, seveda ni prav nič ugodno.
Anglija v sp z Japonsko - Čehi ustanavljajo legije
Amerikai\ski Slovenec
sli jo lawndalski kovači hudi! No, no, zdaj pa vse to na sejah prihaja na dan. Dokaz da včasih tudi mi kako stvar pravilno pogruntarao.
; prvi in najstarejši slovenski . list v Ameriki, t Ustanovljen leta J891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone« ieljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
PDINOST PUBLISHING CO.
NaBlov uredništva in uprave:
)849 W. Cermak Rd., Chicago »-7 1 . telefon: CANAL 5544
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by ž
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto_______________$
Za pol leta_________
četrt leta____________
Z a Chicago, Kanado in Evropo
Za celo leto__$
Za pol leta
Za četrt :l«a ___________
Posamezna številka__________
Subscription:
For one year____________
For half a year_____
For three months____
Chicago, Canada and Europe
For one year ________;
For half year ___________
For three months____
Single copy -------------------------
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je £as do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —» Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at .Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Casi se spreminjajo
Pri vedeževalki. — "Nekdo vas bo preganjal od ranega jutra do poznega! večera, povzročil vam bo veliko jeze in vam kalil nočni mir. . ."
"Aha! Pa U veste, kdo je to?" prekine Cene vedeževal-ko. "To je moja žena — na vsak način hoče imeti nov poletni klobuk."
Kapitalistični sloji obtožujejo Rooseveltovo administracijo, da bo ta zavozila narodno gospodarstvo te dežele y take nižave, da iz njih ne bo rešitve. Res je sicer, da se mogoče tuintam čisto po nepotrebnem kopiči narodni dolg, ki ga bodo morali davkoplačevalci kriti še dolga leta. Tudi niso nove socialne obveznosti prijetne za one, ki morajo za iste skrbeti in to so zopet le davkoplačevalci. Toda moralo je pa priti do tega, do česar je prišlo. Zakrivili so to največ velekapitalistični krogi sami, ki niso nikdar gledali na to, kako gre njihovim bližnjikom, to je onim, ki so za nje delali.
Sedanji sistem ni nič drugega, kakor le načrtna delitev bogastva. In take delitve, samo seveda, da so jih izvajali v drugih oblikah so izvajali že v prastarih časih. Judje so pred tisoči leti že pod Mojzesem izvajali take postave, da so vsakih petdeset let razdelili imetje in bogastvo. Že Mojzes je videl to potrebo, ker človeška narava je bila takrat prav taka, kakor je še danes, namreč da premnogi so sebični in skopuški, da pograbijo na razne načine bogastva in imetja, katerega potem drugim manjka.
V Ameriki je bilo isto. Imeli smo dolga desetletja družine velebogatašev, ki so živele od svojih miljonskih investicij v raznih podjetjili in te investicije so dedovali od roda do roda. Uprave, ki so poslovale brez vsake kontrole so navijale cene, zniževali plače delavcem in proučevali načine, ki bi donašale visoke obresti in dividende kapitalu. Na ta način se je bogastvo kopičilo v rokah onih, ki so posedali milijone vredne delnice, oni, ki sopa garali po tovarnah in rudnikih so se morali pa zadovoljiti z najmanjšimi drobtinami. Posledice so nastale take, kakoršne so mogoče v takih razmerah. Eni so neprestano bogateli, drugi pa postajali večji in večji siromaki.
Do preobrata je moralo priti in doživeli smo preobrat. Sedanja administracija je zamislila nove načrte, po katerih se je začelo deliti bogastvo. Uveljavili so nove socialne zakone, v katerih okviru se vodi oskrba za brezposelne, za postarane in osirotele. Najbolj radikalna pa je postava, ki nalaga davek na zapuščine. Tem manjša je zapuščina, tem nižji je davek. Recimo na zapuščinska premoženja, ki so vredna miljon in več, zapade po novem zakonu s stroški vred do blizu 80% davku in ostane dedičem le komaj 20%. Čez četrt stoletja bo bogastvo na ta način radikalno razdeljeno. Večina bogastva bo prišla v roke vlade, ki bo t.o bogastvo trosila za podpiranje postaranih in brezposelnih in vseh, ki bodo podpore potrebni. Do novih milijonov pa dediči tudi ne bodo mogli, ker zdaj je vlada v svoj kontrolni sistem nastavila take zavore, ki to v dobri meri onemogočujejo. So to dohodninski in socialni davki, nizke obresti in druge zadeve, ki regulirajo dohodke tako, da tako kopičenje in veriženje, kakoršno je bilo mogoče pred leti, v tej dobi ni mogoče več.
tJpravičeno se lahko povdari, da časi so se temeljito spremenili in se počasi spreminjajo naprej in naprej.
Preveč kadi. — "Očka," vpraša Petrček, "kako visoka je Himalaja?" — "Nad osem tisoč metrov". — "In Vezuv?" — "Tisoč tri sto metrov''. — "Zakaj ni postal Vezuv višji?" Ma(;i s pogledom na očeta: "Ker preveč kadi, ljub-ček!"
Prost vstop. — Pred strogim sodnikom stoji revež in se boječe stiska v kot. Sodnik, ki hoče vplivati na mladega tatu, pravi:
"Dečko, veš,za človeka tvojih let ni pra,V nič lepo, če krade."
"Toda, gospod sodnik, jaz. .
"Vse vem! Šel si v trgovino, se smuka 1 okrog in pobasal blago."
"Toda, gospod sodnik, saj je bilo od zunaj na vratih zar pisano: vstop prost, brez obveznosti nakupa."
Verjeten izgovor. — "Sedli ste v tuj avto in se hoteli z njim odpeljati. Kam pa ste bi-lji namenjeni?"
"Smejali se boste, gospod stražnik. V urad, kjer se oddajajo najdeni predmeti!"
Poznanstvo od mladih nog.
"Ali je res da si tožil Martina, ker ti je rekel,da si osel?" — Miha: "Da, res je." — Jaka: "Čudim se. Jaz sem ti že neštetokrat rekel osel, a me n,isi nikdar šel tožit." — Miha: "To je kaj drugega. Ti me poznaš že od mladih -nog".
Pridna žena. — A.: "Tvoja žena je gotovo zelo pridna?"
B.: "Pa še kako ! Davi sem se vrnil ob štirih do'mov, pa je stala še z metlo v roki ob vratih!"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
TARZAN IN SLONOVI LJUDJE	(1)
V "Ameriški Domovini" beremo izpod peresa J. Pen-kota: pod naslovcm "Collinwoodski drobiž", kjer poroča o zanimivi seji Slov. Doma na Waterloo Rd. Med drugim je zapisano:
"Poročilo glavnega nadzornika SNPJ. Matt Petrovi-cha je bilo izčrpno ... Kljub svoji priznani objektivnosti ni mogel iti mimo Barbiča, da mu ni vrgel v obraz bridkih očitkov o njegovem socializmu in laži-poročilih ... in mu brez ovinkov povedal, da je največji zgagar ...
"Tajnik SDS. Coff, mu je kot nekdanjemu zavezniku vrgel v obraz razne očitke ... Povedal mu je v obraz ... da ni sam ničesar sposoben napisati v kolikor ga on pozna . . . Ubogi uredniki, ki se morajo ubijati s Tvojimi dopisi, da jih skiipij spravijo, je pripomnil Coff ... In tako dalje ...
Mi smo to že dolgo slutili in tudi svoj čas podvomili, — da so vsi izpadi, ki prihajajo na dan pod raznimi imeni skovani v gotovi kovačnici — pa kako so bili nad tako mi-
O"	1 r ' •Bf-M« »ni H.v» li'*inlul»1 V»
umii£)'"nSW'BE' '(KMPVčate, W
S skupino je bjla; tudi,,dekle z imenom Gcipfala, lvčetlca angleškega Lorda in Lady Mountforda, katero je skupina na, s.voj,em potovanju rešila iz ujetništva, v katerem se-je dolgo nahajala pod mogočnim uplivom nekega Mrifka, ki je lastoval dva čarovniškn denianta, ki sta imela silne magične lastnosti, .......____jJLLsii__':. i
V posesti teh biserov je bil Mafka nedotakljiv in Gonfala je bila kakor začarana, kot je rekla: "Jaz sem v vednem strahu, dokler bom v Afriki, da se mi zopet kaj takega ne pripeti." Stanley Wood, ki je bil s skupino, jo je -tolažil, da'se. ji ni treba bati, ker jim bo Tarzan dal močno spremstvo do obrežja;	_____-'.L______,___^^
"Bopolnoma varno bote potovali," je izjavil Tarzan. Po tem zatrdilu se •je skupini zdelo, da sc je njihovo potovanje po Afriki vendar srečno izteklo. Toda nevidna usoda je plela vse drugačno bodočnost — vse strašnejšo in prožnejšo, kot so jo še kedaj doživeli, — Ali so srečno dosegli obrežje?
Daleč v notranjosti afriške džungle, ; je sedela v Tarzanovi liiši ob ogliju '' skupina ljudi, ki so preživeli strahb- ' vite pustolovščine na svojih rasisUo-. vanjih pq Afriki. Zadovoljni so bili, da so naposled srečno prišli iz vseh raznih nevarnosti in si v veselem pogovoril pripovedovali to in ono.

/ tik
Ž	-	'	■• ' "	AMERIKANSKI " SLOVENKC
Petek, 16. junija 1939
13
J
: g CD
i t b s3 ! | Š &
f I & «
B O w
S ttf
>	B — B
>	S <6 gf
| 03 >3
c. s» -a [ H o
>	S' §< m i ? B R
>	P t?
: • i I i1
I **

ni zmagovalki na lovu za naročniki z željo, da bi še mnoga leta delovala kot zastopnica z velikim uspehom v zdravju in z uspehi za Amer. Slovenca. — Draga sestra, hvala I i tudi za članek, katerega si napisala 10. maja v spomin pokojni materi. Ne samo meni, tudi še komu drugemu je zaroselo oko, ko je čital ljubezen skazano svoji materi in samega sebe primerjal usodi, kdor je brez matere. — Hvala tudi drugim gospem dopisnicam, ki so tudi pisale lepe in pomembne članke o materi za materinski dan. Nad vse srečna in vesela je taka, ki lahko piše o še živeči materi. Bog daj, da bi doživele vse to srečo, da bi vaši otroci z ljubeznijo vam povračevali za vaš materinski dan. — Najlepši pozdrav moji sestri in celi njeni družini ter vsem dopisnikom in čitateljem tega lista.	Jan. Golob
Podjeten možak. — "No,
Tone, kako ti gre?"
"Sedaj imam veliko stvar. Alkohol pridobivam iz dalij."
"Kaj — alkohol iz dalij? Kako pa to delaS?"
"Cisto priprosto. Dalije prodam v mestu in za denar si
kupim žganje."
* * *
Las. — Jože gre v gostilno in naroči juho. V juhi plava las. Jože ga z žlico ulovi. Potem odkrije še en las. "Natakar!" "Gospod;?"
"Glavnik mi prinesite!" "Glavnik?"
"Da, najprej moram (juho počesati."
* * *

IZ DOMOVINE
Prijet tatic
Na kolodvoru v Iločah so ' se zadnje čase dogajale pogosto tatvine iz blagajne. Sumili so tega in onega, nazadnje so tatu ujeli na spreten način. V om'aro se je skril neki železničar in videl, kako je 13 letni Srečko Proselc iz :Hoč segel v blagajno. Fant je potem priznal, da je stalno .znrikal denar ter si z njim kupil kolo, s katerim se je vozil v Maribor v kino in vabil prijatelje v mesto.
-.©-
Nesreča
Ko se je vračal 50 letni delavec Josip Roje iz Medloga pri Celju s kolesom z dela, je pred mestnim zavetiščem v Medlogu privozil nasproti voz, kateremu se je Roje umaknil. V tem je za njim pridirjal neznan avto in Roj ca podrl na tla, da se je močno poškodoval.
Pod vlakom
Nekega jutra je zagledal kretnik Jože Grdina, ko se je vračal s pregleda železniške proge od železniškega prelaza na Ormožki cesti v Ptuju, malo pred postajo ob progi razmesarjeno truplo. Ko je stopil bližje, je spoznal v nesrečnežu 40 letnega Ignaca Repiča, železniškega uslužbenca iz Ptuja, ki je imel lepo posestvo v Kicarju pri Ptuju. Vzroki samomora niso znani.
--o-
Učen slepec umrl
V Zagrebu je. pred kratkim umrl diplomirani filozof in učitelj za slepo deco Dinko Novak. Pokojni je izgubil vid že v detinslci dobi in je bil ed,ini slepec v Jugoslaviji, ki je dovršil filozofsko fakulteto. Z velikansko energijo se je posvetil študjiju, končal gimnazijo in se nato vpisal na univerzo. Vsega tega morda ne bi 'bil zmogel, a k o ne bi imel pri študiju po'močnice v osebi svoje stare matere, ki mu je na glas čitala iz knjig in učbenikov in katerih se je mogel učiti.
-o-
ODZIV |Z DOMOVINE Ljubljana, Jugoslavija
Cenj. g. urednik Amer. Slovenca. Prosim,da dovolite prostorček v cenjenem listu, da napišem kar imam v mislih.
—	Iz članka 5. maja, ki je bil namenjen tistim, ki dobivamo list v stari domovini, ki je plačan na kakoršen koli način,da ga plačujejo v Ameriki živeči sorodniki, dobrotniki ali znanci, razberem to le: Res, ni lepo in prav, če se prejemniki, nekateri, prav nič ne zmenijo za dobroto prejetega časopisa. Saj vendar ta časopis prinese toliko lepega in poučnega in ob enem vse važnejše vesti in fvetovne dogodke. Le kdo bi ga res z veseljem ne prejemal in prebiral ter bil hvaležen zanj tem, ki mu ga preskrbijo. Jaz za svojo osebo rečem, da že komaj čakam, da mi ga pošta dostavi od celega tedna v precejšnjem zavitku, v katerem je priromal iz daljne Amerike. Prijetno se mi zdi in veselo, kakor da bi mi moja dobra sestra sama toliko napisala vsaki teden sproti. Še enkrat zatrjujem, da ga mi z veseljem prebiramo že več let. Plačuje ga nam pa moja dobra sestra. Zato se čutim dolžnega, da se v tem dopisu javno prav lepo zahvalim upravi Amer. Slovenca, kakor seveda tudi 'moji sestri Jennie Jarc, tam v Pueblo, Colorado, ker nam je to pot že za eno leto naprej plačala naročnino.
—	Upravi pa želim še mnogo takih dolgoletnih plačnikov kot je moja sestra — Casti-tam tudi gospej Meglen, slav-
-p-0--
ČLANICAM PODR. ŠT. 20, S. ž« z«
Joliet, 111. x
Vse članice naše podružnice so naprošene, da se udeleže skupnega sv. obhajila v nedeljo dne 18. junija pri šesti sv. maši. Zbirale se bomo v stari •soli kot navadno 15 minut pred šesto uro, nakar bomo skupno odkorakale v cerkev, k sv. maši.
Ker bomo ta dan tudi slavile 11 letnico' ustanovitve naše podružnice Slovenske Ženske Zveze, ni več kot prav, da se vse udeležite in tako Zares skupno pristopimo k mizi Gospodovi.
Popoldne istega dne bomo imele tudi sejo in sicer ob 2 uri v veliki dvorani farne dvorane sv. Jožefa na North Chicago Street. Ta seja bo zelo zanimiva,ker bodo na njej podala ralzna poročila izza zadnje konvencije naše delegating e, kar bo gotovo vsako članico zanimalo. Po seji bo mali program, nakar, bo sledilo karanje filmskih slik in sicer birma, konvencija v Chishol-mu, Minn., nato parada na dan Kinčarija grobov (Decoration day) ter slike nove maše. Tu se bodo pokazale tudi naše kadetinje, ki se v paradi prav lepo postavijo. — Ob tej priliki se bodo servirali tudi mali prigrizki. Zato ste prav prijazno vabljene prav vse članice, da se gotovo udeležite. — Najlepše pozdrave vsem članicand naše podružnice.
Josephine Erjavec
opravljati vsakdanjih del ter je veči del 'preživela v postelji. Voljno je prenašala bolečine in težave, udana v voljo božjo. Otroke je učila, naj spoštujejo očeta in otroci so jo lepo ubogali. Za časa svoje bolezni je bila večkrat previ-dena s sv. zakramenti in seveda tudi za zadnjo uro. Naj se na božjem srcu spočije od svojega zemskega truda in naj ji sveti večna luč, preostalim pa naše iskreno sožalje nad veliko izgubo.
V	soboto 10. junija se je poročil s sv. mašo Edward Kern in nevesta Leone Zni-d ar sic h iz Eveleth, Minn. Že-n\in je sin umrlega Johna in se živeče Mary Kern, ki je tukaj dobro poznana družina.
V	dneh 9. in 10. junija se je v našem taestu vršila velika konvencija gasilcev iz celega St. Louis okraja. Zborovanja so imeli v mestni hiši. — O delavskih razmerah ne bom poročal, kajti pri nas obratu-
( je samo družba WPA. — Po-[ zdrav čitateljem in naročnikom tega lista tukaj in on-| kraj širnega mo!rja.
Frank Ulčar
PISMO IZ DOMOVINE Šmihel pri Novem mestu
Društvo "Udruženih bivših šmihelskih učenk za zgradbo dolenjske sirotišnice v Šmihelu" je na svojem tretjem letnem občnem zboru 24. aprila t. 1. izvolilo urednika Ameriškega Slovenca g. Johna Jericha za svojega častnega člana z ozirom na njegove velike zasluge za društvo in nabiranja prispevkov v jubilejnem letu. Za častne člane so bili izvoljeni še: predsednik senata kraljevine Jug. g. dr. Anton Korošec, Josefine Šlosser, Milwaukee (šmihelska domačinka) in g. Marija Turk, trgovka v Novem mestu, bivša dveletna predsednica društva. Hkrati pošilja društvo, ki uživa v domovini vedno večji ugled in pozornost, svoje pozdrave in zahvale vsem ameriškim Slovencem in Slovenkam, ki so in bodo še pomagali zidati dom dolenjskim sirotam. Mlado društvo stopa v tretje poslovno leto z velikimi nadami, a še z večjimi prošnjami. Letos ob triletnici obstoja, počasti društvo zopet njegova pokroviteljica, Nj. Vel. kraljica Marija s svojim obiskom v Šmi helu.
V prid sirotišni blagajni priredi društvo v nedeljo, 24. junija t. 1. veliko javno tombolo v Novem mestu. Pri nabiranju prispevkov in dobitkov se obrača tudi na velikodušne ameriške dobrotnike in prijatelje s prošnjo za kak dobitek ali denarni prispevek, za kar se vsem daro-■ valcem že v naprej zahvaljuje.
R.
REDKA DRUŽINSKA SLAVNOST V MINNESOTI ,
Gilbert, Minn.
Redko družinsko slavije, l&fi-koršnega menda ne pomeni Minnesota, smo dne 18. maja slavili pri fari sv. Jožefa. Ta dan sta namreč slavi,la svojo srebrno poroko zakonca Mr. in Mrs. Frank Peternel. Istočasno se je pa tudi poročila njuna edina hčerka Mary z Mr. Johnom Kapšem iz Eve-letha, Minn. — Rila je za to priliko peta poročna sv, maša in cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena. Zares ganljiv je Jb.il pogled na očeta in mater ter na njuno hčerko pred oltarjem; na očeta s svojo tovarišico, ki mu je 25 let zvesto pomagala nositi zakonski jarem, ko ponavljata svojo pred 25 leti započeto prisego in istočasno njuno hčerko, ko s sveto prisego stopa v zakonski stan. — Pomenljiv je bil pogled, ko so naš č. g. župnik Francis Shwaiger ponov-. no zvezali v zakonsko zvezo srebrnoporočenca in ob enem njuno hčerko ter njenega izvoljenca v dosmrtno zakonsko zvezo. Vsi so tudi pristopili k sv. obhajilu, kakor tudi bratje in ožji sorodniki. Ko se je pozneje vršila svatovska pojedi-■ na, je bilo tam zbranih okrog / 200 povabljencev. G. župnik . Rev. Shwaiger je srebrnopo-ročencema izročil vsakemu po 25 srebrnih dolarjev, v spomin spoštovanja in poleg tega t še lepo srebrno sveto podobo, L katero bota naša jubilanta o-I hrarijila v veden spomin tega veselega dneva. — C. g. Fa-" Iher Schwaigerju gre tudi po-1 sebna zahvala za krasen go-. vor pri kosilu, v katerem je
-	lepo omenil dolžnosti očeta in matere tekom 25 let. Ob enem
•	je pa tudi dal navodila mlademu zakonskemu paru, kako se naj vodita po težki poti živ-
" ljenja, da dosežeta glavni cilj — Boga. •— Po končani veseli svatovski pojedini, se je mla-
*	di par odločil, da pojde na " daljno potovanje v New York
-	na svetovno razstavo.
j Naša srebrna jubilanta sta zavedna katoličana in zvesta ' naročnika Amerikanskega Slo-' venca, Ave Maria, in Novi > Svet. Ti listi so stalni obisko-" valci v Peternelovi h(iši. Bog j nam daj še kaj veliko tako
-	zavednih katoliških .zakoncev, j Naj še omenim, da so izgubili svojo drago mamo družina Paul Lile. Umrla je nam-
" reč Mrs. Antonija Lile, blaga J mati, v starosti 51 let. Umrla i ie 23. aprila in je zapustila
-	žalostnega moža in sedem a otrok. Vsj so lepo podučeni in ^ vzgojeni za Boga in narod.
Pokojna je veliko pretrpela, saj jo je mučila bolezen na q srcu celih 16 let in ni mogla
jHelt, 16. junija 1939 ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S "
l J.
i-kk
NA ZAPAD IN PO ZAPADU
(Dalje)] Kaj sem videl 1 - Ti Y Leadville?
Kdor vidi coloradska gorovja Prvič, je zanj to nekaj novega, nekaj posebnega. Ti gorski grebeni segajo daleč na sever in na Ju£. Segajo daleč gori preko države Wyoming, Montane, v Kanado, v Alberto. Proti jugu pa skozi New Mexico in preko za-P»cl. konca Texasa doli v Mehiko- To kamenito pogorje deli le-So in nagib ameriškega kontinenta. Ne daleč od Leadville je tisti pregib, ki nagiba svet proti Tihemu morju in na tej strani pa proti vzhodu Atlantiku. Potoki in reke. ki izviraio na
ai v resnici največje rudarsko središče. Mesto Leadville je najvišje mesto nad morjem na svetu. Mesto so inkorporirali leta 1878, kmalu za tem, ko so tu odkrili srebrno rudo. Vest o tem je privabila na tisoče "srečoko-valcev". Od takrat pa dosedaj pravijo, da je proizvodnja srebra, zlata, bakra, svinca in drugih rud vredna nad $750,000,-000.00.
Slovenci v Leadville
Kedaj je v to naselbino prišel prvi Slovenec je točno težko dognati. Nekateri pravijo, da so bili Slovenci na Leadville že leta 1884, ki so pa v kratkem času nato odšli v druge kraje. Zopet
POLICIJA SE TEPLA S PIPETI.
raznih točkah skoro skupaj, ali ysaj prav blizu skupaj, se ene vlivajo proti zapadu v Tiho m°i'je, druge pa imajo svojo pot Proti vzhodu, izlivajoč se v reko Arkansas in po tej v mehiški za-liv Atlantika.
Najvišja gora pravijo, ki je turistov najbolj obiskovana je v Colorado, Pikes Peak, ^ Je baje 14,110 čevljev visok.
obalah michiganskega jeze-ra smo samo 325 čevljev nad ^°rjem. Mislite si skoro 13,785 ee.vljev višje v zraku od te višine v JHinoisu. Malo manj, kakor bi Postavil kdo cele 3 milje da-Javo pokoncu v zrak. Zato začu-lmP zlasti ljudje, ki pridemo iz akih nižav v take višave spre-membo zraka in klime. Mnogi ^Ploh vzdržati ne morejo v taki Višini.
iz Canon Citya, ki leži pl'av pod coloradskimi gorami ]e_ do Leadvilla nekaj nad 120 dolga. Ker se pot vije ved-no navzgor vzame seveda več Ca«a za vožnjo nego bi vzela ta-
ka
Pot v ravnini. Vije se pa med
glinami in gorskimi preseka-Nisem štel koliko gora sva "bvozila in koliko dolin in ko-' in- Bilo jih je pa precej. Vem, me je prevaralo, ko sem si Predstavljal, da bo Leadville ta-za prvo goro, pa je še precej ,a'eč in mimo marsikatere gore 3e treba obvoziti, da prideš do -eadville. Nekako prav bi bilo P°vedano, če bi rekli v Puebli ali ^an°n Cityu, da je Leadville, 1 nekje na vrhu devete gore. v;° v leadville, leži na nekoliko 1 Gcem svetu, okrog in okrog vrhovi snežnikov, Cen izmed teh je baje še višji £o je siove^e g0re pikes eak. Nekdo mi je pravil, da atlar zmerijo to goro, pravijo, a Je ta večja, kadar pa onega, J* lzjavljajo, da je Pikes Peak.
ba sta visoka, to naj zadostuje kdor ne verjame, ju naj gre
p°gledat.
j. ZaPisal sem že, da je bilo živ-^Jenje v mestu Leadvillu pred deseti leti zelo živahno, j. .Je to v blaženih časih, ko so Judje iskali zlato in druge ra-ne sreče po teh krajih. Mesto v'-'e zdaj nekako 3,770 prebi-cev. Svoje čase pa je tu bivajo več ljldi.
ta 1
Toda slabi
zadnjih let, ukinjenje obra-v rudnikih in raznih drugih k0' ^sti vzroki, da se je velijo0 ljudi izselilo v druge kraje.
0 sva brzela z g. Škrabcem jet ^ea(ivihskim višavam, mi ta pokazal mnogo lesenih ko-
Zn: V katerih že zdaj bivajo ra-'11 raziskovalci in iskalci zlata.
a a lesena koliba, ne daleč pa 'azk nje
i k0Pavajo ter izpirajo kame-n J ln Prst z namenom, da vmes ^..^ejo kaj rumene rude. Mno-
st0Sr bil' srečni- mn°gi ne- Me" . Leadville in njega okolica
y a kaj romantično preteklost.
|etih 1870 pa do 1885. je pri-"a.ialn ,, u,- i
Sini	vse visue pu-
^lovcev. Culi so o zlatu, ki se
Vsak nagrabi v S°rah brez ke kontrole in pohlep po tem
Je tiral. Leadville je bil za
rem " '* Usta gora' na kate" pa ,Je slonela zlata mavrica, ali
Hi* Je lzlivala iz nje svoje mav-kraj "Ve- ^odovina tega ja 'a,1e dokaj epičnega znača-šk'e» anega div-l'ega ameri-ga zapada. Leadville je pa tu-
drugi povedo, da so prišli Slovenci v te kraje okrog 1889. U-gledni Slovenec trgovec g. Stefan Frankovič je prišel v te kraje 1892. On ve povedati, da je našel že tu pokojnega rojaka g. Franka Zaitza; g. Frank Sadar-ja; g. Mitra Damjanoviča (Hrvat) in Louis Costellota (Kaste-lic, ki zdaj biva v Salida). Dela so bila tiste prve čase težka in delali so po 10, 11, 12 in 13 ur i na dan. Plače so bile pa tu malo višje, kakor na vzhodu. Prejemali so na dan okrog $2.50. Ko so tista prva leta obratovali rudniki in topilnice je mesto kmalu narastlo, da je štelo pred kakimi 30 ali 35 leti od 25 do 30 tisoč. Pozneje, ko je srebro zgubilo svojo ceno in ko so pozneje še stavke in druge homatije pa-ralizirale proizvodnjo rudnikov, so se ljudje v velikem številu izseljevali in danes šteje mesto, kakor kaže zadnje ljudske štetje komaj 3770 ljudi.
Za naše čitatelje bo zelo zanimivo če na tem mestu zapišemo, da se je v tem gorskem mestu na naravnost čudežen način razvila veletrgovina Frank Zaitza in njegova občudovanja vedna podjetnost. Je to nekak edinstven slučaj v tem primeru.
Ko je prišel v te kraje pokojni g. Frank Zaitz pred kakimi 50 leti, je našel tu mešanico vseh raznih narodnosti. Imeti pa je moral g. Zaitz posebno mero trgovske nadarjenosti, ne le samo zato, da je uvidel takoj priliko za trgovino, ampak, da je potem, ko je trgovino pričel isto tudi tako mojstersko organiziral in razvijal dalje in dalje, tako, da je danes to ena naj vodilne j ših trgovin v mestu samem, pa tudi v celem okraju in najbr-že jih ni mnogo v vsej državi Colorado, ki bi to veletrgovino prekašale.
Slovenci smo majhen narod, pa vendar se dobijo med nami vse vrste geniji. Kdor pride na Leadville in si ogleda veletrgovino, ki jo je organiziral in ustanovil pok. g. Zaitz mora priznati, da mož, ki je to veletrgovino razvil do take stopnje, ni mogel imeti prazne glave. Saj je potreba gotovega znanja za vsako malo trgovinico in še mnogim ne gre. Nikar razviti tako veletrgovino, kakor je to.
Ta veletrgovina se sedaj imenuje Frank Zaitz Mercantile Company. Zaposluje redno nad 60 ljudi. Dnevnega prometa je nad $750.00 in mnogokrat precej več. Trgovina je bila inkor-porirana leta 1904, ko jo je pok. g. Zaitz razširil na več krajev. V zgornjem mestu na glavni ulici ima ta družba veliko prostorno Department trgovino. Par blokov doli pod mestom ima glavni stan, zopet obširne prostore in skladišče. Po smrti Mr. Zaitza so sorodniki organizirali novo korporacijo, kateri načelu-je kot predsednik g. Joseph Kerzon (Keržan). Vodstvo te veletrgovine je zdaj v zelo spretnih rokah, v katerih se bo gotovo razvijalo še dalje in dalje. G. Joseph Keržan je pač kot ustvarjen za voditelja. Uživa splošno spoštovanje in si istega tudi zna pridobiti s svojim simpatičnim ravnanjem. G. Keržan je poročen z hčerjo pok. g. Franka Zaitza.* Generalni poslovodja
J manjše, če bi bili poleg nem-vkih dovoljeni tudi slovenski vrtc-i. Slovenski vrtci pa' so prepovedani.
Prizor iz stavke v Briggs tovarni v Detroitu, ko so piketi avto unije prišli v spopad s policijo. Pri tem so bile tudi ženske aktivne, kakor se vidi.
vsega podjetja je pa mladi- g. Tony Zalar, jako simpatičen in prijazen gospod, ki ima tudi poseben dar prikupi j ivosti do ljudi. Tako uljudno in prijazno zna postopati z ljudmi, da vsakega naveže nase. Takih lastnosti nima vsak in srečen trgovec, ki jo ima. G. Kerzon je naročil g. Zalar ju, da mi naj razkaže vse prostore, ki jih vodi in obratiije to slovensko podjetje v najvišjem mestu na svetu v Leadville. Bili smo jaz, g. Škrabec in g. Jamnik. Obhodili smo velike prostore v dveh nadstropjih, ki so natrpani z vsem raznim blagom, oblekami vseh vrst, v drugem oddelku pohištvo vseh vrst, dalje železnina, v drugem zopet drugo, grocerija in mesnica in kako opremljena, z najnovejši-
mi hladilniki in stroji. Zopet .v drugem oddelku pekarna, kjer stalno peče kruh več pekov Slovencev. Zopet oddelek za prodajanje avtomobilov. Sploh v Zaitzevi trgovini dobiš vse od zobotrebca in šivanke, pa do modernega razkošnega avtomobila, kakorkoli si kdo poželi za vse slučaje. Potem smo šli v spodnje prostore. Tam je nam razkazal g. Zalar zaloge vse vrste groce-rjje. Potem smo šli preko ulice, kjer so zopet velika poslopja skladišča. Moke cela skladišča. Skladišče slaščic in drugih predmetov. Vrednost blaga, ki ga ima trgovina stalno na roki je po vrednosti na debelo cenjeno do blizu $150,000.00 in mnogokrat raje več.
(Dalje prih.)
OGNJENIK SE DRAMI
Zloglasni vulkan Mont Pele
in od njegovih 26.000 prebivalcev ni ušel živ niti eden.
na francoskem otoku Martini-queu je začel nenadno spet razsajati. Od njegovega strašnega izbruha 1. 1902. je bilo le nekoliko manjših erupcij. Prebivalstva na otoku se je lotilo veliko razburjenje, ker se iz Mont Pe-leja čedalje huje kadi.
Martinique, drugi največji antiljski otok, ima na severu številne ognjeniške stožce, ki delujejo že od terciarne dobe sem. Največji med njimi je 1350 m visok Mont Pele. Ko so Evropci naselili otok, je sa-mo dvakrat malo bijuval, in sicer 1792. ter 1851. Ker pol stoletja potem ni deloval, so ga smatrali že za ugaslega. Toda v aprilu 1902. je začel presenetljivo delovati, čemur pa na otoku in v njegovem glavnem mestu St. Pierreu niso pripisovali nobenega pomena. Dne 2. maja je sledila potem po eksploziji Kraka tava v zgodovinske času najhujša vulkanska eksplozija. Mogočen žareč oblak se je pogre-znil pri tem na mesto St. Pierre
—o-
NEMŠKI OTROŠKI VRTCI NA KOROŠKEM
"Koroški Slovenec" poroča:
KOLIKA JE ITALIJANSKA KOPNA ARMADA
Rim. -— Pred fašistično zbornico je podal šef italijanske vojske general Pariani izčrpano poročilo pri razpravi o proračunu za vojno ministrstvo. V svojem poročilu je najprej poudaril,da se je fašistični stranki posrečilo izvesti organizacijo borbenih oddelkov in raznih pripravljalnih tečajev za vojne obveznike in je na ta način 90' < rekrutov do-bilo pouk, še preden so stopili v vojsko. General Pariani je nato naštel moč italijanske vojske. Iz tega poročila se vidi, dr, ima Italija 5 planinskih divizij, 3 brze motorizirane divizije, 3 motorizirane divizije, 3 divizije z blindiranim motornim orožjem ter 51 pehotnih divizij. Skupaj torej 65 divizij. Razen tega so odlično organizirane posebne obmejne straže, bersaljeri, ki so sestavljeni iz konjeniških polkov. Te obmejne straže štejejo 12 divizij. Končno je k temu prišteti še fašistično milico,kot tudi bataljon za obrambo proti letalskim napadom. V zvezi s tem je bila izvršena nova organizacija za mobilizi-ranje, ki omogoča naglo formacijo vojnih enot.
--.o--
RISKIRAL SMRT, DA JE REŠIL OTROKE
Rockford, 111. — Neki pilot, po imenu Ray Zuelke, 34 let, ;z Milwaukee, je zadnji ponedeljek šel rajši v smrt sam, kakor pa bi spravil v smrtno nevarnost druge ljudi. V malem aeroplanu se je dvignil v zrak z nevesto svojega bra,ta, 25 letno Miss A. King. Kakih 15 minut pozneje pa so ljudje opazili, da je iz letala švignil plamen. Pilot je očividno tudi sam sprevidil nevarnost in se je približal zemlji- Priložnost ,-.e mu je nu(|:la, da bi bil lahko pristal na nekem igrišču. Ker pa je bilo tamkaj polno otrok in bi bil sigurno katerega zadel, se je rajši ponovno dvignil v zrak, toda par tre-notkov pozneje je bil že ves aeroplan v ognju in je padel na zemljo nekaj blokov proč. Obe žrtvi ste bili mrtvi. ——o-
"Moji mami v spomin ob priliki obletnice izleta SŽZ v domovino" — Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, Illionis.
ŠE ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
na tem zavodu je znani Dr. Franc Trdan in seveda še več drugih. Zavod je zelo velika zgradba, ki ima krasen vrt in tudi polje. Večkrat nas je noga zanesla pod prijazno streho zavoda, kjer nam je toliko lepega vedel povedati prof. Dr. Trdan. — Na drugem koncu Dravel je pa drugi zavod reda "Knoblehar-jev", v katerem vzgajajo mladeniče za misijonsko delo. — V St. Vidu imajo tudi svoj farni Ust z imenom "Zvon", ki mesečno prinaša cerkvene vesti in ga u-rejujeta dekan Zabret in njegov pomočnik č. g. kaplan. — Iz tega dopisa torej je razvidno, da Št. Vid ni nikaka mala vas, temveč zelo napreden kraj, kakor-šnega ni daleč na okolu. Pred 500 leti je bila v Št. Vidu fara in je pod njo spadalo mnogo o-koliških vasi, ki so sedaj že nekatere samostojne fare. — Obiskali smo tudi šentviško okolico kot sem že omenila Gunclje, Medno, Vižmarje, Zapuže, Pod goro, Trato, Dolnice, Turško se-lo, Ceplje, Podutik, Šiško, Poljane, itd. Pa tudi podružnico Drav-lje kjer imajo sv. Roka za pa-trona in kamor vsako leto 16. avgusta poroma veliko število ljudi, dalje podružnica sv. Antona na Glinci, podružnica Sv. Marjete v Kosezah ter Sv. Jakoba v Stanežicah.
Ko smo potovale po stari domovini, so se mi najbolj dopadla tista znamenja ob potih, tisti lepi križi in druga sveta znamenja, ki tako dušo vežejo na domovino. — Sedaj je v domovini vse bolj komodno. Kmetijske in druge naprave so vse bolj moderne, kot so bile včasih, ko je še živela v domovini moja mama, katera mi je tolikokrat pravila, kako je morala peš hoditi iz Št. Vida v Ljubljano z vozi-
(Konec)
Razstavo pohištva in drugih domačih izdelkov imajo v Št. Vidu vsako leto od 1. avgusta do 1. septembra v prostorni šoli. Vstopnina je zelo malenkostna. Na razstavo prihajajo ljudje iz okolice, pa tudi od daleč, calo izven Jugoslavije, namreč iz Nemčije, Italije, Ogrske in Češke. Tukaj se vidi velika izbira pohištva, ki je v modi leto za letom. Tudi mi smo se udeležili te lepe razstave raznih obrtnikov, ki pričakujejo naročil, oziroma nakupa. Vsak obrtnik ima svojo izložbo v posebni sobi. Tako sem prišla clo sobe, v kateri je imel svojo izložbo moj bratranec iz Gvmcelj, Viktor Šetina in takoj opazila, da ima pohištvo po ame-rikanskem načinu izdelano. Zlasti spalnica je bila krasna. Pripomnila sem, da gotovo dobi vzorce od brata Louisa iz Chica-1 ge. Vesela sem bila, da se je tako zanimal za ameriško modo. — V drugi sobi smo videli izložbo g. Franca Erjavca, soproga moje sestrične Kristine iz Proda. Imel je krasno obednico. — Ker je glavni zaslužek Šentvid-čanov izdelovanje pohištva in mizarska obrt, so šentviška mizarska dela in izdelano pohištvo znani daleč na okolu v vseh delih Evrope in pridejo kupci iz raznih krajev. Ta šentviška obrt je prav tako znana po Evropi, kot na primer ribniška "suha roba". — Šentviška mizarska in pohištvena obrt se je začela šele v 1. 1840 in jo je začel pok. Lovrenc Koman. Delavnico je imel pri Krovcu v Vižmarjih in je imel lepo število vajencev, ki so se naučili te obrti in začeli na svojo roko. Tako se je ta obrt podedovala iz roda v rod in je postala vedno bolj slavna ter je tako pripomogla Št. Vidu, da je postal slaven in napreden ter zelo naglo raste. — V Št. Vidu imajo tudi zvonarno, kjer vlivajo zvonove. Dalje imajo več žga-njarn, katerih ena je last Franca Zaletla. V Zgornji Šiški ima
100 poletnih otroških vrtcev namerava organizirati organizacija NSV tekočega leta na Koroškem. Podeželskim materam naj se po njih odvzame dnevna skrb za 'male in s tem zagotovi nemoteno delo ob letini. Voditeljice vrtcev se že več mesecev urijo v posebni šoli. — Komu so vrtci koristna naprava in pomoč podeželskemu ljudstvu;, vendar so s slovenskega narodnega vidika naravnost poraznih posledic. Kajti nemški vrtci odvajajo slovenskega otroka že v njegovi najnežnejšii dobi od njegove mateme govorice in — tako bi dejali Nemci v Jugoslaviji — ga vzgajajo za hinavca. Nekoč na vprašanje, kakšne narodnosti je, ne bo vedel odgovora. Zlo raznarodovanja po vrtcih bi bilo
SLOVAŠKA IN ČEŠKO ZLATO
"Exchange Telegraph" objavlja izjaivo slovaškega propagandnega šefa Šana Macha, ki pravi, da se bo morala zbrati zlata podlaga za slovaški denar doma, kajti Slovaška ne bo dobila od češkoslovaške zlate zaloge niti grama ^lata. Slovaško prebivalstvo bo v kratkem pozvano, naj izroči državnemu vodstvu vse svoje zlate predmete. Za odškodnino bodo darovatelji
• T •	, 1 V	V 1	_
pa žganjarno g. Zaje, nekdanji Amerikanec iz New Yorka. — Dalje imajo mnogo gostiln, do-čim se ostali bavijo s kmetijo. Imajo v Št. Vidu tudi svoj kino, ki je last g. Cerarja; ki je pred leti poročil Anico Zavašnikovo, ki se je mudila na obisku v stari domovini z očetom Mr. Mike Zavašnikom iz Clevelanda. Cle-velandčanje se je gotovo še spominjajo. Ustanovila se je v Št. Vidu, kjer ima lep dom in lastu-je moderno urejen kino. — Anna pravi, da jo prav nič ne mika nazaj in da se prav dobro po-
DENARNE POŠILJATVE
| nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj jo bile naše cene:
ZA DINARJE:
Za $ 2.30................ 100 Din
Za $ 4.50................ 200 Din )
Za $ 6.60................ 300 Din
Za $10.25................ 500 Din
Za '$20.00................1000 Din
Za $39.00................2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30.................. 100	lif
Za $12.00................. 200	lir
Za $29.00.................. 500	lir
Za $57.00..................1000	lir
prejeli od države železne prstane z vgrayirarJ'm besedilom : "Slovaška država se zahvaljuje."
--o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
ŽENA BOGATEGA VLADARJA
4
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermalc Road, CHICAGO, ILL.

Žena' bogatega vladarja v Indore, Indija, ko ie s svojimi štirimi otroki prišla obiskat svoje sorodnike v Seattle, Wash. Ženska je Amerikanka; njeno dekliško ime je Kilo Nancy Ann Millet;.
čuti v domovini. — Nadalje imajo v Št. Vidu še svojega komno-seka v osebi Karel Novak, ki izdeluje nagrobne spomenike za šentviško pokopališče in za okolico. — Imajo tudi krasen ljudski dom in Blaž Potočnikovo čitalnico. Blaž Potočnik je bil pred več leti globoko spoštovani župnik te fare. Večkrat mi pride v spomin, ko je moj pokojni stric večkrat pravil moji mami, kako je bilo takrat, ko je bil on strežnik za g. Blaža Potočnika in kako je hodil zvonit. Omenjena čitalnica je bila ustanovljena po njem leta 1866. Za njim je žup-n i koval v Št. Vidu Gregor Malovrh, kateri je tudi mene krstil. — Potem imajo v št. Vidu dva zavoda in sicer zavod sv. Stanislava, ki ga je sezidal pok. nadškof Anton B. Jeglič. V tem zavodu vzgajajo mladeniče za du-hovski stan. Ekonom tega zavoda je č. g. Alojzij Mairkež, ki je gotovo še mnogim znan še izza svetovnega evharističnega kongresa vGhicagi, katerega je med drugimi obiskal tudi pok. nadškof A. B. Jeglič in ga je spremljal e. g. A. Mavkež tpo številnih naselbinah v Ameriki. Profesor
čkom, napolnjenim z zelenjavo in ko je hodila dnevno v tobačno tovarno v Ljubljano leta in teta v vsakem vremenu. Sedaj dobe tobačne delavke penzijon. — Časi se preminjajo, ostanejo pa le neizbrisljivi spomini.
Mudeč se tu in tam po domovini, pri tem ali onem znancu, sem večkrat dobila vprašanje, če bi se mogli zopet privaditi šegam in navadam v domovini. Odgovorila sem, da razun Ljubljane in Bleda, bi se mi od vseh krajev, najbolj dopadel Št. Vid. Toda, sem dostavila, hvaležna sem usodi, da sem postala Amerikanka in mi je tako usojeno ostati v Ameriki, kjer imamo prostost govora in se gibljemo po mili volji. To tudi napravi A-meriko tako prikupno in vabljivo deželo. Opazila sem, da kljub vsej lepoti, ki jo nudi domovina, bi mnogi ki so tam, želeli biti z nami tu tostran morja, kjer bi se jim ne bilo treba dnevno bati vojne nevarnosti in drugega hudega. Temu mi bodo pritrdili številni rojaki iz Št. Vida in o-kolice, katerih največ živi v Cle-v^landu in kjer smo tudi mi živeli štiri leta ob prihodu v Ameriko, takrat, ko je bila moja pokojna mama še tako polna življenja in vsa vesela. — Dasirav-no je mesec maj že za nami, so moji spomini na mamo še vedno isti z vsakim dnevom, posebno ob času, ko obhajamo obletnico prvega skupnega obiska članic SŽZ v domovino.
--o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
UR. J. E. USSP
ZDRAVNIK IN KIRURG
1901 W. Cermftk Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
NA OBISK V STARO DOMOVINO
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
u
»iiiiuinmnumnnlimiiffliiamimnmnTO^
Podkrnoški gospod
19
Dolores Vie ser t
ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj.
"Moja Alenčica je vse preveč sama. Tedaj ji pridejo povsem zle misli. Tega ne sme. To je napak od nje! Gospod jo ima močno, močno rad in ji je tako dober, ona pa hoče proč. Ah, Alenka, koliko je žen, ki jih možje tepejo in mučijo, pa ostanejo vendarle pri možu V*i
Ko še govori, se spodaj veselo oglasijo psi. Alenka si hlastno otre dve, tri solze z lic in šepne:
"Ne povej mu ničesar, ne povej mu ničesar, Suza! Je samo zato, ker sem zmeraj tako sama."
Starica si naglo popravi predpasnik in ne ve, ali naj gre #li naj ostane, pa tedaj se že odpro duri in gospod stopi v izbo — moj Bog, kako zal in ponosen in sprelep! Male, sive Suze niti ne vidi, pohiti takoj k preljubi in jo prisrčno objame.
Lepa gospodarica se smeje vsa blažena.
In ta hoče proč? Ah Bog, naj bi bila uboga, zvežena Suza v vsem življenju spila en sam tak od ljubezni plameneč pogled, kakršnega je razlil gospod nad njeno jurievico — še v grobu bi sanjala o njem!
Hudourni obleki vise sivo in volnato nad polji in dež lije kakor lesketajoče se zagrinjalo ob oknih doli. Vendar prose-va skozi pajčolane daljna večerna zarja in lastovke cvrčijo že spet visoko okrog zvonika in sklepajo z glasnim vreščanjem, da v bližnjih dneh končno vendarle odpotujejo.
V globini skoraj temne izbe gori žegna-na sveča, zakaj nevarna in preteča huda ura je odšla iznad Podkrnosa. Zdaj še samo v daljavi pomomljava , in zvon, ki je zvonil k oblaku, je že zdavnaj utihnil. Lenart sedi pri sveči, boža nemirnega Ru-deša in pogleduje tja č<5z na preljubo, ki se sklanja ob harfi v odprtini okna. Rahlo prebira strune in poje pesem, katere na< pev žubori tako enoglasno kakor šumenje dežja, pa je vendar pri vsem tem ves nežno sladek.
"Dekle je po vodo šla
na visoke planine.
Dekle je po vodo, vodo šla
na visoke planine--"
• )
Alenka poje zelo lepo. Glas ji je mehak in teman in otožnost se skriva v njem. Poje, kakor pojo vse slovenske deklice v Go-rotanu, kadar posedajo zvečer in počivajo v senci sadnega drevja in se naslanjajo fantje ob plotove iz letev. Pojo plaho v dolgo zategnjenih, skrivnosti polnih pesmih o cvetočem rožmarinu in ubogi ujeti ribici, o grobu, o zvestem bratu in obilnih solzah.
Tako poje tudi lepa Alenka in iz harfe ji padajo polni glasovi kakor modre iskre v žametno temo njenega glasu. Je čudovito prisluškovati starim pesmim in na pol v sanjah gledati rumeno svečavo na stre-sajočih se strunah in rjavkastih dekliških prstih. Dež je ponehal in Alenka je pesem izpela.
"Ne znaš nobene več?" vpraša Lenart, ko Alenka le predolgo molči.
"Nobene," reče Alenka in se nasmehne.
"Domisli se, preljuba!" moleduje Lenart; "tako poredkoma poješ."
Alenka potrza po strunah in zre skozi okno. Prav daleč, za mnogimi črnimi oblačnimi tovori gori proga temnožareče-ga neba.
"Eno znam še," reče, "pa je močno žalostna."
"Vaše pesmi so vse žalostne," odvrne Lenart.	>
Alenka ubere k drugim še globoko struno in poišče pravi soglas. Potem počasi zapoje tujo, prastaro pesem, ki se dviga in pada samo čez malo glasov, je pa vsa trudna in polna vročega, skritega kopr-nenja.	_______
H
Pobič moj je šel v planino streljat čudno vso zverino. Al ga bo zverina vjedla, kaj bom dečva pobiča imela. Srečata ga dva medveda, ki sta pobiča vjedla. Dečva je v potoku prala, je pritekla voda vsa krvava. Še en malo je dečva prala, klobčič že pred njo priplava. Klobčič pa je že poznala, ki je žogice mu delala. Se en malo je dečva prala, pobič že pred njo priplava. Oje, oje moja glava, kam bom dečva pobiča djala. V gartelč bom ga pokopala, rože bom po njem sejala. Kedar bom dečva rožice plela, pobiča bom v žinji imela.
Ko lepa Alenka skonča pesem, čaka dolgo časa, da bi Lenart kaj rekel. Ker pa tako dolgo molči, ga Alenka pogleda tja čez. Lenart sedi poleg male mize, na kateri gori sveča. Rame mu klonijo nekoliko navspred in obraz se mu potaplja v senco.
Alenka ga dolgo gleda. Potem potisne harfo sunkoma vstran in vpraša s temnim glasom:
"Ti je bila pesem všeč?"
"Všeč, močno všeč," odgovori Lenart in dvigne glavo.
Alenka pride skozi sobo. Mehke roke mu ovije okrog vratu in skloni obraz, ki je videti, kot bi v svitu sveče nežen in pre-duhovljen kar žarel, čisto blizu k njemu.
"Ljubi, ti," reče tiho in da belim zobem, da ji zablisnejo med polnimi ustnicami.
Lenart pogleda k njej kvišku. V očeh mu je nekaj kakor strah. Zenici sta mu ozki kakor konica igle, kakor da se mu hoče skriti za nje duša.
"Kaj bi rada?" vpraša mukotrpno.
Alenka se nasmehne težko in sladko.
"Tebe!" šepne.
Prsti ji rijejo po njegovih laseh. Počasi mu nagne glavo nazaj in si jo položi na prsi. Sklone se mu čez obraz. Oči se ji iskrijo kakor zeleno steklo.
"Me---■ nimaš rad?" izsleduje.
"Saj vendar veš," reče Lenart in se smehlja.
Alenka ga poljubi.
"Seveda vem!" se zasmeje, pa vmes med besede zazveni prav daljen, ubit glas. "Vendar, nečesa ne vem, preljubi. — Poglej me, preljubi! — Poglej me, preljubi! — Povej, si srečen?"
(Dalje prih.)'
Sveto pismo - novi zakon
V&ebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantmske škofije. Vsebuje 5H strani in je primerne žepne oblike.
STANE S POŠTNINO
$100
Naroča se na naslovu:
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, IlHnois
i ~ Petek, 16. jittiija 1939 ' ^
■g
NEVARNA ZASTRUPLJENJA
V Kraljevem gradcu na Če-Skem se je več ljudi nevarno zastrupilo z iperitom. Do ne-?reče je prišlo na ta način, da sta dva delavca pri podiranju nekih prostorov v kleteh vojaškega skladišča našla steklenico, ki je bila polna neznane tekočine. Ne da bi slutila, kakšna nevarna tekočina je to, sta jo enostavno izlila na tla. Na tleh je tekočina začela izhlapevati in kmalu na obeh delavcih in vseh okoli stoječih začela kazati svoje posledice. Oba delavca, ki sta bila pač najbliže, sta začutila oster duh in težave v pljučih. Kljub temu pa sta končala svoj delo in tako izpraznila še več steklenic. Zvečer istega dne sta bila že oba zelo slaba, oči so ju začele peči in
ieden od njih naslednje jutro že ni več videl. Tudi vsi ostali so oboleli na pljučih in očeh. Po koži so se jim začeli kazati znaki opeklin. To stanje se je vleklo naprej in je bilo vedno hujše. Nekaterim je močno oteklo tudi grlo, da ni so mogli več govoriti. Po rokah so se jim začeli delati mehurji. Najbolj skrivnostne pri vsej nesreči pa je bilo to, dal vsa zdravniška oskrba ni nič pomagala. Nihče namreč ni vedel, kaj je pravi vzrok' teh obolenj. Zdravniki so stali pred veliko uganko, dokler se omenjena delavca nista spomnila tistih steklenic, ki sta jih zlija po 1^leh. Šele zdaj se je ugotovilo, da je bil v steklenicah iperit; od tedaj pa tudi zdravljenje bolje napreduje.
j Zanimivi romani
katere je spisal
Karl May
Nočem se z nikomur prerekati o ruski — demokraciji. Oboževalci sedanje Rusije trdijo, da je tam vse demokra-lično, drugi kaj takega zanikajo. Vsekako ima komunistična stranka svoja zasedanja, in tam se podajajo važne izjavo. Sam Stalin je podal na 18. kongresu tako pzjavo, in Molotov in Manilsky sta le parafrazirala, nekaj pojasnila. Izjava se glasi, da je Rusija postala popolnoma komunistična država, in so s socializmom pri koncu. Kako sprejmejo socialisti rajznih barv to izjavo, je njih zadeva. "Socializem", je rekel Stalin, "nikoli ni bil nič drugega ko ko-lak do kom'unizma. Socializem je kratkomalo le lestva, da se pride gor do višin komunistične družbe, kjer se blišči "veličastna zidava komunizma" ". S to izjavo kongresa komunistične stranke je Rusija postala komunistična država. Ali 'bodo izpremenili tudi ime, je pri njih, ampak označba U. S. S. R. — Zveza socialističnih sovjetskih republik — nima več veljave.
Tudi razni "demokrati" utegnejo biti razočarani, če niso morda brezpogojni ruski demokrati, kakršnih med nami t e manjka. Manilsky je povedal prav uradno: "Delavsko ljudstvo hoče. Enotno fronto mednarodnega delavskega razreda, da naredi konec kapitalistični politiki reakcionarnih voditeljev socialnih demokratov. "Konec utegne biti krvav, nasilen." .. .delavstvo hoče enotno fronto delavskega razreda — z oboroženim sovjetskim delavstvom, ki ima na razpolago mogočno državo". Prav vse demokracije in monarhije morajo pričakovati, da pride tak napad. Manilsky je navedel praV Stalinove besede. "Oborožen odpor po velikem sovjetskem1 ljudstvu bo vzbudil proletarce in delavstvo na vseh koncih sreta. . bo sprožil cel trop revolucionarnih središč v ozadju sovražnika, in jih bo razdvojil in razorganiziral".
Takšni so bili vsaj pri besedah. Ali vzrastejo ta komunistična drevesa tudi do neba,
pokaže bodočnost.
*
Neka pogumna Amerikan. kanka, Miss Dorothy Hosmer, je na kolesu potovala skozi Poljsko v Rumunijo. Tam je prišla v dotiko s priprostim ljudstvom in vrlo dobro opazovala. Med Huzuli (Rutenci) je prišla tudi na ostanek nekdanjega aristokratičnega in poljskega posestva. Pravi: "The house was a postwar substitute for those fabulously large and old-established Polish aristocratic families of the eastern borderlands. The calamities of the war dealt a shattering blow to these old homes, with their cultural refinement and treasure of art. Bolshevism wiped them out completly." (The Geogr. Mag. June, 1939.)
Well, kaka agrarna reforma, iče je pametna in pravična^ je na mestu. Kdor obdela

Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
luje zemljo, naj jo tudi ima, ako se je drži in je ne požene že jutri, ali se more na njej tudi preživiti in ne strada. Vsaj v Rusiji so izginila vele-posestva, in .izginila je tudi zemlja, kar je je bilo še v drugih rokah. Zdaj so tam le
—	sužnji.
Ampak ne pišem radi tega. Niti za kake aristokrate ne bom potočil solz, prav poseb* no ne, ako aristokracija med Slovani ni bila slovanska, med Huzuli sicer poljska, očividno pa vsaj slovanska. Ne gre niti za to.
Gre za izraz "cultural refinement and art treasures", rekel bi, da gre za — inteligenco". V Pariz je prišla K predsedniku Wilsonu Huzulka v narodni noši, da opozori VVilsona na Iluzule. Lepo od priproste Iluzulke, in krasna je bila njena noša. Ampak, ampak... ali se bo politika ozjrala na kako narodno nošo? V politiki tedaj in sedaj in še naprej more govoriti le
—	inteligenca, in če so Slovani to pobili, ker je bila aristo-kratična in tuja, lahko kdo to odobrava, če hoče, ampak zdaj so večinoma brez te ali one inteligence, ali le s tako inteligenco, da jo kratkomalo potisnejo na stran. Prav ti Huzuli so izgubili, kar jim je morda v Parizu pomagala pridobiti pestra Huzuika. Ko je šlo pri politiki za usodo Hu-zulov. sta Mažare zastopala clva grofa, tor a j vsekako neka inteligenca, in Mažari so dobili vse, kar so želeli, huzul' sko "inteligenco", nekega naivnega; duhovnika pa nihče niti vprašal ni, in ta huzulska "inteligenca!" životari zdaj tam nekje v Berlinu, pa se nihče zanje ne zmeni.
Morda se ne bo vsak z menoj, strinjal, ampak tudi tu se vidi, da je Slovan povsod znal le podirati in je naravnost strahovito rušil, in zdaj ga zopet drugi, ki itriajo nekaj več inteligence, podirajo in rušijo, dai bo naprej še skoz1 stoletja — hlapčeval.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
V NAJEM
se odda trgovina, ravno prenovljena. Tudi se proda celo poslopje s trgovino in šesteri-mi sobami. Nizka cena. — 1943 W. Cermak Rd.,Chicago-
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil In sestavil znani profesor J. Mulaček, ki Je bival več let v Ameriki. — Knjiga Ima 295 strani.

CENA:
Trdovezan v platno-.,$1.50
Broširan mehko-----------$1.25
Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
<
Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta, j — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z J romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje J kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer sreču- j jete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v \
prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so:
) <
BELA REKA (4 knjige) s slikami 624 strani. Vsebina: —
■■ Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob ! Uruguaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................$1.50 J
DOLINA SMRTI (4 knjige) s slikami 630 strani. Vsebina:
= — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in { zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigkm........................................$1.50 J
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL (4 knjige) s slikami 627
■ strani. Vsebina:—Smrt * Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. J Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50 «
KRI2EM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami 598 j
= strani. Vsebina: — Jezero J smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — Pri Šamafih. — Med jezidi. Cena vsem 4 knjigam....................$1.50 J
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV (4 knjige) s slikami
' 577 strani. Vsebina:— < Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju. J Cena vsem 4 knjigam ..........................................................................$1,50 <
PO DIVJEM KURDISTANU (4 knjige) s slikami 594 J
========3=================== strani. Vsebina:—Ama- J
dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. <
CŽna vsem 4 knjigam ............................................................................$1.50 |
SATAN IN IŠKARIJOT & knjig) s slikami 1704 stra-
__	ni. Vsebina: — Izseljenci. —	<
Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden.	j
—	V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. —. Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena	! vsem 12. knjigam ..................................................................................53.50 <
SOBOLJAR IN KOZAK ' U knjige) s slikami 592 stra-
... ni. Vsebina: — Kozak številka J
deset. — Na sledu--Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse
4 knjige .............................................».....................................................51,50 J
SUŽNJI (12 knjig) s slikami 1885'strapi. Vsebina: — V Kairi.	J
— — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po pušča-	»
vi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov.	J
—	Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje.
—	Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh	!
12 knjig ....................................................................................................53.50 J
V	CARDILLERAH (4 knjige) s slikami 625 strani. Vse-
==================== bina: — Gran Chaco. — Puščavnik. J
—	Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50 J
V	GORAH BALKANA (4 knjige) 576 strani s slikami.
========================== Vsebina: — Kovač Šimen. —	J
Zaroka z zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige ................................................'..................................51.50	<
<
WINNETOU <12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina:	J
' — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje.	<
—	Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detekti-	! va. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win-	] netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua	< smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig ..............................$3.50	]
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU (4 knjige) 624 j
==================================== strani s slika- (
mi. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi J farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige ....................................................................................................$1.50 !
i
Z U T I £4 knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z | ==== medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50
Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo skupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo-rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana je cena 45c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, kakor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
Pisana polje
JL ML M