plačana v gotovini nn •. Abb- postale i gmppo Eena 9U lir Leto XXVIII. Št. 196 (8289) TRST, nedelja, 20. avgusta 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskim pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. STOPNJEVANJE VOJNE V VIETNAMU STRAHOVITA UNIČEVALNA SILA ZDA PROTI VIETNAMSKEMU LJUDSTVU Američani so vrgli na vietnamsko bojišče polovico svojih strateških in dve tretjini taktičnih bombnikov ter polovico svojih letalonosilk - Poživitev partizanske ofenzive v Juž. Vietnamu ■ Severnovietnam-«Nhan Dam in HANOI, 19.
    n strahovit pomor-v elJ1 * * * ^etalski napad*. Nato je ,rPerif,,U rečeno: «Nixon je dal skim ,lm letalskim in pomor-Sev 'Sl am štiri naloge: zadušiti Vietnam "velik branik od-dilnj, ■ .Ustaviti ofenzivo osvobo-tiat4s‘l in naroda Južnega Vi etike **’i Preprečiti padec sajgon-Ojlo* .aotnate vojske; ustvariti ki silo za protiofenzivo, &ihli“J “i ponovno pridobila iz-K^no ozemlje*. P°robai<> iz Hanoja, je se-strsn/^tnamsko zunanje mini-°btožK danes objavilo obširno bornk ‘b.Proti ZDA o množičnem siv “udiranju ameriškega letal-shka,tSovernovietnamskih civilnih V*ct?X- % ' JJ^nem Vietnamu partizanka n, 'Je nadaljujejo z ofenzivo ta jangih področjih. Zelo živah- „ Partizanska dejavnost o-b sj, a3gona, kjer so osvobodilne t Pretrgale cesto št. 1, ki nkj-atj ajgon z Phnom Penhom. bile v. s° osvobodilne sile zavr-Sajgoncev na mesto ^ krnPr* An Locu, kakih severno od Sajgona. Saj-4 m kolaboracionistom so pri i J^uspelein napadu pomagala bombniki »B-52*. dajo , 0 partizanske sile napa- sti; . Pokrajini Binh Toung, 70 Sttisk-^abodno od Sajgona. Saj- osvobodilne sile v ofenzivi v vseh štirih vojaških pokrajinah Južnega Vietnama. Še posebno ostri boji se vodijo na severni fronti okrog mesta Quang Tri, in kakih 20 km jugozahodno od Hueja, kjer partizani napadajo sovražni- — __ Sajgona. Saj-krogi priznavajo, da so BRALCEM! Obveššamo bralce — zlasti športnike — da bomo v našem dnevniku v dneh olimpijskih iger, poleg redne vsakodnevne športne strani, posvetili še eno stran olimpijskim novicam in komentarjem. V ta namen smo si zagotovili sodelovanje posebnih poročevalcev neposredno iz Muenchna. Uredništvo kovo postojanko Checkmate-. Tudi danes je partizansko topništvo močno obstreljevalo ameriško bazo Da Nang. V zvezi z vedno novimi porazi sajgonske vojske je Van Thieu odstranil glavnega poveljnika kontumske pokrajine, ki ga dolžijo, da se ni znal upreti partizanskim silam. Sajgonski režim je uvedel proti polkovniku Nguyenu Ba Thinu u-radno preiskavo «o njegovem zadržanju na bojnem polju*. V Hanoju so danes sporočili, da so ameriški bombniki tudi preteklo noč 20 minut bombardirali predmestje Hanoja. Kot poročajo hanojski listi, so ameriška letala v noči med četrtkom in petkom poškodovala 52 stanovanjskih hiš v okraju Donh Hanh, kakih 10 km od središča glavnega mesta. Ameriški bombniki so pri tej akciji ubili in ranili 18 prebivalcev. PO VEČDNEVNEM LOVU NA ATENTATORJE Rimska policija je aretirala Arabca osumljena atentata na izraelsko letalo Ahmed Zaid in Hasam Ziad, ki sta osumljena atentata na izraelsko letalo ...... JUTRI V MIAMI BEACHU ZAČETEK REPUBLIKANSKE KONVENCIJE Nixon gotovo ponovno kandidat za prihodnje predsedniške volitve V Miami Beachu se zbirajo tudi demonstranti proti vojni v Vietnamu - Republikanski program o zunanji politiki in obrambi MIAMI BEACH, 19. — Nixonova vladna stranka se je pripravila za konvencijo, ki se bo začela ameriškem turističnem mestu. V republikanskih delegatov, ki bodo didata na prihodnjih novembrskih Hkrati se je v Miami Beachu zbralo tudi precejšnje število demonstrantov, med katerimi je mnogo bivših povratnikov iz Vietnama, ki se pripravljajo za veliko demonstracijo proti Nixo-novi upravi in vojni v Vietnamu, ki bo v sredo ponoči. Protivojna demonstracija bo na višku v trenutku, ko bodo repu- ""iiiiiimiiiiiimniiiiiiiiiiiimiumiiiiiiimiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimimiiii IjlAROtU NAPET POLOŽAJ Vedno več dvomov 0 samomoru Ufkira Danes bo govoril kralj Hasan po televiziji 19. - Položaj v Ma-v*e i* ni spremenil, na zunaj je N4. rmalno, ozadje pa je za-1 •* lwn Vecbl0 manj jasno. Dr-r°k° je P°d pritiskom s- reakcionarnega kraljeve-nhegfirna. v katerem ni nič da je prišlo do poskusa krai ga udara med predstavni-ga režima. > 9li fn° -So sporočili, da so are-častnikov, ki naj bi bili Neg I™ v zaroto. Zaprtih pa je 1 ?a ae okrog tisoč pripadli Jetalskih sil. X* dn° proglašenem «samo-X generala Ufkira obstaja "4 ec dvomov. Včeraj je bilo ’ da je general napravil laboracionistom Van Thieu jem ter japonskim predsednikom vlade in zunanjim ministrom. Po pogovoru Kissinger.ia z japonskim predsednikom vlade Ta-nako je vladni glasnik izjavil, da sta razpravljala o najrazličnejših vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Toda glavni predmet pogovorov so bili gospodarski odnosi med ZDA in Japonsko, čeprav sta Tanaka in Kissinger posvetila precej časa tudi vietnamskemu vprašanju in odnosom s Kitajsko in Sovjetsko zvezo. v ponedeljek v tem svetovljanskem Miami Beach je že prispelo 1.346 dejansko potrdili Nixona za kan-predsedniških volitvah. blikanski delegati na konvenciji imenovali Nixona za kandidata za Belo hišo. V mestu vlada popolen mir in red in demonstranti so si zadali nalogo, da ne bodo izzivali. Kljub temu pa so pripeljali v Miami Beach 2.000 padalcev in 500 marinsov, ki so se utaborili na robu mesta. Boj za pridobitev volivcev za prihodnje predsedniške volitve se je torej danes začel in bo trajal do 7. novembra, ko bodo A-meričani izbrali svojega predsednika. Sinoči je komisija konvencije objavila osnutek volilnega programa republikanske stranke, ki se nanaša na zunanjo politiko in obrambo in ki ga bo morala še odobriti konvencija na svojem zasedanju. V programu republikanci odločno branijo Nixonovo politiko in jo označujejo v bistvu za politiko odločne obrambe nacionalnih koristi v ozračju popuščanja napetosti in pogajanj, ter navajajo vse dosedanje »uspehe Nixonove politike.* Program je zelo polemičen do demokratskega kandidata McGo-vema. O njegovem potovanju v Hanoi pravijo, «da je še) prosjačiti za osvoboditev ameriških u-jetnikov*. ter ga obsojajo, da hoče zmanjšati za 30 milijard lir vojaške stroške. V svojem programu republikanci pravijo, da se je treba pogajati za mir brez poniževanja pred sovražnikom. Glede zmanjšanja vojaških stroškov pa poudarjalo, da ima ta McGovemov predlog izolacioni-stični prizvok, ki bi lahko še povečal nevarnost vojne medtem ko je Nixon uspel z dogovorom s svojimi zavezniki o sodelovanju pri obrambnih izdatkih zmanjšati ameriške vojaške stroške «ne da bi bila ogrožena varnost ZDA in njenih zaveznikov*. Sirsko-sovjetsko sodelovanje ATENE, 19. — Sirski podpredsednik vlade in zunanji minister Abdul Halim Khaddam je imel po uradnem obisku v Atenah tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da «Sirija ne bo sledila egiptovskemu zgledu in izgnala sovjetskih svetovalcev*. Poudaril je, da je Sovjetska zveza prijateljica Arabcev in sirske republike. Še posebej je omenil dobre odnose s Sovjetsko zvezo, ki temeljijo na obojestranskem spoštovanju. Dejal je, da so tudi v Siriji sovjetski svetovalci, ki so zaposleni na točno določenih področjih. RIM, 19. — Rimska policija je danes aretirala mlada Arabca, ki sta osumljena, da sta odgovorna za atentat na letalu izraelske družbe El Al. do katerega je prišlo v sredo, ko je kmalu po vzletu z rimskega letališča v Fiu-mieinu v niem eksplodiral naboj. Vest o aretaciji zanima baje tudi tržaške preiskovalce. Tako poroča agencija ANSA, ki pravi, da mladeniča zanimata tržaško policijo zaradi atentata na dolinski naftovod. Policija naj bi proučevala možnost, da sta bila Ahmed Zaid in Hasham Ziad povezana z gverilsko organizacijo »Črni september*. ANSA pravi tudi. da je po mnenju tržaških preiskovalcev Hasham Ziad obiskoval zagrebško univerzo in bi pred kratkim prišel v Italijo. Policija naj bi torej predvsem raziskovala možnost, da bi atentatorja hotela oditi v Jugoslavijo ali doseči iz Benetk kako mesto v Furlaniji -Julijski krajini, vendar sta opustila namero zaradi izrednih u-krepov, ki jih je policija sprejela po atentatu na čezalpski naftovod. Teh vesti pa ne potrjujejo na tržaški kvesturi. Sinoči nam je podkvestor in voditelj političnega oddelka dr. Zappone deial. da so fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii IZREDNO OGORČENJE NA ŠVEDSKEM Do sedaj neuspešen lov za ustaškima zločincema Ubegli zločinci so zaklali avtomobilista - Zadrega avstralskih oblasti, ki so dopuščale ustaške dejavnosti STOCKHOLM, 19. - Na Švedskem se je danes začel «največji lov* za petnajstimi najbolj nevarnimi zločinci, ki so do sedaj zbežali iz švedskih zaporov. Zločinci so zbežali iz zapora Kumla in jih do sedaj niso našli. Menda vedo samo za enega, ki naj bi preteklo noč z nožem zaklal lastnika avtomobila, ki mu ni dovolil, da bi prevzel vozilo. Policija meni, da gre za begunca, ki je napravil ta zločin v bližini otoka Flena. švedski tisk posveča pobegu elil ucw> ua se je Minirat rtih Se^aJ pa že govorijo o f ihil in o tem. da ga .šlj Polkovnik Glimi, adjutant V T Hasana II. K*! iw?iisu je prišlo do ogorče-tftsjiji^stadj, ker je Velika *zročila Maroku dva le-£4 2 asa*ka. ki sta bila pove-% davnim udarom v Ma- b H. bo jutri govoril ^Oj^ ■*?$ v zvezi z obletnico “ V nje8°vega očeta Mohame- [""»si z Japonsko Kissingerjevih Ogovorih v Tokiu ~ Nixonov odposla-W ’. __________ - Wa- ., - W Osebni svetovalec Kissin-; Okoval iz Tokia v i ^gto “o*0' N jJ1, kjer bo takoj po svo- V°Jth 4atku poročal Nixonu o “ORovorih v Sajgonu s ko- Skupina ameriških demonstrantov proti vojni v Vietnamu v Miami Beachu, republikanska konvencija jutri začela petnajstih zločincev izreden prostor in pravi, da je v vprašanju »najbolj humani sistem* švedske države glede zapornikov. Vsi listi so soglasni, da se stvari zapletajo, ker so med begunci ubijalci jugoslovanskega veleposlanika Roloviča in da se je treba vprašati, kako se je nekaj takega lahko zgodilo. Zaradi tega je treba napraviti točne razlike med kriminalci različnih kategorij. Na švedskem je okrog pobega petnajstih zločincev prišlo do načelne razprave, kako je treba upravljati jetnišnice, saj je švedski sistem dosegel glede tega zgledno raven. Švedska javnost je na splošno proti ustaškemu in skrajno desničarskemu poskusu, da vnese v sedanjo politično razpravo najbolj brezobzirne metode. V tej zvezi je značilno, da je snočnja švedska televizija objavila daljšo informacijo o ustaškem gibanju ter da je celotni švedski tisk odločno obsodil nezadostne policijske ukrepe, da se zagotovi zapor Ro-lovičevičevih ubijalcev. MELBOURNE, 19. — Jugoslovanska agencija Tanjug objavlja članek avstralskega lista »Tribu-na», ki zastavlja številna vpra Sanja odgovornim avstralskim predstavnikom v zvezi z ustaško dejavnostjo. List se sprašuje, kako je mogoče, da je znani usta-ški predstavnik lahko svobodno, neovirano in brez težav hodil po avstralskem vojnem oporišču in to po oporišču, v katerega avstralski državljani nimajo svobodnega dostopa List pravi, da je treba preiti tri stroge straže in da najbrž ustaši niso imeli prevelikih težav, ko so se v oporišču pripravljali za teroristične napade v Jugoslaviji. Avstralski list «Tribuna» nadaljuje, da bi hote li vedeti, zakaj so ustaši povezani s policijo, zakaj vsak policaj vpraša ustaša za mnenje, ko gre za neko kriminalno dejanje, v katero je vpleten, ali osumljen jugoslovanski državljan in končno, kakšno vlogo ima vojni zločinec Srečko Roner. Vse kaže, da ta vprašanja niso naletela na povsem gluha ušesa, saj drugi avstralski listi poročajo o številnih preiskavah in o postopkih proti izkoriščanju javnih policijskih dolžnosti. izvedli preiskavo »v kampingih, gostiščih in hotelih*, da so se Dri preiskavi omejili samo na te javne lokale in da so na tej osnovi ugotovili, da osumljena Arabca nista prenočila v Trstu. Na vprašanje, če sta bila že prej v Trstu, je načelnik političnega oddelka tržaške kvesture odgovoril, da njunih imen niso nikoli zasledili v seznamih javnih prenočišč. Dr. Zappone ie nato dejal, da niso še začeli preiskave o morebitni povezavi z atentatom v Dolini, saj sploh nimajo sledi, da bi kdaj bila v Trstu. V zvezi z vestjo ANSA smo vprašali, če so funkcionarji tržaške kvesture danes odšli v Benetke ali v Rim. na kar so nam odgovorili, da ne, ker bi bilo to »prenagljeno*. Sicer pa o zadevi nimajo nobenih uradnih obvestil. Do aretacije je baje prišlo po izrednem naključju. Dva agenta javne varnosti sta zagledala A-rabca v Ulici Cadore v Rimu. Takpj sta ju prepoznala za mladeniča, čigar sliki je razdelila rimska kvestura vsem izvidnicam, kljub temu, da sta se obrila in si ostrigla lase. Mladeniča sta se najprej skušala zateči v neki bar ter se nato s taksijem oddaljiti, policista pa sta ju ujela, še preden sta utegnila stopiti v avto. Prepeljala sta ju na bližnji komisariat javne varnosti, od koder so ju pospremili na rimsko kvesturo. Tam so ju najprej preiskali. Pri njiju niso našli nič sumljivega. Imela sta nekaj osebnih dokumentov, radijski aparat, fotoaparat, dva sendviča in še nekaj malenkosti. Pri njiju so našli tudi dve uporabljeni železniški vozovnici za progo Benetke r-» Rim, in potrdilo garderobe postaje Termini, s katerim so Kasneje agenti dvignili tri kovčke. Tudi v kovčkih niso našli nič posebnega. Arabca sta med zasliševanjem najprej poskušala tajiti, da bi bila izročila mladima Angležinjama gramofon, nato pa sta zvra-čala krivdo drug na drugega. Oba pa sta trdila, da nista vedela, da je bil v gramofonu eksplozivni naboj. Preiskovalci še vedno niso u-gotovili točnega imena enega a-tentatoria. Na njegovem potnem listu piše, da se imenuje Adnam Mohamed Ali Hasam, vendar kaže, da je potni list ponarejen Atentatorja je danes popoldne zaslišala namestnica rimskega državnega pravdnika Silvana Jaco-bino, ki vodi preiskavo o tem a-tentatu. O poteku zaslišanja ni tiskovni urad rimske kvesture izdal nobenega poročila. Pozno popoldne pa so na kvesturo pripeljali tudi dve angleški dekleti, Ruth Watkin in Avarey Walton, ki sta nehote povzročili atentat. Izvedelo se je tudi, da je Jacobi-nijeva v prejšnjih dneh zasliševala še neko mlado Poljakinjo, ki se je slučaino spoznala z enim izmed atentatorjev med udeležbo na nekem kulturnem tečaju. Njenega imena še niso sporočili in kaže, da policija tega tudi ne namerava storiti, saj se je baje Poljakinja ponudila, da jo bo popeljala na sled atentatorjev. Prav tako ni znano, če sta se mlada Arabca nameravala poslužiti tega dekleta za druge atentate. Glede na dejstvo, da so na rimsko kvesturo pripeljali vsa tri dekleta, ki so bila zapletena v atentat, v Rimu domnevajo, da je Jacobinova soočila atentatorja z dekleti. V pozmh večernih urah je namestnica državnega pravdnika obtožila mladeniča pokola. Po obtožbi so ju soočili z Angležinjama, ki sta ju prepoznali za človeka, ki sta jima izročila gramofon, v katerem je bil eksplozivni naboj. ' DA JV F ^ Dva hanojska dnevnika sta objavila pretresljive podatke o vojaški moči ZDA v Vietnamu. Časnika pišeta, da je Nixon vrgel na bojno polje proti osvobodilnim silam in Severnemu Vietnamu polovico svojih strateških bombnikov, polovico letalonosilk, dve tretjini taktičnih bombnikov in dve tretjini ladjevja sedmega brodovja. V Miami Beachu se bo jutri začela konvencija republikanske stranke, na kateri bodo gotovo imenovali Nixona za kandidata na predsedniških volitvah, ki bodo prihodnjega novembra. Vzporedno s konvencijo bo v Miami Beachu tudi demonstracija proti vojni v Vietnamu, ki se je b°do udeležili številni povratniki iz vietnamske vojske. Na švedskem je javnost ogorčena, ker je uspelo izredno nevarnim zločincem, da so pobegnili iz zapora. Švedski zapori so med najbolj humanimi na svetu in sedaj se je zastavilo vprašanje, če so tudi dovolj varni. Iz Avstralije prihajajo vesti, da so oblasti pričele izvajati resne ukrepe, da bi preprečile ustaške zločine, oziroma organiziranje terorističnih tolp. V Maroku se je na zunaj položaj povsem normaliziral. Vedno bolj je očitno, da je bil resnični organizator atentata na kralja Hasana II. načelnik generalnega štaba general Ufklr katerega so ubili, ko se je izpalovil državni udar. Škandal po italijansko ((Pasticoio alTitadiana», tako ves svetovni tisk ocenjuje polemike, do katerih je prišlo v zvezi z uvedbo barvne televizije v Italiji. Gre skratka za tipičen italijanski škandal. Kronika je enostavna: vlada ni sklenila ničesar, minister za pošte pa je odobril poskusno barvno televizijsko oddajo po dveh sistemih: francoskemu SECAM in nemškemu PAL in to istočasno tako, da bodo olimpijske igre predvajali barvno — televizijsko skoro salamonsko: 15 minut po prvem in 15 minut po drugem sistemu. Formalno ni nihče ničesar odločil. Dejansko pa gre za pomembno odločitev, da se v Italiji uvede barvno televizijo, kar pomeni, nekaj tisoč milijardne izdatke z vsemi posledicami. Uradni tisk, pomembni politični krogi, vladne stranke in močne sindikalne organizacije delodajalcev so soglasni: barvno televizijo je treba uvesti na tak, ali na drugačen način, ker naj bi zvišala o-sebno potrošnjo ter izvlekla i-talijansko gospodarstvo iz krize. Spor se je razvnel okrog dveh sistemov. Tehnično med Palom in Secamom najbrž ni velikih razlik. Zelo velike razlike pa so, ko govorimo o «prebendah» ali bolje rečeno o povezavi raznih političnih krogov s tistimi velekapitali-stdčnimd krogi, ki imajo v rokah prvi ali drugi sistem. Vse kaže, da so se že pred šestimi, sedmimi leti dogovorili predstavniki socialdemokratov, republikancev, liberalcev in določenega kroga KD, da uvedejo v Italiji nemški sistem -PAL. Italijanska televizija je na osnovi tega tihega, nikoli priznanega, sporazuma pripravila oddaje, nabavila celotno tehnično opremo, italijanska elektronska industrija pa je — najbrž tudi v tej zvezi — postala povsem odvisna od nemških patentov in od nemškega kapitala. Ko je prispel na uradni o-bisk v Italijo predsednik francoske republike Pompidou je bil tudi govor o barvni televiziji. Takrat je naenkrat fanfanijevec Bemabei odkril njene posebne ((tehnične prednosti«, italijanska RAI—TV je z izredno tehnično in ekonomsko sposobnostjo čez noč pripravila možnost oddaj tudi po francoskem sistemu, minister za pošte (ponovno fanfanijevec) Gioia pa je odobril dvojne «poskuse» barvne televizijske odadje olimpiade. Do tu je spor zelo jasen: nekateri so sprejeli finančno podporo od krogov, ki zagovarjajo nemški PAL, drugi pa za sedaj še niso bili pri torti, ki si jo skušajo zagotoviti s francoskim Secamom. Marka in frank sta povsem trdni valuti, ko pa gre za milijarde. stotine milijard in tisoče milijard, sta pa res zelo prijetna stvar. Kaj pa Italija, italijansko gospodarstvo, italijanski gospodarski razvoj, brezposelnost, šolstvo, univerze, Jug, kmetijstvo in podobne ((obrobne« zadeve? To za sedaj m v razpravi. Govori se o tem, če bo prevladal Fanfani, kakšno je stališče Andreottija, ki naj bi bil vrhovni razsodnik, o poziciji socialdemokratov in o razburjanju liberalcev, ki so najbrž za bogato obloženo mizo prišli prepozno. Sindikalna organizacija CG IL je v razpravo posegla avtoritativno. Treba je povedati, da so že pred njo bili zelo jasni socialisti, ki nimajo nobenih težav, saj niso niti povezani z Brandtovo Nemčijo, niti s francoskim golizmom in končno niti s sovjetskim sistemom Brežnjevega iluminiz-ma. CGIL pravi, da za italijanske delavce, da za italijanske delovne ljudi nikakor ni prvenstvena potreba, da vidijo tokratno mtinchen&ko olimpia-do v barvah. Treba pa je zagotoviti redno zaposlitev, šole, razvoj Juga itd., kar vse je z velikimi črkami napisano v gospodarskem petletnem načrtu. Spor je na videz smešen. V resnici pa gre za odločitev o gospodarskem programiranju, ki naj temelji na stvarnih vprašanj italijanske druž-razvoja, na reševanju osnovnih vprašanja italijanske družbe, ali pa na zelo enostavnem diktatu: čez nekaj mesecev nas bo reklama prisilila, da kupimo nov barvni televizor, ki bo stal 500.000 ali 600.000 lir, pa če bomo to hoteli, ali če ne bomo! BOGO SAMSA PODATKI DEŽELNEGA ODBOMIŠTVA ZA ŠOLSTVO Pomembna vloga naše dežele pri gradnji šolskih poslopij Od določenih 40 milijard lir so do sedaj nakazali skoraj 6 milijard lir V pristojnost dežele Furlanije - šele znašal 3 milijarde Ur, ker bo za- vedlo 3.264 preiskav v proizvod-Julijske krajine spada tudi grad-j kon veljal prihodnjih pet let. 1 --' *■ ” nja šolskih poslopij in infrastruktur. Zato je deželni svet odobril že več zakonov, od katerih so zlasti štirje zelo pomembni, deželni odbor in uprava pa sta sprejela že veliko ukrepov na tem posebno važnem področju. Po podatkih, ki jih je posredovalo deželno odborništvo za šolstvo, je dežela od svoje ustanovitve potrosila, oziroma se je obvezala, da bo potrosila, nad 40 milijard lir. Ko je začela poslovati avtonomna deželna uprava, je morala uskladiti svoje dedovanje z vsedržavnimi smernicami, zaradi česar so bili njeni prvi posegi namenjeni najnujnejšim potrebam. Poleg tega so bila finančna sredstva povsem nezadostna, še zlasti če pomislimo, kako nitro se veča število dijakov in kako zastarela so šolska poslopja Že v začetku de lovanja se je deželna uprava u-smerila predvsem k reševanju os novnih družbenih vprašanj, ki so povezana s šolstvom, zlasti k u-stvarjanju šolskih struktur, ki so potrebne za obvezno šolsko dobo. Prav na tej podlagi so osnovali deželni zakon štev. 22 iz leta 1965, po katerem so nakazali sredstva za poslopja profesionalnih in tehničnih zavodov in za otroške vrtce. Letos so že četrtič finansirali postavke tega zakona ir. do sedaj so uporabili skoro 3 milijarde in 400 milijonov lir. Dežela se je nadalje obvezala, da bo v prihodnjih 35 letih dodelila še nad 12 milijard lir. Drug pomemben zakon na tem področju nosi številko 10 iz leta 1966, po katerem so začeli finansirati gradnjo šolskih infrastruktur: dijaških domov, menz, učnih prostorov in zabavišč. V šestih letih so dodelili za tovrstne gradnje 700 milijonov lir, dežela pa se je nadalje obvezala, da bo v prihodnjih 20 letih potrosila še 13 milijard lir. Lani se je deželni odbor zavzel za večje podpore za gradnje osnovnih šol in iz tega je nastal zakon štev. 42, po katerem so uvedli celodnevne osnovne šole. Seveda so zaradi tega morali odpraviti »dvojne razrede*, tiste, v katerih je bil pouk zjutraj in še popoldne, obenem pa so morah graditi vrsto novih struktur in celo poslopij, ki so potrebna za celodnevni pouk. Po tem zakonu se je dežela 'obvezala, da bo dodelila vsako leto po 150 milijonov lir, sedaj pa pripravljajo spremembo k zakonu, ki bo povišala ta znesek za nadaljnjih 50 milijonov lir letno. Ker bo zakon veljal 20 let, bo deželna uprava morala potrositi 3 milijarde in 400 miUjonov lir. Letos so odobriU še en zakon štev. 5 o šolskih gradnjah in ki nakazuje razvojni načrt za šolske gradnje z deželno finančno podporo. Zakon bo veljal prihodnjih pet let in zadeva predvsem osnovne šole. Prispevke bodo dodelili posredno, ker jih bodo posredovali občinskim upravam. V zakonu štev. 5 je predvidenih dvoje vrst prispevkov: 2 in pol milijarde lir bodo dodehh za običajne prispevke, po 100 miUjonov Ur letno pa za dopolnilne prispevke. Skupno bo stro- Iz teh podatkov je torej razvidna pomembna vloga dežele Furlanije -Julijske krajine pri šolskih gradnjah. Deželna uprava je večinoma pripomogla k uresničitvi načrtov, ki so jih izdelaU državni organi, večkrat pa se je celo pripetilo, da jih je popolnoma nadomestila. Vsekakor pa vsota 40 milijard Ur, ki smo jo omenili v začetku, ne predstavlja resničnega deželnega posega, saj je večji del stroškov šele na vidiku in celo porazdeljen v dobi prihodnjih 20-25 let. Do sedaj je dežela res potrosila nekaj manj kot 6 milijard lir, torej niti sedmi del celotne vsote, ki jo je posredovalo deželno odborništvo za šolstvo. Delovanje komisariata za higieno in zdravstvo Osebje komisariata za higieno, ki spada pod XI. oddelek za zdravstvo in higieno, je julija 1972 iz- nih tovarnah in v skladiščih živil in pijač. Inšpektorji so 'vzeli 701 vzorcev živil in pijač. 353 vzorcev so poslali kemijskemu oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in zdravstvo, 347 vzorcev so poslali zdravniško - mikrografskemu oddelku istega laboratorija, en vzorec pa državni ustanovi za riž. Posebno nadzorstvo je komisa riat posvetil lahko pokvarljivi hrani široke potrošnje V okviru nadzorstva nad javnimi lokali in stanovanji je osebje komisariata izvedlo 341 pregledov, med katerimi so pregledali tudi 34 stanovanj, ki so v zelo slabem stanju in za katere izdaja komisariat potrebna dovoljenja. V prejšnjem mesecu je komisariat kaznoval 24 oseb zaradi kršitve krajevnega higienskega zakonika, 6 oseb je prijavil sodišču zaradi raznih kaznivih dejanj, 7 oseb pa je prijavil, ker sestavine pregledanih vzorcev niso odgovarjale u-radni navedbi. PRIHODNJI TOREK IN SREDO Riodejaneirski karneval 972 s 30 brazilskimi lepoticami Predstavi bosta na Gradu sv. Justa, v primeru slabega vremena pa v gledališču Rossetti Prihodnji torek, 22. in sredo, 23. avgusta bo aostoval v našem mestu «Brazilski ansambel» s slovito predstavo riodejaneirskeaa karnevala 1972. Skupina prihaja v Trst z uspele turneje v Boloani in San-remu, še mej pa je predstavila to izredno predstavo. sestavljeno iz glasbe, ritmov, plesa, lutk. akro-bratskih virtuoznosti, bogate sceno grofije luči in bevv po vsem svetu, kjer e prejela laskava prizna-nja občinstva in kritike. Predstavi sta napovedani na Gradu sv. Justa, v primeru slabega memena pa bosta v gledališču Ros setti, obe s pričetkom ob 21. uri. Južnoameriški ansambel, ki ga sestavlja okrog trideset belih in temnopoltih lepotic, te že nastopil v našem mestu in sicer 20. in 21. avgusta leta 1969 na grajskem dvorišču. Tudi takrat je šlo za medstavo riodejaneirskega karnevala Vendar je po treh letih medstava zadobila številne popravke, marsikaj novega in svežega so dodali tako. da si lahko pričakujemo res izredno in vsebinsko novo predstavo. vso mežeto s tistim tipič «litiiHimmuiiiwmHiimiaiaHiiim«i,iimiiii!MMmHiiiiiaiimimaiiiM,iMiilll,im„|||ll,l,„l,l|lll|l||lllt,gll,nill,,IIM|MI„llllll|l|||||||m,||||||||m,|ltl||||||||||„a||,| UTEGNE ZANIMATI TUDI NAŠE PODROČJE Jugoslavija sprejela nov zakon o ustanavljanju podjetij v tujini Danes deluje v inozemstvu nad 400 jugoslovanskih firm, od tega 46 v Italiji ■ Novi zakon v veljavi od 4. avgusta letos V Jugoslaviji je 4. avgusta stopil v veljavo pav «zakon o ustanavljanju podjetij v inozemstvu* ki ie bil objavljen v Uradnem listu SFRJ štev. 39 z dne 27. julija letos. Nova norma utegne biti zanimiva tudi za nas, saj Jugoslavija vzdržuje čedalje bolj tesne gospodarske zveze z našo deželo in z Italijo in je torej vsaj v teoriji možno, da bi katera izmed pobud, ki jih predvideva zakon, našla primerna tla prav na našem področju. Pravimo v teorija kajti tukajšnje oblasta pojmujejo izrazito restriktivno notranje zakonodajne določbe, ko gre. za,. morebitne naložbe jugoslovanskega kapitala v ■etomnojnem-'-pasu. Predvsem je treba zabeležiti; da ima Jugoslavija v tujini-že-danes-na stotine firm. ki so bile ustanovljene v celoti z jugoslovanskim kapitalom ali na podlagi sovlaganj. Po stanju na dan 31. marca 1972 je štela Jugoslavija v tujini 401 podjetje. od 31. marca 1971 pa se je njihovo število povečalo za 61 enot. Gre za podjetja, ki se v zahodnem svetu ukvarjajo predvsem s posredniškimi. zastopniškimi in izvozno - uvoznimi posli nekaj podjetij se bavi z industrijsko proizvodnjo, druga pa opravljajo zavarovalne. finančne in bančne nosle. V Evropi jih je največ, in sicer 300. Po številu prisotnih podjetij je na prvem mestu Zahodna Nemčija, kjer .jih .je bilo konec letošnjega •HiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiuniiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKniiiimiiHiii Spoštovano uredništvo! V zadnji nedei ski številki ste objavili opozorilo tržaške občine, da je treba do 20. septembra prija-viti mre dohodkov, ki so podvrženi občinskemu davku. Proti koncu o-pozorila piše. da so v sobi št. 272 «na razpolago tudi vsi potrebni obrazci za prijavo». Slednji trditvi si upam oporekati. ker ni povsem resnična. Po drugem odstavku člena 274 enotnega besedila o krajevnih financah mora občina dati občanom na razpolago primerne obrazce za prijavo dohodkov. Po 5. členu Posebnega statuta, ki kot miloga londonske Spomenice o soglasju velja vsaj od 26. oktobra 1954. pa morajo biti ti obrazci tudi v slovenščini ali najmanj opremljeni s slovenskim prevodom (t.j. dvojezični). Toda prav te dni sem se v navedenem uradu osebno prepričal, da je popolnoma brez kakršnihkoli slovenskih obrazcev. Manjkajo dvojezični obrazci za mijavo dohodkov, obrazci za sklenitev konkordata, na katere se mora občan tudi podpisati so mav tako samo italijanski in tudi potrdila o izvršeni prijavi dohodkov, ki jih je mistojni občinski urad dolžan dati po četrtem odstavku 275. zlena EBKF niso v skladu z določbo člena 5 Posebnega statuta. Moje mnenje, je da občani slovenske narodnosti sploh niso dolžni prijaviti svojih dohodkov, dokler občina ne odmavi teh pomanjkljivosti. Nihče namreč ne more prisiliti pripadnika slovenske jezikovne skupnosti na Tržaškem da se odpove svoji pravici, da občuje z oblastmi v vseh zadevah v lastnem materinem jeziku, kot mu to zagotavlja navedem člen Posebnega statuta. Polea tega pa bi bila taka zahteva tudi kršitev ustave italijanske republike, ki pravi, da je zaščita jezikovnih pravic manjšin Iščemo raznašalca za Primorski dnevnik za mesto. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchl 6, M. 7*5-823. temeljno načelo družbeneaa življenja v državi. Ker je zadeva precej delikatna, ne bi bilo slabo, ko bi svoje mnenje povedala, seveda pravočasno in jasno, tudi tržaška občinska uprava. Trst. 19.8.1972. SAMO PAHOR NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! marca 121. v Italiji jih je bilo 46, v Avstriji 33. v Švici 26. v Veliki Britaniji 20. itd. V Severni in Južni Ameriki ,iih je skupno 40, od tega 27 v Združenih ameriških državah, v Afriki 16, od tega 10 v Libiji, v Aziji 21 in v Avstraliji 3. Omenjena podjetja se po svojih razsežnostih in po obsegu poslov medsebojno močno razlikujejo. Kar zadeva Italijo, na primer, odpade na štiri večja podjetja kar 75 od sto vseh opravljenih poslov, preostalih 25 od sto poslov pa si deli drugih 42 podjetij. Računajo, da znašajo jugoslovanske naložbe v podjetjih -jv.-. ■ zunanjem svetu pri; bližno 15 milijonov dolarjev. Novi zakon, ki .ie kakor" rečeno stopil v veljajo 4. t.m„ pravi, da . smeje.... .iugfis.!oyanske organizacije, združenega dela (podjetja in poslovne banke), ki so registrirane za zunanjetrgovinski promet, za plačilni promet ali za kreditne posle z inozemstvom, ustanavljati podjetja v inozemstvu. Ta podjetja so lahko dvoje vrst: »samostojna* če jih ustanovijo izključno s sredstvi jugoslovanskega podjetja ali banke, ali «mešana», če ie pri njih soudeležen tudi kapitai tuie fizične ali pravne osebe. Za ustanovitev novega podjetja v inozemstvu je potrebno posebno dovoljenje, ki ga izda zvezni sekretariat za zunanjo trgovino sporazumno z zveznim sekretariatom za finance. Ustrezni register se vodi pri zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino. Matično podjetje lahko vloži dobiček, pridobljen v tujini, bodisi v samo podjetje v inozemstvu ali pa v novo Podjetje v isti ali drugi državi. Jutri na tržaški univerzi Začetek mednarodnega 13. tečaja o prevozih Jutri dopoldne se bo na tržaški univerzi začel 13. mednarodni seminar o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Teča.i bo slovesno odprl v glavni vseučiliški dvorani rektor tržaške univerze prof. Origone ob 9.30. Svečanosti se bodo udeležile vse naj- Prvi predavatelj bo član evropske komisije v Bruslju dr. L. Schaus. nato pa se bo za govorilno mizo vrstilo še drugih devetnajst univerzitetnih profesorjev Lekcijam bo sledilo kakih 100 poslušalcev iz 12 držav s treh kontinentov (Evropa. Amerika in Afrika). Letos se bodo tečaja prvič udeležili predavatelji in poslušalci iz držav, ki so zaprosile za vključitev v razširjeno Evropsko gospodarsko skupnost in sicer Angleži, Irci. Danci in Norvežani. Na ta način bodo proučili tudi tiste smernice prevozov, ki so jih doslej na tržaškem Seminarju zanemarili. ' južno- Torei trim, sočnim in podivjanim ameriškim temperamentom, pravi pravcati vrtiljak plesne radoživosti sambe, rumbe, mamba., bosse nove bosse velh? in drugih južnoameriških ritmov. Vstopnice so na razpolago v osrednji blagdni v Pasaži Protti (tel. 36372). v prodaji pa so že od danes dalie do 12.30. V primeru slabega memena so organizatorji poskrbeli za ustrezno ureditev gledalcev v gledališču Rossetti, kar pomeni, da je vsak strah pred tveganjem odveč. Sindikati upokojencev zahtevali strožje nadzorstvo nad cenami Včeraj so se sestali vodilni sveti sindikatov upokojencev. Sindikalni voditelji so zahtevali od prefekture, naj izvaja strožje nadzorstvo nad cenami in obenem se prosili za sestanek s pokrajinskimi in deželnimi oblastmi. Tajništvo CCdL o turistični ureditvi Sesljana in Milj Včeraj se je sestalo tajništvo delavske zbornice — UIL, ki je razpravljala o načrtih za novo turistično ureditev Sesljana in Milj. CCdL načelno ne nasprotuje takim razvojnim smernicam, ki bi po njenem mnenju dale nov zagon krajevnemu turizmu in gospodarstvu, opozarja pa, da bi bile take pobude navzkriž s pravicami delavcev in primožnih slojev, ki so si doslej lahko privoščili še kar cenen oddih v Miljah in v Sesljanu. Zato tajništvo te sindikalne organizacije o-pozarja pristojne oblasta, naj ne pozabijo na zahteve delavcev. Te je treba po mnenju CCdL vsekakor reševati skupaj s sindikalnimi predstavniki. Kozman in Stocehi v občinski galeriji Od sinoči si delita prostore občinske galerije dva tržaška likovnika in sicer že priletni Romeo Stocchi Thomeis ter mladi slovenski slikar Robert Kozman. Čeprav je prvi že v zrelih letih in se drugi komaj usmerja v slikarsko življen-e, je obema skupno to. da sta predmetna slikarja in da se prvič predstavljata iavnosti v občinski galeriji. Romeo Stocchi Thomeis, ki je doslej že večkrat razstavljal pri EN-DAS in v galeriji - starinarnici Ba-risi. je pripravil razmeroma malo slik. za katere je značilno, da obdelujejo najrazličnejše motive predvsem za cvetje in figure. Kozman pa. ki aa poznamo z razstave v galeriji Rossoni, v galeriji Kraške hiše v Repnu ter z drugih kolektivnih razstav je pripravil veliko olj. ki upodabljajo prvenstveno naš Kras in tihožitja, ter tudi nekaj risb figur, in portretov, kar nakazuje lahko tudi novo pot tega mladega slovenskega slikarja. ki bo skupno s svojim tovarišem Stocchi em razstavljal do 27. t.m. in sicer po običajnem urniku galerij od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 13. ure ob nedeljah in praznikih. Drevi ob 21. uri ognjemet z valobrana Drevi, s pričetkom točno od 21. uri bomo lahko gledali prvo od dveh predstav umetnih ognjev ki io prireja tržaška Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova. Z zunanjega valobrana Starega pristanišča bodo izstreljevali svoje umetnine ognjarji pirotehničnega podjetja »Raffaele Liccardo* iz kraja Mugnano pri Neaplju. Ti napove du re jo izredno . predstavo,.„vso prežeto z »neapeljskim temperamen tom*. V primeru slabega vremena bo ognjemet jutri. 21. avgusta, vedno s pričetkom ob 21. uri. Prihodnjo nedeljo, 27. avgusta pa se bodo predstavili tržaškemu občinstvu in gostom, ki se te dni mudijo v našem mestu, ognjarji bolonjskega podjetja »Gino Mastrodonato* V Gropadi slavi danes mati JUSTA GRGIČ svoj 80, rojstni dan. K lepemu jubileju ji čestitajo in želijo mnogo zdravja in sreče hči Marija, sin Milan in vnuk Marino z družinami. Del skupine plesalk, ki se bo predstavila z riodejaneirskim karnevalom V TRSTU IN OKOLICI Veter in neobičajno nizka temperatura Po dveh dneh slabega vremena je že zbledel spomin na pasjo vročino velikošmamih dni. Marsikdo je že dvignil oči proti nebu, da bi ugotovil, če se že jasni, ali pa nam bodo oblaki še nekaj dni nagajali. Včeraj ponoči je temperatura padla v vsej dežela in ponekod je živo srebro zlezlo kar na 10 stopinj. V Trstu je bila temperatura tudi precej nizka in ob 19. uri je termometer kazal le 15 stopinj. Tudi temperatura morja se je občutno znižala. V petek zjutraj so namerili 26 stopinj, včeraj pa le 21, V našem mestu je zapihal precej mrzel in dokaj močan veter, saj so nekateri sunki presegli hitrost 50 kilometrov na uro. Neobičajno mrzlo je bilo v hribih nad Nadiško dolino in na Mangartu, kjer je sneg pobelil najvišje vrhove. Mrzlo vreme je pregnalo precej turistov iz letoviških krajev v Istri. Zato so imeli agenti obmejne policije polne roke dela. Italijanski turisti so se, trumoma vračali domov, da je mil promet na obmejsih prehodih in po naših cestah, kljub slabemu vremenu, intenziven. Dvojno trčenje na obalni cesti Včeraj ob TT uri so pripeljali v glavno bolnišnico 39-letnega Danila Zanuticha iz Ul. Corridoni 4, ki se bo zaradi rane no desnem bedru in levem kolenu moral na I. kirurškem oddelku zdraviti približno 20 dni. ~ Zanutich je bolničarjem najprej povedal, da je pešačil po državni cesti 58, ko ga je kakih 1500 metrov pred openskim Obeliskom podrl neznan avtomobilist, ki mu je opustil pomoč in zdrvel dalje. Kmalu nato pa se je premislil in podal čisto drugo razlago o dogodku. Sam naj bi se peljal z motornim kolesom z Opčin proti Trstu, ko mu je postalo slabo in padel na cestni tlak. Motorno kolo si ie izposodil Dri prijatelju. iinumiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zaradi spolzke ceste z avtom v drevo Včeraj proti poldnevu je na o-balni cesti, pri Naselju Š. Mauro, goriški fiat 128, ki ga je vozil Paolo Briasoli iz Staranzana. treščil v osebni avtomobil, parkiran na desni strani ceste, zaradi odboja pa se ie nato zaletel še v drugi nasproti prihajajoči avtomobil. Voznik goriškega fiata bo okreval doma v nekaj dneh. njegov sopotnik, 31-letni Fabio Conti iz Tržiča, pa se bo moral v tržiški bolnišnici zdraviti mesec dni. V nesreči le dobil pretres možganov ter se ra nil po obrazu. vidnejše krajevne oblasti. Danes, NEDELJA, 20. avgusta SAMUEL Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 20.05 — Dolžina dneva 13.54 — Luna vzide ob 17.36 in zatone ob 1.09. Jutri, PONEDELJEK, 21. avgusta IVANA Vreme včeraj: naj višja temperatura 17,1 stopinje, najnižja 13,8, ob 19. uri 15,6 stopinje, zračni pritisk 1009,8 mb., stanoviten, veter 30 km s sunki 48 km na uro, severovzhodni, vlaga 45-odstotna, padavine 28 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 19.8.1972 se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 70-letna Ana Mlekuž, 88-letna Amelia Ballis vd. Rismondo, 71-letni Giovanmd Biasiol, 62-letna Maria Močnik por. Milkovič. 86-letna Livia Segre vd. Goldberg, 81-letoa Natalia Inamo, 89-letna Antonia Colja vd. Vigini, 83-letna Gto vanna Menchini vd. Ouerini, 93-letna Čarobna Schoss vd. Košak in 70-letnl Vinoenzo Gussi. Včeraj-danes SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. UL Mazzini 53, TeL 733-361 Prijattlja la tnance naprošamo da nas obiščejo OKLICI: steklar Franco Favret in gospodinja Bruna Pusiol, težak Roberto Scabar in delavka Serenel-la Perossa, tehnični izvedenec Giuseppe Postal in uradnica Alda Grassi, mehanik Sergio Sineovich in prodajalka Vilma Celbni, financar Mi-chele Dore in gospodinja Narcisa Masi, delavec Pierpaolo Vouk in prodajalka Nadsia Ferletta, pristaniški delavec Giuhano Beacco in Gospodinja Amaha Cosulieh, elektro-mehanik Mario Toros in knjigovod-kinja Sonia Zerial, prodajalec časopisov Gabriele Menazzi in prodajalka Susanna Mozzi, mehanik Marino Rapagna in učiteljica Maura Rulla, uradnik Giorgio Carli in uradnica Ada Kramar, pleskar Ferruccio Po-iani in delavka Malvina Battisti, trgovec dr. Eduardo Consdglio in trgovka Nidia Iaklic, uradnik L4-diano Contento in uradnica Evelina Galussi, delavec Adriano Tempdne in uradnica Ines Calzi, uradnik Gianluigi Rossi in gospodinja Edda Marin, pristaniški delavec Vinido Ursic in uradnica Sonia Prodan, pek Franco Goljesceck in uradnica Maura Gaspardi, stražnik Bruno Satti in gospodinja Fedilia Gher-maz, zastopnik Tito Mizzan in gospodinja Franca Noriš, orožnik Mi-chele Angelo Isoni in delavka Gabriela Grego, zidar Mario Paule-tac in gospodinja Albina Sora, o-premljevalec Harold Cozine in pro- dajalka Sonja Bos&i, delavec Giorgio Fernetic in gospodinja Annama-ria Žago, mehanik Franco Margo-nicchio in uradnica Silva Primosi, geometer Giorgio Stringaro in u-i adnica Marinella Nadalut, uradnik Luigi Martinuzzi in uradnica Anna Rosalia Rubinacd, uradnik Guido Laghi in uradnica Ernestina Bar-ducci, električar Fabio Viola in gospodinja Adalgisa Monteduro, elektronski izvedenec Luigi Copetti in bolničarka Maria Larediana Alber-ganti, delavec Mario Felluga in gospodinja Maria Gallina, pristaniški delavec Mario Zubin in delavka M.esca Bemich, tesar Ennio Lan-za in gospodinja Fabia Veglia, delavec Giorgio Cincotto in uradnica Miryam Obedic, ladijski strojnik Salvatore Mazzeo in gospodinja Maria Politi, univ. študent Paolo Za-nini in univ. študentka Gabriella Cucchini, barist Giorgio Morabito BIRME 1972 Presenetljivo velika izbira UR to ZLATNINE - ZLATO 18/75091* — Velika Izbira ur SEIKO -Posebni popusti Urarna to zlatarna LAURENTI trst. Trieste. Largo Santorlo 4 in gospodinja Vanda Sossich, delavec Gianni Serii in uradnica M; sa Maddaleni, ladijski kapitan dria.no D’Odorico in učiteljica Elema Judith dr. Sullivan, ind. tehnik Fia-bio Zuccoli in uradnica Silva Ves-selli. prodajalec Lodovdco Burolo in prodajalka Olga Vesnaver, glasbenik Emesto Beacovich in uradnica Graziella Filipbch, železničar Car-melo Čorbo in prodajalka Ada A-pollomo, dekarator Michele Zizzari in gospodinja Maria Pentassuglia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM -Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35: Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. P. RevolteUa 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italia 14: Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. loterija BARI 75 71 70 68 62 CAGLIARI 29 73 86 39 32 firenze 76 16 10 55 8 GENOVA 44 34 63 86 87 MILAN 90 40 46 79 13 NEAPELJ 28 21 14 45 70 PALERMO 69 62 52 56 1 RIM 37 89 47 7 6 TURIN 15 25 22 75 24 BENETKE 45 33 20 ENALOTTO 36 26 2 12 X 2 1 2 X 1 X 1 t Kvote: 12 točk — 4.592.000; 11 točk - 227.900; 10 točk 24.700 lir. V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne na cesti, ki iz šempolaja pelje v Sesljan. so se ranile tri osebe, od teh pa se bo le ena morala zdraviti v bolnišnici. Malo pred 17. uro je 61-letni Giacomo Mlinca iz Ul. Baiamonti 39 vozil svoj fiat 128 novejše tržaške registracije iz Šempolaja proti Sesljanu. v njem pa so sedeli še njegova žena. 56-letna Anna Rus-gnach por. Minca iz iste ulice, voznikov brat. 51-letnd Giordano Minca iz Ul. Cattedrale 2 in njegova žena. 53-letna Carmela Delise dot. Minca. prav tako iz Ul. Cattedrale 2. Po pripovedovanju Giacoma Min-ce, edinega, ki se je rešil brez prask, se ie nesreča pripetila zaradi spolzkega asfalta. Mirna ie namreč privozil nekaj metrov pred zaprtimi železniškimi zapornicami, ko je vozilo sdrsnilo na mokretn cestišču in treščilo v obcestno drevo na desni strani ceste. Vse tri potnike v avtu, razen Giacoma Minca. so z rešilcem RK odpeljali v glavrx> bolnišnico, kjer so le Car-melo Delise pqt. Minca sprejeli na ortopedski oddelek. Zaradi zloma levega zapestja in odrgnin po desni nogi se bo namreč morala tu zdraviti približno mesec dni. Giordano Minca in Anna Rusgnach por. Minca pa se bosta morala zdraviti doma od 3 do 5 dni. Zaradi ran po prsih in drugih odrgnin po spodnjih udih se bo 21-letni letni egiptovski državljan Handi Sayed Mohamed Badavvi moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti približno 10 dni. Badawiju, ki je vkrcan na motorni ladji «Blu Albatore*, zasidrani v Novem pristanišču, je včeraj zjutraj, okrog 9. ure, na sami ladji spodrsnilo in je padel na železno ploščad. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj aretirali in prijavili sodnim oblastem uslužbenca avtonomnega instituta za ljudska stanovanja Pietra Brascio iz Trsta, ker je obljubljal ljudem stanovanja proti plačilu izdatnih zneskov, potem pa iih pustil na cedilu. V torek, 29. avgusta «Srcčanje s Trstom» na pordenonskem sejmu V okviru 26. sejma v Pordenonu, ki je na sporedu za čas od 27. avgusta do 10. septembra letos, bo prihodnji torek (29. avgusta) v por-denonskem hotelu «Viila Ottoboni* slovesnost, ki so ji dali naslov »Srečanje s Trstom*. Srečanja, ki ga organizira tržaški odbor za enotno gospodarsko propagando, bo ob 11.30 v prisotnosti najvidnejših predstavnikov deželne uprave in našega mesta. Izlet na Bled in na vinsko razstavo Potovalni urad AURORA priredi v nedeljo, 3. septembra avtobusni izlet na Bled in v Ljubljano, združen z ogledom mednarodne vinske razstave. Cena izleta 4.500 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cie ero-ne 4, tel. 29-243. UČITELJSTVO starejših letnikov (z goriškega učiteljišča) se letos sestane v soboto, 16. septembra dopoldne, na predvečer otvoritve šole - spomenika v Cerknem, na Mostu na Soči. Na žel. postaji kakor tudi na autobusni postaji bosta sprejemala udeležence tov. Rutar in Skočir. V nedeljo, 17. septembra pa gremo na otvoritev v Cerkno. Mali oglasi »CITROEN* — mehanična delavnica Samarittani in Mlceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a. Kuharico išče slovenski Dijaški dom v Trstu. Informacije pri upravi doma, Ul. Ginnastica 72 - tel. 793-167. Družini dam v najem gostilno s stanovanjem. Tel. 418-691. FRIZERSKI SALON išče vajenko. Odlični pogoji. Telefonirati na št. 764-306. Vedeževanje iz kart in čitanje z roke (v italijanščini — moški izključeni). Garantirana resnost. Telefon 421-074. ZARADI BOLEZNI dajemo v najem pošteni družini dobro vpeljano gostilno v bližini mesta. Naslov na uredništvu Primorskega dnevnika. rmuHin^ MIRAMA KS Ki PARK. Predstav« 21.00 J*' či in zvoki*: danes ob Kaisertraum von Miramare*. v 22.15 «MassimiIifl0» italijanščini. _ ^ ščini; ob Carlotta* v Jutri, v PONEDELJEK, ob «Maximilian of Mexico» v an' ščini; ob 22.15 «Massimiliano Carlotta* v italijanščini. Nazionale 15.30 «E’ ricca, la sposoe 1'ammazzo*. Barvni film. Walter than in Elaine May. Fenice 15.30 «1 familiari delle vi® non saranno avvertiti*. Barvni n Antonio Sabato in Telly Savato Eden 15.30 «La gatta in calore*. Bar- vni film. Eva Czemerys in Silv Tranquilli. Prepovedano mladi® ™ 18. letom. , ,j Grattacielo 15.00 »Le calde notti ° Decameron*. Barvni film. Femf nussi in Don Backy. Prepove« mladini pod 18. letom. v m, Excelsior 15.30 «11 solitario del “ „ Barvni westem film. Charles son in Lee G. Cobb. m Ritz 15.00 «Cosi sia*. Barvni fil®’ . Merenda, Alf Thunder, Mila ** in Sydne Rome. . jjj. Aurora 16.30 Vrsta filmov o skem oporečništvu: «Taking Barvni film. Prepovedano pod 18. letom. ^ Impero 16.00 «Mania di grande Zabavni barvni film. Luis 7>e ‘ in Yves Montand. rr,____ »a 1 pf * i frf Cristallo 15.30 «La Texana ed telli Penitenza*. Barvni fd®' m, quel Welch. - V ponedeljek Capital 15.30 «11 ribelle di Sc0 Barvni film. Michael Caine- -Filodrammatlco 15.00 «Deca francese*. Barvni film. PreP° no mladini pod 18. letom. . #e. Moderno 15.00 «Cowboys*. Bar'-®,, stem film. John Wayne Dem. Vittorio Veneta 15.00 «... e 41 jso* uccido*. Barvni film. Rock r*u ». Angie Dickenson. Prepovedano dini pod 18. letom. pjo>- Abbazia 15.00 «11 pistolero di ^ Barvni westem film. Igrajo Ford in C. Jones. Ideale 15.00 «All'ovest to*. Barvni vvestern film. Ossien in Silvia Monti. [I1jiiO' Astra 15.30 «Un papero da o” f.d ne di dollari*. Barvni Walt ™||rl(# film. Dean Jones in Sandy KINO Nfl 0PČ»jj Predvaja danes ob 19- ur’ »AGENTE 007 T], UNA CASCATA Dl DIANAH* Igra Sean Connery. Barvni 1 Ponedeljek, ob 19.00: « LA BALLATA DI CABLE HOGUE» Razstave V Mestni galeriji Piran J* ** (l va. Id nosi naslov Ars Histo8* Razstava je odprta vsak j) 10. ure do 12. ure ter od 17- jvf 20. ure. Na razstavi sodelul0 .-jjini jimi deli 23 slikarjev, med 'sS\ yt so tudi Zvest Apollonio, nassi, Herman Pečarič, Jože]U[grjč' in še nekaj drugih domačih Razstava bo odprta do 24. a V Kraški galeriji v Velike« ^ razstava del Pavla Ferluge * V koprski galeriji Meduza jji- stava del skupine AMA (Ajd1' ljuš, Apollonio). V koprski galeriji Loža j® dunajske šole fantastičnega teZ^ Razstava bo odprta ob delav®8' jt 9. do 13. in od 17. do 19. «* 1. septembra. , Do 26. t.m. bo v občinski ški galeriji na Trgu Unitš eji» Kozman razstavljal svoja rf' dela. Razstava bo odprta o” j0 ^ nikih od 10. do 13. in od P-julJ ure, ob praznikih pa od 10- v 1 V umetniški galeriji ENDA® delle Zudecche 1 je odprta r del Rine Skerk in Walterja ® ..ji) Razstava bo odprta ob delavn , 1 18. do 21., ob praznikih P® do 13. ure. SOŽALJE i(ft Uredništvo in uprava ^ dnevnika izrekata družini is ‘ j,e žalje ob bridki izgubi sot*e ® pyl£ MARIJE MOČNIK por. MlLK Trst, 20. avgusta 1972 Naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni' 1*^®*"* zapustila za vedno naša draga MARIJA MOČNIK por. MILKOVIČ „ boi' Pogreb pokojnice bo jutri, v ponedeljek, ob 15.15 iz glavne nišnice v Trstu na domače pokopališče v Trebčah. Mož Roman, sin Renato z ženo vnuki Franka, Angel, Mirko, in drugi sorodniki Trebče, Trst, Ferlugi, Maribor, 20. avgusta 1972 Cveti**’ Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil 15. ®vl naš dragi oče MARIO BAN v««* Po pokopu naznanjata žalostne otroka MARA in MARIJAN z družinama in sorodnik* if- Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali. Poseh00, hvala g. župniku Šibeniku, godbi in pevskemu zboru s ter darovalcem cvetja. Prosek, 20. avgusta 1972 Primorski "Silo *"ilk 3 20. avgusta 1972 PRIPRAVE 50 ŽE V POLNEM TEKU Od 4. do 10. septembra v Repnu Kraški teden s kraško ohcetjo Letošnji par: Nataša Cevnja in Rado Andolšek - Gastronomski natečaj, pristno vino, domač pršut in ples na prostem Manj kot trije tedni nas še lo-od največje manifestacije na - Kraškega tedna. Pred dne-so se sestali predstavniki Zadru-«Naš Kras* s predstavniki re-7**tabrske občine in z občinskim "®orom za pripravo »Kraške ohce-e.' kjer so se dodobra pomenili o tošnji prireditvi, ki beleži že maj-,en jubilej: Letošnji «Kraškd te-bo nam eč že četrti po vrsti, ,Sraška ohcet» pa peta! J^f^tvsem moramo predstaviti ležaja novoporočenca. ki se bosta IjOčila po starih kraških običajih. ■0 sta Rado Andolšek s Ferlugov ? . ataša Černja iz Tomaja. Ra' ,, J« dobro znan med tržaško mla-J®- saj je bil vrsto let tajnik lenega združenja »Gaja*, dru-oa (jeia kot uradnik v grad Kljub temu pa sta vedno dobre volje in nasmejana, čeprav komaj čakata, kdaj bo prišel 10. september ... Poglejmo sedaj, kakšen bo program letošnjega «Kraškega tedna*, Začel se bo v ponedeljek, 4. septembra. in sicer z otvoritvijo gastronomskega natečaja, na katerem se bodo gostilničarji potegovali za plaketo «Najboljše kraške kuhinje 1972». Kot ie znano, pripravljajo u-deleženci natečaja izključno le stare kraške jedi. ki gredo od sirkove kaše do kuhanih štrukljev. Natečaj bo trajal do sobote. 9. septem bra, ko bo posebna komisija ocenila zadnji menu. Tega dne zvečer bodo v Repnu odprli tudi osmice. v katerih bodo točili pristno belo in črno vino (se- j S> V’ 4 Letošnji kraški par: Rado Andolšek in Nataša čevnja. podjetju, ki ga upravlja nje-j oče. Njegova družica ie doma je°nkraj meje. iz osrčja Krasa in Zaposlena v Dutovljah pri pod-»Kras-Oprema*. Te dni imata bolne roke dela s pripravami *ohcet». ki se nagloma bliža. prispevki biesto cvetja na grob pokojne-strica Ivana Žafrana daruje * - 3.000 lir za Dijaško matico, i “v°jci padlih iz Gabrovca .daru je-^ popravilo grobnice na Pro-17,500 lir AL- f>rvi obletnici smrti (20.8.1972) j: ^8 Kodriča daruje žena 10.000 v geriatrični oddelek bolnišnice y Magdaleni. toLjiočastitev spomina pok. tete « daruje nečakinja Vanja Tu-li?4 2-500 Ur za ŠD Polet in 2.500 . Za Dijaško matico, v. a,hesto cvetja na grob pok. I-lo a Žafrana daruje Milka in Kar- 2.000 Ur za Dijaško matico. SPOMENIK PADLIM Kontovelu (b y*o Albi 5.000 lir, Josip Prašelj (št o ^ 2.000 lir, Emesto Daneu (St 285) 10.000 Ur, Stanko Štoka ‘ ' n 10.000 Ur in Anton Škrk ANE Marija 1.000 1U-, Bodigoi 500 Ur, Barut Pepi 500 lir, Htln:n Ivana 300 Ur, Sabadin Er-l.Ooft0 2.000 lir, Blaževič Zofija Hari. ^r, Bordon Marija 2.000 lir, ^lonL ^bsipina 2.000 Ur, Černigoj 2.0on 2-000 lir, Martelanc Drago \nzi- • Djukar Igor 1.000 lir, La-* ra8° (Ajdovščina) 50 N din, Cotar (Ljubljana) 100 N din. cvetja na grob pok. I-)%0 j?frana daruje Viktorija Čok ar za spomenik padlim v na Kolonkovcu. VAnSApOMENIK PADLIM V NOB (/GABROVCU (Objava Ivan in Rustja Petka lipovec 57) 10.000 Ur, Furlan V . (Prosek) 2.000 lir. ^jPa^un na pok. Ivana Žafrana %) i- Lovrenc in Marija Žerjul ,V 2a Dijaško matico. astitev spomina pok. Ivana *-0Oq ,a daruje družina Gonella V .J*' za Dijaško matico. ^Zin01'11 na P°k- Ivana daruje V® Žafran 12.000 lir za pro- društvo Slavec. ^SPOMENIK PADLIM V NOB jv,KOLONKOVCA, od sv. ^ IZ SKEDNJA Repnu, kjer bodo zvečer nastopili člani pevskega zbora »Srečko Kumar* v narodnih nošah. Naslednjega dne, v sredo. 6. septembra bo na trgu v Repnu javni koncert najboljšega harmonikarskega zbora »Miramar* ld je danes prvak Italije, v četrtek, 7. septembra pa se bosta bodoča nevesta in ženin poslovila od svojih prijateljic in prijateljev na ločenih večerjah, kasneje pa se bosta še zadnjič v dedih stanu* zavrtela na repenskem trgu, kjer bo orkester »Kras* igral za mlado in staro vse do polnoči. V petek, 8. septembra po vsej verjetnosti ne bo nobene zunanje prireditve, zato pa bo ta dan posvečen pripravam za kraško ohcet, ki se bo začela naslednjega dne, in sicer v soboto. 9 septembra. Na vrsti bo namreč že tradicionalen prevoz bale z volovsko vprego, ples na skednju in seveda velik javni ples na repenskem trgu. kjer bo igral Janez Jeršinovec s svojimi planšarji. S kraško ohcetjo, ki bo v nedeljo, 10. septembra, se bo krašld teden zaključil. Kot običajno, bo ob 10. uri maša s poroko v repentabrski cerkvi, potem pa bo povorka svatov v narodnih nošah odšla na zakusko v Furlanovo restavracijo, od koder bodo spet v povorki in s harmonikarjem na čelu odšli v Repen. kjer bo v Kraški hiši sprejem neveste po starih običajih. Sledilo bo poročno kosilo v restavraciji Križman, katerega se bodo poleg ženina in neveste ter svatov udeležili tudi vsi dosedanji pari, ki so se poročili na kraških ohcetih. Popoldne, in sicer z začetkom ob 18. uri. bosta ženin in nevesta odprla ples, za katerega bo letos igral narodno - zabavni ansambel «Dobri znanci* z vokalnim tercetom sester Potočnik in humoristom Marjanom Roblekom. Kot vidimo torei. je spored letošnjega Kraškega tedna izredno bogat in pester. Organizatorji pa vabijo vse ki imajo na razpolago narodne noše da se v čim večjem številu udeležijo letošnje kraške ohceti, ki naj še enkrat dokaže, da naši stari običaji niso propadli in da še vedno živijo v ljudstvu, iz katerega izhajajo. K A T. I O LJUBLJANA, Titova 10 RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINO Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Telex: 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBIJANA veda tudi terana ne bo manjkalo), proizvod znanih, domačih vinograd nikov. Z osmicami se bo odprla tudi sezona domačih klobas in kuhanih štrukljev, da ne govorimo o pršutu in zelju, ki gre vsem tako v slast. Tega dne bo odprta tudi fotografska razstava v Kraški galeriji. Naš znani fotoreporter Mario Magajna bo na razstavi prikazal vse dosedanje «ohceti* in prizore iz «Kraških tednov*, takoj po zaključku letošnjega «Kraškega» tedna pa bo dodal še letošnje fotografije, tako da bomo imeli na razstavi dokumentarni prikaz vseh dosedanjih prireditev. Razstava bo vsekakor zelo zanimiva in nanjo še posebej opozarjamo vse udeležence letošnje kraške manifestacije. Večer bo zaključila godba na pihala s samostojnim koncertom, ki bo na trgu v Repnu. V torek. 5. septembra se bodo izkazali predvsem občani repentabr-ske občine. Ta dan je namreč na sporedu prikaz starih običajev in del. ki so jih s primitivnimi sredstvi opravljali naši stari Kraševci. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene, danes pa že lahko najavimo pevski koncert v Kraški hiši v _______________________ nimimiimuiiiimiimimmimmmiimiimmiiiimmiiiimmmimmmmmiiiimmimmmiimmmimii Osemdeset let Alojzije Brana vd. Škabar moževo pomočjo vzgojila otroke v slovenskem duhu. Med drugo svetovno vojno sta odšla dva sinova v partizane in hud udarec je bil zanio. ko je eden od njiju obležal mrtev prav blizu rodne vasi zadet od sovražnikove krogle. Kljub vsemu ni obupala. Vojna 'je končala in kazalo !e, da so prišli boljši časi. Vse bi bilo prati, če ji ne bi umrl mož. Tudi ta hud udarec je prestala in sedaj z veseljem popestuje najmlašega vnučka in preživlja v krogu sinov in hčera svoja stara leta. čeprav priletna je še vedno čila in zvesta naročnica Primorskega dnevnika, ki ga prečita do zadnjega kotička. Ob tako visokem jubileju je prav. da se je spomnimo in n čestitamo iz vsega srca ter ji kličemo še na mnoga leta! M. Ž. Naša slav) enka se je rodila 18. avgusta 1892 v Vogljah. V družini je bilo osem otrok in zato si je morala že majhna sama služiti kruh. Kot dekle se je seznanila z Jožefom Škabarjem iz Velikega Repna. Poročila sta se in v zakonu se jima je rodilo šest otrok. Trdo je morala garati, saj takrat niso bili taki časi kot sedaj in čeprav je razora al fašizem, je z V1 Izdali smo knjigo, za katero je že pred izdajo ladalo izredno zanimanje GRAMMATICA »ELLA LIMA SLOVENA Dr. Anton Kacin Slovenska slovnica z italijansko razlago je nezgrešljivi pripomoček za spoznavanje slovenskega Je*ika še posebno na tem obmejnem področju, kjer e vsak dan srečujeta in vzajemno živita dve na-°dni skupnosti. T*ST — ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792 4 SPLOŠNA PLOVBA s? piran-Jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066 ) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevoz) z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 tOO NA AFRIKA . JADRAN - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHOD- - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana - samo stojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino in za-stopanje tujih firm Za vse Informacije se prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji tn v inozemstva Z lanske kraške ohceti. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiu RAZGOVOR Z DR. FRANCOM JURIŠEVIČEM, AVTORJEM RAZSTAVE Zgodovina Primorske na razglednicah Razstava, odprta samo še danes, je v avli Študijske knjižnice v Kopru V avli študijske knjižnice v Kopru je že nekaj tednov nenavadno živahno. Tu sc radi ustavljajo domačini in obujajo spomine na stare čase, pa tudi tujcev ne manjka. V avli je namreč odprta e-dinstvena razstava »Zgodovina Primorske na razglednicah*, ki jo je pripravil neumorni dr. Fran Ju-riševič, naši širši javnosti znan že razstavo in knjigo Primorska pošta skozi stoletja. Listamo po knjigi vtisov in si izpisujemo nekatere pripombe. Tako je nekdo v italijanščini napisal: «Izredno zanimiva in skoraj razburljiva razstava*; v nemščini: »Izredno zanimiv vpogled v preteklost*; v makedonščini: »Ta razstava impresionira in je vredna pohvale* in v slovenščini; «Raz stava je že sama po sebi redkost, hkrati pa predstavlja pomembno dopolnilo h kulturi in zgodovini primorske*. Tako se vrsti pripomba za pripombo, zaradi velikega obiska pa so razstavo že dvakrat podaljšali. Zdaj so dokončno sklenili, da bo odprta do danes. Ker je na razstavi močno zastopano zamejstvo se nam je zdelo prav, da se o tem z dr. Juriševičem nekoliko podrobneje pomenimo. Najprej, doktor, koliko let je že stara vaša ideja, oziroma hobby zbiranja razglednic? Približno deset let se že s tem ukvarjam dokaj sistematično. Za razstavo sem se odločil šele potem, ko sem svojo zbirko dobro dopolnil, tako po tematiki, kakor tudi geografsko. In ta zbirka obsega? Okrog dva tisoč razglednic, od katerih sem jih približno 600 od-bral za razstavo. Vsekakor z določenim namenom? Razstava je razdeljena po pokrajinah in vemo odseva v desetletjih nastale spremembe na urbanističnem, političnem, gospodarskem in drugih področjih. Tu srečujemo krajevne motive, folkloro, zgodovinske momente, prevozna sredstva, mostove in druge objekte, reprodukcije umetniških slik, podobe naših kulturnih velikanov z verzi itd. In kako je zastopano na tej razstavi zamejstvo? Rekel sem ie, da je razstava razdeljena po področjih, tu sta Koper in Izola •; okolico, potem Pivka, Notranjska, Kras, goriško pod-očje ter Trst z okolico. Vsekakor je zamejstvo zelo dobro zastopano, to pa zaradi tega, ker je bilo tiskanje in izdajanje razglednic odraz ekonomske moči posameznega področja. Medtem ko so na primer od istrskih vasi imele svoje razglednice le Šmarje, Škofije in Dekani, je bila v tržaški in goriški okolici zastopana domala vsaka vas. njih in tudi vi ste marsikaj zanimivega doživeli ob tem. Doživetij je vse polno in marsikomu je bila razglednica edini spomin na starše ali stare starše, na prijatelja, na sorodnika. Toda ko sem vsakemu posebej razložil, da gre za zbirko, ki si jo bo ogledala vsa primoirska in zamejska javnost, so mi radi izročali te svoje spomine brez vsakih kompenzacij. Neka učiteljica iz Črnega vrha je ljubosumno čuvala svojo zbirko dragocenih razglednic, ko pa sem ji podaril svojo knjigo Primorska pošta skozi stoletja, ki ima podoben pomen kot zbirka razglednic, je takoj razumela položaj in mi z veseljem odstopila svoje razglednice. Malo čuden pripetljaj pa sem imel v Trstu, ko sem v stanovanju nekega zbiratelja zagledal fašistične slike. Ta človek je posedoval dragocene razglednice Simona Gregorčiča z njegovimi verzi. Odstopil mi jih je brez kompenzacij, oziroma sem mu v zameno poslal nekaj razglednic s tematiko satire, ki jih je on navdušeno zbiral. Jasno je, da o politiki nisva govorila, ker si ne bi imela kaj povedati. Sešla sva se kot zbiratelja in se razšla kot zbiratelja. L. O. Angela Košuta To seveda ne velja za Benečijo, Rezijo, Kanalsko dolino? Ta področja so bila ekonomsko šibka, kot koprska okolica in razglednice so bile zelo redke. Vaša zbirka bržkone obsega tudi posamezne redkosti. Res je nekaj dragocenih razglednic, ki so morda celo unikati. To so na primer stare razglednice tržaških motivov, ena sega celo v sam začetek pojavljanja razglednic v leto 1896. Potem so tu še vojni motivi iz prve svetovne vojne, pa tudi posamezni kulturni motivi iz Gregorčičeve dobe. Pri tem bi opozoril na nekatere zanimive fragmente: skupina raz- glednic na primer prikazuje urbanistične spremembe Kopra v zadnjih desetletjih, druga skupina na primer zgodovino tržaškega narodnega doma. Vso pozornost sem posvetil narodni zavesti in uporni borbi Primorcev za narodni obstoj. Dragocena razglednica je na primer iz Dekanov, ko so se tamkajšnja dekleta fotografirala v narodnih nošah. In to se je zgodilo leta 1929, ko se je bližala višku fašistična raznarodovalna politika. Verjetno vsebuje vsaka razglednica miniaturno življenjsko zgodbo tistega, ki jo je hranil toliko časa. Najbrž so se težko ločili od niiiiiiiiiiiiiNiiiiuiiiii.iiiiiiimiiiimmmiimmimimiiiiiiimiiiiimmiimtmmimiiMvtiiiiimiimmimniiiiimiiiimiiiiiimitiiuiiimmimmiiiiiiimiimiimi OD SREDE V STARODAVNEM TOSKANSKEM MESTU POKOPALI JO BODO JUTRI V TREBČAH Bolezen pretrgala nit življenja Marije Močnik - Milko vice ve Neizprosna bolezen je po dolgem boju pretrgala nit življenja zavedne Slovenke Marije Močnik Mil-kovičeve iz Trebč. Mariji, ki so jo vsi v vasi spoštovali in dobro poznali, saj je stopala v vsako hišo tudi kot raznašalka Primorskega dnevnika in drugih slovenskih publikacij, in to ceiih 13 let. ni bilo usojeno lahko življenje. Rodila se je v Trebčan 22. avgusta 1909 in bi čez nekaj dni praznovala svojo obletnico v družinskem krogu in predvsem sredi svojih štirih, vnučkov, ki jih je imela tako rada. Pa je usoda zahtevala drugače. Marija je pred leti nosila mleko v Trst ter opravljala trnovo pot. ki io je okusilo toliko naših Kraševk. Vdano je prenašala težave bornega življenia in žalosti, ki so ji bile odmerjene za življenja. Imela .je dva otroka, a eden ie umrl že v zgodnji mladosti. V skrbi za družino in za krpo zemlje v Trebčah so minevala leta, pred časom pa se je zopet utrgalo; sin Renato je doživel težko prometno nesrečo, mož Roman pa ie obležal ter je že pet let priklenjen na posteljo. Pred dvema letoma se je vgnezdila v hišo še zavratna bolezen, ki je včeraj premagala še nedolgo tega čvrsto in žilavo mater. Marijo bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu in ii želimo. naj ji bo lahka domača treben-ska zemlja, članom hudo prizadete družine oa izrekamo naše globoko sožal.je. Angela Košuta roj. Tence leži v grobu tik nagrobnega spomenika padlih borcev v • Križu IzpofoHa se ji je njena dolgoletna želja. 20. mednarodni polifonski natečaj «Guido d virezzo» Prireditvi bodo prisostvovali zbo rovodje, ki delujejo v okviru združenja pevskih zborov Primorske in SPZ Arezzo se vneto pripravlja na 20. mednarodni polifonski natečaj rGuido d’ Arezzo*. V sredo, 23. avgusta bodo v tem starodavnem toskanskem mestu zaplapolale zastave sedemnajstih držav in začela se bo prireditev, za katero vlada veliko zanimanje, tako v Italiji kot v drugih deželah. V treh dneh se bo na odru tamkajšnjega gledališča rPetrarca» zvrstilo 36 visoko kvotiranih zborov. Vsak dan bodo na sporedu trije tekmovalni nastopi. Poleg tekmovalnih nastopov v omenjenem gledališču bo v soboto več koncertov v raznih dvoranah, cerkvah in na trgih, in, seveda zaključna manifestacija v nedeljo na kateri bodo razglasili izide tekmovanja in nagradili zmagovalce. Letošnjega jubilejnega tekmovanja se bodo udeležili zbori iz naslednjih držav: Argentine, Avstri- timmmiitmmmimmmmimmmmmiimimnmiimmimmimiiimmmtmmmtmtimmnimmimia 50 let skupnega življenja Včeraj »ta v prijetnem krogu domačih in prijateljev slavila zlato poroko Josip in Emilija Cesar. Pet desetletnico skupnega življenja, posutega s prijetnimi pa tudi nepri jetnimi in težkimi trenutki, sta za konca Cesar proslavila v cerkv^ sv. Jerneja na Opčinah, kjer sta si 19. avgusta 1922. obljubila večno zvestobo. Zlatoporočencema, ki zvesto prebirata naš dnevnik, med vojno pa sta aktivno sodelovala v NOB, čestitajo ob visokem zakonskem jubileju sin. snaha, vnuki ter vsi sorodniki in znanci. Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. je, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Francije, Grčije, Italije, Jugoslavije, Kolumbije, Madžarske, Poljske Romunije, Sovjetske zveze, Španije, Švedske in Zvezne republike Nemčije. Žal, letos ne bo prisoten noben slovenski zbor, Jugoslavijo pa bosta zastopala zbora RKUD *Turkulin» iz Petrinja in *Joža Vlahovič* iz Zagreba. Deželo Furlanijo - Julijsko krajino bosta zastopala zbor tJulia* iz Trsta in polifonski zbor iz Rude. Prireditev v Arez*u se bodo kot gostje udeležili zborovodje, ki delujejo v okviru Združenja pevskih zborov Primorske in Slovenske prosvetne zveze v Trstu in Gorici. Pred nekaj dnevi smo se srečali s predstavniki združenja »Arniči della Musiča di Arezzo*, ki je prireditelj mednarodnega polifon-skega natečaja. Podpredsednik tega združenja in predsednik strokovne žirije natečaja dr. Mario Buccio-lotti je toplo pozdravil pobudo Združenja pevskih zborov Primorske in naše Slovenske prosvetne zveze. Našim zborovodjem je omogočil, da se bodo lahko udeležili vseh koncertov. Ob isti priliki nas je dr. Bucciolotti seznanil z zanimivimi podatki o dosedanjih uspehih oreškega mednarodnega polifonskega natečaja. Natečaj *Guido i‘Arezzo* se iz leta v leto bolj uveljavlja, kar med drugim potrjuje tudi udeležba odličnih zborov iz raznih delov sveta. Doslej je v Arezzu nastopilo 672 zborov: 6 iz Anglije, 5 iz Argentine, 37 i Avstrije, 5 iz Belgije, 3 iz Brazilije, 12 iz Bolgarije, 16 iz Češkoslovaške, 3 iz Danske, 2 iz Finske, 30 iz Francije, 29 iz Grčije, 343 iz Italije, 38 iz Jugoslavije, 1 iz Kanade. 16 iz Kolumbije, 1 iz Maroka, 4 iz Nizozemske, 6 iz Poljske, 3 iz Portugalske, 13 iz Romunije, 5 iz Sovjetske zveze, 43 kot člana Slovenskega planinske^ društva v Gorici, kjer je bil to® odbornik. Pozneje je celih 20 1** deloval v sklopu SPD v Maribora tudi kot njegov odbornik. Obenem je že v Gorici kot dijak pridno *DJ‘ ral narodno blago in toponamast®-no gradivo iz Brd, ki je bilo še P®" sebno važno in zanimivo na te® ogroženem koščku slovenske zemlje’ Pa ne samo v «Soči«, njegove spise in pesmi najdemo tudi v Planinskem vestniku, koledarjih M®-horjeve družbe v Celju in Goricii * glasilu Beneških Slovencev »Mat*' jur*, pa v Krajevnem leksikon11 Slovenije, kjer je opisal Brda 'l1 Novo Gorico z okolico, pa v F" morskem dnevniku itd. Za Benečane se rad oglaša v Trinkovem kolo darju. Izdal je nadalje zbirko •*' ričnih in epskih pesmi, ki se o®' likujejo po svoji bogati oblikovito sti, po sočnem in pestrem ljudskem izrazoslovju, iz katerega diha P16,' prosta in originalna ljudska govorica domovine Alojza Gradnika. Vsa povojna leta je ostal naš P bilant vedno tesno povezan s Slovel)" skim plamnskim društvom v Gori® Če je utegnil je prihitel na njeg®'8 občne zbore, kjer je vedno poved* kakšno šegavo in duhovito in f njegove prireditve ali izlete, katerih se kljub letom še vedno 88^ ležuje. Zato so ga prejšnji tedejj predstavniki goriškega SPD obisk8 na njegovem domu na kanalskem Gradu, mu izrazili čestitke v imen8 vseh goriških planincev ob nje#*-vem visokem jubileju ter mo P1* klonili praktično spominsko daril0. Za zaključek so voščila zalili * zlato briško kapljico in ob njej * Zorzut skupaj s prijatelji iz % rice obujal spomine na čase, ko. J? bil še odbornik društva v Gorim Take spomine je objavil tudi v sP® minski brošuri, ki jo je lani iz®8 SPD ob svojem jubileju. Obenem so vsi skupaj kovali načrte z* ®\ doče planinske podvige, saj našem8 Ludviku še vedno planinska žUm ne da miru in hoče tudi v tem Pr snemati tržaškega planinca J8”? Kugija, ki je svojo 80-letnico P*^ sjavijl na vrhu Triglava. Ob nJf govem visokem jubileju mu žeM® planin^j,,s jn druge strani m#; in vsi drugi ljubitelji naše »J: slovenske zemlje, da bi s čilim & rakom in vedrim nasmehom j ustih in v očeh še dolgo kora*?" širom slovenske zemlje ter s sočno besedo opeval njene prel®60' I. Marinčič V remku kukovca dekle zapeljuve an ji obljubnve liepih zrielih liet tarkaj maj, maj! Tako je zapel briški pesnik Ludvik Zorzut v svoji pesmi «Ma,j v Brdih* in zaključil z naslednjo kitico: V sončnih Brdih, vriskaj Brici, Brike, kose buskaj se, motike, znam’nja kmetskih vstaj, maj maj. V četrtek 24. avgusta bo preteklo 180 let, odkar se je ta izraziti šča Gradeža. Avtobus obratuje ob nedeljah in je namenjen predvsem tistim prebivalcem Brd, ki odhajajo na izlet oziroma na kopanje v Gradež. Iz Brd db Gradeža traja vožnja poldrugo uro. Iz Dobrovega odpelje avtobus vsako nedeljo ob 7.30, čez blok Neblo pa se vrne ob 19.30. Zanimanje za novo avtobusno progo je veliko, tako je avtobus vsako nedeljo povsem zaseden. DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica, Sovodnje-,’ Števerjan Dr. Cristianini Giovanni, Korzo Italia 204, tel. 2600. Dr. Milocco Ferruccio, Ul. Della Bona 10, tel. 83-710. Krmin in okolica Dr. Galoppin Livio, Ul. Armistizio, tel. 6142. pesnik briške zemlje in Bricev prismejal na svet v Medani, kot član številne kmečko-delavske družine. Po osnovni šoli v Medani se je, kot je bilo takrat že v tradiciji slovenskih dijakov, ubadal najprej s pomanjkanjem kot dijak na klasični gimnaziji v Gorici, Ko je Italija napovedala Avstriji leta 1915 vojno, je bil tudi Ludvik Zorzut, kot številni drugi zavedni Slovenci okrog Krmina, interniran v raznih krajin Italije, od koder se je vrnil leta 1919, ko sta tudi Goriška in Brda zamenjali gospodarja. Zato se je preselil v Maribor, kjer si je ustanovil svoj drugi dom. Med drugo svetovno vojno ga najdemo v Ljubljani, po vojni pa v Novi Gorici, kjer je sodeloval pri muzeju in knjižnici, bil med njenimi ustanovitelji in tudi njen prvi ravnatelj. Leta 1953 se je preselil z družino v Kanal, kjer se je našei nov dom na Gradu nad Kanalom, da mu je nesel pogled na rodna Brda, končno svobodna, kjer je pustil svoje srce in dušo. V Kanalu živi še sedaj, v kolikor ne potuje po vsej Sloveniji, ker mu njegova nemirna nomadska žilica ne daje miru. Ludvik Zorzut je izrazito ljudski pesnik, v prvi vrsti pesnik goriških Brd, ki jih je opeval v barviti domači govorici, živel z njimi in njihovim ljudstvom, z vinogradi in češnjami v cvetu, s kupico tokaja v rokah in smehom na ustih in v živih očeh. Čeprav ga je meja še vedno ločila od Gorice in slovenskih rojakov v njej, pa je ves povojni čas stalno vzdrževal stike z njimi in obiskoval znance in prijatelje na drugi strani meje, na katere so ga vezali mladostni spomini in skupne borbe. Zato ga je prizadejala nova meja, ki je ločila južni del Brd s Števerjanom in okolico od matične domovine in to bol je pokazal v spisu «Ranjena Brda*, v katerem je opisal krivico in nesmisel nove meje. S svojimi opisi Bricev in njihove zemlje, pa Kanalske doline in drugih predelov na zapadu Slovenije je sodeloval po drugi vojni zlasti pri goriški »Soči* in v njih prikazoval njihove šege in navade, njiho- •iiiiiiiiliiMiiiiiiiiiiiilliiiliiliiiiiMiliiiiilliiiairNiiaiiiiiiiMiillliia***iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii AKCIJA KARABINJERJEV V DEŽELI SODIŠČU SO PRIJAVILI ŠTIRIINOSEMDESET OSEB Zaplenili so tudi nekaj orožja, 11 ukradenih avtomobilov ter za 4.445.000 vrednosti ukradenega blaga Minuli petek so karabinjerji iz Gorice, Vidma, Trsta in Pordenona opravili široko kontrolno akcijo za represijo kriminala v naši deželi. V akciji je sodelovalo 413 karabinjerjev, ki so od 9. zjutraj do 14 popoldne opravili razne kontrole vozil, sumljivih oseb, stanovanj ir javnih lokalov. V presledku samih petih ur so a- V petek zvečer je zbor praških otrok nastopil v župnijski dvorani v Števerjanu. Kljub nevihti, ki se je razdivjala ravno pred pričetkom koncerta, je bila popolnoma zasedena. Med občinstvom so bili predstavniki oblasti iz števerjana in iz Gorice. Nastopajoče je pozdravila predsednica prosvetnega društva «Sedej» prof. Helena Knez, napovedoval pa je Simon Komjanc. Otroški pevski zbor je svoj program Izvrstno podal, zadnjo pesem »Vabilo na ples« pa Je na splošno željo moral ponoviti. Mladim pevcem je pritegnila vsa dvorana, tako da se jc pevovodja obrnil kar proti občinstvu in mu dirigiral. Poleg ploskanja, iskrenega in dolgega, so bUi nastopajoči deležni tudi cvetja. retirali osem oseb, ki so zagrešile kazniva dejanja ter dve osebi, ki sta že prej imeli opravka s sodnimi oblastmi. Zaradi raznih drugih prekrškov so karabinjerji prijavili sodišču 84 oseb. V štirih preiskavah so zaplenili 4 puške, 3 samokrese in nekaj drugega orožja; skupno so prekontrolirali 7.754 o-seb, 572 javnih lokalov ter 46 prostorov, v katerih so sumili, da nekaj ni v redu. Pri slednjih kontrolah so našli za 4 milijone in 445 tisoč lir vrednosti ukradenega blaga ter 11 ukradenih avtomobilov. Pregledali šo tudi 5.740 vozil ter odvzeli 19 knjižic in 12 vozniških dovoljenj. Seveda so z globo kaznovali tudi vse tiste šoferje, ki so naredili prometne prekrške. Teh je bilo 1.098, ki so skupno plačali milijon 589.835 lir. Izleti DRUŽINSKI IZLET z avtobusom v gornje Posočje in na Gorenjsko priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice, v nedeljo, 27. avgusta. Ogledali si bodo dolino Trente, nato bodo šli čez Vršič do Kranjske gore, Gozd Martuljk, Dovje do Kranja. Vpis in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD v Ul. Malta 2/1. Pohitite z vpisom dokler ie še kaj prostora v avtobusu. Kino h uri ca VERDI: ob 15.15-20.00 «Terrore co*. M. Farrow in R. Bailey-vni film; mladini pod 14. letoW prepovedan. . CORSO: ob 15.15-22.00 »Tempi ni*. C. Chaplin. Barvni film. MODERNISSIMO: ob 14.15-22.00 cia a faccia*. Gian M. Volori0] Thomas Milian. KinemaskopsU v barvah. CENTRALE: ob 15.15-21.30 007. missione Goldfinger*. S. nery. Barvni film. ^ VITTORIA: ob 15.00-22.00 «11 e la quarantenne (Storia di un no d amore)*. J. Simons in L. ting Barvni film. / rzič AZZUllKO: 18.00 »Una cavalla nuda«. B. Bouchet. Barvni riln1- tutt* i. EKCELSIOR: 17.30 »Sfida senza P8jj ra*. Paul Nevvman in Henry Barvni film. £ PRINCIPE: ob 18.00 »Orgasmo^ Baker in L. Castel. Barvni filtri- \uvu SOČA (N. (turu ,, Gorica): jca (N. Gorica): »Robin ognjeviti lokostrelec*, italijanski vni film ob 18.15 in 20.15-SVOBODA (Šempeter): «Ah, ta . viti avto*, ameriški barvni ob 18.30 in 20.30. RENČE: «Sled vodi v sobo*- 'rjjo. ški barvni film - ob 17.00 in ^ ŠEMPAS: «Džungla diamantov*-riški barvni film - ob 17.00 in Mj,. KANAL: »Vouk Sierra Blanke*- p španski barvni film - ob !*• 20.00. ^.jeH» DESKLE: »Stanlio in Olio zahodu*. Ameriški film - ®" in 20.00. . , Ur PRVACINA: «Pregon za sto tisj^pi larjev*. Ameriško-italijanski film - ob 17.00 in 20.30. DEŽURNA LEKARNA V G°B!^ Danes ves dan in ponoči je (jy'V-lekarna Provvidenti, Travnik 1 ’ 2972. DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan in ponoči je y/r na lekarna «A1 Redentore*. Gl-selli, tel. 72-340. PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORICA - UL Duca d’Aosta MO - Tel. 20-45 con#* PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KULTURA 5 Naš tržaški slovenski rojak Otokar Keršovani spada med na*odlične*še in najbolj izobražene jugoslovanske marksistične intelektualce med dvema vojnama ZOFIJA KRALJ IZ SESLJANA HRANI ZAPUŠČINI Vzor so mu bili tolminski in kraški kmetje, ki so se pred 280 leti uprli je samo 39 let, od katerih 12 v ječi — Doslej sta izšli samo dve njegovi knjigi «IZBOR ČLANKOV« (str. 460, • v Beogradu) in «ZGODOVINA HRVATOV« (str. 220 na Reki I. 1971), v njegovi zapuščini pa čakajo na objavo • marksizem v Jugoslaviji«, zgodovina razrednih bojev V DEŽELAH JUGOSLAVIJE spisi — Ustaše, ki so ga samo obstrelili, je ozmerjal: «Ubijalci, naučite se streljati...« in drugi bralcev, kje (ulice in hišne ^čas *n so se ro tg u in Sesljamu (kjer Otokarje-Zofija Kralj ljubo-krjT orani del dragocene Oto-h?č fn^ zasebne korespondence in istrskih upor- hrani del dragocene Oto-zasebne kort «iikht°9rafij) ter v ^ Marezigah, kjer je bil Oto-°®e nekaj let pred prvo 0 n° vojno občinski tajnik. No, Wfci j°Vorih z vsemi temi sorod-str®ni znanci objavljamo na tej W Poseben sestavek, na tem biZr Pa hočemo navesti le glavne j^°JSfce podatke o pok, tria- J^pdnem heroju, ki ga v ‘PviH prištevajo danes med Najodličnejše in najbolj iz-Vttte116 !ntelektualce v letih med 'i| ' vojnama* in ki ga je ome- 1 bednik Tito v znamenitem uUjskem govoru skupaj z %ni tovariši, ki so jih ustaši SJM zaščito hitlerjanske sol-ije v koncentracijsko tabori- *taje erfsthnec (potem ko jih je u-Izročila policija režima Ma-l3o., Iturna akcija). Svoje knji-%ijS>ciološke in ekonomsko-zgo-M „ razprave je takrat objav-k Ig^^topisu Matice Srpske. Le- 11,1 /e. \e postal član SKOJ nato %0 928 član KPJ Bil # S(> beograjskega časopisa i pot)eTV'eto, fci ga je policija J1 So*-a Q Keršovanija aretirala % 9a je v feb. 1928 obso-u m° leto zapora. Po pri-2’(i in zapora je pomagal ustano-UJeievuti časopis Nova lite-j,, r nadaljeval z urejeva-Jfaka °Vo a bn Je*' ”se to vsebuje nje-Č. rQin°ata zapuščina poleg skic p- Kov0?® 0 Pisatel ih A Šenot, .&i in Miroslavu Krleži. So tv,??”* so tudi obširni »Zapili . Dni It,^T1ern in kulturnem raz-Li*ii 'hacije*. Ve to je napisal Jo j Pomočjo skope literature, j tilu i l7nel na razpolago in ki •? Pošiljali tovariši in pri-. V j. Vrivaj v zapor k Predvojnih mesecih, ko voboden je K. nadaljeval roti pa zelo aktivno deloval s pisanjem v pollegalnem komunističnem tisku, zlasti v reviji »Izraz*. Policija ga je aretirala v noči med 30. in 31. marcem leta 1941. in dva meseca nato so ga ustaški zločinci ustrelili. Živel je komaj 39 let. od katerih dvanajst v zaporu, če se upoštevajo tudi krajše zaporne kazni, zaradi kršitev predpisov o tisku. Tudi mi se seveda pridružujemo želji reške založbe, ki je zapisana na str. 7 »Zgodovine Hrvatov*: «Skrajni čas je že, da sc vse, kar je Keršovani napisal, vse njegove razprave, članki in zapiski končno zberejo v zvezek njegovih del* in ta zbrana dela izdajo. Naj ob koncu tega prekratkega zapisa opozorimo bralce, da vse I buje zgoraj omenjena beograjska knjiga iz leta 1960 pod naslovom «Izbor članaka* tudi članke o Cankarju, Prežihovem Vorancu ter morda doslej najdaljšo (osem tisk. strani) marksistično razpravo o Antonu Korošcu, katerega stoletnica rojstva je minila prav v letošnjem letu. in ki jo je Keršovani objavil v štev. 1. revi-e «Izraz» Z. 1941. t.j. samo nekaj mesecev po Koroščevi smrti. Kerkovanjev živi jen jepisec Nu-sret Seferovič pa je ob koncu življenjepisa teaa našega velikega tržaškega revolucionarja zor pisal Še pričevanje o negovi junaški smrti, ki se glasi takole: ((Zdravnik, ki je bil pri streljanju navzoč, da bi ugotovil smrt ustreljenih (to so bila prva zločinstva v Zagrebu, ustaši so se tedaj ravnali še po kazenskem postopku) je pozneje pripovedoval, da po prvi salvi strelov Otokar Keršovani ni bil ubit. Krogla ga je zadela v ramo in podrla. On pa je vstal in šel poln groze proti ustašem. »Ubijalci, naučite se streljati...« Eden izmed njih mu je izstrelil kroglo v usta in on je padel mrtev.« Po vsem tem ie pač popolnoma nerazumljivo, da Keršovani1jevega, imena ne najdemo na seznamu na rodnih herojev. Ne njegovega ne Robovega, o katerem smo na tem mestu pisali pred kratkim. S. R. € Otokar Keršovani — Čiro z ženo Nano Siličevo takoj po poroki avgustu leta 1929, ko je prestal prvo zaporno kazen naiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiaii«iiiiiiiiiiiiiiiiliaiia,l,|lll|,,l,IIT,9l||l,lll||||llllll,l,l,lllllll|llllliinln|||lmilvliilv«illllalll|llllll|lllliililllliMliilll«,Bu,lil,,iiiiiillai||ll|l|lll|ll|ll|l|llslll|llllllll|VII|tlInvnvll|ll|l||tllllia||l|l||ll|llal|||MIM|l|||BMMAMaiMAMaaiHaaMSfaBMailKaM1BiatBaaitaaia RODIL SE JE V TRŽAŠKI GLAVNI BOLNIŠNICI PRED 70 LETI Zanimivi pogovori z Otokarjevimi sorodniki in znanci v Slivnem, Praprotu, Devinu, Sesljanu, Trstu in Marezigah Lepa si Vipavska dolina, a prijaznejši je meni Kras» Žrlfi’- ! ^ g.J. ,fl; jOj. Usi tMsCp/JL . MfroJi- ČLstC: ^4. VLUujuI iuom+Z Msu+f* t Jte & - M im* ** **#+*'## fr 4. ~ ib 4 M *šk 0 i m***#*, v#*** ^ ^ jj*, -p, ti i" ^ os •*-** ji&sJ-vuc £AsC+p \j*y**X 7-rjrfc,- Otokar Keršovani. naš tržaški rojak — se je rodil 23. februarja leta 1902 v tržaški glavni bolnišnici. Njegovo rojstvo je na tamkajšnjem župnem uradu re- Tržaška velika bolnišnica, kjer se je O.K. rodil pred 70 leti (Foto M.M.) gistrirano v knjigi 11. na strani 48, pod zaporedno številko 69-59. Očetu je bilo ime Franc in ie bil po poklicu «uradnik javne varnosti* v Trstu. Mati ie bila Amalija Kralj iz vasi Slivno pri Nabrežini. Njuno zakonsko zvezo so vpisali dne 4. junija leta 1971 v šem- jX^’ Laa «7. k /C)' Jo I/ljT Ho O 'čedc 'yL-Vi*^r I 3'^'» Iz Keršovanijevega pisma sestrični Z. Kraljevi. Ve ' r, Kaznilniškcmu cenzorju sta se dve vrstici in pol zdeli tako nevarni, da ju je prečrtal... stran 8. štev. 3). Po družinski knjigi ie razvidno, da so Keršovanijevi prišli v vas Praprot že pred 120 jeti in sicer iz Rihenberka. sedanjega Branika. Ded. prav tako Franc je bil po poklicu mizar. Pri Lucijanu Šu-šterčdču, Praprot 17, stoje še zdaj kuhinjska vrata, ki jih je bil izdelal ded Keršovani. Lucijan je že upokojenec in ima 75 let. Spominja se še, kako je sosedov nono ta vrata »nastavljal*. Po izdelavi sodeč, je bil stari Franc sila sposoben mizar. Hiša, kjer so tedaj stanovali Keršovanovi, je zelo stara in stoji v Praprotu takoj ob ovinku, na začetku vasi ob cesti, ki pripelje iz Šempola-ja. Družina je bila velika. Pri hiši ie bilo več otrok Tako, kakor so rastli. so se od doma razhajali, pač za zaslužkom. Tudi Otokarjev oče je bil odšel že mlad, in sicer v neke šole v Gorico. Toda za višje šoie najbrž ni bilo polajskem župnišču (knjiga III., I denarnih možnosti. Dobil je «ce sarsko* službo in izbral si je nevesto. ko še ni bil star 26 let. V Slivnem in v Praprotu smo izvedeli še te podrobnosti. Ohcet je bila v Slivnem pri »Dolnjih Kraljevih*, kakor so rekli na domu neveste. Za tisti dan je bil ženin naročil gosposko kočijo, s kočiiažem, ki ie prišel iz mesta. Pri cerkvenem obredu so se zbrali skoraj vsi vaščani. Vsa soseska ie zavidala mladoporočencema. Resda ie bila ona iz kmečke hiše. ampak kljub temu brihtna in brhka. Znala ie gospodinjiti, pa šivati tudi. On ie bil šolan, vitek, visoke postave, skratka fant od fare. Zakonca Keršovani sta se ure selila v Trst takoj po poročnem obredu. Nastanila sta se v Ulici San Lazzaro. v zgradbi s tedanjo številko 828. ki odgovarja današnji številki 11. Zdaj ie tam manufakturna trgovina «Mitis». v gornjih treh nadstropjih pa so v glavnem stanovanja. Ob rojstvu sina Otokarja, niti 9 mesecev po poroki, sta se zakonca preselila na Kjadin. v manjšo a novejšo dvonadstropno zgradbo s takratno številko 722. Dandanes se tja gor vzpenja Ulica Michelangelo Buo-narroti in tista hiša ima številko 32. To smo razvozlali na osnovi podatkov, ki so nam iih posredovali nn tržaškem občinskem matičnem uradu. Hišo obkrožajo drevesa in zeleni nasadi ter je primerna le za tri stanovanja. Razgled je izredno lep. Zdaj je njen lastnik neki De Grandi, ki stanuje v drugem nadstropju. V tej hiši so torej starši zibali malega Otkota. Tu gor mu ni manjkalo svežega zraku. Imel ie tudi dovoli prostora na vrtu. kjer se ie lahko udobno igral z mlajšim bratcem Konradom ali Radkom, kakor so ga klicali po domače. Bila sta edina otroka pri hiši. Imeti naraščaj, a ne preštevilen. zagotovljen dober zaslužek, izšolati otroke, potem sčasoma prihraniti vsaj za nakup lastnega doma. to ie bil bržkone dlj tudi Otokarjevih staršev kakor spo- Deset spominskih kamnov na kraju ustrelitve O. Keršovanija in devetih njegovih tovarišev 9. Juliju 1941 v Dotrščini pri Maksimiru oz. Dubravl hlš-ii Zagreba. Zgoraj pod n»slovom: spominski kamen O. K. — Zgoraj spomenik ob vhodu na pokopališči' v Dotrščini. (Posnetke nam je ljubeznivo posredo valo uredništvo bratskega zagrebškega tednika VUS) dobno na to misli sleherni mlad zakonski par še dandanašnji. S takimi načrti za bodočnost sta Keršovaniieva razumljivo uspešno krmila družinsko barko. Vsai v začetku! Sredi snovanja družinskih načrtov za prihodnost, so o-blasti službeno 'premestile očeta za občinskega tajnika v Marezige pri Konru. Premestitev, nai bi veljala kot opomin Francu Ker-šovaniju, zaradi aiegove odkrite naklonjenosti mlado - slovenskemu gibanju, ki se ie širilo v popolnem nasprotju s politiko cesarskih konservativcev. Otokar je prav takrat dorasel za prvi razred osnovne šole. S premestitvijo so se zmanjšali dohodki. V Marezigah, kakor po vsei Istri, je tedaj vladala večja revščina kot v mestih. Kmetovalcem ni zrastlo niti za lastne potrebe, saj je bilo po vaseh več ljudi, kot jih ie dandanes. V m<-stih so ljudje lažie prišli do denarja. In tako so Keršovanijevi prišli «na slabše*. Odpovedati so se morali tudi lepim družinskim načrtom posebno še, ker je Franc poslej, čeprav tajnik v tel napredni vasi cesto prehajal v navzkrižje z nadrejenimi in žandarmerijo. Tako so nam povedali v Marezigah Nekateri starejši Marežani ve do tudi povedati, da ie bil njihov takratni tajnik sila zaveden in pošten rodoljub ter da se ie vedno zavzemal za pravice siromaš- nih ljudi. Eden teh je tudi 80-letni Štefan Lovrečič iz Bučajev pri Marezigah. Že iz predvojnih časov živi v Trstu v Ulici Ga-sparo Stampa 8. vendar so njegovi spomini na takratne čase še sveži — Verjetno se spominjate Ker-šovanijevih, ki so pred prvo vojno stanovali v Marezigah. Kai bi nam lahko povedali v zvezi z njimi? — A. ja... Gre najbrž za Otokarja Točno vem. da so prišli iz Trsta in se nastanili v šoli, torej v občinski zgradbi. To ie bi lo okrog leta 1908 ali 1909 Zna no mi ie tudi. da sta fanta Oto kar in Radko začela ljudsko šolo v našem kraju torej v Marezi gah. in da so bili tam do leta 1914 ali do konca 1913 Tedaj sem iaz^ prevzel tajniško mesto na občini Marezige prav od očeta Franca Živa, brihtna tantka sta bila. — Zaradi česa. po vašem mnenju. je moral Keršovani prepu stih mesto tajnika vam? — Natančno ne bi vedel, zakaj Ampak znano rod je. da je imei neke spore z nadrejenimi in Žan darmerijo. Veste. Franc ie bdi napreden človek, »mladoslovenec« smo mu rekli. Rad je pel v na-DJ. PLANJAVEC «Ce bo le mogoče, pridem pogledat Seznam sesljanskih pisem, dopisnic in fotografskih posnetkov (Nadaljevanje na 6 strani) Naše bratce — zlasti iz tržaške in nabrežinske občine — še bolj pa vse tiste. ai zoira.io podai.se o zgodovini naših krajev, bo prav gotovo zanimalo, kaj vse vsebuje tisti del zapuščine tržaškega junaškega revolucionarja Otokarja Keršovanija, ki jo hrani njegova sestrična Zofija Kralj iz aesijana. Zato objavljamo v naslednjem, na kratko, seznam vseh treh delov zapuščine, ki sestoji iz: 1. štirih pisem, 2. sedmih dopisnic in 3. osmih fotografij. 1. PISMA Najstarejše pismo je datirano «Sremska Mitroviča. 2. IV. 939*. O-vojnica ni ohranjena. Pismo začenja z besedami: «Mila moja mama, Pisano je z roko in zadeva materino preselitev iz Pazina sestri Marjeti v Slivno kakor tudi materino bolezen K skrbi, da bd jo pregledal zdravnik in napoveduje, da bo prišel prihodnje leto na svobodo ter da dela že tri tedne v kaznilniški kuhinji. Pismo je napisano na dveh straneh velikega pisarniškega papirja, dolgo je 46 vrst, od katerih je kaznilniška cenzura s črnilom prekrila tri vrste. Sledi štirivrstični pripis: »za sestrično: »Draga Zofija* z zahvalo za skrb glede matere in s pozdravi za «g. Silva Opašiča in druge...* Pismo vsebuje tudi dvojni parafi cenzorja z datumom 4.V.39. Drugo pismo je izmed vseh štirih najpomembnejše in je prav tako brez ovojnice, namenjeno je sestrični Zofiji z datumom: «Sremska Mitroviča, 8.V.1939.* Napisano je takoj po prejemu brzojavke o materini smrti. Iz tega pisma smo prefotografirali trinajst najznačilnejših vrstic in jih objavljamo na drugem mestu skupaj s prepisom vsega pisma. Za tretje pismo je ohranjena tudi kuverta z naslovom (napisanim na pisalnem stroju): «Gospodična Zofija Kralj, Sistiana 42, pr. Trie-ste, Italija«, na hrbtni strani pa je zgoraj napisan naslov pošiljatelja: Otokar Keršovani, novinar, Zagreb, Klaičeva 19/1. desno», spodaj pa žig »VERIFICATO PER CENSURA« dvema poštnima žigoma: TRIE-STE CENTRO AR.RIVI «21-22 9 VII 40 XVIII« ter dvema večjima nečitljivima žigoma verjetno ital. vojaške cenzure. Pismo je popolnoma družinskega zasebnega značaja in zadeva"K. zakon, ki' ga omenja'haš članek v pogovorih z Otokar jevimi I sorodniki. Pismo je napisano, ko je bil K. že pet mesecev na svobodi. Vsebuje 44 tipkanih vrstic. Tudi četrto pismo — pisano z roko — je naslovljeno sestrični Zofiji z datumom tPraputnjak, 10. Vlil. 40» in s Dodobnimi cenzorskimi italijanskimi žigi na kuverti; vsebuje 39 vrstic na navadnem pisemskem peprjtt mijhn-i-ga formata. Vsebina je strogo zasebnega značaja, vendar v njem K. omenja svojo drugo sestrično rZnrko Kosmi-novo (omožpno za prof. Kosovela), ki stanuje, če se točno spominjam naslova — via Commerciale 26/IV*. 2. DOPISNICE Vseh sedem dopisnic je naslovljenih na sestrično Zofijo Kralj v Sesljanu Prva dop. je iz Sr. Mitroviče z datumom 9.III.39. za: »Zofija Kralj (presso Amalija Keršovani) Pisino 79, Istria, Venezia Giulia. Italija.* K. prosi sestrično, naj obolelo mamo pregleda zdravnik, nato pa naj jo vzamejo na Kras. Druga dop. Naslov isti; prav tako iz Sr. M., datum 17.IV.39. Vsebuje skrb za hudo zbolelo mamo: »Ne morem prenesti misel, da se lahko zgodi, da je sploh več ne vidim. Najtežje mi je. da ne morem nič narediti, da bi ji pomagal. Verjemi, da sem Ti zelo, zelo hvaležen za vse, kar si že naredila in kar še boš naredila zanjo, enako tudi Pepotovi Mariji. — Se vedno upam. da ne bo umrla..■* Dop. je bila poslana «express». Tudi tretja dop. je iz S. M. z datumom 5.XI.39, pisana na sestri-čin seslja nski naslov že po materini smrti. Med drugim piše K. tudi: «Amnestija, o kateri mi pišeš, je objela zelo majhno število komunističnih obsojencev, in sicer s.coraj samo tiste, ki so imeli še malo kazni. Jaz sem še tukaj... Kazen mi izteče 17 februarja 1940. čatem bom vsekakor še pisat Tebi in Upa-šiču. Če bo le mogoče, pridem vas vse obiskati. — Sicer sem zdrav m dobro razpoložen kakor vedno... Lepo pozdravi Marjeto, Jožeta, Poldo. Zoro, Marijo. tete, strica in vse druge!* Tudi četrta dop. je še vedno iz zapora. Z novoletnimi voščili z datumom: 1.1.40 in poudarkom: iDstalo m je samo se šest tednov zapora. Potem odidem v Zagreb... Časi so zelo megleni in st še nisem na jasnem, če bom mogel kmalu priti k vam na par tednov Ve-deremol”» Sele peto dopisnico je poslal iz Zagreba takoj po prihodu iz Mitroviče 20. februarja 1940-«V soboto sem izšet iz kaznilnice... Danes se že tako počutim, kakor da nisem bil deset let med zidovi... če mi bo le mogoče dobiti potni list, pridem k vam pogledat...* Šesta dop. je prav tako iz Zagreba; napisana 3. septembra 1940 zasebne vsebine z dodatkom; «Pri meni je zaenkrat vse normalno, čeprav so časi zelo negotovi in polni raznih možnosti... Kako je pri vas, mi je dobro znano. Bo že vse boljše kakor je...* (Italija je bila tedaj že tretji mesec v vojni.) Sedma in zadnja dopisnica ali pravzaprav razglednica je brez datuma in oznake kraja in vsebuje novoletno voščilo očitno za novo leto 1941, ki mu je prineslo aretacijo in smrt kljub besedam upanja. Id jih je zapisal; kUpam, da nam bo pač prineslo lepše dneve kakor so bili v tem letu...* po pozdravi na Krasil vse naše in znance, posebno Marjeto! Srčno Te pozdravlja Otokar*. Sestričnama Zofiji in Raheli se zahvaljujemo, da sta nam posodili tako dragocena pisma in dopisnice ter slike. 69-letma Zofija nam je med drugim pripovedovala, da je tri mesece stregla teti v Pazinu. «Teta Amalija - Malči je na vadno imela po sedem dijakov na hrani, v stanovanju pa je bila kot podnajemnik. Kadar je Otokar pri šel med šolskimi počitnicami v Slivno, sva skupaj pasla krave Ko je bil pri nas tudi leta 1921. se spominjam, da je vneto pripo vedoval, kako bodo nekoč z raketo poslali na Luno človeka. Moja mama Alojzija mu je odgovorila: »Ti bom že jaz dala luno, pojdi rajši grabit seno!* • » * V pismu ob mamini smrti pozdravila Otokar nazadnje tudi Marjeta. To je Marjeta Kralj, prav tako Otokarjeva sestrična, torej sestra 7rve polovice našega stoletja. Pečat njenemu pisateljevanju daje vsekakor dejstvo, da je bila rojena na otoku Dominiku, da je od tam prišla v Auglijo, kjer se je poročila in preživela vrsto let d« raznih krajih Evrope. Tako je kozmopolitska pisateljica v večini svojih del vezana na mladostne spomine in se vedno vrača na otoke Zahodne Indije, kjer je preživela mlada leta. Prav to pa daje njenemu pisanju svojstven pečat. Tudi v romanu Široko Sar-gaško morje se pisateljica vrača v kraje svoje mladosti in pripoveduje zgodbo, ki se v tridesetih letih preteklega stoletja dogaja deloma na Jamajki deloma na sosednjem otoku Dominiku. Je pa to zgodba, ki pripoveduje o usodi farmarske družine be.cev v času neposredno po osvoboditvi sužnjev, ko se črnski delavci začnejo upirati svojim gospodarjem. Obubožana družina pobegne s posestva, ki ga črnci zažgo, mati umre, umre brat, svojo usodo pa nam pripoveduje hči Antoniette Najprej o svoji neveseli mladosti na Jamajki, potem o tem, kako se Veljaven od 20. do 26, avgusta OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Lotila se vas bo melanholija in boste premišljali o svojih ljubezenskih zadevah ter odkrili marsikaj zanimivega. To vam bo v prihodnosti lahko še koristilo. Uspeh v poklicnem delu, ki ste ga že dosegli, boste te dni potrdili. Male ekonomske težave. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne razburjajte se, če draga oseba ne bo držala obljube. S svojo intuicijo boste pravočasno razumeli vzroke. Male nevšečnosti, ker bo nek- do spletkaril proti vam, da bi vam škodoval v poklicnem delu. Prijeten obisk in priložnost za zabavo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Prijetna presenečenja. Oseba, ki jo boste slučajno spoznali, vam bo rada pomagala. Izkoristite ugodno priložnost. Glede poklicnega dela se vam bo nudila lepa priložnost, da si boste lahko izbrali novo pot in nove smernice. * RAK (od 23. 6. do 22. 7.) če zaupate osebi, ki vas ima rada, bo-I ste imeli lepo priložnost, da boste lahko u-trdili srčne vezi. V poklicnem delu morate biti zelo previdni in se ne smete spuščati v tvegane podvige. V kratkem boste rešili neko osebno zadevo, čeprav boste naleteli na težave. LEV (od 23. 1. do 22. 8.) Ugodni dnevi za sentimentalne zadeve. Draga oseba vas bo razumela in upoštevala vaše želje. V poklicnem delu boste naleteli na oviro, ki jo boste premagali. Prijatelj, ki vam je nekaj obljubil, ne bo držal besede. Obisk v soboto. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Draga oseba bo upoštevala vašo ljubosumnost, ne smete pa pretiravati. Dosegli bo ste svoj cilj in pri pravljali načrte za prihodnost. V poklicnem delu se bodo začele težave, ker vam nihče ne bo maral pomagati. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Če se boste razgovarjali z o-sebo, ki vam je pri srcu, ne bodite dolgo časni, ker bi sicer zapravili njeno simpatijo. V poklic nem delu spremembe, ki ste jih pričakovali. Bodite pa previdni in pazite se pred nevoščljivci, ki bi vam radi škodovali. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22., 11.) Neprijetna presenečenja v srčnih zadevah. Verjetno se bo nenadoma razbila idila, ki je tra-časa. Nič za to. Verjetno vam bo še koristilo in vam ne bo žal. V poklicnem delu bo še nekaj narobe, toda s svojo spretnostjo boste prišli spet na površje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Morda vas bo draga oseba užali la in razočarala. Ne odgovarjajte, kdor mol či, devetim odgovori V poklicnem delu bodite previd ni in ne lotite se stvari, ki vam niso še jasne, saj bodo drugi, kljub temu znali ceniti vašo spo sobnost. Obisk. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) V srčnih zadevah vam bodo zvez de zelo naklonjene in se boste rešili iz za pletenega položaja. Ne previden obisk. Lepe perspektive v poklicnem delu. S svojo odloč nostjo boste dosegli uspeh. Pazite na svoje zdravje. (D VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaša ošabnost ali prevzetnost vas bo spravila v zadrego. Dozdevalo se vam bo, da imate v ljubezenski zadevi monopol, a boste spoznali, da niste samo vi. V poklicnem delu vas tudi čaka razočaranje in boste imeli opravka s sitneži. Potrpljenje. RIBI (ort 20 2. do 20. 3.) Glede srčnih zadev boste verjetno | morali spremeniti neki svoj načrt zaradi nenadnih ovir. Nič hudega, ker se vam bo istočasno nudila druga lepa priložnost, da boste lahko preživeli nekaj ur v družbi osebe, ki vas ima rada. Zadoščenje v poklicnem delu. je srečal in poročil z njo angleški mladenič Rochester, ki je hotel rešiti njo in posestvo, in slednjič o tem, kako se je njena usoda žalostno končala v podstrešni sobi nekega gradu v Angliji. Gre torej za romantično in tragično zgodbo, ki je precej eksotično pobarvana saj nam v večjem delu prikazuje daljnji svet, ki ga pri nas sploh ne poznamo. V tem pa je tudi ves čar pripovedi in vsa vrednost tega romana, ki sicer kakega povprečja ne presega. Roman nas torej pritegne predvsem zaradi eksotičnega življenja o katerem pripoveduje, morda nekoliko tudi zaradi skrivnostne, grozljive zgodbe, (glavna junakinja namreč zblazni) toda kaj več nam ta roman ne da. Roman Široko Sargaško morje je izdala Pomurska založba v Mur-rti soboti, prevedla pa ga je Olga Šiftar Prav nobene škode ne bi bilo, če bi ta tekst ostal nepreveden, saj ne pomeni kake obogatitve slovenske prevodne literature. Res pa je tudi, da smo s tem le spoznali svojevrstno angleško pisateljico, ki bi sicer težje prodrla na police stovenske prevodne literature. Sl. Ru. Robert Enrico: «Boulevard du rhum» Francoski film Roberta Enrico-ja «Boulevard du rhum* (La via del rhum, 1970 prikazuje zgodbo iz obdobja ameriškega proibicioni-zma, s tihotapci ruma in razvojem filmskega «divizma* Lino Ventura je nosilec pustolovskega in moža'e ga značaja Brigitte Bardot pa po-osebuje filmsko zvezdo. Film nas to iko tu pa tam zabava, v celoti pa je prazen in. ker je predolg, nas konec koncev tudi dolgočasi. SERGIJ GRMEK da je postavil hišo na Krasu za zgled in v skrbi za Kras. ki z novimi, sodobnimi načini zidave izginja s svojo lapidarno tipiko, in ne nazadnje iz hvaležnosti pokrajini, kjer je zajemal v veliki meri snov za svoja dela, s katerimi je zaslovel onkraj ožjih in širših meja domovine. Razstava na Kromberku, to je v osrčju Primorske, ob pregledu 35-letnega umetnostnega napora ni torej tukaj po golem naključju. Iz nje prav tako veje hvaležnost Primorski kot je bila razstava v tržaški Revoltelli pred petimi leti poklon rednemu Trstu. To, bi dejali, so umetnikovi intimni razlogi, ki so ga vodili v Goriški muzej. Ne glede nanje pa je smisel take razstave mogoče razbrati že iz besede retrokspek-tivna razstava, se pravi: z njo se umetnik in gledalci ozirajo nazaj. Spacal vedno s ponosom pove, da zmore tako grafično razstavo postaviti le redkokateri umetnik. In v resnici: prvo stvar, ki mu jo moramo brez pridržkov priznati, je njegov dosledni in brezkompromisni razvoj. Že samo to, da je tiskal grafiko v času, ko so prijatelji majali z glavo in ga prepričevali, da to ni obetavna tehnika, ga uvršča med tiste ljudi, ki si ne dajo dosti vplivati od drugih in so neomajno zaverovani vase in v svoje delo, ki se včasih po svoji moči povzpne v poslanstvo. Pravijo, da je vztrajnost lastnosti Kraševcev nasploh (Spacalov rod izvira iz Kostanjevice na Krasu), vsekakor je to Spacalova lastnost, ki jo poseduje v tolikšni meri, da je zmogel že kot zrel mož po preganjanju in konfinaciji privatno opraviti maturo na umetnostnem liceju v Benetkah in za tem še umetnostno aicaaemijo v Monzi, V svoji notranjosti je znal hraniti prijetne in žalostne spomine na aogouKe m tepe ooiiKe m ko je končal šolanje, so mu mogu priti na uan neonrnje-m in zaupljivi v neno.iko melanholični izgooeui v smeri magičnega reatizma.' To se je zgoi&c o.,iog leia ivsi, neKaj lei picj ko'. so nastopili v matični Sloveniji snuar.i .n Kiparji i\tuua neouoisiua siovenskiti umetnikov. ZaKaj jai tu omenjamo! Zalo, ker je njihova aruscina po slikarski metoai pri-puuata pretežno k smeri poetičnega realizma, let pa stoji v bližini nadrealizma (France Mihelič, Maks.m Seazj). Eaen izmed njih pa je spton začel svojo umeimŠKo pot z nadrealizmom. To je bil Slune Kregar. Magični reaazem Lojzeta Spacaia soai k južnemu toxu ev-rupsKega naareauzma, ki ga je v tldiiji začel shKar Giorgio ae Ch.nco s svojim ^metafizičnim siiKarslvom», a je po svojem načinu, Ki se izogiblje formalnim in tematskim n.exstremom» kakega oui.ja m po svoji mičnosti tistemu, Kar se je aogajalo na ljilutj^ilSr\.tjt lazSiaV o,-ing ivoi. vendarle soroden, to vojni so šte umetnostne poti Spacala in iseOuoisuin močno vsanseoi, pa veiiuar se je prav oo njem m Kregarju začela v slovenskt javnosti lazprava o abstraktni umetnosti. Lomila so se kopja zanjo in proti njej. Toda če so Neouvtsm pred vojno mislili boij tsiiKursau* in jih je zanimalo predvsem oljno slikarstvo (tudi Mihelič je gojil grafiko le v začetku. ko je bil se ves exspres.oni?i.ceii.i iu grafiko odkrivali šele med vojno v puitizuniti ter se ji povsem predali šele v petdesetin let.h, je i>pacata praegovutu ou vsega začetka. šest let se je poskušal v lesorezu in pričel od prvih poskusov do zrehn del leta 1943. Teaaj je nastal lesorez uDolina treh mesecev* Razločno se vidi, koliko znanja je bilo potrebnega zanj: tehničnega znanja, znanja v gradnji kompozicije. Bistveno pa je bilo spoznanje, da je lesorez predvsem prikladen za izražanje v dveh razsežnostih in da ti dve razsežnosti zadostujeta za najbolj zapleteno vsebinsko pripoved. Bicikla, obešalnik, stoli in psiha, ki so se znašli na nekem klancu daleč od mesta; trije meseci nad mestom so vse več kot miselne uganke. Sestavljajo namreč nadrealistični predmetni in vsebinski model, vendar, kot rečeno, v eni ploskvi, kar je izvirno in vredno vse P02 nosti v konceptualnem okviru srt ri. Ves razvoj od prvega tosof« SL «konkreUza#r tej klimi moremo opaziti Pf1 calu nekaj kot «konkreti?~ (l sveta, ki ga upodablja. Istri* (1947), } >A f struktura, ki je prej v ceA0' krivala vso grafično P°v,e f skrčila na pomemben del vršine ob mučno uveljavljoP Lfd nevtralnem vozadju*. V bm.^l lesorezu «Začarano mesto9 / je videti, da je podoba ries,, J’ stavljena iz različnih rastrori jr fikah iz naslednjega leta po; mava pod Krasom», FTrg ? jp macijh so se ti rastri s> v enakomerni razkrajal?'A, f. strukturi «nekontrolirano vrz jjd grafično ploščo. Do tega le yc<’ Spacal sočasno s pojavori ^ f mela v svetovni umetnosti’ J(1/ javom. ki išče vrednote v. tš nosti neorganizirane maN^ g. »■»S L»Jzc Spacal: Kraška vas (olje — 1956) PrTmoršKo^nevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT L organizaciji našega športnega uredništva in turističnega urada aurora 20. avgusta 1972 S PRIMORSKIM DNEVNIKOM V TURIN NA TEKMO ITALIJA-JUGOSLAVIJA Vpisovanje za izlet za nogometno tekmo, ki bo v sredo, 20. septembra, se bo zaključilo nepreklicno v Četrtek, 31. avgusta ^ sredo 20. septembra bo nogo ■Oetna tekma med reprezentanca-iz Italije in Jugoslavije. Tekma “° v Turinu, z začetkom ob 17.30. Športno uredništvo našega dnevni-je odločilo, da v sodelovanju I'turistično agencijo Aurora prire-? °b tej priliki izlet v Turin, in icet- z namenom, da se omogoči kar "kvečjemu številu ljubiteljev nogometa ogled tako zanimive prire-pjtve- kot bo tekma v prestolnici fjomonta. Pripomniti moramo, da je , Sferno zelo veliko zanimanje ne v Piemontu, temveč tudi v Planil in v Lombardiji sploh, za-česar bodo že v kratkem na-težave z vstopnicami. Prav smo se odločil', da takoj za-nemo z vpisovanjem, saj je od Pravočasne prijave odvisno, koliko n kakšne vstopnice bomo dobili. U ^Planimo naj še, da smo poskrbe-k *a ud(»bni avtobus, z upogljivimi Sanjači, ki bo pot iz Trsta do r prevozil v dobrih šestih u-, n- Vmes pa bo tudi kosilo, ta-^da bodo naši navijači prišli na Ur*1? spočiti in polni energije. Po kmi se bomo vrnili v Trst, kamor U^bo prišli okoli 2. ure ponoči, ‘f®c>tem ko je odhod iz Trsta pred-^uen za 7.30. < Juvanje za izlet v Turin spre-■ua potovalni turistični urad Au-iDfw4 ^ Ulici Ciccrone 4. Našim Portnim društvom pa priporočamo, Or8anizirajo vpisovanja na sedenj Posameznih društev, kajti v pri-eru večjega števila prijavljencev poskrbeli, da bo avtobus odpe- .. . izpred njihovega sedeža. , italijanskih profesionalnih kolesar Vpisovanje se bo zaključilo v če- jev. trtek 31. avgusta, to se pravi, dan prej ko moramo sporočiti koliko vstopnic potrebujemo. Cena izleta je 12.000. —lir. V ceni je vključena vožnja z avtobusom, kosilo in vstopnice za ogled tekme («distinti»). če želi kdo vstopnico za oštevilčen sedež na centralni tribuni, znaša doplačilo 3.500. — lir Vse ljubitelje nogometa še enkrat vabimo, da se udeležijo našega izleta v čim večjem številu ŠPORTNO UREDNIŠTVO P.D. V torek v Trstu krožna dirka asov V torek zvečer bo v Trstu mednarodna kolesarska dirka profesdo-nslc‘ev. V nočnih urah se bodo najboljši italijanski in tuji kolesarji pomerili na 1500 metrov dolgi progi, ki bo potekala po sprehajališču Sv Andreja in po Ulici Rotnolo Gessi. To nočno krožno kolesarsko dirko prirejata tržaška kluba Združenje tržaških kolesarjev in Coppi Hausbrandt. Ob 21. uri se bodo tako zbrali na^ startu svetovni prvak v cestni vožnji Italijan Marino Basso. ki je morda najboljši sprinter v zaključku letošnje sezone, nato italijanski prvak Gimondi. protagonist letošnjega svetovnega prvenstva Bitossi, Guerra. Beghetto in precej drugih « Med tujci Pa bo skoraj gotovo odsoten Belgijec Eddy Merckx. ki menda ne bo nastopil iz zdravstvenih razlogov. Tekmoval pa bo zato njegov tekmec na letošnjem Giru dTtalia Španec Fuente, svetovni rekorder v dirki na uro Ritter in pa desetkratni svetovni prvak v sprin tu Belgijec Patrick Sercu. Kljub Merckxovi odsotnosti bo kon kurenca ostra in bomo lahko prisostvovali zanimivemu tekmovanju, kakršnemu nismo priča vsak dan, saj se vse važnejše kolesarske manifestacije v velikem loku izogibajo Trsta. Pred leti je bilo podobno tekmovanje v Gorici, končno pa so se spomnili, da bi lahko tudi v Trstu organizirali podobno nočno krožno dirko s sodelovanjem vseh najboljših kolesarjev. RADI 2. IN 3. SEPTEMBRA V ZGONIKU 10-letnica ŠK Kras F. Marcone (CUS Turin) bo ojačila domačo namiznoteniško ekipo Ob priliki svoje 10 letnice organizira ŠK Kras veliko slavje v Zgoniku. Na sporedu bosta namreč 8. pokal v odbojki in 3. kraški pokal v namiznem tenisu. Tako odbojkarski, kot namiznoteniški turnir, bosta zelo kvalitetna, saj bodo na njih nastopile zelo kvotirane ekipe. Poleg tega pa bo tudi prosta zabava s plesom, nastop zbora »Rdeča zvezda* iz Saleža in seveda dobro založeni kioski. Vse priprave so v polnem teku in Zgonik se nam bo 2. in 3. septembra predstavil v prazničnem razpoloženju. KRAŠKI POKAL V ODBOJKI Na tem turnirju, ki je že osmi v zgodovini ŠK Krasa bodo nastopile sledeče ekipe: OK Fužinar — Ravne na Koroškem OK Salonit — Kanal ob Soči APT Are Linea — Trst ŠK Kras — Zgonik Fužinar je član 1. zvezne lige, ki odgovarja italijanski A ligi. Ta e-kipa je daleč najboljša v Sloveniji, saj jo sestavljajo odlični igralci. Salonit iz Kanala je član 2. zvezne lige. Tudi ta ekipa je tehnično ze lo dobro pripravljena in bo nedvomno trd oreh za vse nastopajoče. Airc Linea: tržaški prvoligaš je seveda velik favorit turnirja v Zgoniku. Ekipa razpolaga z zelo dobrimi igralci in v njenih vrstah nastopajo tudi trije slovenski odbojkarji: Klavdij Veljak, Valter Veljak in Božič Grilanc. Ekipa Krasa pa bo na tem turnirju startala brez večjih upov. Seveda bodo domači fantje napeli vse sile, da bi se izkazali pred svojo publiko. NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Turnirja se bodo udeležile članske ekipe NTK Triglav iz Kranja, ljubljanske Olimpije In domačega Krasa. Italijanska mladinska prvakinja Francesca Marcone iz Turina, bo nastopala v vrstah ŠK Kras. To bo seveda velika privlačnost 3. turnirja za kraški pokal. Glavni favorit pa je brez dvoma ljubljanska Olim pija, ki ima v svojih vrstah izred ne tekmovalke kot npr. Evo Je-ler. Turnir bo velika privlačnost za vse ljubitelje namiznega tenisa. VOJKO KOCMAN it m m: * K* -** " v 3P V&r ___ *arsii'Sl(i °Koni Potuje trenutno po Jugoslaviji. Pred dnevi ga je na bol-Pieji prejel rokoborec Simič, včeraj pa je že bil v Novem Sa-Na sliki vidimo pot, ki jo bo pretekla olimpijska štafeta ; _T*. : '"Ji* .....""'""""""I"..............,,""""''""""'l"l">'"""""lllllllllllllllllllllll||„„lullll„„„„llllllllllI11..... .. PO PRESTOPNEM ROKU ZA SLOVENSKE AMATERSKE NOGOMETAŠE Mnogo novega pri mirenski Adrii Staremu kadru se je pridružilo še sedem igralcev Mesec julij je čas počitka za nogometaše, toda ne za nogometne funkcionarje, ki imajo veliko dela s prestopnim rokom. Tudi v taboru mirenske Adrie je bilo med letošnjim prestopnim rokom, živahno, živahnejše kot kdajkoli poprej. Zabeleženo je bilo rekordno število sprememb, s katerimi je Adria lahko v glavnem zadovoljna, če izvzamemo nezaželjene zaplete, ki so nastali pri prestopu treh igralcev. V skromnem vodstvu je prišlo spet do spremembe. Dobrih nogometnih strokovnjakov je na Goriškem zelo malo, tako da imajo Mirenci stalne težave z iskanjem ustreznega trenerja, prisiljeni pa so tudi na stalne menjave. Prvo leto nastopanja v ZCNL je moštvo vodil Petejan, drugo Saksida, lansko jesen pa najprej igralec Cotič in nato Bednar. Letos so angažirali do še pred nedavnim znanega igralca Faganela, s katerim so upali, da so končno dobili trenerja, kakršnega so si dolgo želeli. Tudi Faganel se je zelo dobro znašel' v Mirnu, tako da • torej ni bilo razloga za zamenjavo. Toda vmes jfe 'Stopila «tretja sila», novogoriška Vozila, ki bržkone niso bila zadovoljna s takim stanjem, ostala pa so zaradi kazni Vranješa tudi brez trenerja. Faganelu so ponudila dosti boljše materialne možnosti, ki si jih v Mirnu ne morejo privoščiti in ki so za amaterske pojme nemogoči ter tako Faganela privabila v svojo sredo. To je v Mirnu sprožilo val ogorčenja, seveda pa iz tega ni imelo smisla delati tragedij. Vedno zahtevnejšo nalogo trenerja so po odhodu Faganela zaupali mlademu strokovnjaku, njihovemu nekdanjemu igralcu Radu Jerončiču, ki ima za sabo že več trenerskih tečajev in je že z uspehom vodil pionirsko, mladinsko, lansko jesen pa še člansko moštvo Vozil. Njegovi prvi trenutki v novem klubu so bili pestri in zanimivi in upati je le, da bi bil tudi uspešen v vodenju ekipe. Igralske vrste so se zelo okrepile. Pristopilo je kar sedem preizkušenih in znanih igralcev, iz JLA se je vrnil Saksida. Piščanec pa bo po težki poškodbi spet poskusil trenirati. Kdo so novinci? Najprej bi omenili odlična vezna igralca Dušana Jerončiča, člana Slavije iz Vevč in bivšega slovenskega mladinskega reprezentanta, ter Marjana Benedetiča, člana Vozil, nadalje Petrovčiča in Peršoljo. ki sta bila lani poleg Marušiča in Cigoja najboljša strelca Vozil. Gorjana, za ' katerega je v tehniki obvladanja žoge malo skrivnosti, in branilca K. Klanjščka. Gorjan in Petrovčič sta se lani preselila v Vozila, že letos pa se razočarana vračata v staro društyo. Končno ie tu še mladi vratar Le§c. Bagi. ki so si ga mirenski gledalci dobro zapomnili, ko so Lesce še tekmovale V ZCNL in jim Adria prav po njegovi zaslugi ni mogla dati gola. Tako lahko ugotovimo, da Adria še ni imela tako močnega in kvalitetnega igralskega kadra (od stan dardnih igralcev ni odšel nihče), kar je že prvi porok večjijj uspehov. Seveda pa bodo ti odvisni še od vrste drugih dejavnikov, kot so disciplina, zagrizenost igralcev, psihološka pripravljenost, kateri je bilo v preteklosti posvečeno vse premalo pozornosti, poškodbe, ki so že najavile svoj pohod (Uranič in Ivčev sta že poškodovana, S. Frančeškin pa ie prestal težjo opeklino) itd. Škoda je tudi. da bodo G or jap, Petrovič in Peršolja po 31/b člčnu Pravilnika o registraciji (Vozila jim v. svojem treznem razumu pogosto upirajoči se politiki niso izdala Jzpisaice. v njih na ni so bili še štiri leta) smeli nastopati šele čez 6 mesecev, torej šele spomladi, sicer bi bila konkurenca za vstop v prvo moštvo izredno huda. s tem pa tud. prizadevnost igralcev večia. Miren je zapustilo precej igralcev. vendar samo takih, ki so bili v zadnjem času rezerve (Fratnik in Carevič) ali sploh niso trenirali. Največ jih je Adria odstopila novoustanovljenemu klubu v Biljah, s katerim želi sodelovati in mu pomagati. K Biljam so pristopili E. Devetak, J. Gorjan, Fratnik, Rusjan. Simčič. A. Tomšič. Trnovic in R. Uršič, tam pa bodo tudi igrali Ž. Nemec. Komel. Vižintin I., Vižintin II. idr., ki so bali pred leti člani Adrie. Tako je dal mirenski klub ogrodje Biljam, upa pa. da bodo Biljend pokazali za dano pomoč več hvaležnosti kot njihovi sosedi Renčani, ki so lansko leto zasnovali klub. Tudi njim ie v preteklem prvem letu obstoja Adria veliko pomagala. Dala jim je pet i grelcev (Fajta. D. Nemeca. Ipavca, Ferfoljo, Jankoviča) letos pa še Petejana in Pagari.ja, igrala z njimi številne prijateljske tekme, spomladi ^ pa bi jim celo posodila igrišče če ne bi bilo preobremenjeno. Brez te pomoči bi Renčanci nedvomno težko obstali v začetnih naporih, vendar zgleda, da so zdaj. ko so prebrodili startne težave, pozabili nanjo in obrnili Mirencem hrbet. Adria trenira dvakrat do trikrat tedensko od začetka avgusta. Odigrala je tudi že dve tekmi in premagala Bilje in B ekipo Izole. To soboto bo nastopila v Lescah, v nedeljo pa bo gostoval v Mirnu sežanski Tabor. Nasprotnik prihodnje nedelje še ni znan, čez štirinajst dni pa se že začne prvenstvo v katerem bo Adria igrala po naslednjem razporedu: 3. IX.: Tolmin — Adria 10. IX.: Adria — Zagorje 17. IX.: Jadran — Adria 24. IX.: Adria — Piran 1. X.: Slovan — Adria 8. X.: Adria — Usnjar 15. X.: prosta nedelja 22. X.: LTH — Adria 29. X.: Adria - Litija 5. XI.: Sava — Adria 12. XI.: Adria — Primorje 19. XI.: Vozila — Adria Razpored se zdi ugoden, saj bodo po prvotnih predvidevanjih prišli najprej na vrsto lažji in nato težji nasprotniki. Zanimivo ie. da bosta velika derbija s Primorjem in Vozili na sporedu prav na koncu, tako da lahko pričakujemo, vrhunec sezone tik pred zimskim od-m-*rom. B. P. KOLESARSTVO FIRENZE, 19. — V prihodnji sezoni bo bivši italijanski prvak Franko Bitossi nastopal za novoustanovljeno ekipo Sammontana. Društvo bo vodil Alfredo Martini. Bitossi bo kapetan ekipe, pomagali pa mu bodo Gosta in Tomas Petterson, Simonetti, Riccomi, Osler, Gatta in še nekaj drugih kolesarjev, katerih imena še niso znana. ATLETIKA NA 01: NASI FAVORITI Borzov, Mennea in morda dvakrat Stecher Zanesljiv svetovni rekord na 400 m ženske Šibka tačka Američanov je tek na 200 m ■ Nikoličeva verjetno brez kolajne ŠD Breg sporoča, da bodo treningi ženske odbojke v ponedeljek zvečer v Dolini ob 19.30 (prva skupina) in ob 21.30 (druga skupina). Pred začetkom atletskih tekmovanj na olimpijskih igrah bomo kot ob prejšnjih velikih prireditvah (evropska prvenstva ali OI) podali krajšo sliko vsake panoge in skušali tudi uganiti predvideni vrstni red. Podlaga za ta predvidevanja niso le lestvice letošnjih najboljših rezultatov, temveč tudi poznavanje tekmovalnih sposobnosti posameznikov, trenutna forma, taktika in zgolj slučaj. Seveda ni bilo mogoče upoštevati odstope ali poškodbe v zadnjem trenutku, bojkote in drugo podobno. 100 m moški Gostovanje Američanov po Evropi je še enkrat potrdilo, da časi ne pomenijo ničesar, saj sta Hart in Robinson tekla tudi pol sekunde nad 9”9 svetovnega rekorda in doživela poraze proti časovno skromnejšim sprinter jem. Borzo- ostane še vedno glavni favorit. V tako napetem o-zračju je eden redkih, ki zna ohraniti mirno kri. Borzov je tudi e-dini, katerega se Američani boje, ker jih je že večkra* premagal. Dobre možnosti za visoko uvrstitev ima tudi Ramirez, uspehi za Papa georgopulosa in Ravelomanantsoo pa bodo odvisni bolj od trenutnega razpoloženja. Uganka je Finec Vi-len, zadnji, ki je mrzličnem pričakovanju iger dosegel 10”. V Mehiki so v finalu tekli samo črno-polti atleti. Predvideni vrstni red: 1. Borzov (Sov. zveza), 2. Robinson (ZDA), 3. Ramirez (Kuba) V Mehiki 1. 1968: 1. Hines (ZDA), 2. Miller (Jamajka). 3. Greene (ZDA). 100 m ženske Na papirju je Evropa nedotakljiva, edina ki pa zasluži veliko zaupanja je Renate Stecher. Približno enakovredna bi ji morala biti še Avstralka Boyle za katero je vsak dan prilagoditev novim razmeram (v Avstraliji je sedaj zima in mrtva sezona) jamstvo za boljšo formo. Dobro uvrstitev lahko doseže tudi Kubanka Chivas poleg nje pa še Aliče Annum iz Gane in črnopolta Angležinja Neil. Američanke so po slabi sezoni na tem, da ponovno zablestijo. Najmočnejša bi morala biti Barbara Ferrell. Možen je tudi podvig Poljakinje Irene Szewin-ske. Predvideni vrstni red: 1 Stecher (NDR), 2. Boyle (Avstralija), 3. Chivas (Kuba). V Mehiki 1. 1968: l. Tyus' (ZDA), 2. Ferrell (ZDA), 3. Szewinska (Poljska). ,i ... 200 m moški ZDA razpolagajo v glavnem z Larryjem Blackom, panoga pa iz-gleda šibka točka njihove vrste, čeprav je bil na izbirnih tekmah boljši od Blacka tudi Smith. Quarrie, ki je lani dosegel 19”8 je očitno šibak. Časovno ni velikih razlik, mnogi rezultati pa so plod trenutnega razpoloženja ali radodarnosti časo-merilcev. Nekaj možnosti b’ utegnil imeti tudi domač Ommer Od vseh se nam zdi še najboljši za sedaj še skromni Italijan Mennea. Njegov fi-niš je res izreden in težko ga bo premagati. Predvideni vrstni red: 1. Mennea (Italija), 2. Black 'ZDA), 3. Smith (ZDA). V Mehiki 1. 1968: 1 T. Smith (ZD A), 2. Norman (Avstralija) 3. Carlos (ZDA). 200 m ženske V glavnem ista imena kot na 100 metrov, vendar Irena Szewin-ska z večjimi možnostmi in tudi Aliče Annum s časom 22”8 med prvimi. Najboljši čas ima Renate Stecher, zdi pa se nam pretežka, da bi uspešno izvedla 3 do 4 teke na daljši progi. Predvideni vrstni red: 1. Boyle (Avstralija), 2. Szewinska (Poljska), 3. Annum (Gana). V Mehiki 1. 1968: 1. Szewinska (Poljska), 2. Boyh (Avstralija), 3. Lamy (Avstralija). 400 m moški Zmaga ZDA tu ni v nevarnosti. Nobeno presenečenje ne bi bila ruti osvojitev prvih treh mest. Za zmago bi se morala predvsem boriti Collett in John Smith. Iz Evrope sili med prve Nemec Honz, veliko presenečenje «angleškega» tipa pa lahko pripravi Jankins, lanski evropski prvak. V borbi za kolajne je Afrika skrivnost. V Mehiki so se kar čez noč pojavili odlični tekači in zgodi se lahko, da nekdo tudi zmaga. Predvideni vrstni red: 1. John Smith (ZDA), 2 Jenkins (Vel. Britanija), 3. Matthews (ZDA) V Mehiki 1. 1968: 1. Evans, 2. James, 3. Freeman (vsi ZD.V> 400 m ženske Skoraj cela sekunda prednosti za Moniko Zehrt iz NDR bi morala biti dovolj za zmago, lahko pa stavimo tudi za nov svetovni rekord, ker bo pritisk kljub prednosti zalo velik. Sploh bi morala ta panoga doseči nekakšno prelomnico. Z zanimanjem se pričakuje Kubanki Tru-ste in Penton, predstavnico Ugande Ayao in Avstralko Pollock (če ne bo tekla samo 800 m). Skupinsko ima NDR najmočnejšo ekipo Predvideni vrstni red: 1 Zehrt (NDR), 2. Seidler (NDR), 3. Tru ste (Kuba). V Mehiki 1. 1968: 1. Besson (Fran cija), 2. Board (Vel. Britanija), 3 Pačenkina (Sov. zveza). 800 m moški Zadnji solastnik svetovnega rekorda VVottle je baje na kosih in naj bi se že odrekel teku na 1500 metrov. Njegovi zadnji nastopi na krajši progi so bili kljub temu porazni. Ostali Američani, odlični na izbirnih tekmah, > svoje čase do segli na podlagi ostrega skupinske ga teka, samostojnih zmogljivosti pa nimajo toliko. Evropa se v glavnem postavlja z Frommom. Plachy jem in Aržanovim. Sovjetski evropski prvak je v zadnjem hipu dobil mesto v ekipi. Baje ni tako močan kot lani, gre pa verjetno le za živčno pripravljalno vojno Kandidati za zmago so tudi Rootham in dva Kenijca (Ouko in Boit). Predvideni vrstni red: 1 Arža-nov (Sov. zveza), 2. Ouko (Kenija). 3. Swenson (ZDA). V Mehiki 1. 1968: 1. Doubell (Av stralija), 2. Kiprugut (Kenija), 3. Farrell (ZDA). 800 m ženske Žal je na razpolago dovolj dokazov, da Vera Nikolič ne bo mogla poseči v borbo za zlato kolajno, morda niti za kolajne. Pomemben je velik napredek Sovjetinj, več možnosti pa naj bi imel • Romunka Si-lai, Bolgarka Zlateva, Avstrijka Sy-kora, Američanka Jackson (prej Manning) in bivša svetovna rekorderka Judy Pollock. Stvar zase je svetovna rekorderka HPdegard Falck, ki odlične čase zamenjuje z zelo skromnimi predstavami. Njen zadnji tek je pomenil hud poraz na domačih tleh proti mladi Sylvii Schenk Zdi se nam, da Falckova ni primerna za velika tekmovanja. Predvideni vrstr.i red: 1. Pollock (Avstralija), 2. Zlateva (Bolgarija), 3. Silai (Romunija'. V Mehiki 1. 1968: 1 Menning (ZD A), 2. Silai (Romunija), 3. Gommers (Nizozemska). BRUNO KRIŽMAN (.Nadaljevanje sledi) MiuimiiimiiiiiiiiiminiHiiiiiiiiHiniiniiiiiiiiiiinHniiiiiiinnimnnnmnnmMuiinmHimnnmuntuMM« VESLANJE V MUNCHNU Le štirje italijanski čolni na otimpiatli V Munchnu bodo italijanski ve- ] ali bronasto. Dvojec s krmarjem slaški šport zastopali štirje čolni, je bil dodan v zadnjem hipu na isto števno kot v Mehiki Italijani I podlagi dobre uvrstitvi na ored- branijo olimpijski naslov v dvojcu s krmarjem in četrto mesto v četvercu s krmarjem. V Munchnu bo Italija zastopana s četvercem s krmarjem, s četvercem brez krmar ja, z dvojcem s krmarjem in o-smercem. Prisotna bosta «zlata» veslača iz Mehike Baran in Sambo, ki pa sta sedaj prva veslača v če tvercu brez oziroma s krmarjem Z ozirom na bližino Miinchna. so samo štirje čolni lažji korak nazai v kveliteti. ki pa bi se moral do predvidevanjih spremeniti tudi v neuspeh. Od vseh štirih posadk ie namreč samo četverec brez krmar ja tako dober, da lahko upa na zanesljivo uvrstitev v finale in tu di morda na eno kolajno srebrno Kdo brani olimpijske kolajne v veslanju Četverec s krmarjem Dvojec brez krmarja Skiff Četverec brez krmarja Dvojec Osmerec 1. Nova Zelandija 2. NDR 3. Švica 1. NDR 2. ZDA 3. Danska 1. Wiensee (Niz.) 2. Meissner (ZRN) 3. Demiddi 1. NDR (Argentina) 2. ZRN 3. ZDA 1. Sovjetska zveza 2. Nizozemska 3. ZDA 1. Zahodna Nemčija 2. Avstralija 3. Sov. zveza olimpijskem tekmovanju v Feldmo-chingu pri Munchnu. Četverec brez krmarja, katerega vodi Sambo, je bil na predolimpijski regati tretji za Zahodno Nemčijo in Romunijo, še prej pa se je na isto mesto uvrstil v Luzernu, tedaj za Nemško demokratič no repunliko in Zahodno Nemčijo. Posadka je zmožna dokai hitrega konca, prvo mesto pa izgleda bi- na vsak način osvojila NDR, drugo pa po vsej verjetnosti Zahodna Nemčija. Poleg Romunov iri Italijanov so nevarni tudi Sovjeti ČSSR in ZDA. Dvojec s krmarjem (veslača Tron-chin in Semenzato) ie še zelo mlad. Za seboj ima 4 mesto na predolimpijski regati in daje tudi nekai u-nanja za uvrstitev v finale ker člana staino napredujeta in sta borbena. Mladim večkrat olimpijsko vzdušje veliko koristi * tt « Regatni bazen v Feldmochingu je dolg 220 metrov širok kakih 200 m: globok pa od 3 do 5 m. Če bi vani zlili vso pivo ki so ga v Munchnu spili v zadnjih 100 letih med slovitim «Oktoberfestom» bi lahko letos veslali na pivu. Žal pa ored 100 leti še niso vedeli d* bodo leta 1972 v Munchnu olimpij ske igre. KB Mladostni dnevnik 17 SIMONA RUTARJA še ^^krat doma, nij bito več rešitve za-me, iztergati bi to T? bil mogel več in kako žalostno rolo bi bil potem igral, bilo le meni znano, to so mi tudi drugi slikali. Tako M nič domov in porabil sem pervo priložnost v Gra-Sejjg ~~ Nočem tajiti, da me je prešinilo tudi neko divje ve-J&Z ’ Peka osvetoželjnost, ko sem se spomnil, koliko sem moral ^Poprej šnj ih letih zlasti od svoje tete, tudi strijca in hlinca bjg^iča prestati (tega hudiča moral sem še enkrat videti, tjaj sem se ločil iz domovine, ravno preden sem se odpe-Nabrežine šel je mimo mene, a ne verujem, da me je to Veselil sem se uže, kake oči bode delali ti ljudje, ^ i„Vedo> kako sem jim na enkrat vse načerte in račune, ki , bneli z menoj, prekrižal. Menda jim bode greben še bpadei. Morda je bode skušnja kaj učila za prihod- • daj! se je vlak ustavil in kondukter zavpil «Gradec» pre-'toigg P1« je neka merzlica po kosteh. Rad bi bil, da bi še W’ Igo ne bil na koncu, da bi bila tako revščina in 4ei ®a» ki mi je živo pred očmi stala še daleč od mene. Ve-da mi nij od nikoder in nikjer nobene, niti najmanjše '* Pričakovati, da so za moje prošnje vseh ušesa gljuha, Ud* nesem nobenemu nikamor pisal, zato sem se udal totjj svojej osodi. Mislil sem si, če se toliko ljudi preživi «6 t Se jaz tudi, tako ali tako. «Fortes fortuna adjuvat», sem ažij jn mahnii sem jo veselo, kakor bi imel miljone v P° Annenstrasse proti mestu. Prišel sem do Mure in do mosta na verigah, ki sem ga jaz videl. Od-se nesem hotel, da bi kam ne zašel. Zvedel sem za ^Pr in začel popraševati po Enrlku Spazaapanu, do kte- rega sem imel priporočilno pismo od njegovega brata, mojega prijatelja, v Terstu. Dobil sem ga ob 3. po poludne v Domi-nikanerkaserne in po petih sva šla skupaj «zum oesterreichi-schen Hof».456) Pomenila sva se, da bodeva skupaj stanovala, bil je jako dober, rekel je, da bode on večo polovico za stanovanje plačal nego jaz. Ker še nij imel stanovanja šel sem ž njim v kerčmo spat. 8. Iskal sem stanovanja. Tekal sem cel popoludne a vendar nesem dobil nič posebnega: soba sicer lepa, a ne velika, za 16 flJorintovJ (jaz sem plačal le 6!!), pri Judinji! — Jaz sem spal uže na novem stanovanji, prav dobro! — 9 Preseli se tudi Spazzapan. Storim si prinesti iz železnice svojo popotno skrinjico. Po poludne grem k Kreku, do kterega mi je bil dal g. Jurčič priporočilno pismo. Mož je bil prijazen z menoj, povedal mi je, kaj naj se vpišem, obljubil mi je, da bode skerbel za kako podporo. 10. Po Krekovem naročilu šel sem k šollskemul svetovalcu Peinliohu in prof. Maounu, 457) priporočit se za kako in-strukcijo. Dajala sta mi malo upanja. Po poludne se obrijem, slečem vojaško monduro 458) in oblečem civilno, ki se pa nikakor ne sme meriti z vojaško, kar se novosti in lepote tiče. A vendar bdi sem jo vesel, ker sem tako zopet prost vojaškega stanu in vseh njegovih težav. Da, še le zdaj vem, kaj se pravi prost biti! Zgubil sem eno leto, popolnoma zgubil (če se morda odšteje počitek duha in okrepčanje telesa). Moji znanci so mi to že dovolj očitali in tudi samega me je peklo. Vendar, ali sem mogel drugače ravnati? Saj dobro vem, da zame bi bilo neizmerno bolje, ko bi bdi smel v Gradcu, ali še bolje na Dunaji služiti. A kako do tega priti? Ali sem bil jaz kriv, da sem moral v Terstu ostati? Popolnoma gotovo ne! Sicer pa tožbe na stran in skušajmo zamujeno drugače popraviti! 12. Danes sem 22 let star! Sam se čudim, kedaj sem uže toliko let prebil na zemlji. Denar, ki mi je bdi še od potovanja ostal, je pošel. Začel sem stradati. Zadovoljiti sem se moral na dan s hlebcem kruha za 5 nov.(cevi. 15. Izposoditi sem si moral denar, da sem si kupil indeoc in kar je treba. Sel sem v dekanat in odtod v quaesturo. 458a) A tukaj sem zvedel, da moram taxo 2 fl.lorinta] 60 hitro plačati. Imel jih nesem! Sram me je bilo, strah me je obšel, ker sem mislil, da je zadnji čas vpisati se. Skušal sem si' dobiti denar na posodo, a nij šlo! Čutil sem globoko svojo nesrečo in revščino. Zvečer je bilo pervo predavanje iz zgodovine (prof. Weiss). 459) Dasiravno nij znal moč nič interesantno govoriti! dasiravno ga nesem popolnoma razumel, dopadlo mi je vendar. Poslušati pervtkrat predavanje iz katedra na univerzi, to se mi je zdelo nekaj! 16. Najdem Juvančiča v kolegiji l=študijski seminar]. 17. Pride Vodopivec. Posodi mi denar, da plačam taxo. Odkar sem prišel v Gradec sem pervikrat kosil! 18. Živel sem dobro, ker sem dobival denar za Jesti od tovarišev. Zvečer smo bili skupaj in se prav dobro imeli A stanovanja nesem bil še plačal in judinja me je vedno terjala Bal sem se domov priti. Zjutraj sem zgodaj odšel, zvečer pozno prišel, bil sem ves čas nemiren. Od nikjer nobene podpore, od nikjer nobenega upanja! 25. Letal sem ves divji okoli, da bi dobil potrebni denar za stanovanje (borih šest florintovl), a nij bilo mogoče. 28. Moj god, toda žalosten. I. ml da 9 florintov, naj vpišem K. 460) — A ker je bilo že pozno in smo morali prošnjo pisati, menil sem, da lahko denar porabim, upaje, da precej druzega dobim. Bil sem zopet miren. November. 1. Smo bili v gledališči, kjer se je igrala «Der Milller und seln Kind»,461) a ne posebno dobro. Sicer pa tudi jaz preslabo vidim in sklenil sem ne več iti v gledališče razen z opernim povečalnlkom. Nižega ljudstva bilo je vse’ polno 5. Začeli so zopet slabi dnovi. Stradati je bilo treba kolikor se je dalo. 6. Po dvadnevnem stradanji pervikrat večerjal 9. Nedelja po poludne. že tretji dan, odkar nesem nič Jedel. Sel sem žalosten na sprehod, mislil sem si da nij nesrečnežema od mena. 10. Zjutraj. Premišljal sem svoje stanje. Uže četrti dan ere, odkar nesem nič jedel. Gospodinja me zopet tirja za stanovanje. Skrajni čas je, da vpišem K., a denarja od nikjer. Oh sramota! Skoro bi si želel pogina! 456) Dominikanska kasarna v petem mestnem okraju (Granadier-gasse) in kavama «čsterreichischer Hof» (Avstrijski dvor) na Annenstrasse, prav taJco v petem okraju. 7) Ivan Macun (1821-1883), šolnik in slovstveni zgodovinar je bil . profesor na prvi državni gimnaziji v Gradcu. tem je končala prva doba Rutarjevega vojaškega življmja. Kasneje je bil kot suplent goriške gimnazije ponovno poklican v aktivno vojaško službo, verjetno v zvezi z vojaško okupacijo ^n^878nni^rtHg0^U1t-.1Rtai 1878' iY- gimnazijskih izvestjih sa leto 1878 piše, da je bil Rutar vpoklican 8. julija (torej v času ko so se začele sovražnosti). Rutarjeve biografije ne poročajo kje je živel v drugi polovici leta 1878 in leta 1879, ko ie bil na začetku 1880 imenovan za profesorja v Kotoru. V njegovi odpustni vojaški diplomi je zapisano, da je služil 10 let in 10 mesecev ter 24 dni pri pešpolku štev. 7 in 22 kot enoletni prostovoljec, pešec, desetnik in naddesetnik. Pri deželnobrambo^ skem bataljonu štev. 74 pa 2 leti. V celoti je »zvesto in pošteno* odslužil 12 let in 10 mesecev. Odpuščen je bil 31 deoem. bra 1883. — 30. januarja 1899 je bila Rutarju podeljena jubilejna spominska medalja. Rutarjeva vojaška diploma se nahaia razstavljena v spominski sobi na njegovi domačiji v vasi Krn Podatek, da je služil Rutar pri 7. in 22. pešpolku kaže da Je sodeloval kot vojak pri okupaciji Bosne in Hercegovine oba polka sta se namreč udeležila tega vojaškega pohoda (J. An-*^ka, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Celovec f58a) Ali kvestura = vpisni urad na vseučilišču 459) Glej dodatek H.! 460) Za inicialkami se verjetno skrivata: (Josip) I (vančič) M Je v Gradcu študiral in (Andrej) K.(ragelj), ki je v Gorici 1«73 maturiral. Omenjata se v op. 46) in 14ia) 461) Igor »De Milller und sein Kind* (»Mlinar in njegov otrok*) je nemški dramatik Ernst Poupach (1784-1852), je iz Ie- ta 1835. (Nadaljevanje sledi < Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2220' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ' upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali ogl®81’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri S”-1, Stran 8 20. avgusta 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT KLJUB PREPOVEDI ANGLEŠKIH OBLASTI Protestanti v protinapadu: nastop polvojaških formacij Številni atentati in eksplozije peklenskih strojev Napeto ozračje ob pohodu skozi Belfast BELFAST, 19. — Danes je bil v severnoirski prestolnici pohod protestantov, ki ga je priredila organizacija UDA, ali po naše Združenje za obrambo Ulstra. Pohoda se je udeležila tudi organizacija Vanguard, kateri načeluje bivši ulstrski minister Craig. Še pred pohodom se protestantski leaderji napovedali, da bo na zborovanju navzočih več kot 20.000 ljudi. Ta napoved se baje ni uresničila ter je bila udeležba nekoliko skromnejša. Res pa je. da demonstranti niso spoštovali ukaza britanskih oblasti glede prepovedi nošnje polvojaških uniform. Vsi manifestanti so namreč korakali, strumno v vojaških formacijah ter so bili vsi oblečeni v vetrovke in modre hlače. Baje pa niso nosili običajnih krink s katerimi so se do sedaj pokrivali, da bi jih gverilci ERA ne spoznali. Britanska vojska ni intervenirala, čeprav so manifestanti vsaj delno kršili predpise. Sprevod demonstrantov je šel do Victorja Park. Čeprav ni prišlo do incidentov, je bilo vzdušje zelo napeto. Vse kaže. da se bo politična napetost v Ulstru še bolj stopnjevala v prihodnjih dneh. Že danes je prišlo do ponovnih atentatov. Pri ............................... Lojze Spacal (Nadaljevanje s 6. strani) Londonderryju je eksplodiral 60-ki-logramski naboj eksploziva, ki je ranil tri angleške vojake. Do eksplozije je prišlo v bližini obmejnega kraja Killea. Eksploziv je bil PIJANOST Golobi so lepe živalce in vsi jih imamo radi. razen ko... No, pustimo raje to in govorimo o resnih stvareh. Golobe imajo tudi v Le Mansu in prebivalci so nanje navajeni. V zadnjem času pa so golobi v tem francoskem mestu pijani. Policija išče malopridneža, ki je polival alkohol po hrani, ki je živalim namenjena. Pijan je tudi neki maček. Ne vemo, če zato, ker je jedel tisto hrano ali pa zato, ker je pojedel kakega goloba. slikarskem platnu. Vendar se tu Spacalova iskateljska narava ni ustavila. Tedaj je začel iskati odpadle in od morja razjedene deske po obali, jih nato pobarval s tiskarsko barvo in odtisnil. Toda tudi to pot ni pustil, da bi ostala igra naravnih letnic in črvojedine povsem neorganizirana. S krepkimi vertikalami je zajezil neartikulirano govorico narave («Razgi-bano morje v solinah» (1962) in to so znamenja prihodnjih trdneje komponiranih grafičnih rešitev, medtem ko bo krivulje lesnih letnic zamenjala enakomerna *siva» struktura drobnega vreza. Novejše rešitve v šestdesetih letih so torej trdnejše v zgradbi, toda nikakor ne tako stroge kot one iz prve polovice petdesetih let. Ne le, da se umetnik izključno peča s Krasom in postavlja novo podobo o tem, kar je kmečki človek tam postavil in izoblikoval, temveč je tudi napredek v grafični tehniki, ki ga je umetnik zaznamoval, narekoval tako pot. Bravure z gostimi namazi borv, reliefno tiskanje grafike, različni odtenki temnih tonov ter struKture aeueah siojev barv pridejo pac do izraza v svobounejšm. kompozicijah, to je v Spacaiovih grajtcmn «a ia primat, ce smemo upuruoili ta izraz iz slikarstva. Pa iuui veiucost tiskov je dosegla zavidljive razsežnosti. O termični popolnosti in čistosti tiskov pa je oiio ze toliko napisanega, da lega tu ne bi ponavljali. Med novejšimi deli posebno izstopajo tromočna roza» (1966), '.‘Luna na Krasu* (1967), spomlad v Istri» (1900), Mesečina v Istri» (1967), eKraske suHotet (1966) med malimi grajtkami pa predvsem ^Jernejeva vrata» (1971), ♦Orno sonce» (1969) in ^Nokturno* (1971). Grajika je Spacalu vseskozi središčna umetnostna stroka. Ud nje ga je pot voaila preko pobai vune grafične matrice (izjemno lepi matrici sta tSoline* (1961) in *Ti trtica v mesečini* /196'il) do sicuip-ture, to je rešitve v treh razsežnostih (kar zdaj seveda uspesno nadomešča grafični «reliej») in celo do kinetične plastike, o čemer govorita njegovi *Vrtavki* (19jJ). Grafika je pobudila tudi njegovo zanimanje za tapiserijo, ki je pravzaprav v velikin dimenzijah izpeljana grafična misel in to največkrat z najboljšim uspehom. Najimenitnejša je prav iz zaanjtga časa in nosi naslov tKraški obred» (1970). Reliefno obravnavane površine ponazarjajo sočasna prizadevanja v grafiki. Pomen Spacalove retrospektive poudarja tudi razkošni katalog, ki ga je ob tem izdal Goriški muzej. Pozdravnim besedam novogoriškega predsednika občinske skupščine Rudija Šimca sledi tekst Zorana Kržišnika z lanske Spacalove razstave v ljubljanski Mali galeriji. Temeljno besedilo je napisal kustos Goriškega muzeja Peter Krečič. V njem je skušal označiti Spacalov oblikovni razvoj od začetkov do danes. Sledijo misli izrečene o Spacalu ped naslovom: O Spacalu so zapisali. . . Med avtorji so: France Stele. Emilijan Cevc. Boris Pahor, Zoran Kržišnik, Fran Šijanec, Rodolfo Palluchini, Luigj Carlucio in drugi. Obširnejši življenjepis, seznami razstav, nagrad, temeljna bibliografija za leta 1967-1973. 30 uspelih barvnih reprodukcij in prevodi tekstov v angleščino in italijanščino so znamenja ambicioznejših katalogov. Katalog je oblikoval arhitekt Janez Suhadolc, tiska lo pa Časopisno in založniško podjetje *Soča» iz Šempetra in je zahtevno nalogo dobro opravilo. Celotna postavitev razstave je u-metnikovo delo. Ni mu šlo toliko za pregled po letih ustvarjanja kot za lep vtis celote. T0 se mu je posrečilo, umetnostni zgodovinarji so pa godrnjali. skrit med posodami za mleko. Eksplozija je ranila vojake p« glavi, prsih in nogah. Prišlo je tudi do drugih eksplozij. Pri Belfastu je bila v nekem hotelu ženitovanjska slovesnost. Na srečo so atentatorji obvestili navzoče, da bo v kratkem eksplodiral peklenski stroj ter zato ni bilo nobene človeške žrtve. Neki drugi peklenski stroj je eksplodiral v drugem hotelu, ko so ga topniški izvedenci angleške vojske skušali odstraniti. Tudi v tem primeru m bilo človeških žrtev. Eksplozivni naboj je eksplodiral tudi v neki kavarni v protestantski četrti Springfield Road v Belfastu. Ker so atentatorji pravočasno obvestili goste, je eksplozija poškodovala le lokal. Ulstrski protestanti nameravajo spet uvesti patruljiranje mestnih četrti s svojimi polvojaškimi organizacijami. To svoje stališče opravičujejo z dejstvom, da je propadla akcija angleške vojske v katoliških četrtih, to je v tako imenovanih «No go Areas». Protestanti pravijo, da se bodo postavili po robu rastoči napadalnosti gverilcev IRA. Pozno zvečer smo prejeli vest, da so britanski vojaki aretirali Sae-musa Lougharana, ki je tako & tretji aretirani voditelj ekstremistične struje irske republikanske vojske «Provisionals». Soočenje v Monzi med Venturo in Lorenzonom MILAN, 19. — Na ukaz preiskovalnega sodnika dr. D’Ambrosija, ki vodi preiskavo glede odgovornosti skupine Freda Ventura v zvezi z atentati 1. 1969, je prišlo danes v zaporu v Monzi do soočenja med Giovannijem Venturo in prof. Guidom Lorenzonom. Kot je znano, je Lorenzon šest dni po pokolu na Trgu Fontana v zaupnem pogovo-u z nekim odvetnikom iz Vittoria Veneta izrazil svoj sum, da je bil v pokol zapleten Ventura. V decembru leta 1969 je Lorenzon potrdil to svojo izjavo preiskovalnemu sodniku v Trevisu, pozneje pa jo je preklical in potem spet potrdil. Preiskovalni sodnik v Rimu pa je menil, da je bil njegov preklic obtožbe bolj verodostojen Vsa zadeva je postala spet aktualna s preiskavo, ki jo je vodil iiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif v Trevisu dr. Stiz. Danes so dvaikrat soočili Venturo in Lorenzona. Za rezultate srečanja se še ne ve. Venturov odvetnik, ki zaradi nekega nedavnega ukrepa ustavnega sodišča ni bil navzoč na soočenju, je izjavil, da sta se Ventura in Lorenzon razšla prijateljsko ter da zato upa, da bo njegov varovanec v kratkem izpuščen iz zapora. Vatikanski tiskovni urad o papeževih potovanjih VATIKAN, 19. -- Vatikanski tiskovni urad je danes sporočil, da je papež Pavel VI. prejel le eno vabilo za potovanje v tujino, in sicer na državni evharistični kongres v Videm. S tem je tiskovni urad demantiral vest, po kateri naj bi papež nameraval obiskati Aquilo ob priliki proslav ob obletnici smrti papeža Celestina V. in v Milan na dan Francesca Bor-remea, ki je bil milanski škof. Če bo Pavel VI. res prišel v Videm, bo tam maševal na trgu 17. septembra letos. Vendar pa tudi tega njegovega obiska še niso potrdili. SREČEN KONEC PREUSMERITVE LETALA V ZDA Agent FBI ranil zračnega gusarja Okreval bo v nekaj dneh • Zahteval je naj-večjo odkupnino v zgodovini preusmeritev letal SEATTLE. 19. — Preusmeritev letala boeing 727 ameriške družbe «Uriited Airlines* v Vancouver in kasneje v Seattle, se je končala kot zanimiv policijski roman. O preusmeritvi smo poročali že včeraj, ko je gusar zahteval od pilota, naj vzleti z letališča v mestu Reno v Nevadi in naj pristane v Vancouveru. Gusar je zahteval dva milijona dolarjev. 15 funtov zlata, dva samokresa, tri mitraljeze. žepno baterijo. 20 zavojčkov dražilndh tablet, radijski oddajnik in navaden radijski aparat. Po pristanku v Vancouvru je gusar zahteval, naj tamkajšnja radijska postaja odda izjavo, v kateri je navedel vzroke preusmeritve. Dejal je. da pripada dobro organizirani gverilski skupini, ki je že naveličana Nixonovih pokolov v Vietnamu in Kambodži ter bo s silo skušala doseči konec vietnamske vojne. Letalo je nato vzletelo in pristalo v Seattlu v ZDA. Tam so gusarju agenta FBI, ki so imeli na sebi le perilo, izročili odkupnino, ziato in ostale zahtevane predmete, razen orožja, ker so to oblasti prepovedale. Gusar je nato zali- •iiftuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigmiiiaiiiiiimimiiiiimiiHiiiiiiiii) SKORAJ POL METRA DEŽJA V ENEM DNEVU Vsaj 216 mrtvih zaradi poplav v Južni Koreji Neurje je posebno prizadelo Seul - Sto tisoč ljudi brez strehe jriy«. * ,r- .< / ... TOKIO, 19. LR Kitajska in Japonska, sta se sporazumeli, da bosta odslej za medsebojne izmenjave uporabljali lastno valuto. « * » LONDON, 19. — Jadranica-samo-tarja Francisa Chichestra so danes odpustili iz plymoutske bolnišnice, kamor so ga sprejeli po ponesrečenem posušu čezoceanske regate. # # * UČINOUI, 19. — Japonci so danes izstrelili svoj drugi satelit, ki bo proučeval sestavo ionasfere. • • • PEKING, 19. - Na Kitajskem so ponovno izdali enciklopedijo, katero so uporabljali pred kulturno revolucijo. • * • PARIZ, 19. — Hud požar je uničil neki dom za onemogle v Ris O-rangis v Franciji. 8 oseb je izgubilo življenje. « • * HONGKONG, 19. — Severnokorejska tiskovna agencija poroča, da je 16 tamkajšnjih političnih strank predlagalo zbližanje z Južno Korejo. SANTIAGO DE CHILE, 19. — Skrajno levičarsko čilsko gibanje MIR je zahtevalo, naj vlada izpusti 10 argentinskih gverilcev, ki so se zatekli v Čile. « • • MONTEVIDEO, 18. - Urugvajske ohlasti so obtožile tri vojaške častnike, da sodelujejo z gverilsko organizacijo Tupamarc*. Prebivalci Seula rešujejo imetje iz poplavljenih hiš. SEUL, 19. — še sedaj, ko je najhujše že mimo, se ne ve, koliko človeških žrtev so terjale hude poplave v Južni Koreji. Po zadnjih vesteh so iz blata in naplavin potegnili že 216 trupel, ranjencev pa so do sedaj našteli že 193. Najhuje je v samem Seulu, kjer je bilo največ žrtev, in sicer 151, ranjenih pa 107. Samo pri zemeljskem usadu, ki je ob pobočju nekega hribčka zbrisal s površine zemlje neko stransko cesto, so našteli vsaj 50 mrtvih. Deževje, ki je povzročilo poplave, je bilo izredno hudo. V 24 urah je padlo na Seul in poplavljene predele v Južni Koreji 400 mm dežja. To pomeni, da bi bila vsa pokajina, če ne bi bilo odtoka, pokrita s skoraj pol metra vode. Meteorologi napovedujejo za jutri zboljšanje vremena, kar bi utegnilo nekoliko ublažiti strašno nesrečo. Na prizadetih področjih je morda kakih 100.000 ljudi ostalo brez strehe, vsaj 20.000 pa so jih oblasti izselile. Zaradi slabega vremena je bilo skoraj nemogoče reševati najbolj ogrožene ljudi s helikopterji. Reka Hangang, ki teče skozi Seul je silno narasla in sedaj je na razpolago le en most za promet med obema deloma mesta. Nalivi so precej poškodovali tudi velike transformatorske postaje ter zato večkrat primanjkuje električnega toka. Tudi neka radijska postaja je prenehala delovati, ker je deževje hudo poškodovalo naprave. Mejna policija zavrnila 77 afriških delavcev TRAPANI, 19. — Italijanski mejni organi so danes poslali nazaj 77 Afričanov, ki so prišli na Sicilijo v upanju, da bodo tam našli delo. Kvestura iz Trapanija je ugotovila, da je 73 Tunizijcev in 4 Maročani brez denarja, da bi se lahko preživljali in jih je, kljub veljavnemu turiaUčnemu vizumu, poslala domov. 57 od skupnih 77 Afričanov je prispelo včeraj popoldne z motorno lcfd-jo Campania Felix. Z isto ladjo iso jih danes odpremili domov. Po neuradnih statističnih podatkih je v Trapaniju in pokrajini zaposlenih 4000 Afričanov. Največ jih je baje v ribiškem pristanišču Mazzara del Vallo, kjer se je mnogim izseljencem kasneje pridružila tudi družina. Več jih živi tudi na manjših italijanskih otokih v Sredozemskem morju, nekaj sto pa jih je vkrcanih na ribiških ladjah. Kljub nasprotovanju oblasti so vsi kmalu našli delo. Delavci so prispeli včeraj, ker bo kmalu trgatev, ko v Siciliji za dva meseca potrebujejo več tisoč delavcev. teval pilota, ki bi bil usposobljen za medcelinske polete. Vodstvo družbe United Airlines je na to navidezno pristalo in na asfaltni stezi za se proti letah napotila dva moža. ki sta imela na sebi prav tako le perilo. Medtem pa se je po drugi strani letala splazil do pilotove kabine agent FBI. Gusar je nadziral stezo, po kateri sta se bližala pilota, ki sta bila v resnici le agenta FBI in seveda ni mogel paziti na pilotovo kabino. Agent, skrit pod trupom letala, je pripel na poldrugi meter dolgo palico samokres in ga izročil posadki. ki je bila zaprta v pilotovi kabini. Čim sta moža prispela do letala, sta se namenila v kabino, da bi oblekla uniformo. Pri tem pa ie eden vzel samokres s katerim je trikrat ustrelil in zadel gusarja v hrbet, v noge in v vrat. Slednji je bil tako presenečen, da ni utegnil seči po puški, ki jo ie limel pri sebi. Rane. ki so jih povzročili streli, iso hude in gusar bo kmalu okre-al. Spremili so ga v bolnišnico, endar so ga prej uklenili. Kas-eje so ugotovili njegovo istovetnost. Gre za 43-letnega Marcusa S|ibleya, ki živi v vasici blizu ena. Odkupnina, ki jo je Sibley zahtevki. je naivečja v zgodovini preusmeritev letal. Karabinjerji našli veliko količino ponarejenih bankovcev RttM. 18 — Na nekem travniku v rimskem predmestju so danes karabinjerji našli devet vreč. v katerih je bilo 15.000 ponarejenih bankovcev po 100 brazilskih kruzejrov. Vrepnost denarja je nad 60 milijonov lir. Binkovce so našli danes dopoldne na travniku pri vodovodu Felice. Že lekaj dni so karabinjerji nad-zoro /ali promet s ponarejenim de-nar j jm v mestni četrti Casilino. Pon: rejevalci so se baje bali, da jih liodo odkrili in so se zato ban-kovc sv znebili. Karabinjerji sedaj raziskujejo, če je r(a tistem področju skrivna tiskarna in če ima slednja zvezo s centralama, ki so ju pred kratkim odkrili v Marinu in v drevoredu Somalia v Rimu. FESTIVAL LJUBLJANA KRIŽANKE »■72 XX. JUBILEJNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V. BALETNI BIENALE POLETNO GLEDALIŠČE KRIŽANKE 21. avgust ob 20.30 KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA 23. avgust ob 20.30 KONCERT MOSKOVSKE FILHARMONIJE Dirigent: Kiril Kondrašin 24. avgust ob 20.30 LOS ANGELES JUBILEE SINGERS, ZDA 25. avgust ob 20.30 HUBERT BERGANT, orgelski večer Koncert v Stolnici Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. in od 17. ure dalje v Križankah. Rezervacije po telefonu: 21-768 Vljudno vabljeni! PORTOROŽ ROULETTE CHKMIIN DE FER baccarA BLACK JACK v novih prostorih GRAND HOTELA METROPOL TRSI UL Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje tudi t inozemstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT MEDTEM, KO SE VEDNO VEČ DRŽAV UPIRA BRUNDAGEU Danes prvo zasedanje olimpijske zveze Protest črnskih atletov v Kemptenu Tudi Mozambik, Libija in Gambija med uporniki MONCHEN, 19. - Črnski atle: ti so danes prvič zares iz .edli svoje grožnje. Prizorišče njihovega protesta je bilo sicer v Kemptenu, 100 km od Miinchna, kjer je bil na sporedu mednarodni atletski miting, na katerega so povabili tudi rodezijske atlete. V odgovor na njihov nastop pa so v zadnjem trenutku odpovedali sodelovanje črnski predstavniki Jamajke, Trinida-da, Senegala, Tan-zanie, otokov Barbados in ZDA. In ravno vedenje atletov ZDA je trenutno v centru pozornost^ saj je izjava, ki so jo predstavili včeraj, precej razburila duhove. Mnogi ameriški funkcionarji so sicer skušali zmanjšati pomen izjave, češ da gre le za podvig petih tekmovalcev, ne pa cele reprezentance, drugi pa le opozarjajo, da so si v tem problemu čmci ZDA zelo složni. Tudi na dvoumnost dokumenta se je včeraj marsikdo oprijemal, danes pa je Lee Evans, svetovni rekorder na 400 m, razblinil vse dvome z izjavo, v kateri je odločno potrdil, da se bodo on in njegovi kolegi vzdržali nastopa v Munchnu, ko bi bila sprejeta reprezentanca Rodezije. Olimpijska mednarodna zveza, ki je danes začela pripravljalni del svojega zasedanja, se še ni izrazila o novem položaju, ki ga je povzročil korak Američanov. Je pa razširjeno mnenje, da se pri marsikaterem delegatu pojavljajo prvi dvomi. Tudi v otvoritvenem govoru zahodnonemškega predsednika, Gustava Heinemanna, ki je pozdravil prisotne delegate, ni bilo znaka o tistem odločnem stališču, ki so ga spočetka vsi imeli na strani Rodezije. Heinemann je nasprotno zatrdil, da je prisotnost manjših držav neobhodno potrebno olimpijskim igram, in da je treba napraviti vse, da se bodo igre u-deležili vsi tisti, ki imajo pravico do nastopa. Edini, ki je še vedno trden pri svojih odločitvah, je torej Brun-dage, ki očitno namerava zaključiti svoj mandat predsednika olimpijske zveze z zadnjim dokazom svoje polne moči. Tudi danes je Brundage potrdil, da bo Rodezija nastopila v vsakem primeru, ne glede na ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti afriške države. To pa P"edvsem zato, kei so lani iste države podpisale pogodbo o Rodeziji, sedaj pa spremenile svoje stališče le zaradi političnih pri- tiskov, ki s športom nimajo n0, bene zveze. Tudi Gambija Libija in Mozarij bik so javile, da bodo še enkr® preučile možnost nastopa na ol*®’ pijskih igrah. Zadnja vest pa J*j da so v Kemptenu bojkotirali ting tudi nekateri športniki iz v® nezuele. Še en zanimiv dodatek. Združb nje rodezijskih študentov v Ang® ji je naslovilo prošnjo na nemš®“ študente, naj v vsakem prim# motijo nastop rodezijcev in Prir® ja jo manifestacije proti njihovi Pr'j sotnosti. Prošnjo je podprla tu® zveza angleških študentov iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiitiiiiiHiiiiiuiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiii NA ODPRTEM STADIONU IDRAETSPARK Argentinec Monzon zlahka premagal Bogsa Danski boksar je padel pod udarci prvaka že v 5. kro& KOBENHAVEN, 19. - Sen danskega boksarja Toma Bogsa je trajal pet krogov: tedaj se je namreč zrušil pod strašnim udarcem Monzona, ki ga je prisilil na svoj drugi K.D. v dolgoletni karieri. Carlos Monzon, ki je šestič branil svoj naslov, je zmagal precej hitreje kot je bilo pričakovati, saj je njegov zadnji dvoboj z Bouttierom dal povod številnim dvomom. To in pa dejstvo, da je danski boksar pravzaprav nastopil pred lastnim občinstvom in si zaigral zadnji adut svoje nekoč blesteče kariere, je dalo upati, da se bo strahoviti stroj OLIMPIJSKE IGRE ,1 _ . munchen72 MILAN — Poleg OI bo v Munchnu tudi mladinska olimpiada v šahu. Turnir se bo pričel 28. avgusta ter se zaključil 10. septembra. Na njem bo tekmovalo dvajset državnih reprezentanc, med katerimi bo tudi Italija. Italijansko e-kipo bodo sestavljali Micheli, Na-talucci, Trabattoni, Santolini in Ma-gnone. • • • MVNCHEN — Organizacijski odbor letošnjih olimpijskih iger je objavil seznam športnikov ki bodo tekmovali v trinajstih od 21 panog. Izmed teh panog bo največ tekmovalcev nastopilo v veslanju (472), največ držav pa se bo pomerilo v kolesarstvu (66). Izmed panog, ki niso še bile vključene v seznam, manjkata seveda atletika in plavanje, kjer bo brez dvoma nastopilo največ športnikov. # # * RIM — Del italijanske olimpijske odprave bo odpotoval v Miin-chen v torek Atleti bodo odpotovali iz Milana z letalom ob 11.05. Odpravo, ki jo b > vodil zvezni trener Camoli, bodo sestavljali telovadci Coppa, Donega, Lampronli, Luppino, Milanetto, Spatazza in Vailant. » • • MVNCHEN — Organizacijski odbor je dovolil dvem športnicam, ki bosta tekmovali rtu. 01, da med časom bivanja v olimpijski vasi obdržita pri sebi otroka Mlada britanska sabljalka bo lahko tako stanovala s trimesečno hčerko pri svojcih, neki kolumbijski atletinji pa so dovolili, da bo lahko prebivala skupaj s triletnim sinčkom v poslopju, ki je namenjeno voditeljem posameznih reprezentanc. S tem so se organizatorji izognili morebitnim protestom, ki bi nastala zaradi kričanja in jokanja otrok. AUGUSTA - V nadaljevanju košarkarskega predolimpijskega turnirja so dosegli na tekmah za prva štiri mesta sledeče rezultate: Mehika - Poljska 82 - 72 (49 - 42) Španija - Bolgarija 67 - 64 (35 - 30) Mehika si je že zagotovila nastop v Munchnu, drugouvrščenega pa bo določila tekma med Poljsko in Bolgarijo. • * • SCHIO — Danes sta bili na tehničnem centru F1DAI. v Schiu dve atletski tekmovanji za kvalificiranje metalcev, ki bodo nastopili v Munchnu. Metalec diska Silvano Simeon je zalučal orodje 59,64 m daleč in s tem dokazal, da lahko uspešno tekmuje na OI. V metu kladiva, kjer je bil odsoten državni rekorder Videmčan Vecchiatto niso dosegli izrednih rezultatov. Do-nata Govoni je hotela izboljšati italijanski rekord na progi 800 m, SE 7 DNI vendar ji podvig ni uspel. Progo je pretekla v času 2'5”2. * » » MONCHEN — Pred dnevi smo pisali o britanskem plavalcu Terrellu, ki je protestiral, ker je bil zaradi afere o mamilih izključen iz olimpijske reprezentance. Njegov pro test je koristil, saj so ga nato spet vključili v ekipo Sedaj pa smo zvedeli, da so ga izgnali iz olimpijskega naselja, ker so mu v kovčku našli marihuano. • * » MVNCHEN — Zanodnonemška a-tletinja Heidi Schuller bo na otvoritveni svečanosti olimpijskih iger izgovorila tradiconalno športno prisego. Nekateri nemlki časopisi pa so v teh dneh poročali, da je zahtevala Schullerjeva za intervjuje in slike, ki so bih objavljeni, precej denarja in da je s tem prekršila zakon o amaterstvu vseh nastopajočih na OI AUBTJKA IS m POTSDAM, 19. — Na atletskem mitingu v Potsdamu je vzhodnonemška tekačica Renate Stecher izenačila svetovni rekord na 100 m s časom 11”. SINOČI NA STADIONU GREZAR argentinskega boksarja zataknil. 1 pa se ni zgodilo. Samo prva dva kr® ga sta bila precej izenačena in BoP je celo presenetil po svoji hitrosti & gibčnosti. Monzon, ki je znan po c, žavah, ki jih ima v začetku vsakek dvoboja, je brez težave odbil nasPr° nikove napade, čeprav je drugi kr® končal z majhno zarezo nad def®, očesom. Morda ga je tudi ta dogo®®, prisilil, da je v tretjem krogu Pj® tisnil na plin. Za Bogsa, ki je na>''I*j nadaljeval z napadi, se je začel nag konec: nekaj udarcev v tretjem FP gu, precej v četrtem, v začetku r tega pa se je nad Dancem vlila P’® va toča. Ko je prvič padel na “1 je bilo še logično, da ga je sod111 ’ Anglež Gibbs, samo štel in mu n*, dovolil nadaljevati. Ko pa je dru<) klonil, je bil Bogs že brez moči odločitev sodnika, da nadaljuje &L boj, je bila povsem nesmiselna, kruta z Dancem, ki si je tako dor še par silovitih udarcev, ne da se mogel braniti. Naslednji dvoboj za obrambo 3': tovnega prvenstva bo Monzon po.v3f verjetnosti odigral proti Američ®" Bennyju Briscoeju. Danes se prične jugoslovansko hj gometno prvenstvo 1. zvezne lige' i je že 27. prvenstvo v povojnih 1®'L Slovenske barve bo letos bra^.. samo ljubljanska Olimpija, ker ekipa Maribora lani izpadla v žjo ligo. Izmed 18 nastopajočih .. kip jih je šest iz Srbije, Bosne - Hercegovine, dve il vatske in Vojvodine, ter po enaj~ ma iz Slovenije, črne gore in ™ kedonije. « Ljubljanska Olimpija bo odigr®tj prvo tekmo na lastnem igrišču P^, močni ekipi Beograda, ki je zasedla na končni lestvici odhc. tretje mesto. Vsa predvidevanj® j{ tvegana, saj enajsterice niso do sedaj še prilike pokazati s'®” realne moči. V prvem kolu bodo na sledeča srečanja: Crvena zvezda — Dinamo Velež — Hajduk Železničar — Vojvodina Spartak — Radnički (N) Čelik — Vardar Bor — Sarajevo Sutjeska — Partizan Borac — Sloboda Olimpija — Beograd iiiiinin m miiiiiiii11111)1,1 V dežju in mrafl1 Vecchiato trikrat nad 68 n1 Slabo vreme je na vsak način negativno vplivalo na rezult*** Težko pričakovani atletski miting, ki naj bi otvoril drugi del atletske deželne sezone v Trstu, je žal začel pod dežjem. Po začetku prvih tekmovanj se je upalo, da bo dež vendarle prenehal, nato pa se je znova ulilo in popolnoma pokvarilo tekmovanje. Udeležba na mitingu je bila še kar zadovoljiva, številni gledalci pa so največ pričakovali od državnega rekorderja v metu kladiva in olimpijskega kandidata Vecchiata iz Vidma, ki je metal kladivo. Mogočni atlet iz Vidma se je na spolzkem zaletišču ni mogel popolnoma orientirati, kljub temu pa je orodje v vseh metih poletelo zelo daleč. V prvem poskusu je že dosegel 68,72, drugi je bil neveljaven, v tretjem je podaljšal za 8 cm, v četrtem za nadaljnjih 12, točno do 68,82, kar je bil končni rezultat. Peti met je bil nekoliko pod 68 m, zadnji pa neveljaven. Kljub številčno slabim rezultatom (Vecchiato ima osebni rekord 72,74), sta bila atlet in tudi njegov trener Zanon zadovoljna, saj so bili tekmovalni po- goji danes nemogoči. j Rezultati v posameznih punof!3 hoja 10 km: Battistin (FFOO) ‘ dova 45’23’’8 kladivo: 1. Vecchiato (Libertas “ 68,82 m, 2. Strnad (Celovec) palica: 1. Gratzer (Petokierch, 3,50 m (Cesar je trikrat P°° začetno višino 3,50 m) j višina: 1. Cataruzza (Ralcan^®*1 Tržič) 1,95 m M 800 m: 1. Božinovič (Split) 100 m: 1. Marion (CUS TS) » 110 m zapreke: 1. Pecorari ziana) 16”4, 5. Ruzzier (Bor)Jj (v polfinalu 18”1, njegov n®™ ši čas letos) m 400 m: Ivičar (Kvamer Rijeka) ’ daljina: Siega (Trbiž) 7,05 ra 5000 m: Lenarduzzi 14’27”7 ,f( krogla: 1. Sorato (COIN 14,57 m disk: 1. Sorato (COIN Mestre) m, 6. Cesar (Bor) 37,74 m u štafeta 4x100 m: 1. CUS Trst