g Posam. štev- Din 1*—» g četrtkova in sobotna g številka Din 1*50 1 UREDNIŠTVO .Tabor.* !■ ,Ka- rodnega lista” je v Mariboru, Jur* S čičeva ulica 4, L nadatropje. — £= Telefon mtrmrbjn štev. 276. —• g ------- Rokopisi »e a« vrafaji). P DPRAVA i« * JorSHevJ ni. H. < r=f pritličje desno. — Telefo« It- X S SHS poHno-*ek. račun la .Tabor* g 11.787, n .Narodni Usf 12 851 C3 |s Na narodi* brci denarja m no ozira. Inaeratne cene po dogovora« l^iiiiiiaiiiiifiiiiiniiiimuiiunuunnmuiiDutnaRBiBi Posam. štev. Dta 1*-—, četrtkova In sobotna številka Din 1*60 :-s »TABOR*, Utah vsak im, nvn nedelj in prašnikov, ah 18. datumom naslednjega dne. Stan« mesečno po polti D »5* M ta#-semstvo D 20 50, doatmrljen na dom Din M’-, naiskaialea Din Vrta. ..HAKODHTUST" nSatrtovalhv-.Tabora*) M naroča kot tadnfle in atane mesečno 2 Dl«, letno 6 Dia, polletno 12 Din, =»=- celoletno 22-50 Dta " ■■ Naročnina a« plainjo » »aproj. Knjižnica liceja Maribor, torek 25. decembra 1923, v izplačilu uradniških Leto: IV. Pred božičem. M ar i Kol', 24. decembra, r NočoJ se zopet oglasijo svetonočni Zfonovi in zapoj o staro božično pesem: »Tiha noč, sveta 006...« Današnji časi pa so daleč, zelo daleč od starodavne božične idile. Se so vasi, kjer je božič ohranil svojo staro poezijo. Božično navado spoštujejo večalimanj v vsaki naši hiši, večinoma pa je le navada in nič več. Božični zvonovi so zvonovi mira. Oni oznanjajo ljudem: »Mir ljndem na zemlji.« Kje je mir, kdo »a hoče! Naša doba ni doba miru- Ravno najemu rodu je zgodovina naložila težke dolžnosti in pripravila slabe čase. Preživeli smo več kot štiriletno človeško morijo, ki so se je udeležili številni narodi najrazličnejših jezikov in ver, bele, žol-te in črne polti. Milijoni žrtev so padli. Mnogim' je svetila na zadnjo človeško pot varljiva nadeja, da je to zadnja vojna. Razpadle so mogočne monarhije. Nastale so nove države. Na širokih ruskih stepah sta trčila -vzhod in' zapad, načelo amerikanizacije in! načelo patrijarhaln« svobode. Naša doba je doba težkih socialnih, gospodarskih1 in’ političih bojev. Zato je v nji tako malo božične poezije. Namesto velikih verskih idej so zagospodovale močne gospodarske ideje. Namesto y neskončnost segadočib Idealov je stopil praktičen interes. Nasai doba ni doba božiča, ampak je čas po veliki noči brez vstajenja, čas po krvavi žaloigri, V naši domovini je primero m'a mir-Ho in prijetno. Pomislimo, kako 'je v Rusiji in v Nemčiji. Tudi pri nas sc ne (Sedita med in mleko, vendar pa lahko rečemo, da je ni dežele, kjer bi bili vsi zadovoljni. Biti moramo previdni, da ne pretiravamo z nezadovoljstvom. Med državami, ki 60 nastale po svetovm vojni, nismo zadnji, kar se tiče konsolidacije in reda. Delajo se težke napake, a kje jih ni1 Pred božičem! zaprimo tisto stran bilance, kjer je pasiva. Zamislimo se v aktive in se kaj naučimo od njih. Ko mine božič, nas čakajo stare naloge, da z bojem In z resnim, stvarnim! delom popravimo, kar se da popraviti. Toda začeti je treba pri sebi. Začeti je treba v lastnem življenju, pa v družini, hiši, vasi, občini. Hrvatski krivi prerok Radič »apoveduje »mirotvorno, oovje cansko republiko« in jo hoče prinesti od zunaj, iz tujine ali j« napraviti v samem Zagrebu. Toda za zgradbo dobre hiše je potrebna dobra opeka, potrebni so vešči zidarju Za človečansko republiko je treba človečanskih ljudi, miru n’e more biti, če hi dovolj miroljubnih1 ljudi. Kako je v praksi, lahko uvidi vsak, kdor je mislil s trezno glavo. Tisti, ki gredo za krivim prerokom, iriso ne človečanski ne miro ljubni. PoJnl eo sovraštva do lastnih bratov; na njih vidijo najmanjši madež, toa tujem pa vse dobro. Človečanska država, kjer bo človek človeku brat, ne tnore nastati od zgoraj. Njo je treba zidati počasi in z dobrim, pristnim materi Salom. Temelje zanjo je treba položiti v srca našega naraščaja. Ta naj jih polaga dalje, v bodoče rodove. Enako je S svetovno pacifisttčno idejo. Dokler veliki narodi oborožujejo, bi tajali narodi storiti greh nad samim se boj, če bi sanjali o paradižu in čakali talimo 'kakor ovca, da pride volk in jih Požre. Danes lahko vidimo, da vojna ni Pomirila duhov, ampak jih je še bolj Razdražila, V Angliji, Franciji, Rusiji, Zedinjenih državah in drugod se ievest-tai ljudje 6talmo bavijo z vojnimi načrti študirajo nove možnosti, iščejo nove lz-taajdbe in pripravljajo tteshrtene grozote bodoče vojne, ki se bo s trdih zemeljskih' EreARtUa y. fcraiae jžSa,v/e\, Talk raz- Nove 1 predujmov ? da podpiše tangersko pogodbo. General Primo de Riveira bo najbrž v Parizu, in Londonu protestiral. —O— Vi-' FRANCOSKO-NEMŠKA IZMENJAVAJ NOT. Pariz, 24. dec. Nemški c " >vj ,Vprašanje nemškJK reparacij. Beograd, 24. decembra: Izvirno.) Vče- maniK ministrstva za poljedelstvo, ki raj od 12. do pol 14. ure se je vršila soja znašajo 120 milijonov din., ki 60 še' ministrskega sveta, na kateri se je raz- brez kritja. Do sklepa glede kritja še. ..'n!? pravljalo o izplačilu predujmov držav- ni prišlo. Glede nemških reparacij, ko-nim uradnikom. V tem vprašanju so po jih je izplačilo Nemčija ustavila, je bi-izjavi ministrov nastale nove težkoče. lo odobreno stališče vlade, ki ga je že Izplačilo je za enkrat nemogoče, ker mo- svoj čas zavzela v noti na nemško vlado, ra država ob novem letu zadostiti tudi Izvoljen je bil 3-člansfci ministrski komi- mnogim' drugim obvezam. Sklenilo se je, te, v. katerem so ministri dr. Ninčid, dr. ( y poRUHRJU IN OSTANEMO!« ponovno razpravljati o zahteVfch uradni- Stojadinovič in dr. Perič in ki mu jej . . . , štva, ki jih je včeraj izročila posebna poverjena naloga, da sestavi odgovor na “nz’ ' 1 ec' c(;yaJ 3e pov om * deputacija uradnikov finančnemu mini- noto nemške vlade. Odgovor mora biti ( . slavn0®tl govoril mm. predsednU* stru. Vsekakor pa mora biti to vpraša- najkasneje do 10. januarja izročen nem-: Poincare, braneč ponovno francosko prt* sprejet od Poincareja. Dobil je iz Bei* lina podrobne inštrukcije in bo izročil' Poincareju memorandum z odgovorojfl na zadnjo francosko noto. nje rešeno najkasneje do 1. januarja ški vladi. Razpravljalo se je nadalje tudi o amaud- Deputacija uradništva pri finančn. ministru. Beograd, 24. decembra: (Izvirno.) Ka- radništvo po vsej državi Dasi deputa-kor znano, je centralno tajništvo Saveza cija ni sprejela točnega odgovora, pre-uradnikov predalo vladi in narodni vladuje v vseh poučenih krogih mnenje, skupščini resolucijo, sprejeto na kan:- da bo vlada pristala na glavne zahteve gresu državnih uradnikov v Novem Sa- uradništva, zlasti glede povišanja plač, du. Včeraj je posctila posebna uradni- izplačila trinajste plače in izvedbe raz-ška deputacija finančnega ministra dr. vrstitve, vendar pa ne v polnem' obsegu Stojadinoviča ter urgirala rešitev urad- stavljenih zahtev in tudi ne tako, kakor niških zahtev, opozarjajoč ga na težek je to obljubil finančni minister, položaj, v katerem se nahaja državno u- —O— NOVA POLITIKA ANGLIJE. razgovor s predsednikom Coolidgejem1 o Pariz, 24. dec. Po vesteh iz Londona Potrebi sklicanja mednarodne konference je pričakovati po Novem’ letu razpleta za omejitev oboroževanga v zraku. Pred-političnega položaja Sredi januarja bo Coolidee Je najbrž Macdohald sestavil novo vlado, strokovnjaki ne smatrajo, da bi bil se-Izjavlja, da .bo vodil takšrto evropsko f*®1 trenutek ugoden za sklicanje take politiko, ki bo omogočila obnovo Nem1- konference. litiko v Poruhrju. Francija ne bo dalaj nikakih daljnih koncesij. Mi smo v Po* ruhrju, je sklenil Poincare, in ostanem** tam ter bomo odšli še le takrat, ko bor plačana cela odškodnina. Pripravljeni pai smo, 6toriti vse, da se Nemčiji omogoči, lažje in hitreje plačilo. Kriza grške vlade. Pariz, 2S. deo. Atenski listi javljajo^ da je grški ministrski predstavjiik GO* natas podal d emisijo. ^ -n— Grški kraljevski par V Bukarešti. 'Pjfl Bukarešta, 24. dec. Grška kralj kraljica sta .včeraj popoldne prispela J§: Bukarešto. čije. Namerava tudi predlagati sklicanje velike nove mednarodne reparacijske ■konference, katere bi se udeležila tudi Nemčija. Ponesrečen Zeppelin. 1 Pariz, 24. dec. Zeppelin Dixmuld, ki' : je Francija dobila iz reparacij, je v *H ' boto na potovanju v Tunis zabredel q| ŠPANIJA IN TANGERSKO VPRA- i vihar in je bil težko poškodovan. Vito ŠANJE. MEDNARODNA ZMANJŠANJE OBOROŽEVANJA V ZRAKU. ga je zanesel proti morja. 'Aretacija mednarodnega zločinca, Berlin, 24. dec. Kriminalni policiji! M Pairiz, 24. dec. Kakor poroča »Mati«« iz Madrida, ne smatrajo tam s podpi-KONFERENCA ZA somi štatutov v Parizu tangersfeega vprašanja za rešeno. Španija se hoče ravnati po italijanskih diplomatskih korakih, i je posrečilo izslediti in' aretirati 42-letSe« »Chicago Tribune« poroča, da je španska ga delavca Karla Scheidnerja iz BerH« Pariz, 24. dec. »Tempe« javlja, da je vlada dobila zelo energično noto od na, ki je izvršil neštete vlome in ima ca britski poslanik v Washingtonu imel Francije ini Anglije, v kateri jo pozivata, [ vesti 30—40 roparskih umorov. ... ,x . gled po svetu. Človeštvo trudoma in počasi išče pot k samemu sebi in k resnici. Kraljestvo božje je v Vas samih, je zapisano v evangeliju. Tudi mdr ni urugjt« kakor v ljudeh samih. A dokler najmočnejši nočejo miru, morajo biti slabotnejši na vse pripravljeni. Krivi preroki so šli med rusko ljudstvo in eo oznanjali: Vrzite proč puško! Niso dostojne človeka. Rusija hoče miri. In’ ruski vojaki so jah vrgli proč in so se vrnili domov. Za njimi pa so zasedali! rusko zemljo nemški vojaki, ki bi je anektirali velik d-al, če ne bi bili jia za-padu poraženi. In krivi preroki, li so oznanjali mirotvorne, človečanske ideje, so se pozneje izpremenili v najhujše bojevnike, so ustanovili morila? * intime in močne armadne oddelke. Tako so razočarali vse, ki so jim v dobri veri sledili. »Mir ljudem' na zemlji.« 3e bi>o izrečeno na rojstnih tleh krščanstva. A krščanski predstavitelji so se od Koh-; stantlna Velikega dalje borili z ognjem: in mečem. In nikdar ni bilo krščanskega! miru, ljubezni in bratstva. Ni se izpolnil j lepi sen. Tako se pokaže le tolko kralje-: stva božjega, koliko ga kdo nosi v samem sobi. Če ga tam ni, če so tani zvija kača sovraštva in’ gospodstvnž*!ljnostv če tam 'kipe strasti — ga ne Jfapravi Še tako potažejt' obraz in' še tako yi v Celju, Ptu-neprestano daje za par njihovih glasov , ^ v Marjbom opažam!c> zoio novo sa- koncesije »a vseh poljih. Naglasil je, da mpzavefitno ncmško nacijonalno gibanje, se tukajšnji Nemci pac nikakor ne mo-, fc. ^ ^ ^ ^ pbnovi pekdapja rejo primerjati s kompaktno maso S1^ * „em§ka raznarodujoča gospodarska in vencev na Koroškem m v Primorju da ]itigna nadrap5. Ko so že vesti v letog. jih nikdo ne more smatrati ^ p ar o d no nj. ^ izr0^itve ffleda]ig5a m manjšino, ar a i no nis . ^ planiške koče Nemcem našle vse severne sejami po rasah krajih trgih m mestih Qbm ugoslovane cdine, je najnovej- so bili od avstrijske vlade protežiram in vest q podeljevanju koncesije za nem. , so ji služili samo kot orožje za raznaro- , , .. 1 , J m J U • 1-1 o ško tiskarno hipoma strnila vse tukajs- dpvanje Slovencev. Ta doba je bila s peobratom zaključena, končana. Predpravic, ki so jih uživali v Avstriji, je ^ konec, konec njihove nadvlade nad slovenskim življem. Vsak njihov poizkus, obnoviti prejšnje ofenzivno delovanje, bomo znali zavrniti. Boleti pa mora vsa-' kega Slovenca srce, ko vidi, da tisti Beograd, Uri nam je prinesel osvobojen je in " kateremu se globoko klanjamo, da tisti nje slovenske politične stranke, vsa na-cijonalna in kulturna društva v stalen akcijski odbor, ki ima nalogo, budno čuvati nad našo narodno posestjo ob meji. Tisoči in tisoči jugoslovanskega prebivalstva iz Maribora in okolice, sklicani po tern akejskem odboru na velik zbor pod vedrim' nebom v Mariboru dne 23. decembra 1923, manifestiramo svojo vdli- Beograd protežira na našo škodo naše - ko e“ v borbi zoper nemške aspira-tisočletne zatiralce, naše naj,hujše narod- ™ koncesije. Zahtevamo, da se uki-toe sovražnike. Veličastna manifestacija ™ Podajanja m zavrne vsaka za- bodi opozorilo Beogradu, naj preneha s hte/a Nemcev, bodisi gospodarskega, na-• takim početjem, tukajšnjim Nemcem pa kulturnega značaj ki m v resen- opomin, da ne bomo trpeli nikake soglasju z našimi narodnimi interesi, ki iredente. Na svoji zemlji, v svoji nacio-, 80 ^tovetni z državnimi interesi, palni državi bomo mi gospodarji. Go- Mi dovoljujemo Nemcem mirno sovernik jc bil često prekinjen * viharnim .»» normalen napredek. Svarimo pa pritrjevanjem zborovalcev, ki eo njegov ■ govor vseskozi odobravali. jih, da ne nadaljujejo prikritega rova-I nja pri vladi, hujskanja na deželi, oho- vor vsessozi oaooravau. • l , ... ~ . ... j . . ... I losti po mestih. Svarimo jih, da naj iz- Kot drugi govornik je nastopil »red-, Bednik krajevne organizacije SLS, g. dr. Josip Leskovar, ki je izjavil, da je velika sramota, da moramo v lastni državi manifestirati za našo nacionalno ■ Stvar. Manifestacija pa je na drugi strani "dokaz, da smo v nacionalnih vprašanjih vržejo fanatične voditelje in iščejo rajši potov za sporazumno delo za gospodarski napredek naše severne pokrajine. Tisoči in tisoči severnega obmej’nega prebivalstva izjavljamo enodušno, da bomo nadaljevali borbo zoper nekdanje edini in jih bomo vedno skupno kot pralce, če še danes ne bi mogli zatreti "vsi en mož branili in ščitili. V imenu JDS je govoril predsednik oblastno organizacije g. dr. Franjo Lipo ld, ki je izjavil, da je bil Maribor ilf ostane vedno na braniku naših ttarod-; aih in državnih interesov. Motijo se oni, svojega poželjenja: po vladajoči poziciji, in da bomo upotrebili najskrajnejša sredstva, afco ta glas tfe bi našel ugodnega odriva. Večtisočglava množica se je nato .-ki mislijo, da Se bodo lahko okoristili z mirno razšla. Vse predpriprave iukajš- •jiušo politično razcepljenostjo. Veličastna toanifestacija je dokaz, da smo v narodnih zadevah vsi edini in bomo tako ved-. ®o tudi ostali. njih oblasti, ki so vpoklicale v mesto vse orožni št vo iz okolice in’ alarmirale vso policijo in baje celo gasilno društvo, so se izkazale popolnoma nepotrebne. Po " Govorili so nadalje še gg. Žnuderl v! vsej pravici je tako postopanje oblasti hlnerfu NSS, Mermolja v imenu SKS, j ostro ožigosal nek govornik na manife-Trošt v imenu NRS, dr. Šnuderl v imenu I etaciji. Dnevna kronika. — Prihodnji* .Številka »Tabora« izide Vadi praznikov?Šele v četrtek 27. tm. pop. •®b navadni uri. - — Smrtna kosa. V Spodnjem Porčieu • • pri S. Lenartu je umrla dne 17. trnu gospa “ Terezija Rihtarič,. vrla r.arodna žena in1 mati g. Petra Rihtariča, živinozdr avnrk a W Šoštanju. Blag ji spomin! zamudnike terjati ter prosim, da vsak, ki slučajno ni prejel koledarja, vrne opomin in pristavi »Nisem5 prejel«. Na podlagi te izjave urgiral bom na pošti priporočeno poslan koledar. — S tem letnikom preneham: z založbo koledarja. Nekaj jih je še na razpolago. Dobijo ga samo oni, ki pošljejo pripadajoči znesek po sp^emnici že v naprej. — Vsej plemeniti javnosti! V zadnjih Hegovanja lepote: lekarnarja Feller: Elza-obrazna ir£ kožo obvarujoča pomada (2 lončka a pakovanjem id poštnino 25 dinarjev); Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem id poštnino 25 D); Elza-lilijino-mlečno milo (4 kosi S pakovanjem in poštnino 40 dinarjev); najmočnejša Elza-kolonska voda 15 D; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-lili-jino mleko 10 dinarjev in drugi Elza-preparati izpolnijo vsi svojo dolžnost! Adresirati: Eugeri V. Feller, lekarnar, Stubica Donja, Elzatrg št. 201. Hrvatsko. — Prenos zemeljskih ostankov Henrika Sienkiewicza. Prihodnji teden bodo iz Veveya v Švici prepeljali v Krakov posmrtne ostanke velikega poljskega pisatelja Henrika Sie»kiewicza. — Atentat na bavarskega državnega komisarja v. Kahra. V soboto je bil izvršen atentat na bavarskega državnega komisarja v. Kahra. Atentator je igralec Hans Bartole, ki je pred nekaj dnevi dopotoval iz Saške v Miinchen. Streljal je na Kahra iz revolverja, Kahr ni bil ranjen. — Eksplozija v Hanovru. V soboto je na stopnicah vladne palače, kjer stanuje vrhovni predsednik, eksplodiral močan naboj. Ranjen k sreči ni bil nihče, okna in vrata poslopja so poškodovana. — Brezžično novoletno voščilo. Predsednik Harding je o božiču voščil vsem ameriškim otrokom vesele božične praznike po brezžičnem1 telefonu. Kot imajo v vsaki ameriški učilnici aparat za pouk v fiziki, so slišali vsi ameriški šolarji po številu 12 mil jenov mladih ameriških državljanov — hlkratu voščilo dtžavtfega -poglavarja. Veliko veselje med šolsko mladino in pa petje ameriške himne je bil odgovor predsedniku »a njegovo voščilo. Harding si je pri tem lahko mislih da mu 12 milijonov bodočih' državljanov kliče svoj: »Hurrah! Amerika for ever!« (Amerika na veke.) — To je prav po a meriško. — Glasbeni profesor iff zidar. Nekateri nemški listi prinašajo zanimivo itS resnično zgodbo, ki je značijrra za tanioš-nje razmere: K nekemu profesorju glasbe je prišel neki zidar in’ ga prosil, da bi poučeval njegovo hčerko dve do tri uri na te^en klavir. Profesor je bil zadovoljen in' izjavil, da ga veseli, da je tudi v teh krogih zanimanje za višje smotre. Pripravljen je v to podpirati in zato določiti za eno uro poučevanja klavirja toliko, kolikor ima oče na uro. »Tu se pa že vse neha,« je ogorčeno vzkliknil zi dar. Taka nesramna zahteva za eno uro klavirja.« In zmerjajoč rta vse pretege je zapustil razočaranega profesorja. — Brezžična prsna igla. Angleški inženir Sanders je izkonstruiral brezžični a-parat, ostoječ iz prsne igle, katerega je pred kratkem pokazal novinarjem'. Ta igla je tako urejena, da lahko sprejema brezžične pogovore ali brezžične poslane godbene komade in jih lahko sliši nosilec aparata Prsna igla stopi v brezžično zvezo v poslopju, ki ima na strehi svoj sprejemajoči prostor. Kakor hitro se taka zveza vzpostavi, lahko vlovi nosilec igle brezžične pogovore v krogu 90 do 100 milj, lahko posluša pa tudi tako daljne koncerte. Pri poskušnjah, ki jih je pri redil iznajditelj, so se čuli brodovni signali v kanalu La Manohe in tudi neki londonski koncert je čnl nosilec take prsne igle. Teža brezžičnega aparata znaša tri unce. Inženir Sanders izdeluje nov aparat enake vrste za vsprejemanje pogovorov na še večjo daljavo. v— Pri upravnem sodišču v Celju je- uralr Pred vsakogar najbolj veselimi dopolniti mesto uradnega sluge. Natan- božičnimi prazniki si usojamo kar naj-šnejši pogoji so raevidni v Uradnem lePŠe in najpouižnejše prositi vsako ple-Kstu. menito sro8, ki se še ni spomilo ali je — Slovenski štajerski fantje-avijati- j morda prezrlo naše dosedanje prošnje, Žari v Ljubljani žele vesele božične praz-| "»m najbednejšim slepim po svoji ntke in obilo sreče v Novem letu: meha-v »»čar Job. Heriž, Vinko Kramer, kaplar ‘Viktor Majnarič, Joško Lernc, Ivan Se-tie, pilota Ivan Napun in Anton Ram-• fek, Konrad Strnad, Frane Horvat, Ant. ■ Hribar, Al. Filipovič, kaplar Jos. Manče. — Kar VI potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka v 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica & Doji ja. Elzatrg št 20!, Hrvatska. 2736 — Planinski koledar ta 1. 1923 mnogi ; še niso plačali. Da si prihranim taepo-'J. .i j Izpred sodišča. Nasilni pijanec. 52-letni delavec Financ Konrad V Žičah, okraj Sv. Lenart, ki je že 21-k’rat predkaznovatt, 'zapije vse, kar zasluži. Njegova žena Genovefa pa je pridna in delavna žena, ki skrbi po možnosti za svoje štiri mladoletne otroke. Ker je mož, ki je silovit človek, grdo ravnal ž njo, jo psoval in grozil opetovano s smrtjo, je žena pred štirimi leti zbežala pred nasilnežem’. To pa možu ni povolji, vsled česar jo zasleduje in jej grozi z umorom. Dne 3. oktobra na vsezgodaj je prišel sutovcž k Mariji Holer, kjer je prenočevala njegova žena. Stopil je k oknu njene spalnice, segel z 'nožem' skozi in1 ga zapikoval v okenski okvir ter grozil: »Prokleta landkurba, če si se že naspala, če si za smrt k redi, jaz sem že redi zdaj.« Ko je hišna gospodinja odprla vežna vrata, je smuknil razgrajač v stanovanje in iskal svojo ženo, da bi jo pretepal a kolom: ter je grozil, da jo ubije. Napol oblečeni ženi se je posrečilo zbežati k sosedu Vincencu Vakeju. Nasilnež jo zbežal za njo, grozeč, da ubije »prekleto landkurbo«. Upal pa si ni v Vakejevo stanovanje ter si je uboga žena tako rešila eventuelno življenje. Konrad je bil obsojen radi hudodelstva javnega nasilstva na 4 mesece težke ječe. Razbojnik in tat 20-Ietni delavec Jožef Megla V Globokem, okraj Gornja Radgona, ki je že 3-krat pr edk az no v an’, je dne 17. novembra zabodel z dolgim nožem Vincenca Dobrajnščaka V Stročji vasi tako v prsa, da ga je težko telesno poškodoval. Meglft je tudi osumljen, da j3 meseca februarja v Križevcih neznanemu lastniku ukradel kolo ter dne 10. novembra Izidorju Rajhu v Ljutomeru tudi kolo, vredno 0000 K. Okrožno sodišče ga je obsodilo na 14 mesecev težke ječe. Financarja psoval. Slikarski mojster Ludvik Mlinarič v Orehovcih, okraj Gornja Radgona, je posodil pred delj časom carinarnici v Gornji Radgoni eno posteljo. Dne 5. novembra pa je prišel ravno opoldne k carinarnici, ko so že odšli uradniki h kosilu. Ostal je v službi le pripravnik fi-tiaoojift kontrole Jvaa Kiflly. Ta je stal pred vrati, ki so bila. zaklenjena. Ke* Minarič ni mogel v carinarnico, se j«l razburil in vprašal Kisljga: »Kje je moja postelja?« Finaucar mu odvrne, naj počaka do druge ure, da pridejo uradni ki. Mlinarič pa se je na to^fe bolj rasj* buril in začel psovati financarja z bese-< dami: »Ti svinja ruska sakramenska, ti prasec ruski, beži v Rusijo, tu nimaš nič za iskati.« Pri tem je sunil firiatf-carja s hodnika na cesto in se izrazil! »Tam je mesto za Tebe.« Mlinarič, ki sel izgovarja s pijanostjo, je bdi obsojen radi pTcgreška po § 104 s. k. z. na 300 Din, denarne kazni. V tujem zeljniku ustreljen. Dne 3. noveriibra zvečer okrog 20. orel je šel kovač Franc Vrabl iz Radislave (okr. Ljutomer) vinjen proti svojemu domu. Drugo jutro so ga našli napol mrtvega v zeljniku posestnika Franca Zmazeeka v Radislavcih, Klicani zdravnik dr. Hcrič je ugotovil, da jo Ml Vrabl ustreljen v glavo. Ena šibra mu je predrla lobanjsko kost in se zarila v mož" gane, kar je imelo dne 15, novembra smrt za posledico. Poizvedbe so dognale, da so zvečer 3. novembra pri posestniku Zmazeku domači obrezavali repo. K« so bili gotovi, je šel gospodar po pijačo v klet. Fanta Franc in Antori pa sta odi šla v hišo. Zena Marija Zmazek pa je zaslišala neko prašenje v zeljniku. Nat« sta šla 151etni siri Franc in njegov oča gledat, kaj je v zeljniku. Poprej pa 8« skoči sin v hišo pa vzame očetovo nabita puško, raz stene. Ko prideta blizu zeljni* ka, sta videla nekega človeka v zelniku! Na vprašanje, »kdo je, kaj dela tu,« rie* znanec ni odgovoril nič. Nato je Frarie Zmazek ml. v oddaljenosti kakih 10 korakov ustrelil proti njemu. Mož je odskočil, a takoj padel. Nato sta oče iri sitS odšla v hišo iri povedala, kaj se je zgo* dilo. Vedela nista, da je dotičnf bil za* det, to sta zvedela šele drugo jutro. Zmazek je bil obsojen radi pregreška zope*| varnost življenja iri prestoka zakona a posesti in nošenju orožja na 3 meseca strogega zapora. Učiteljico žalil ;?»! Voditeljica ljudske šole V Šmartaeril na Pohorju, Jožica Premro, je dri« 28. oktobra pozvala več starišev v šolo, daj opravičijo šolske zamude svojih otro& Med drugimi očeti je poklicala tudi posestnika Antona Motalri -v SmsrečritenS. Ta se je opravičil, da je imel njegov sin grižo. Ko mu je šolska voditeljica odi* vrnila, da mora prinesti1 zdravniška! spričevalo, se je Motalri zadrl nad njo, naj pelje sama otroka k zdravnika, oni da* ga ne bo, fant da sploh irii sposoben za šolo, kakor da tudi ona ni sposobna. Ko je nato šolska voditeljica uradovala že z drugo stranko, se je Metalki zaoel vmešavati in ko ga je učiteljica poklicala k redu, je začel kričati: »Mi Vani bomo že v glavo vtepli, kar Vam gre, če bi šole ne bilo, bi Vi crknili.« Ko nuf je učiteljica slednjič ogorčeno predo-čila, da bo že našla svoje pravice, j* Motaln zavpil nad njo, da se bo >p...«a Okrožno sodišče ga je obsodilo radi pregreška po § 104 srb, k. & jja SOGO Diifc denarne kazni. : ^ ' d Razno. . r Zanimivo zbirko bolli 5e daroval britskemu muzeju v! Londonu' poleg ra* nih drugih zbirk žuželk znani milijojtiaj Nathanael Charles Rotsohild, ki je ne*, davno umrl iri zapustil 2Yt milijona liibeat šterlingov (krog 1 milijardo dinarjev). Rajnki je bil odličen raziskovale« žuželk. r Serum za pomlajene žeri. Žene, SJ so doslej skrivale leta kakor kača pjoge, bodo tudd lahko kmalu vzkliknile! reši* tev prihaja tudi za nas! Po 32. kongrestl francoskih kirurgov sta izjavila prof©* sorja Dartignes in Thorek, da bo mogoče z vbrizgavanjem seruma pridobljeno* ga iz opičjih žlez po teoriji dr. Verono*?# razen moških pomlajevati, tudi ženske* Novo pomlajevalno sredstvo za ženo je iznašel profesor Jaworsky, ki je svoj izum že preizkusil. Svojo prvo operacijo je izvršil na kravi, kateri so sledile Sel druge živali. Uspehi so se obnesli. Po mt javah prof. Jaworskesa traja proces po- yag let« splošnim! smehom Havzočih1 moral utihniti. Oglasil se je tudi njegov brat, ki je 'kot ®ojak ufa dojoistu; povedal je, da ge I ' v >TAEoS«‘ (»KSlTODNf GSTiJ.1 M 'S r Ttf 0 r.Urie Tol foe&mBra 1523; • Mariborske vesti. Maribor. 26. d«c«aibra 1923. Ustanovni občni zbor Gospodarskega jfcl poNtičn«*a druitva za mariborski I. In IV. okraj. V sotJoto zvečer se je vršil v dvorani .restavracije »Kosovo* ob lepi udeležbi »astopnikov vseh stanov i» I. in IV. okrasja ustanovni občni zbor gospodarskega ia političnega društva za te mariborske »kraje. Zborovanje je vodil in otvoril pretdsednik pripravljalnega odbora, rav-jnatelj g. Voglar. Po kratkem uvodu je podal besedo predsedniku demokratske .oblastne organizacije, g. d!r. Lipoldu, ki 3» V (daljših iuvajanjih orisal naloge, po-aaietf in' namen' tega društva. Očrtal je r«EV9j političnih, gospodarskih in kul-I turnih razmer v Mariboru, ki zavzema j kot obmejna toSka in sedež pokrajinske | oblasti v vsakem oziru važno mesto. Zato je treba posebne in vsestranske pažnje ■ tta razvoj mesta. Krepek razmah in razvoj mresta, ki se je obetal v prvih letih J osvobojen j a, je v zadnjem' času zastal ;.ia marsikdo, ki je pričaikoval več, je j razočaran. Kljub temu, da so dani za ’ raavoj in procvit mesta vsi pogoji, da je :.ie ijaravna lega mesta izredno ugodrta, i razvoj ne gre tako gladko id v taiki me-! si, kakor bi to bilo pričakovati. Zato je •^potrebno, da se združijo vsi, ki jim je na sren. razvoj mesta ia dobrobit prebival-I šival V tej pokrajini, V enotno orgartizaci-‘Jo, ki bo imela nalogo, da se zanima za vsa gospodarska vprašanja, ki se tičejo ‘ mesta Maribora irf premišljujejo o temi, ' kako bi se dalo čim ifajveč pridobiti na gospodarskem’ polju. Vsa gospodarska 'vprašanja pa so v tesni zvezi s političnimi. Zato so mora tudi politika usmerjati 1V skladu z gospodarskimi težnjami. In te ! Baloge naj wše gospodarska in politična 'druživa, tki jih sedaj ustanavljamo v na-j‘Sem! mestu. Ta društva naj združijo vse, ((ti jim je na srcu napredek našega mesta, ta društva naj se bavijo z našimi | domačimi razmerami ifl našo domačo po-, Bfciko. Pa tudi ira nacionalnem polju jih čaka velika naloga. Ustvariti morajo tip ijugoslovenskega Mariborčana. Za vse to pa je treba intertživega podrobnega dela, ■če boto ta društva pravilno pojmovala evooo rfalogo — irf' o tem ni cPvoma — bo-■do postala odločujoč faktor fr* trdni temelj nacionalnega Maribora. Zborovalci •so navdušeno pritrjevaJf iavajartjem'. Nato ie gorroril g. Weixl, ki je dokazoval, koKflče se je vslted naše lastne brezbrižnosti grešilo zlasti na gospodarskem pojil. Razvoji razmer dokazuje, kako riti j-jflo je potrebna organizacija, ki Se bo ’ podrobno bavila s vsema domačimi go-«pod»rskinBl prilikami ter delovala za Baipredek iti raavoj našega mesta V ju-| fcesTovanskem1 duhu. Na predlog predsednica je občni zbor Kajprej rešil formalnosti. Po čitanju in o«fclxritvi pravdi je bil izvoljen odbor, v katerem so zastopani vsi sloji. Odboru | Stedeedrtje g. FVamjo Meglič, davčni nad-jtopravitelj v pokoju. G. dr. Boštjančič je j |*-lepem govoru naglasil, da se tudi Pri-ifiierci čutijo v svoji novi domovini do-; iratoČfete irt bodo z vsemi svojimi močmi jtfefovali za njen' napredek. Minister rt. r. g. činstvu, da jo po možnosti podpira in da se je poslužuje. Njen' dosedanji razvoj kaže vzlic vsem’ oviram napredek. Pospešimo ga! m Bohemska reduta. Že objavljene podatke o velikopotezni bohemski reduti, ki jo priredi 36. januarja prih. leta u-metniškli klub »Grohar«, izpopolnjujemo sledeče: Vstopnina je določena 30 D na osebo, kar nikakor ni previsoko, če pomislimo, da bo reduta prirejena v velikomestnem stilu. Maske oziroma krinke se bodo dobivale tudi pri večerni blagajni; sam značaj prireditve zahteva, da ima vsak obiskovalec vsaj krinko na obrazu. Vabila se bodo razposlala v bližnjih dneh. Znano je že. da je dostop dovoljen zgolj vabljenim. Če bi odbor koga pomotoma prezrl, zlasti pa interesente izven Maribora, naj se obrne pismeno iia odbor umetniškega kluba »Groharc v Mariboru. Razpisan' bo tudi natečaj za originalne maske. Sodniki bodo odlični jugoslovanski umetniki. Določenih je 5 daril za dame in 5 za gospode. Darila — umetniške slike — bodo pred prireditvijo razstavljena. , m Mestno kopališče bo od četrtka dne 27. trn. zopet stalno odiprto od 9. ure zjutraj in' sioer ob torkih, sredah, četrtkih in' petkih od 9. do 18., ob sobotah do 19. ure. Blagajna posluje do 17. oziroma 18. ure. Parna kopel j je tekoči teden v četrtek in soboto za gospode, v petek za dame. m Med vožnjo Ha železnici oropan. Nek mariborski trgovec je mitfulo soboto potoval v Čakovec v svrho nakupa raznega blaga. Med vožnjo je v kupeju, v katerem je bilo več ljudi, malo zadremal. Ko se je med Bajdinom irt Ptujem prebudil, je opazil, da mu je zmanjkala njegova precej debela listnica, v kateri je imel krog 30.000 K denarja in razne 'dokumente. Neznani žepar mu je z britvijo razrezal suknjo ter skozi pre-rezo neopaženo, izmaknil listnico. Ker so se v zadnjem času izvršile na progah proti Zagrebu že mnoge take tatvine, se opozarja potujoče občinstvo k večji previdnosti. m Blagajna v travi. Nek Ivan Berglez, stanujoč v Magdalenski ulici, je na-šel ne daleč od svojega stanovanja v travi ob cesti malo ročno blagajno. Kakor so je ugotovilo, je blagajna last ključavničarja Fariča, ki ima v Levstikovi ulici svojo delavnico in mu je izginila iz njegove pisarne pri delavnici. Še bolj čudno pa je, da je iz blagajne izginila samo kolajna, ki jo je dobil na lanski obrtni1 razstavi, dočim1 so bile vse druge vrednosti nedotaknjene. Kdo je blagajno ukradel, ni zflano. m Mesto nravstvenega spričevala v zapor. Hlapec Franc P. je pred par dnevi prišel na tukajšnji policijski komisa-rijat po svoje nravstveno spričevalo. Plačal je potrebne pristojbine ter prišel ob določenem« času, da dvigne izstavljeni dokument. Policija pa je med tem u-gotovila, da je P. že večkrat predkazno-van in da ga zasleduje tudi ljubljanska policija radi vloma iz leta 1921. Ko se je možakar zopet zglasil, so mu mesto spričevala dala potnico v Ljubljano k ljub-janskemu policijskemu ravnateljstvu, kjer bo moral dajati odgovor za svoje stare grehe. m čegav je otrok? V gostilni Benko na Koroški cesti je bil prijet krog 15 do 16-letni deček, ki je gluhonem in slaboumen. Oddan je bil dečji zaščiti v Mariboru, dokler se ne najde pristojna občina oziroma njegovi stariši. Fant je star krog 16 let, oblečen v navadno, kmečko obleko, ima črne usnjate čevlje, je kostanjevih las in visok 141 cm. Pozivajo se stariši oziroma pristojna občina, da se zglasi pri vodstvu okrajne zaščite de-oe v Mariboru. m Tatvina. Nekemu potniku, 'ki je počival do odhoda vlaka v gostilni pri »Stari pošti« na Aleksandrovi cesti, je izginil med temi njegov nahrbtnik, katerega je položil poleg sebe na klop. V nahrbtniku je imel razno obleko in perilo v skupni vrednosti krog 6000 K. Kdo mu jd izmaknil nahrbtnik, se ni dalo ugotoviti. ' j . -o- m! Kdor hoče čitatl lepo, zanimivo knjigo, - igaj si ogleda današnji ogTas književno založbe Učiteljske tw skarnc v našem listu, kjer ima nmogo izbire. m Ven ž n ja m kar ni domačega, a le tedaj, ako imamo dobro nadomestilo kakor je to naša »Mirim« čokolada. m Restavracija »Kosovo«. Danes v pon* deljek 24. dec. podaljšana policijska ura 24. decembra podaljšana policijska ura do 24. ure. Izborna kuhinja in prvovrstna domača in dalmatinska vina. Lepi, rezervirani prostori za društvene priredit* ve na razpolago. Jež & Starman. m Restavracija »Narodni dom« ima na razpolago okusno renoviran salon, lepe zračne sobe za klubo Irt obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 20 Dinarjevi dnevno. m Restavracija »Grajska klet«. VsenS cenjenim gostom vesele božične praznike želita Valjak & šlachta, 2946 m »Grajfska klet«. V torek 25. decembra in sreda 26. decembra tm. koncert nar. žel. godbe društva »Drava«. Začetek ob y320. uri. 2945 m Kavarna Promenada. Danes v torek 25, in sredo 26. decembra ob 16. uri kakor vsak dan koncert. Igra znani češki pianistChaloupa. Izvrstna vina, specija-liteta ribiževo vino. Dnevno sveže domače pecivo. m Kavama Frankopan'. Od daneS naprej dnevno koncert. Z izborno pijačo in domačimi močnatimi jedili preskrbljeno. m Izdelovalnica obutve Dragotin Ro* glic v Mariboru. Koroška e. 19, nam naznanja, da je zopet v položaju zadovolji, ti p. n. odjemalce v vsakem oziru in fepre* jemati naročila na drobno in veliko, kar v zadnjih mesecih vsled velikih dobavi ni bilo vedno mogoče. Tvrdka izdeluje priznano najboljše čevlje znamke »KARO« in opozarjamo na ifiserat v naše st listu. m Splošno mnenje je, da se dobe najlepša božična darila iti razglednice pri tvrdki Zlata Brišnik, Slovenska ul. 10, zato tvrdko priporočamo in opozarjamo na današnja oglas. i » Narodno gledališče. REPERTOIRE: 1 Pondeljek, 24. dec. zaprto. j Torek, 25. dec. cb 15. uri »Magdalena«, izvert. Torek, 25. dec. ob 20. uri »LumpacfJ vagabund«, izv. Sreda, 26. dec. ob' 15. uri »Umetniška 'kri«, izv. Sreda, 26. doc, ob 20. uri »Traviata«, izven. Četrtek’, 27. dec. zaprto. —• Predstave v božičnih' Pravnikih. V torek, 25. deO. se vršita v tuk. gledališča dve predstavi in sioer ob 15. uri se vpri-zori Thomova ljudska igra v treh dej. »Magdalena«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih vprizoritvah jako lep uspeh.« Zvečer pa se vprizori čarobna burka v treh dejanjih' (osmih slika) »Lunupacij-vagabund«, ki je žela pri premijeri ohilo smeha in prisrčne zabave. — V sredo 26. dec. ob 15. uri se poje portovnO ena najpriljubljenejših operet »Umetniška kri«. Zvečer pa se vprizori . zadtjjič v sezoni, Verdijeva krasria opera »La Travdata«. Kultura in umetnost x Dr. Ljudevit Pivko: »Proti Avstrl-ji!« Seme-Carzano. Ravno za Božič je izdal dr. Pivko prvo knjigo svojega obsežnega dela »Proti Avstriji,« — »Carsano, prva knjiga: Seme.« Knjiga je tako zanimiva im' ob enerti tako poljudno pisana, da jo lahko uvrstimo med one, ki je ne damo prej iz rok, kot da jo prečitamo do konca. Pisana je v tako poljudnem) stilu, da jo bo s slastjo čital delavec in kmet, iri ob enem tako polna misli iri idej, da bo vezala pozornost vsakega inteligenta. Naj gre od rok do rok! Stane samo 20 D, iri se dobiva pri avtorju in! Sokolskem! društvu v Mariboru, Narodni domi ter v vseh knjigarnah'. x »Onstran življenja«. Kakor izvemo, bo premiera Hasencleverjeve ekspresijo-rtistične drame »Onstran' življenja« vi mariborskem gledališču drte 5. januarja 1924. Tehnične priprave so domala kou* o&S«* Vp,riK>ritev te novitete, bo po pra* Najboljši pisalni . stroji ANT. RUD. Samoprodaja pisalnega stroja ,Continental" za vso Slovenijo. Lastna strokovna šola za strojepisje in stenografijo. Začetek novih tečajev dne 3. februarja 19*47' MARIBOR, Slovenske, ulica 7, telefon 100 UČITELJSKA TISKARNA priporoča Božična im novoletna darila: Mladinske knjige. Baukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Vez. Din 12'—. Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 20*—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26--. Eriavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24 —. Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din BI1—, Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš Din 18, vez. Din 28. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40-—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60'—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28*—, Evvald-Holeček: Mati narava pripoveduje Vez. Din 32 —. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12. Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10*—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18 —, eleg. vez. Din 20— (Ostali zvezki so v II natisku.) T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, soln-čece! (Zbirka koroških popevk.) Din 8. Waštetova: Mejaši, povesti iz davnih dni. Vez. Din 25*—. Manica Komanova: Narodne pravljice in legende. Din. 18*—. Korban: Vitomilova železnica. Vez. D 16. Telefon štev. 312 Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 6*—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez. (Drugi zv. so razprodani.) Vez. Din 10. Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. Robida : Da ste mi zdravi, dragi otroci 1 Broš. Din 3*—. Šilih : Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tiile-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din. 8*—. Trošt: Moja setev. I. in n. S Din 10;— Leposlovne knjige. Gangl: Beli rojaki. Bros. Din 15*—, vez. D 18—. Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15*—, vez. Din 18' . Jelenc: 1914—1918, spomini jngosloven-skega dobrovoljca Vez Din 30—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. D 42. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10'—. Ivan Zorec: Pomenki. Din 11*—i Bradač: Iz starorimske lirike. Broš. Din 12*—._______________________=_— Dramatika. Maeterlinck-Bemot: Modra ptica. Broš. Din 16*—. Gangi: Dolina solz. Broš. Din 6*—, vez. Din 8'—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16*—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24*—. Šolski oder.' J, Korban: Povodni mož, Igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška Igra v 3. slikah. Obe v 1. zvezku. Din 5*—. Gregorčič - Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8-—, vez. Din 12*—. ’____ Poučne in znanstvene knjige. Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kunaver: Na planine! Vez. Din. 30*—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din. 46 — Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka. Broš Din. 5*—. Ivo Tejkal: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga 66. Din. Veber: Etika. Din 120*—. Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85*—. Bezjak-Pribil: Pedagogika. I. knjiga. Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56*—.______________________________ Pesmarice in muzikalije. Marolt: .Bože pravde" in .Lena naša domovina*. Din 1*50. Marolt: Narodne himne in drage domorodne pesmi. Din 3*—. Žirovnik: Narodne pesmi.!., II. in in. zv. h Din 3 —. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori In samospevi s spremi) evanjem klavirja. Din 50'—. Drage knjige. Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923 Broš. Din 42*—. Fink: Zbirka naredb, odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča ^Sloveniji, I. zvezek (od prevrata do konca I. 1920.) broš. Din 10—. II. zvezek (za L 1921.) broš. Din 14*—. III. zvezek (za I. 1922.) broš. Din 15 —. Slike. ’ Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. Slč: II. Kmečka hiša na Gorenjskem. 30'3X90*5 cm. Slika k Din 30*—. Stenske table k Widrovl Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220 —. Galerija naših velmož. 1. Trubar — 2. Vodnik — 3. Slomšek 4. Prešeren — 5. Levstik — 6. Stritar 7. Jurčič — 8. Gregorčič — 9. AškilC 10. Tavčar 61*5 X 47*5 cm Slika J Din 10* — Vse knjige, kakor tudi knjige drugih založb se dobe v ček. rač. m. umu knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani 2919 Frančiškanska ulica 6 in v podružnici knjigarne, Simon Gregorčičeva ulica 2 tv .TATSOKT .'BTrUS 8? wdci gledališki dogodek, Ni se tedaj čuditi, da vlada v Mariboru velik© zani-taranje za prvo ekspresijonistiično dramo na našem odru. x Edmond Rostand, Cyrano de Berge-*ac. To znamenito heroično komedijo v1 5 dejanjih nam je v krasnem' Zupančiče-J vem prevodu za božično darilo izdala za-ložha Ig. pl. Kleinmayer & F. Bamberg: v Ljubljani. Cena vezani knjigi 65 Din. Mestni kino. »Fattyjevo petrolejsko društvo«, veseloigra v 5 činih, v glavni vlogi Fatty Arbuckle, se predvaja v torek, sredo in četrtek. I. Mariborski bioskop. Torek, sredo 5ii četrtek predvaja I. Mar. bioskop krasilo dramo »Med dvema zastavama«, z znamenito amerikansko igralko Priscila Deani y glavni vlogi. Ta drama v 8 čipih je zbudila povsod neverjetno senzacijo. Ta film1 izvanredrie lepote, krasnih' posnetkov, prvovrstnih senzacij in izbrane igre izvaja na gledalca utis: Tako ep a drama se nam še ni nikoli predva-jala. — V petek začne »Napoleon in mala perica«, film v 6 činih in veselih dejanj 1 h. , ) . 1 i '1 , t 1 , ' » Pristopajte k CMD! Gospodarstvo. t Lesni trg. Naš izvoz je nekaj oslabel. Italijanski trgovci so napravili precej toupčijskih zaključkov, ki se morajo izvršiti tekom naslednjega meseca. Radi pomanjkanja denarja se kupčija ne mo-' re tako razviti, kakor so sicer drugače zanjo pogoji dani. Cene postavno postaja v Slavoniji notiTajo: hrastovi hlodi I. i 2100—2600, II. 1500—2000, hrastovi hlodi za1 furnirje 2600—3000, hrastovina na zrcalni rez 4000—5200, francoske dožice 100 komadov 15.000—22.000, bukovi hlodi I. 350—450, javorjevi hlodi I. 700—800, jasenovi hlodi I. 680—800, brestovi hlodi L 500—650, mehko tesano blago 350— 500, mehko žagano blago 600—700, hrastovi drogii za brzojav 40—150, jelovi 40— 60, železniški pragi hrastovi 40—80, bukovi 30—50, drva za kurjavo, bukova I., 1 vagon' 2800—3200, II., vagon 2200—2400, ■ mešana drva za kurjavo, vagon 2400—j 2700, oglje, vagon 9500—12.000 D. t Vinski trg. Položaj na naših vinskih tržiščih je stalno enak. Domači kon-zumi je majhen. Radi denarne krize tudi domači kupci malo kupujejo. Največ se proda še dalmatinskega vina, ki ima povprečno ceno 4 Din. V zadnjem času se zanima za naša vina posebno Kanada, kateri naše cene konvenirajo. Cene pri fias slabijo, dočim v Kanadi' rastejo. Kakor poroča časopisje, je prispelo v Jugoslavijo že več kanadskih interesentov, ki nameravajo kupiti pri naa večje količine vina. ■ l ■•Klitij*1! ■ t Trg z jajci. V zadnjem1 času se je tržil komad povprečno med 2.20—2.25 D. Slabše blago se je dobivalo tudi po 1.75 D Prodaja jajc iz Jugoslavije v Londonu je. iiekaj oživela. Na 6vefovma tržišča pri« haje mnogo blaga iz Bolgarske, Rusije, Litavske in Letonske. ,, .,jc --------------------------- . —. .i—.. n.: Podpirajte obupane slepe in da« rujte Podpornemu društvu slepih ,v Ljubljani, WoIfova ulica št. 12« TAJINSTVENA KOCKA B| KLUB-BAR HOUVICE j za dama in ahroka kupite I najeeneje pri tvrdki 2166 i Anica Traun Matibor, Grajski trg 1. liDske žige in vsiMne stroje za obdelovanje lesa. Reference: .Drava", Hochnegger in Vichcr, Franc Pergler, Maribor. Viktor Glaser, Ruše, in Skazedonik, Muta, polnojarmenikl, vsakovrstne kombinirane Univerzalna stroje s tračno in krožno žago, s sko* belnikom (Abricht-und Dicktenhobelma-schine), vrtalom, frezo in krožno žago, nadalje motorje In transmisije prvovrstne kakovosti, razpošilja po nizkih cenah in pod ugodnimi plačilnimi pogoji 1145 Welker-Werke Wien X. LaxenburaeratraBe 12. Zahtevajte povsod ,TABOR*! Dežne plahte iz jadrovine za konje in to-zore t vsaki poljubni Teli* 2860 kosti 6-3 IV. K KAVO S Aleksandrova cesta. St. 13; Slomškov trg. 6.' Telt, 207. VESELE BOŽfČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem ter se priporoča v nadalje m. ravIržnik ® trgovina usnja, MARIBOR, Aleksandrova c. 16. na prometnem kraju ob. državni meji se radi preselitve po ceni proda. Pripravna za ekšport jajc in perutnine, ker je že od ieta 1919 služila isti svrjii. Vprašati je v uredništvu Murske Straže* v Gornji Radgoni. Ako hočete in želite dobro nam najbednejšim slepim, kupujte naš koledar „Mi slepi", ki je najlepši dar za Vas in nas. Dobi sc v vseh knjigarnah, papimih trgovinah, trififcah invalidov in založništvu: Podporno društvo slopih, Ljubljana Wolfova ul. it. 12 Cena jo Din 20 , Prepričajte se satfljL kjg «&. vzemite pa pred v |5crscm-gumi podplat tjeal ter vomopfa * m WBWt 8“«£t Jfitplatov, s ± LEPE ZOBE ima le, kdor rabi ITO-kremo I lastnih izdelkov za Spalne in jedilna sok« najceneje v zalegi. Šercer in drug.^Vatriajaka ul. 2. MlgljenlSna brivnica se vsem ■riparača. Prvovrstna postrežba. Tjekeslav Gjurin, Jurčičeva alba t. 1850 Iščem službo gospodinje k ' samostojnemu gospodu na mani Se posestvo ali obrt. Naslov, v upravi. 2896 3—3 f, • . C '-U '' IfSeneC iz beljle hiie za ko-vfeSfco in kklarsko obri se ■prejme v tovarni vozov PargUr. 283? 5-3 (Družabnik (lea) za 200 do 400.000 K, proti dobremu o-brsstovanju, in zemljiškem za-varavanju, kakor tudi proti ptatapann sodelovanju, za le omegi leta obstoječo in naj-boljo prospevejočo trgovino z motantm blagom v Mariboru, na najbolj prometni nlici, mesto z veliko bodočnostjo, se iMa takoj. Glavnica se lahko Mil polagoma položi. Cenjene ponudbe pad .Dobra bodočnost 900* M upravo Usta. 99*1 »-J Aleksandrova cesta štev. 11 Delniška glavnica Din 50,000.00©'— in rezerve preko Din 12,500.000’— Vloge čez Din 125,000.000'— Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, kranj/Ljubljana, Murska Sobota. Novi Sad, _ Osijek, Sarajevo, Som-bor, Suiak, Šibenik, Vršac, Wien. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Preje ko kupite obutev, s oglejte pri tvrdki ! Maribor, Koroška cesta 19 Na zalogi so stalno vse jvrvte čevljev, posebno za zimo pripravno blago, kakor: gojserci, specijalni lovski in športni čevlji itd. j Vse se izdeluje v lastni delavnici z ročnim delom. Božični in novoletni popust od 10% do 10. januarja 1924. 2786 5—5 •pacHalnl moderni iaaa.ki kri salon za friziranje dam, negovanju obraz« in rok, m»-flfta in petna kopelj obraz«, barvanje la«,izdelovanj* vsako veetaih lasntisrskih del. Po-akreiba pod vodstvom g. Maly prvovrstna. Abonma v in iz-vati salona a« sprejemajo, Ponehal vhod.koii vsžs. Obisku M priporoča Fran Novak, bri-V0e—Maor, Aleksandrova cesta Nev. 22. 59-11 2423 Vrodam kompletni sokolski Mrol is oitr«. Trstenjakova ul. ft. 1«, pritličja. 2910 2-2 K« znanje I P. u. oMinsivu as zntnjs, čs prevzamemo m tapetniška dekoraeijska in mizaraks delt kakor tadi vsa popra* vila. — Tapetništvo la mizarstvo Jagodič a Sajko Varlbor, RotoviU trj 9« Odlikovani z zlato medajlo. —* Sodniško zapriseženi izvedenci. 1434 Noto! Zalog« pohištva. Novol Ljubljana: Slovenska banka. Split: Jugoslavenska Industrijska banka d. d. 453 Vesele božične praznike žele Vesele božične praznike in novo leto K. DOBUEKAR Maribor, Tattenbachova ulica 3 Prvovrstna čevljarska delavnica MARIBOR Jurčičeva ulica 9 I. IV. ŠOŠTARIČ trgovina z manufakturo MARIBOR - Aleksandrova c 13 družba za električno Industrijo v Mariboru družba z o. z. Trgovina z dežniki, palicami Itd. B. Lešnik Maribor, Gosposka ul. 14 a&sTBs , * r&jsoK* imsouNi list«# 25. 3ecemT)ra 1925« wrwi a ____________________________________________________________ immasmiasasmassaaBBaB*» --------■...—— -------------------- ,TA£GK« (»NAKODNl UST«|. Podpisani notar prodi na Javni draZbi v smiilu Čl. 343 trg. zakona 99 vre# moke a 85 kg Štev. 2, uskladiščene pri tvrdki Schenker & Co. v Mariboru, Meljska cesta 16. Prodaja se vrši na licu mesta v soboto 29. decembra 1923 ob 10 uri. Cena se določi pri prodaji po izvedencih. Kupnina se ima takoj založiti v roki podpisanega notarja in moko prevzeti. 2884 2—2 Ivan Ašič, notar. ADLER Ridt Telite množine starega in norega Tina se toči isto liter od 7 Din naprej skozi tso zimo. Za topel kotlfek je preskrbljeno. 2892 2—2 Andrej Janžekovič. PISALNI STROJI za potovanje In pisarno so najboljši, najcenejši in najtrpežnejšl. Povoljmi plačilni obroki. — Tovarniško nove dobavlja Barhent bluze od Din 65*-- do 120’--FRANJO MAJER Glavni trs 9 1346 MARIBOR - Koroška cesta 24 VeEefrgovina z železnino Pinter & Lenard Maribor, Aleksandrova c 32-34 KRALJ vseh razmnoževalnih strojev je in 2414 perje po nizkih cenah vedno v zalogi pri tvrdki K. Worsche, Maribor Gosposka ulica 10 PriporoCa svojo veliko zalogo peči, Štedilnikov, brzoparllnikov, kotlov, posode, kakor tudi vso Železnino In orodje po zelo usodnih cenah. 2576 Na debelo I Na drobno I Črkovni razmnoževalni strel. Neizogibno potreben za vteako trgovino. 1500 odtisov v eni uri. Slova za we jezike. — Nekatera podzastopstva so še za oddati. AMERICAN IHPORT COMPANV *-S MARIBOR . Koro9ka cula M 2801 Velika Izbira modernih oblek za gospode, fante in otroke, zimskih raglanov usnjatih sukenj dežnih plaščev in površnikov. Za naročila po meri bogata zaloga angleškega in češkega blaga za gospode in dame. Za točno in moderno izvedbo jamči 2753 Fran Cverlin krojaški mojster Maribor, Aleksandrova 28 Veletrgovina manufakturnega blaga VILIM MCK, ZAGREB podružnica Maribor, Aleksandrova c* 26 daje trgovcem po Izjemnih cenah za božično sezono svilene robcef po brezkonkurenčnih cenah kakor tudi vse ostalo kmeCko manuVakturao blago O nizkih cenah In solidni postrežbi se lahko vsak trgovec osebno prepriča. jmj Na veliko I BrozkonKurenfne cenef pa tudi najlepSe blago ca oblaka, kakor sukno, hlačevina, volneno blago, piavl n a, coflr, Sifon, platno, Irgotovffsns obleka, srajce, predpasniki, nogavica, robci, odeja Itd. so dobi prvovrstno pri I. N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13. wri Zaloga g la sovirjev KANZLER Glavno zastopstvo tvrdke Lauberger & Gloss za GRADEC in MARIBOR priporoča svojo zalogo gla-sovlijev in pianin do najfinejše vrste po originalnih tovarniških cenah. ,Ehrbar‘-glasovirji in pianine kakor tudi drage svetovne znamke vedno na razpolago. 2903 SVEDSKE liperje in m znamka „Tretorn‘* za gospode, dame in otroke se dobijo v nepresegljivi kakovosti samo pri zastopniku za Slovenijo ctumispeciiallst M. J. NERAT Maribor, Slovenska ulica 13, na vogali Gosposke ulice Istotam se prevzamejo saioši in snežni čevlji v popravilo. 2734 Najprikiadnejše in koristno božično in novoletno darilo je SINGER šivalni stroj, kakor SINGER elektr. motor za vse Singer šivalne stroje. Motori na osemdnevno poskušnjo ■ 2774 9-7 SINGER šivalni stroji Bourne & Co., Maribor, Šolska ulica 2. štvo pod „Ugodno 29“. “890 Bini« WTAB6grTiNI50S5Nl fcIŠT«T: Maribor, 3ne 25. tfncpniTirn I9?if Kontni uspeh Odgovor na naS natečaj se glasi: Le Datorog lilo da belo perilo! Sprejeli smo v celem 17.225 rešitev, od teh je 11.750 pravilnih, ostanek napačen. Že samo 3776 rešilcev je pozabilo na koncu tega stavka klicaj. Radi te ogromne množine prijateljev, ki ga ima Zlatorog milo pri starih is mladih, tako tudi bogatih in ubogih, smo prvotno množino nagrad za 110 daril povišali, tako, da iznašajo vse nagrade skupno SjOOO dinarjev. — Med pravilnimi rešitvami je žreb določil sledečo nagrado: 1. darilo v gotovini Din 500*—: Rezka Malei, Kamnik, Godič 2 2. darilo v gotovini Din 300*—: Jos. Fejfar, Krgnj št. 5 3—10. darilo v vrednosti Din 200*—: Marija Brgles, služkinja, Štore pri Celju. Franjo Jurhar, Griže pri Celiu. Franc Pičulin, Redovlna 17, pošta Gorje pri Bledu. Franjo Polanc, or. narednik, Hotedršica pri Logatcu. Anka Hubad, učenka, Škofja Loka. FrartČiSka WoH, Studenci p. Mariboru. M. Markovič, Krško. Rezika Kraner, Slatenci Sv. Jakob v Sl. g. 11.—20. darilo vrednost Din 100*—: Jaro Dolar, Maribor, Vildenrajnerjeva 13. Vončina M.. Maribor, Aškerčeva. Mirko Loške, poštar, Sombor. Ela Orei, Bukovčica-Selce nad Škofjo Loko. Majda Baloh, Ljubljana, Stari trg 5. Selma Žnidarič. Kranj. Martin Jančič, železničar, Toplice p. Laško. Globokar Ivan, Ljubljana. AL Jelen, postajnlk, Veršinci—Ljuto-aer. Najžer Ladislav, Maribor, Koroščeva ul. 50 daril po Din 20*—: S Richard Slavec, Maribor, Kejžarjeva ul. Ela Svetličič, i. Šiška, Ljubljana. Vastič Evlalija, stara restavracija, ■astnik. Božidar Perko, Fa. Perdan, Ljubljana. Fran Ribič, Fa. M. Oset, Maribor, Glavni trg. Jurij Tušnik, Maribor, Slovenska ulica. Keber Ivan, Studenec, Dev. M. v Polju, LJub'Jsna. Jerica Keržlč, Ljubljana, Kolo- dgorskaulica. Lucija Simonišck, Celje, Vodnikova ul. pri C Marinkova, Vrhnika. rfjaRedžič, Ljubljana, Stari tr] Ikldi Kotlji .... . Elsa Mayer, Vojnik :e1ju. Franz Kramer, Celje, Prešernova ul. Albina »kova, Vrhnika. Drag. Kosi, Čadram—Oplotnica, ij Kolb, d. sluga, Mokronog. Sokol Adolf, naduč. v jah, Mežiška d, Fani Lampe, Ljubljana, Cankarjeva ul. Anton Postružnik, Križovd pri Ljut. Novak Jos., Ljubljana, Trnovška ul. AL Nežman, Maribor, Vrazova ul. Janko Gregorin, Ihan, Domžale. Božo CHobočnik, Ljubljana, Poljanska c. Julija Kystik, Jesenice—Fužine. Staša Murnik, Ljubljana. Anica Mulej, Radovljica. Marica Dekleva, Maribor, Strossmajcrjeva. Ivan Bidovec, Mengeš. Mini Bočkaj, Ljubljana, Prisojna ul. AL Kosmelj, Brode, p. Vransko. Just. Čmak, Polzela. Orla Herzog, Črte pri Celju. Terezlia Gracej, Sv. Prim. na P,, p. Vuzenica. Minka Milavc, Ljutomer, Psris Geršak, Črna pri Prev. Štefka Ribnikar, Dol, Log. Al. Pogačnik, Kranj. France Gajšek, Celje. M. Puncer, Žlabor, Mozirje. Miti Modre, Podgora, Sv. Vid n. LJ. Josip. RlfelL Ljubljana, Kersnikova ul. Ivan Mihelčič, Selce nad Škofjo Loko. Ana Robinšak, Maribor, Vetrinjska ul. Jamnik Daniel, Ljubljana. Horvat Mirko, Ljubljana. R. Ravnikar, Ljubljana. Franc Bračko, Ljubljana. Klavžar Bog., Ljubljana. Milan Pajk, Ljubljana. A. Bretnec, Dobrava. 60 daril po 10 dinarjev: Ivanka Zdešar, Brdo 19, Vič pri Ljubljani. Ivan Ziž-maa, nedsprevodnik, Sp. Šiška 155, Ljubljana. Miha §tarfnko. Toplice p. Zagorju ob Savi. Peter Ocvirk, Jos, Premrl, Ljubljana, Slomškova. Zaberčnik Štore. Tomaž, p. Planinšek Franz, Črna pri Prev. Leop. Lorber, Dravograd, ranz, Maribor, Mlinska ul. Ciringer Fr. Dobrovec — Hoče. Fran Koštomaj, Celje, Prešernova. Ana Fekonija, Ptuj, Miklošičeva Milena Perše, natakarica, Škofljica, Ljubljana. Ferd. Berglez, Sušak. Ant SttMer, Maribor, Smetanova ul. Pregl Francka, kopališče Kamnik. A. Faleschinl, Libno, p. Videm — Krško. Marija Florjančič, Mestni trg 13.1. Ljubljana. Foitunat Špenko, Dol p. Ljubljani. Stane Vajevec, Ljubljana. Anton Mahkota, Vokle p. Šenčur, p. Kranju. Rozalija Kodrič, Kostanjevica. Fedor Sajovic, Ljubljana. Martin Babič, Majstrova, Maribor. Marica Polak, Ormož 49. Anica Lingelj, Ruše—Maribor. Ant. Janker, Maribor, Stritarjeva. Marija Polak, Št. Vid p. Dolenjskem, Milica Lackner, Maribor, Koroška c. Gera Golja. Belacerkev p. Novem mestu. Rozi Fakin, Ljubljana, Kolodvorska.Fredi Stoppar, Maribor, Magdalenam 25. Karol Puppis, Ljubljana. Amalija Malenšek, Dojgardk* p. Raka pri Krškem. Komavli Liberat, Str-Htšče —- Ptuj, Bar. Jos. Ahčin, Sv. Duh pri Škofji LokL Viktor Kreuh. Studenci Maribor. Ant. Flerin, Dob 93 £ Domžale. Kajin Jovo, Celje. Alb. Železnik, Ljubljana, Bed. Soukup, del. pivovarna Laško. Fr. KantuSer, Za- grad p. Celju. Katica Zernec, Sv. Benedikt v Siov. Gor. Phtt Kartovšek, Smarjeta Novomesto. Logar Fr. Ljubljana. Valentin Sajovic, Gaberje, p. Celju. Ant. Krmelj, Smo. Paul Časnik, Planina pri Rakeku.Stanko Sečar, Sv. Pavel pri Preboldu, V. Kersnič, Ljubljana. Marica Planko, Mallbrez Sv. Rupert Jur. Marenče. Dolenjska e. Ljubljana. Leop. Furfjani. Ljubljana. Val. Zupanc, Jeaeulct ■—Fužine. Crnobori Blaž, Koroška c. Maribor. Ivu Kapus, Jesenice. Žabkar Alfred, Maribor. Sergiuh M Thomfch Rimske toplice. Bizjak K. Ljubljana. Iva Colarič, Kostanjevica, Dolenjsko. VMfli reiilcem, posebno veliki množini pesnikov Ib risarjev zahvaljujemo se že na tem prostoru. K našemu posebnemu veselju smo že ob tej priliki dognali, da je izrek „Le Zlatorog milo da belo perilo 1“ popolnoma upravičen in da naše milo sbog svoje prvovrstne kakovosti tudi drži smisel tega izreka. — Radi tega naj zahteva vsak pri svojem trgovcu je Zlatorog milo I 29l5 mej t. us, mm. Zbirni oglasnik oglaševalnega zavoda Fran Voršič, Maribor, i Redka prilika! O Vesele božične oraznike in srečno NOVO LETO želi MAKSO J VIZJAK trgovina z mešanim blagom 2874 MARIBOR .v FRANKOPANOVA ULICA 1 O Vesele božične praznike in srečno NOVO LETO želi fn se vsem svoi/m cenenim odjemalcem priporoča MIHAEL ČERPES 2877 Krojaški mojster. Smetanova ulica 51. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cen/, odjemalcem ter priporoča svoje izdelovanje najcenejših ob/ek od najboljših do priprostih pa najbo/f znižanih cenah TOMAŽ MEDVED krojaški mojster Vsem mojim cenjenim gostom, pri-fate/jem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno NOVO LETO Družina w OR O VETRINJSKA ULICA 24 Vsem mojim cenjenim gostom želim 2872 Vesele božične praznike In veselo novo leto Adolf Spatzek gostilna .Pri grozdu* Aleksandrova 8 Novitete po najnižjih cenah I dobite samo v modni trgo-j vini B. Veselinovič in dr. Maribor, Gosposka 26 i Zimsko blago 15—20°/* cenejše 2230 Vsem mojim cenjenim odjemalcem 2875 vesele božične praznike In srečno novo leto želita ter se obenem priporočata k še večji udeležbi K. Šmlsl in Semenič mesarija, Aleksandrova 8 NA PRODAJ radi družinskih razmer eno nadstropna trgovska hiša (z električno razsvetljavo) na Dolenjski progi s 3 in pol orali zemljišča ob vodi, z vpeljano trgovino z lesom in vinom i.t. d. za 200.000 dinarjev, cventuclno pod olajšanimi plačilnimi pogoji. Cenj. ponudbe na upravnl- po najnižjih cenah se dobi pri IvaniiGrgi): n.Glavnitrg2l A. VICEL Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščl« nami, emajlirano, pločevU nasto in ulito posodo, porcelanasto, kameninaste in stela debelo kleno robo. It drobi 1386 □□oix]Daoaaxmmoanciaqc Vesele praznike in srečno novo leto želita vsem svojim cenj. odjemalcem traovec z Južnim sadjem. Maribor, Glavni trg 4. 2871 Viktor Fischer prija Fischer i Pollak, Zagreb, Iliča 8. Veletrgovina manufakturne robe preporučuje svoje bogato snabdjeveno skladište sve c manufaktura zasjecajuče robe a osobito CRETONA: Enderlin Goldberger N. B. Neumann G. Deutsch Barton ZEF1RA I KANAFASA: Abcles Ledeter Bedna? Bondy Hernych Podpirajte Jugoslovansko Matico Najprimernejša Najlepše božično in novoletno darilo so štampilje Iz kavčuka T vsakovrstni izpeljavi, ki jih izdeluje v najkrajšem času, po potrebi v 34 urah F. ZINAUER, MARIBOR Aleksandrova cesta 45 (nasproti glav. kolodvoru). htotam se dobijo blazinice in mazila v vsah barvah, vsakovrstne tiskarne, manjše za otroke, večja za trgovce, pisarne, društva in oblasti. Nadalje nnmtratorji, pečati ter napisne tablice na emailu, pločevini in stekla. 2729 Za neveste in ženine dobite najlepše opreme pri največji zalogi 2—2 POhiŠtVa 2908 ERNEST ZELENKA Maribor, Šolska ulica Slav. S. darila za kupite v največji izbiri najceneje pri — 2105 JAKOB LAH, 1101), Ul Hi 2 vev • mi Usnjate torbice, listnice, denarnice, gamaše I. t, d. L t d. v veliki izbiri od navadnih do najfinejših priporoča po zmernih cenah Iv. Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 207. DOMVUHB TAKOJ po dnevnih cenah s skladišča v ZAGREBU vsakovrstnestmjelnorodje za mizarje, tovarne pohištva, kolarje in žage, ključavničarje, mehanike in delavnice, za kleparje, za tovarne kleparskih In kovinskih izdelkov itd. Bogata zaloga transmisij, motorjev za olje in bencin, kakor tudi popolne opreme za varilnice. ALAT I STROJEVI D. D. KARL JETZBACHER, ZAGREB Vlaška ulica 25. 695 18-18 imiMfiimnraTiM tt" i i ■irhiiiiii—leimiHiiiri Lastoik ia izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. •— Odgovorni urednik: Rudolf Ozim, Tiska: Mariborska tiskarna d. d. Božična priloga „Tabora C C ©GC^3SS>ISSCS^$C5S©<5S§S©eiSSS©<5tfaa£X5CeS©<3C55©66SS©e«5»9<5«S)©S«5a^^ ST. Baukart: , v j Zimska nada. Grmovje se šopiri v gubah krinolin! in hrasti vanj strine izpod turbanov belih', Poorana tla pokriva mehki hermelini in! strop se niža, pada nanj že v kosmih celih. Tako zagrinja nas tišina vseh tišini !A smrt to ni: boječe le pričakovanje, samo nestalna misel, bleda ko spomini i« v istinitost že kličejo budne sanje. Pomladni bo vihar raztrgal gubic kras,' odvzel turbane hrastom s toplimi rokami, zamotal bo preprogo bek> in' tačas bo pasel tudi plašne ovčice nad nami. Takrat, ko bo grmovje golo, Krast rjaV, takrat napoči pestra doba novih rojstev, takrat bo mati vsakdo, kdor zaznav nabral je, zdravih misli, božanstvenih svoj ste v. Kato mi draga zima je in njen pokoj.: ker vem, da samo bolno, mrtvo se poslavlja pod njenim1 prtom, da pa mladih sil ne- broj ■neslišno šc ha veliko se noč pripravlja. -CH Lafcadio Hearn: Horaj.* Sinji , sen globine, izgubivajoče Se v Visočini •— morje in? nebo, pronikajoča skozi svetle megje. Dan je-pomladen ipf Ura jutranja. , ( Nebo , in morje sama — ena edina a-| zurna ogromnost. V ospredju se lov6; valčki za srebrno svetlobo in penaste ni-; ti vrše. A malo dalje tam ne zapaziš nobenega gibanja in nič raz«n barve: temino, toplo-.modrino .vode, .razgrinjajoče se •v daljo in prehajajoče v .sinjino zraka. Obzora ni; sama daljava, kipeča v pro- *) Iz knjige »Kvajdart« poslovenil Jan! Baukart. V pripravi se nahaja izbor povesti in razprav o japonskem mišljenju in življenju iz knjig znamenitega poznavalca Japonske, Lafcadia Hearna. V »Horaju« slika L. H. japonska raj, hkra-tu pa tudi starodavno Ja*ponsko, ki se ■vedno bolj umika zapadnjaški civilizaciji j In industrializaciji današnje Japonske, j štor “ Heskononft vdrti Sa, ki sel vtotli pred teboj in se smelo vzpenja nad teboj — irt barva, temneča z visočiiie. Toda daleč tam sredi modrine visi nežna, prenež-tfa vizija: stolpi palače z visokimi strehami, rogatimi in uzbočenimi kakor polmesec — sencoris krasote, tuje in stare, ki jo obseva solnčni svit, mehak liki spomin. .... Kar sem' tu poskušal opisati, je kakemono, to se pravi japonska slika na svili, obešena na steno mojega prizidka; ime ji je Šinkir<5, kar znači zračno sliko. Njen pomen pa je povsem jasen. To so bleščeča vrata v blagoslovljeni Horaj in to rogate strehe palače »kralja zmajev« in oblike vsega tega (dasi jih je risal japonski čopič današnjih dni) so oblike kitajskih stavb pred dvajseterim vekom. Sodobne, kitajske knjige pripov-eduje-je o tem kraju toliko: V Horaju ni ne smrti, fie bolečini In tudi zime. V tem kraju ne ovenejo cvetlice ter ne zmanjka sadja nikoli; irt ako človek okusi od tega sadja samo enkrat, ne čuti nikdar več ne žeje, ne gladu. V Horaju uspevajo čarobne rastlin© so-rin-ši in riku-go-noj inC ban-hon-to, ki zlečijo vse vitete bolezni; tam raste tudi čudotvorria trava jo-širi-ši, ki oživlja mrtvece, in to čudotvorno travo napaja vilinska voda, katere ert požirek podeli neskončno mladost. Prebivalci Horaja jedo svoj riž iz zelo, zelo majhnih skledic, a riža v teh skledicah hi nikdar manj, kolikorkoli ga tudi použijejo, dokler si ga človek več ne želi. In prebivalci Horaja. pijejo vino iz zelo, zelo majhnnih čaš; toda nihče iie more izprazniti takšne čaše, kakorkoli vztrajno jo tudi nagiba, dokler ga »o prevzame prijetna omotica pijanosti. Vse to in še več se pripoveduje v legendah izza časa Šin-dinastije, Da pa bi ljudje, ki so spisali te legende, kdaj videli Horaj, všaj v zračni sliki, ni verjetno. Zakaj v istini ni začaranega sadja, ki bi nasitilo človeka za vedno, ne čudotvor-he trav«, oživljajoče mrtvece, ne studert-ca vilinske vode, rte skledice z nikdar zmanjkajočim rižem, tte čaše z nikdar u-sihajočim vinom’. Ni res, da bi žalost irt smrt nikdar ne prihajali v Horaj, kakor tudi ni res, da bi tam1 ne bilo zime. Zima je v Horaju kruta in vetrovi grizejo do kosti in velikanski skladi snega se kopičijo na strehah »kralja zmajev«. Kljub temu se nahajajo v Horaju čudovite stvari; in najčudovitejše izmed Spominjal se me boš... Spisal H. Bang. Poslovenil P. H. Povest o duhovih? Saj vendar duha Že nikdar nisem videl. Duhov sploh ni. — Kdo naj bi vendar strašil in kdo se vračali Kdor je mrtev1, je mrtev in končano je končano. Hamlet ni nikdar videl duha svojega očeta in Macbethu je samo lastna groza pokazala pri pojedini duha tistega, ki ga je bil umoril. Duhovi, prikazen duhovi Kda naj H^emlar straši, kdo naj se vračal Neko noč fr Parizu na odličnem plesu, ko je vse, staro in: mlado, plesalo po zvokih Žpan-gkega orkestra, čigar rumene in rdeče obleke so se merile v blesku s svilo plesalk, je moj prijatelj potegnil izza visokega ovratnika zlato z opali vdelano srce* ki ga je nosil na verižici okoli vratu. Pod stekleno ploščico je ležalo malo belega pepela ali malo belega praška, ko-toaj toliko, kot ga daš v mali žlički bol-Jtliku zoper influenco. »Glej,« je dejal, »to je ona, ki sem jo na svetu najbolj goreče ljubi L« Malo belega prahu, ki bi si ga mogel stresti na rokavico in ga z lenim dihljajem pihniti med plešoče pa-je, ne da bi živa duša kaj opazila. — — »To je ona, ki sem jo na svetu najbolj goreče ljuib&L« Nekaj prahu, nekaj prav drobnih belili zrnec. Prijatelj pa je zaprl zlato, z opali vdelano sree: »Nihče ne ve, kaibo goreče sva se ljubila.« Le igrajte Biroja ,,®i.. Vaš valček je le kratek ini se kmalu kort-ča... Kako že pravi Hamlet, ko računa s skromno verjetnostjo? Kaj je preostalo po velikem Aleksandru! Malo prahu, Horacije, malo prahu, toliko, da bi veho zamašil z njim. Kdo naj torej straši, kdo naj se vrača? In vendar — ali so mrtvi res čisto mrtvi, tako mrtvi, da nas na primer ne morejo poklicati? In ali res ne morejo spomniti s tem, da potrkajo z roko na naše duri ali s členom, golim kot jastrebov krempelj — na naže okno? Moj ubogi brat, ki je doživel samo dvajset let in je zdavnaj mrtev, je bil prepričan, da ga je poklicalo; začel je hirati, umrl je in šel za njo, ki ga je poklicala. Bilo je tiste dni po materini smrti. Z bratom sva ležala vsak v svoji sobi, diiri vme6 so bile odprte. V zapuščeni hiši nama ni bilo mogoče zaspati; obupna tuga je divjala v najinih mladih srcih in' oči so široko odprte strmele v temo. Včasih sem slišal brata vzdihovati, njega, ki je tako redkokedaj izprego-voril. Potem1 je bilo spet vse tiho. »Ali spiš, Oluf?« sem vprašal. Bal sem se teme. »Ne«, je odgovoril. »Toda le epi« »Da«. In spet sva molčala — in oba bedela. — Naenkrat planem pokonou: zunaj, na okno, rta okno mojega brata se je oglasil udarec, še eden in še eden — trije trdi, odmerjeni udarci, kakor da trka koščen člen, trd in gol prst. In spet je bilo vse tiho, jaz pa sem se tresel ko šiba na vo $i,tftboj izpregoyoril,.in kfi vseli tj! offleall fiotJeff Kitajski pisec. V mislih imam ozračje v Horaju. To je neka posebnost tega kraja iri zaradi rtje-ga je v Horaju solnčna svetloba belejša od vsake druge — mlečna svetloba, ki nikdar ne jemlje vida, presenetljivo čista, toda zelo mehka. To ozračje ni iz naše človeške dobe: silno je staro, tako staro, da me prevzame strah, ko poskušam misliti, kako staro da je, in rti zmes iz dušika in kisika. Sploh ni iz zraka, temveč iz duha — snov kvintilijon kvintili-jortov dušnih rodov, strnjenih v neizmerno prozornost — duš ljudi, ki so mislili na načine, kateri ne nalikujejo našim v ničemer. Kdorkoli izmed smrtnikov vdihava to ozračje, vsak sprejema v svojo kri utrip teh duš, ki mu izpremerte čustva, pretvorivši njegove pojme o prostoru in času — tako da ne more gledati drugače, nego so one bile vajene gledati, čutiti samo z njihovimi čutili in’ misliti na njihov riačirt. Sladke kakor spanje so te izpremembe čustev irt Horaj, zaznan po njih, bi se dal opisati tako-le: »Ker v Horaju ne poznajo velikega zla, ne ostare srca ljudi nikoli. In ker so njih srca vedno mlada, se Horajevci smehljajo od rojstva do srtirti, razen če jim bog pošlje kakšno žalost; njih obrazi pašo tedaj zastrti, dokler žalostne mine. Vsi ljudje v Horaju ljubijo drug drugega irt zaupajo drug drugemu, kakor da so člani enega edinega gospodarstva; irt govorica žena je liki ptičje petje, zakaj rijih srca so lahka kakor duše ptic in polet rokavov igrajočih se deklic nalikuje frfotanju dolgih, mehkih peruti. Irt v Horaju ne skrivajo ničesar razen1 bolesti, kajti ni vzroka, da ba se česa sramovali; in nič ni zaklenjenega, zakaj tatvina ni mogoča, irt portoči kakor podnevi so vse duri odprte, ker se ni treba bati ničesar. Irt ker so vsi ljudje vilertjaki in’ vile — dasi umrl jivi — so vse stvari v Horaju, izvzemši palačo »kralja zmajev«, majhne drobne in’ neobičajne; irt to vilinsko ljudstvo zauživa svoj riž resnično iz zelo majhnih skledic iti pije vino iz jako, jako drobnih čaš...« Mnogo tega videza povzročuje Všrka-, vartje tega dušnega ozračja — pa ne vsega Zakaj čarobni vpliv, ki ga izvajajo mrtveci, biva samo v privlačnosti ideala, v blesku starodavne rtade — ih nekaj te na de se je izpolnilo v marsikaterem' srcu v preprosti lepoti nesebičnega življenja — v milobi žerte. Zli vetrovi Zapada vejo preEo Bora* ja; irt čarobno ozračje, oj, se krči pred njimi. Zdaj se vzdržuje samo še v krpali in! trakih, podobnih tistimi dolgim bto« ščečim oblačnim trakovom, ki plavaje preko pokrajin japonskih slikarjev. Podi temi ostanki vilinske sape še utegnete Horaj najti — a nikjer drugod... Pomnite, da se zove Horaj tudi širikiro, kat1 znači zračno sliko — vizijo nadčutnega; In ta vizija izginja irt rte pojavlja 80 nikdar več razen' v slikah iti pesmih it| sanjah. H. Druzovič: £ ”( Mar i bor. V poletju leta 1861 so se vršile rtfied! m ari bonskimi Slovenci predpriprave m ustanovitev čitalnice, ki se je v jeseni tega leta tudi utemeljila Zbirali so 6e tej dobi že pevci, ki So v prijateljsfceinl krogu marsikatero zapeli. Tako so tudS ob priliki poseta dr. Lovro Tomanrta hi Ljubljane pokazali, v koliko so se že bili! izvežbali pod vodstvom svojega pevovodje, učitelja na glavni šoli, Jarteza Mifclo-žiČa. Toman jim je obljubil, da vpošlj« primerno pesnitev z geslom', »ki je v ime« rtu našega prijaznega mesteca«. (Ravrto v tej dobi, v drugi polovici 1. 1861, »e ja začel dosledno uporabljati1 naziv »Maribor« v poročilih' v Novicah, mesto dotedanjega »Marburg«. Dopisi' iz drugih' kraj6v, ki so se tikali našega meSta, m že delj časa uporabljali nemško označbo.) Glede gesla mariborske čitalnice pw je rekel dr. L. Toman sledeče: »Mar mora nam! biti za praivice naroda, toda potrebno je še bor za nje«. Kmalu potem je poslal iz Ljubljane sledečo pesenf: Mar i Bor. 1. V- sem’ se oglasil, sem dejal samo — irt Bisera vedel, zakaj nisem vprašal po udarcih: »Ali spiš, Oluf?« Brat mi je odgovoril kot poprpej: »Ne, toda le spi.« Tudi on til omenil treh udarcev. Kaj jih morda ni čul? Gotovo, saj ni bilo drugače niti mogoče, oglasili so se razločno eden' za drugim, trije udarci — trije udarci golega, koščenega prsta. In Oluf jih je čul irt bilo je na njegovem oknu. Kajti drugi dan je rekel rtaši dekli, zvesti duši, ki ga je nekdaj nosila kot dete v naročju: »Marija, nocoj me je mati poklicala.« In od tistega dne je hiral molče in s plašno odprtimi Očmi — tako tuj, tako čudno oddaljen, kakor da rte hodi v naši sredi — kakor da je rtekje v daljini. Šest mesecev pozrteje pa (da, ravrto šest mesecev po tisti noči, ko je trkalo na njegovo okno) smo ga spremili na pokopališče, ga položili v grob poleg matere, poleg nje, ki ga je bila poklicala. Toda saj je prazna vera, saj je nemogoče, in •kar se upira notranjemu prepričanju, se ne sme ne miMiti ne izrekati ne zapisati. Čemu vendar? Kdor piše, haj krepi misli dobrih ljudi, ne pa da bi jih motil in begal. Mrtvi' so mrtvi — ničesar drugega ne ostane po njih kot malo prahu, toliko, kot ga moreš spraviti v zlato srce, kot ga gre v malo špranjo. Mrtvo je mrtvo in mrtveci ne morejo poklicati. In ali se nam tudi rte morejo prikazati? Prikazati, kakor so bili živi, prikazati, kakor da $iyg1 l)a -aas opazujejo, ga aaa opomni-. M« Pravice naroda nanj ščit iervaK, • i i#fij $ i pravice naroda tianS skrb k* mar, pravice naroda vseh sreč izvor,. £:”ij pravice naroda naš sveti bor, •: \ j 2. če se spoštuje naša sveta gtvar, 1 i: ‘p! za mir irt spravo s tujci Haiti je ffiaif; oe Stavi pa tiasprot se ujih' upor, naj vrtam« se za dom jutiaoki b*tt, 8, ' Zato priseže vSak, af nrfafl ait e$ar, da mu za srečo roda zmir* ja .gner; zato si voli rodoljubov zbor za mesto geslo svoje: mar 4 SorT jo? Oh, kako more zdrav človeift priti JM tabo blazne misli... /■ Ali se more prah1 vielesitil rAMl mora nekaj, kar ni, biti? To vendar nasprofan je razumu, mrtvi Bo mrtvi. Irt lasti, H ai domišljajo, do so jih videli, so videli samo podobo, S katero so jih' varali lastgi! možgani med boleznijo, Spačeno 6tifco,, produkt rtjih prestrašenih živceV; imefi so halucinacijo, videli so nekaj podati,&J se kdo ve kako porajajo nenadoma , is otrovartega močvirja nase zavaati, liki lisaste glive in nam kažejo napol zgrbalš-čene, spačene obraze... Da, balucijfacijo, nič drugega kot halucirtacije, Irt! kdor ima halucinacije, naj se poda Jc zdravniku... Ali pa ne, naj to rajši opustil *-' Dandanes je treba z zdravnikom ravnata! zelo previdno. Stvari so, M jih naj všaS-do obdrži rajši sam zase. Kdor bi svojemu zdravniku povedal vse, bi morda črti nasvet, naj gre v zdravilišče ali še r kakšen hujši kraj,... No torej, mrtveci se rte vračajo. PraB iz zlatega srca Haj bi se Ham prikazat? Irt vendar jaz seveda — to sem varil že povedal — nisem nikdar videl duha» Podoba, ki sem jo dvakrat videl, podoba umrlega prijatelja, je bila seveda saoM halucinacija in nič drugega. Vendar (pa se mi zdita dve okolrtosti tega dogodka zelo čudni. Kajti prvič: ko som videl umrlega prijatelja, ne, mislim njegovo podobo, so bili moji možgarti, kolikor more človek presojati možgane icj pted« aisej® e^oje lastfie jnožjSfaae (kar ^ ifloce- iTŠOZTčNA' PRilMt ^TABORA«? SCFaff TL . ' ?■ tmm* m i\h<1 ■! p— .1 .■.». !■■■ k TreHa je bilo sedaj primernega nape-jval Na tozadevni razpis so se oglasili tri-Be skladatelji s svojimi skladbami iii si-fcer: pevovodja Mikložič, stolni organist (Peregrirt Manich ter dr. Benjamin Ipa-twee iz Gradca. Mikložičeva skladba je zmagala, in kakor je sklepati iz še o-Shranjenih glasov v nekdanjem čitalni-Škem notnem arhivu, «e je razsodba iz-iVsfiila na podlagi ijevskega proizvajanja. Mikložičeva kompozicija je bila od-Idej čitalmiško geslo ter je bila že na Vzporedu prve Velike besede v letu 1862. iDosegia je vselej izreden uspeh ter se je imorala ponavljati. Skladba pa kot taka ihima večje muzikalne vrednosti, ampak je zložena v -slogu takrat običajnih bud-inic. Navduševala je pa mariborske čital-.iničarje vsled svoje aktualnosti. Pesnitev t3e komponirana v celoti, kar je bilo za to početno dobo slovenske skladbe že lep napredek. Piscu teh vrstic je bilo mogoče, iz raznih raztresenih glasov sestaviti partiture, ki so prišle v poštev pri tekmovanju, ter še četrto partituro, skladbo Učitelja Zemljiča (Semlič), ki pa v tem oziru ni omembe vredna, ker je le nekak poskus v komponiranju. V obliki, kakor Mikložič, je komponiral tudi Manich, Jnedtem ko je Ipavec uglasbil le eno kiti-eo, katere napev velja tudi za ostali dve. iker je bil naziv Maribor za mesto časovno poprej kakor pa geslo, so rodoljubi-pevci popravili v nekaterih glasovih zadnjo vrstico tretje kitice, ter zamenjali besedi »mesto« in »geslo«; popevalo se je potemtakem: Zato si voli rodoljubov zbor za geslo mesto svoje: Maribor. , Zeloti je, da sc ob priliki kakega slav-Ija mariborske čitalnice oživi tudi njeno pevsko geslo, da bodemo imeli priliko poslušati pesem, ki je tukajšnje rodoljube T najlepši dobi narodnega probujenja tako močijo navduševala in ki ima torej za Maribor zgodovinski pomen. f ' ' ' -o- M. Kovačič: Katoliško slovansko bogoslužje pri Jugoslovanih. P 'iVečkrat se po našem dnevnem časo-Jplsjii javlja vest, da sklepa naša država z tV-atikanom konkordat. In vselej se ome-taja tudi zahteva po slovanskem bogoslužju v naših cerkvah. Odkod ta naša pravica! StarOst Slovanskega kot obrednega Sezika je presegla že tisočletje. Znano je, ■d« sta ga uvedla sv. brata Konstantin’ oz. Ciril (z-■n jegovim samostanskim imenom) in: Metod. Kot prvi je potrdil ta privilegij papež Hadrijan II., ki je zaseki©! papažko stolico 1. 867 in dal sami v »ečih rimskih cerkvah služiti službo 4ziti' najtežje) popolnoma zdravi. In drugič: prijatelj mi je zagrozil... me jo že ‘pfaj ha to pripravil. Toda nočem se zatopiti v- razmišljanje, ampak le povedati TO«to natančno, kaj in kako se je zgodilo. ■ Poznal seto' prijatelja že od njegovih tetrofiklh let, zasledoval sem tudi -strastno ljubezen, ki mu je razvnela srce, od pr-twefiire; Žalibog sem' poznal tudi žono, ki je ljubil — in vedel sem bolje nego fcdo drugi, da ni vredna njegove ljubezni, pfepdar sem molčal in mu nisem hotel teSčesar povedati. Molčal sem — zavo-iUJo njega ali Zavoljo njo — kdo ve? Morite išeiri pri tem gledal le na lastno osebo. jfPteta naša dejanja, ki so ha videz naj-plemenitejša, so včasih najgrša in naj-■podtojša... Tisti dan pa, ko je prijatelj vse zvedel, je šel in si pognal kroglo v (glavo. Bilo je ponoči in ustrelil se je tteravnost vi srce, skozi njeno sliko, ki jo ftfe noeil m T>r»sih, Ko sem cul o njegovi smeta, je bilo, kakor da sem jaz tisti, ki iga je umoril, in (kar mi jo bilo 'najhoj-pozneje eem zvedel, da je res odšel s (Sveta, srdeč se name v svojem srcu ------- Kajti preden je umrl, mi je pisal pis-«8o tor-y hjem je stalo: »Grem odtod, ker (*a tnc varala — opa in ti. Toda sporni-hjal (Se me boš.« ®n prav je imel. V dolgih in težkih ča-(48 Be nisem mogel iznebiti spomina na BSegovo življenje in smrt... dokler ni (minila vrsta let in' mi odmaknila njego-\yp sliko izpred oči. Kajti živi se morajo jpečatt z živimi. Naši umrli prijatelji, ttiih se®ce sede eamo kot berači ob cesti, božjo po orijentalskem obredu s slovanskim jezikom. Znano je nadalje tudi, da je sv. Metod moral še enkrat v Rim. Ni izključeno, da je Metod že na obakrat-nem povratku iz Rima poskušal pridobiti tla slovanskemu bogoslužju pri Jugo-slovenih; saj je nekaj časa deloval tudi med predhodniki naših Prekmurcev, ko je bival pri knezu Kocelju ob Blatnem jezeru. Merodajno za udomačenje tega obreda pri nas pa je bilo nekaj drugega. Knezu Rastislavu, ki je poklical Konstantina in Metoda na Moravsko, je sledil Svatopl-uk. On pa Metodu in njegovim učencem ni bil naklonjen; saj se je polastil tudi vlade na Moravskem z nasilnim odstranjenjem’ Rastislava in s pomočjo Nemcev. Vendar je slovansko bogoslužje dovoljeval, dokler je živel Metod. Ko pa je ta 6. aprila 885. leta umrl, je dosegel Metodov nasprotnik, Nemec Vihing, ki je bil sufraganski škof v Nyitri, prepoved slovanskega bogoslužja za Moravsko in izgon Gorazda, ki si ga je Metod bil izbral za svojega naslednika, ter krog 200 Metodovcev iz Svetopolkove države. In ti so sedaj prišli na jug ter s seboj prinesli vse pridobitve Metodove, ki jih je bil potrdil tudi Hadrijanov naslednik. Le en pogoj je stavil za slovansko službo božjo, da se namreč evangelij pri njej prebere najprej v latinskem, potem še le v slovanskem jeziku. Vsekako je treba pripomniti, da Metodovci na Moravskem itak tudi radi papežke prepovedi ne bi bili mogli nadaljevati svojega delovanja, kajti papež Štefan V. (885—891), ki je bil že tretji naslednik Ivana VIII., ji-m za Moravsko ni dovolil, kar je blagoslovil ta njihovemu učitelju. Med Dravo in Savo Metodov trud ni pognal kali, dasi ga je bil Hadrijan’ določil za nekakega rimskega eksponenta proti Carigradu kot naslednika na stolici sv. Andronika v . Sremski Mitroviči, kateri nalogi pa Metod ni bil kos. Drugače pa je bilo ob Adriji: mesta so bila v oblasti Bizanca, ki jih je obvladoval s svojo mornarico. Tukaj je bil povzročil Photios 1. 867 razkol. Rim se je zato boril za svoj vpliv ob vzhodni jadranski obali. Tu se je — kakor omenjeno — najbrž že poskušal v rimskem smislu u-veljaviti Metod osebno; izključeno celo ni, da se je sestal s tedanjim škofom nin-skiin, ki je bil Hrvat. In nanj se je opiral Rim v boju z Bizancem. Druge škofe pa je papež obdržal v svoji oblasti s tem, da jim je zapretil z ekskomunikaci-jo. Sedaj — po izgnanstvu Metoddvcev iz Moravske — je bilo mogoče tu za Rim proti Bizancu več storiti. In to je bilo tudi ugodno za slovansko bogoslužje, ki se je krepko razširilo. Kako vlogo je igral v tem pokretu oglejski patrijarhat, še pi povsem pojasnjeno; vendar gotovo ni slučaj, da se je slovansko- bogoslužje ohranilo le tu. Da se je slovanski cerkveni obred razmahnil mogočno, o tem priča veliki boj, ki se je vnel proti njemu. Rim in Bizanc sta se končno sporazumela, a stroške je plačal tretji. Splitski metropolit, ki je bil nagibal k Bizancu, se je vrnil v naročje katoliške cerkve, škof nin§ki, ki mu je doslej bil protiutež in zaščitnik slov. bogoslužja, je izgubil svoj pomen. In res je dobil splitski metropolit L 925 pismo, v katerem se mu je naznanilo, da se mu podreja Nin. Isto leto sledeča splitska sinoda je določila, da škof ne sme ordinirati duhovnikov- s slovanskim jezikom1, izjemo tvorijo le menihi in kleriki. Slov. maša naj bi bila dovoljena le ob pomanjkanju duhovnikov, vendar naj bi bila vezana na izrecno privoljenje papeževo. Papež Ivan X. teh sklepov sicer ni potrdil, pač pa njegov naslednik Lev VI. in to, ker je nova sinoda v Splitu ponovila prejšnje sklepe. Vrh tega je bila ukinjena ninska škofija. Tretja splitska sinoda (1059-60) je znova sklenila uničenje slov. liturgije, ker je baje Metod razširjal v slov. jeziku lažne nauke in bil zato kaznovan od Boga z nenadno smrtjo. Vendar papež Aleksander II. tudi teh sklepov ni potrdil, nego prepovedal le posvečenje duhovnov, ki ne znajo latinski pisati, in brati ,(1061-62). Njegov naslednik Gregor VII, pa je celo zopet vzpostavil ninsko škofijo (1075). Slov. bogoslužje tedaj v teh časih ni bilo prepovedano niti priznano, a je postalo in o-stalo — zastarela pravica. V novo fazo stopi zadeva za vlade pa-peža Inocenca IV. Tedanji senjski škof Filip, ki je bil latinist, je bil v zadregi, ko je v vsej svoji škofiji našel razširjeno slov. liturgijo; prosil je, da bi smelo ostati vse pri starem. In Inocenc je leta 1248 izrecno potrdil in dovolil slov. obred, kjer je bil v rabi. SiceT pa so bili — kakor se poroča — glagoljaši sami že storili velik korak za približanje k Rimu: sprejeli so rimski ritus, dočim je Metod rabil orijentalskega. In cerkveni teksti so bili prirejeni po Vulgati! Inocenc je dovolil po posredovanju krškega škofa Fruktuoza slov. bogoslužje tudi benediktincem v Omišlju. Bilo je torej dovoljeno v dveh škofijah in’ po Ivanu VIIL — po preteku skoro štirih stoletij — zopet potrjeno. To je mejnik, h kateremu' be je tre-balo vselej povrniti, kadar je šlo za slov. bogoslužje. Bojev je bilo zanj še dovolj; in tudi dokazov imamo mnogo za njegovo razširjenost. Begunci »o ga prinesli celo v Belo Krajino in na Goriško. Ali navesti vse to, ■ bi vedlo predaleč. Zanimivo je izvedeti, da se je tudi katoliška cerkev sama poslužila slovanskega obreda, da je uspešneje nastopala proti protestantizmu, ki je posegel v 16. Ml ari E or, 'dne 25. decembra 1923. stol. tudi k Srbohrvatom. In ironija usode je hotela, da so se tiskale prve proti-reformacijske glagolske knjige z istimi črkami, s katerimi so bile prej natisnjene protestantske. Od začetka 19. stoletja, ko je romantika zbudila zanimanje za jezikoslovje, se je zdelo, da so tudi glagolizmu — tako zovemo kat. slov. bogoslužje — napočili boljši časi. Ali Rim je kolebal med priznavanjem in prepovedjo, odločno pa je bila proti njemu Avstrija, Med prvobori-telji zanj je bil pri papežu Levu XIII. vladika Strossmayer', a pokojni naš »kladivar« Mahnič je ustanovil na Krku celo družbo »Academia palaeo-slovenica Veglieusis«, ki si je stavila za nalogo delo v prid slovanskega bogoslužja. S polnim pravom pričakuje naše verno ljudstvo, da se zavzamejo zanj vsi katoliški cerkveni knezi naše države, ker jam1 je prednjačil Mahnič, čigar kristalnoči-sti katolicizem je izven vsakega dvoma. Zato pričakujemo mnogo, zelo mnogo od konkordata. (V članku sem1 se naslanjal največ na dr. M. Murkovo »Geschichte der alt er e n sudslav. Literaturen«, pa tudi na dr. B. Drechslerjevo »Povijest hrv. književnosti«, I. dio.) —o— Janko Arnuš: Kato. (Pasja zgodba.) JV starih časih je baje živel vt Rimu mož-čudak z imenom Cato, ki je pri vso-ki priliki vpil na zborovanjih: »Ceteru« censeo Carthaginemi esse delendam.c Večkrat sem si mislil: če bi bil ta Cato slovenska korenina, o kako vse drugače bi zvenele njegove besede sCetemm censeo«. Jaz si pa primer Catona tako predstavi jami: »Vsak dan nosi eno in isto, posebno od zadaj miočnio oddrgnjeno togo. Postave je velike, suhe, malo gluh, na vrh glave pa skrbno skriva izdajalska plešo. Vlasnlje ne nosi, pač pa si marljivo gladi cele decimetre dolge lase, ki jili deli en centimeter nad ušesom. Brije se sam in sicer radi tople vode samo v sredo in1 soboto. V maguibančeni desnici pa vihti debelo leskovko tja proti južni strani, iz ust pa mu hropi že smešna grožnja: »Auf bika Carthago! Mislite, da se vas kaj bojimo! O, le pridite, pa še enkrat auf bike!« Tak je torej Cato, kakor si ga jaz predstavljam’. V šoli bi dobil najbrže »pinč« zaradi te predstave* ker si ga tudi profesorji po svoje predstavljajo. Imam pa trdno upanje, da bo od danes marsikateri dijak na nioji strani. Profesorji tudi ne znajo vsega. Sicer pa o temi-le Catoflu ne nameravani pisati razprave. Spomenik, ki ga v pot« svojega obraza znašam skupaj, velja tat - ; ;1 ■ ker 'bi sicer lahko krivo umevali' pravi red v svetu-): »Kako se počutite?« me jel vprašala gostilničarka, ko sem zajtrkoval, »v skrbeh sem1 bila zaradi vas. Ko sem sinoči sedela v kuhinji in čakala, dal odidejo zadnji gostje, mi je postalo naenkrat tako čudno pri srcu, da sem odložila knjigo, ki sem jo brala, in si mislila; Pojdi rajši v gostilniško sobo. Poteml morda gostje odidejo in greš lahko počivat.. Tedaj buhne kot bi trenil piš skozi hišo, da so se vse duri odprle. In moj Vips (to je bilo najstrašnejše) je planil iz košare, kjer ima svoje ležišče, in' cvilil, kakor da bi bil mrlič v hiši.,« (»Mrlič v hiši,« sem ponavljal sam' pri sebi, mraz me je izprcletel jn lasje so se nii naježili.) »Kar zazeblo me je,« je dejalai gostilničarka (in videlo se mi je, kakor da jo še mrazi, »dasiravno nisem prazno« verna.. To je vendar čudno, sem’ si mislila in šla na dvorišče gledat, če je res začelo naenkrat tako močno pihati. Teda zunaj je bilo vse mirno. Kar mi šine t? glavo misel: Za božjo voljo, da le m gospoda zadela nesreča!.. Tekla sem po stopnicah in bila tako prestrašena, da so se mi kar kolepa tresla — in sem prisluškovala na vaših durih. Ker pa pri vas hi bilo ničesar čuti, sem se vrnila v dolnjo sobo . . Vse skupaj jo seveda neumnost..« (in poskusila se je smejati) »ali ponoči pride človeku marsikaj na misel ------« Jaz pa sem' samo vprašal: »Koliko jo bilo približno ura, ko ste stali pred mojimi durmi?« »Bilo je ravno civ;ausst- pokateri stopamo mi eše ždvči, in le redko jim mimogrede vržemo v iztegnjene roke miloščino naglega spomina. Preteklo je čestokrat več tednov in mesecev, da nisem' posvetil mrtvemu prijatelju uiti ene misli. Tedaj pa... da, tedaj se je neko neč dogodilo, da sem ga videl... to se pravi, ne, povem vam natančno, kako se je pri-godilo. Kajti seveda je bilo krivo samo moje srce, ki je slabo delovalo in bilo bolno — to pa v času, ko se mi. je zdelo bolj zdravo kakor sicer. Vendar pa je bila tu okolnost, ki me je takrat izbe-gala in me še zdaj izbega, kadarkoli mislim! nanjo. Prebil sem večer s črtanjem, preden sem šel počivat, sem se še igral nekaj časa z gostilničarjevim psičkom, čutil sem se popolnoma zdravega in nič ni motilo mojega duševnega ravnotežja. Ko sem zaspal, je gorela maia svetilka kot običajno na mizi poleg postelja. Naenkrat se prebudim in zdi se mi, da je nekdo odprl duri in prišel v sobo. Okre-nil sem glavo in dejal čisto brez skrbi: »Kaj ste vi, Andrej?« Andrej je bil namreč moj sluga. Toda na vratih nisem videl nikogar in nihče mi ni odgovoril. Tedaj se naenkrat — in za Boga, hip poprej nisem niti najmanj mislil na to — obrnem v postelji, dvignem glavo in tam v kotu, v naslonjaču, kjer sem navadno sedeval in čital, ravno meni nasproti — sedi on, moj prijatelj, ki se je ustrelil, ki mu že toliko mesecev nisem posvetil nobene misli — sedi pred menoj, kakor da je živ. Nepremičen, v svoji sivi uniformi, z golobradim’, ozkim1, melanholičnim obrazom sedi v naslonjaču in strmo gleda na konce svojih črevljev, kot je imol nekdaj navado... In spregovoril sem na glas: »Kaj ste vi, Arnold — česa želite?« Ni me bilo groza; samo videl sem, da tam sedi, in sem vprašal. Zrl sem vanj, ne da bi se količkaj bal iok-ler ni izginil. Kdo! On? Toda saj ni res, saj ni bil on. Ne, dokler ni izginila varljiva slika. Kajti da-siravno sem se čutil zdravega in v popolnem ravnotežju, sem moral vendarle biti bolan’.., moja zavest se je morala nenadoma premakniti. To se včasi izvrši prav globoko notri v naših možganih, da kar nič ne- slutimo — in tako je tudi nastala slika, varljiva slika mrtvega prijatelja pred mojimi očmi. Prav gotovo. Mrtvi so mrtvi. Kupček prahu, tako malo, da ti komaj pokrije perišče, se ne more vtelesiti in ne »prikazati« — in tudi ne opomniti.. Dasiravno.. Kajti tu je bila še stranska okoliščina in ta ------- Toda kakor rečeno hočem natančno poročati: Nenadna bolezen mojih možganov je očividno okužila druge možgane, da so se ob istem času zmešali. In to je, česar ne razumem. Čujto torej! Ko sem zjutraj prišel v dolnjo sobo, mi je rekla gostilničarka, in vendar nisem živi duši črhnil o čudnem prigodto v noči (kakor rečeno se ne sme zdravniku zaupati takih tajnosti, ker bi morda napak razumel, in’ tudi drugim navadnim ljudem se kaj takega ne sme praviti. mrHTorT^ne s*—-------------------------- MTO {enojemu psu bernhardincu, ki je svoj čas Ikot divji Kato strašil po koroških hiltah. Njemu }aaj veljajo t©-le vrste. Moj prednik v Podljublju je KI nekoč okraden1. Pes mu ni pomagal nič, nasprotno, še njega so obesili na hruško. Najbrž so premalo našli v župnišču, zato pa je vso onemoglo jezo tatov moral preboleti majhen psiček. Dasi tudi mene Bog ni obdaril s posvetnimi darovi, vendar šemi to malo, kar sem imel, hotel obdržati zase. Zato sem hotel imeti čuvaja-junaka, ki bi vse tate in cigane brez strahu klical na korajžo, in prav radi tega šsem! mu nameril dati ime Kato. Toda, kako so vse moje, vanj stavljene ris.de Splavale po vodi, iraj vam' priča sledeča ^povest. Šele par tedrioV je bil star, ko ga pri-»peljem iz Celovca. Imel je velikanske Čape, neumno prikupljiv obraz, normal-$30 liso sredi čela, bele, rumene in črne ibarve, skratka krasen bernhardinček. iNa red in snago že izpočetka ni mnogo držal. Povsod je puščal žalostne sledove svojega življenja. Njegov kožušček je bil jnehak kakor ovčja volna, obenem pa toplo in’ varno zavetišče raznim nagajiv-icem in najemnikom. Miru ni bilo nikdar V veži. En’ čas je strgal s kremplji po trebuhu, komaj pa pride malo k sapi, ga že spet za ušesi nekaj draži. Valjal se je y prahu, stiskal jezno" zobe v dlako, ves obupani se je često dvignil s svojega ležišča in bežal kakor nor po cesti. Takrat še ni slišal pesmi: »Ko brez miru okrog divjam...« Po moči sem mu lajšal hude bolečine; začela sva loviti skupno. U-epeh ni izostal. Po takih nasilnih transakcijah je sicer mladi Kato malo bolje spal, zafco pa sem postal nemaren jaz. Kakor omenjeno, mu je bila snaga nekaj tujega. Vedno je prihajal ves blaten1 domov. Dasi je imel doma vedno dovolj zdrave hrane — ker sem hotel, da se Kato razvije v pravega junaka —je pustil Homa skledo z mlekom in šel po vasi za fcoljšim živežem. Hodil je lc bolj po stranskih potih, oblatil se in ponesnažil, da smo vsi bežali pred njim, ko je odkod pricokljal v vežo. Učil sem ga, da to ni prava pot aa mladega junaka, on pa me samo gleda, maha z dolgim in’ košatim! repom in gre prihodnjič zopet. Svoj alibi-dokaz je Jvedno sam prinesel. Prva kaze ti je bila Iveri ga. In dasi je bil mlad lit neizkušeni, to pa je le uvidel, da so smetišča in gnojišča in še draga »-išča« v nekaki tajni zvezi z njegovo verigo in1 mladi Kato je bil nekaj časa vzorno priden. Prvo večjo lumparijo mi je skuhal [približno v šestem! mesecu. Imel sem (namreč željo, da bi vse poljske klasike tprečital v originalu« Kupim si torej vse potrebne poljske knjige; časa sem tudi imel dovolj. Dan za dnevom sem se dalje potapljal v skrivnosti poljskega jezika. minut pred eno. Ko sem se namreč vrnila po stopnicah v sobo, semi pogledala na Iveliko stensko uro.« Dvajset minut pred eno. To je bil ravno čas, ko sem ga videl, fcvojega prijatelja, mrtveca — ne, saj ni ros, njegovo sliko.. Kajti tudi jaz sem pogledal na uro: dvajset minut pred eno. Čudna je ta stvar, zelo čudna; razložiti 6a se dala le prav težko ali pa sploh ne. Toda četudi si kakšne stvari Te ziV&s razložiti, ni treba, da bi se je zato b&l. Iri vrhutega, če se je res hotel pri meni oglasiti, da bi se ga zopet spornimi, zakaj je to storil ta dan, ko seraf bil zadovoljen in’ miren — razen če je ravno nalašč hotel motiti moj mir. To je bilo mogoče. Če je v resnici prišel, ni prišel v dobri Hameri; v pismu mi je vendar zagrozi]. Toda kaj bi še nadalje brskal po tej Stvari, sicer bom nazadnje sam verjel, da *- Isti n a pa je, da se nikdar v življenju tneem nahajal tako v ravnotežju kot takrat, ko sem1 ga videl prvokrat.. in.. ko> semi ga gledal drugikrat. Kajti videl semi ga — še drugikrat. Iri to je, kar.. Ne, rajši vami stvar, natančno povem. Videl sem ga torqfi še ■teikrat, to se pravi, njegovo sliko sem videl. Bilo je v Parizu. Baš sem' se vrnil 5S velikega plesa domov. Dober znanec me je z vozom' pripeljal do hiše. Bila sva prav Židane volje in pogovor nama je tekel vfes večer samo o malenkostnih Stvareh. Pripomfiiiti hočem še, da nisva ničesar pila; na pariških plesih se moraš pošteno boriti okoli točilnica, da si ugrabiš čašo Z&aflec je z mpRoji x*ed Nadaljnja poglobitev mi je preprečil mladi Kato. V svoji učenjaški zmedenosti sem namreč pozabil knjige v veži. Nisem bil baš vesel, ko jih najdem zjutraj strgane na tisoč kosov in’ sredi njih ležati n&gajivca. Malo je pomahal z repom, češ, tu imaš ti svojo poljščino, potem pa se ni dalje brigal zame. Jaz pa še daifes ne znam poljsko. Imel semi precejšnje število psov v teku svojega življenja. Že kot dijak sem! vedno hodil v spremstvu Plutonov, Dijan in! majhnih Cerberusov. Ti in poznejše doge, dobermani, mastini in špici bo brez izjeme vsi imeli dokaj pasjih čednosti na sebi. Vsi brez izjeme so mi bili zvesti in vestni spremljevalci, nepodkupljivi čuvaji in takorekoč telesna straža, ki bi r potrebi brez dvoma dala zame tudi svoje življenje. Spominjam1 se jih zelo rad in morebiti še o katerem drugem tudi napišem kako anekdoto. Le Kato, za oko krasen1 bernhardinec, o katerem sem gojil najlepše nade, je bil edini, ki me je jezil in goljufal skozi dolga leta. Bil je namreč v pasji družbi to, kar je navaden lopov, tat, goljuf in neznačaj-než v človeški. Bil je torej nekaj diametralnega od pravega In dobrega psa. On ni bil spremljevalec, ne čuvaj, pa« pa je ■bil tat, potuhnjenec, sovražnik poštenjakov in jako dober pokrovitelj postopačev, tatov in’ barab. Čim starejši je postajal, tem drznejše je kradel. Nobena dosegljiva jed ni bila pred njim varna; pritožbe so prihajale od vseh strani. Občinski svet ga je navsezadnje obsodil na verigo, na kateri je tudi končal. Moje prvo udejstvovanje kot samostojen dušobrižnik je bila majhna čedna kuracija v Podljubelju. Večino prebivalcev je tvorilo snažno, skrbno in marljivo delavstvo, ki se je ubijalo po tovarnah. Vsi so živeli od rok do ust, brez vsakršnih prihrankov. Kazuri par vrtnih gredic ni bilo niti brazde zemlje pri župnišču. Imel sem! le 5 čopastih kokoši in za stražarja mladega Katona. Mast in svinjino so nami dovažali Špeharji, klobase pa smo radi varnosti in boljšega okusa izdelovali sami. Za Katona so bili taki dnevi dnevi največjega zatajevanja. Stal je sredi kuhinje in goltal težke sline. A kaj ko jih je bilo vedno več. Pri eni takih prilik je prvikrat opazil, da se ne reže vsem. stvarem pravica v isti meri. Ena je le za ljudi, za pse pa pravzaprav nobena. Ljudje gledajo klobase, prijemajo jih v roko, vohajo jih, in tudi jedo jih, on', pes, pa še blizu ne sme. »Pa poskusimo, mogoče mi bo pa le sreča mila«... In bolj plaho kot junaško se po trebuhu vleče bliže mize. Niti od gobca so vedno daljše, oči živahnejše; še en1 korak in... seveda in, če sestre Mete ne bi bilo. Pasja nesreča je namreč hotela, da se baš v najkritičpejšem času, ko on poželii- zlezel iz voza in’ stala sva še nekaj časa na hodniku pred hišo ter kramljala. Nazadnje sem pozvonil vratarju, da mi je odprl; nato sem stopal po veži ter tiho sami zase pel, spominjam se prav dobro, bil je napev k valčku, ki sem ga brenčal. Vstopil sem V svojo sobo, odložil površnik in1 mislil ina znanca in1 njegove konje ko se nenadoma obrnem' in tamle v kotu, v naslonjaču, sedi on in upira oči vame — on', moj mrtvi prijatelj, ki se je ustrelil.. V svoji uniformi iri upira oči vame. Da, ravno zdaj jih jc povzdignil s koncev svojih črevljev. Toda brez strahu, brez začudenja-------- kakor bi bil čakal, da se mi prikaže, sem dejal: »Kaj ste vi, Arnold? Česa želite?« Ni se ganil, in medtem ko sem slišal, kako se zunaj oddaljuje z ropotom voz mojega znanca (kajti to sem' slišal) sem ga neprestano gledal — dokler ni izginil. Ne, ne, dokler ni izginila, njegova slika. Dasi ravno so njegove oči, ki so strmo gledale vame — prisegel bi bil, da so te oči živele, da je bilo V njili življenje, pa ne kot je moje, ampak neko drugo življenje, ki je 'bilo močnejše, kakor je v mojih očeh toda živele so.. Da, to bi bil mogel potrditi s častno besedo. Ne vem, koliko časa je poteklo, ali je sploh kaj časa poteklo, ko se zdrznem; nekdo je potrkal na moje okno. Kdo je to? Odprem — rad priznam, da so se mi tresle roke — in' ugledam' zunaj obraz svojega pariškega znanca: »Saj vendar niste bolni?« zakliče skozi okno. .. »Ne« »ikakor ne, Zakaj neki?« odgojo« vo stega dolgi jezik po klobas?, obrne sestra Meta proti njemu. Nastane strašen hrup: »Ali mi greš?« Ker ni bilo drugega pri roki, pograbi hitro metlo in, Kato se le z veliko težavo, s klobaso na hrbtu, ki jo je zapustila metla, reši v varno vežo. Ta klobasa ni dišala. Mrak je že legel po vasi, iri' Meta je namenila klobase drugo jutro obesiti v shrambo. Opozorim jo na Katona. »0 bom1 že kuhinjo zaprla, da mi mrcina ne bo prišla do klobas.« Rečeno storjeno! In kar se Katonu ni podnevi posrečilo, to mu je dala noč. Ves dogodek sredi tihe noči si predstavljam takole: Ko so zaspali trudni prebivalci, ni hotela počivati nesreča, ni spal glad, ne pOželjivost, in ne koprnenje po klobasah. Nalahno privzdiguje čuvaj Kato lačno glavo, oprezno in skrivnostno kakor stari maček se po trebuhu plazi proti du-rim. Previdno pritiska mrzel nos na majhno špranjo. Najprej v kratkih, nato pa vedno daljših in močnejših vohih konšta-tira, da še diše iz kuhinje klobase. Vrata so zaprta, a Kato ni bil slep, vsak dari je videl, kam vdari človek s prednjo nogo, če hoče stopita v kuhinjo. Zakaj pa on ne bi poskusil tega. Postavi se torej na zadnje noge in s sprednjo desno zmi-ka kljuko. Vrata se odpro z ropotom. Kato ves preplašen pade na trebuh. Kaj pa zdaj? Še dihati si ne upa. Vražja kljuka, nič ne bo s klobasami! Pri ljudeh nikdar ne ropoče tako strašno. Ves nemiren čaka, čaka. Vse je tiho. Klobase! — Srce mu bije glasno, celo na vratu za ušesom ga že čuti. Dvigne se na polovico. Nos porine skozi odprtino in duri so odprte. Klobase, joj, kako dobro dišijo! »Samo eno si bom privoščil,« si misli. Samo en korak in — Kato jo že požira. A, ni ostalo pri eni sami klobasi, ne, pojedel jih je več, ostale pa je vsako pretrgal ter pregrizel, tako, da niti ena ni bila več uporabljiva. Navsezgodaj zjutraj pa zaslišim pretresljivo vpitje sestre Mete: »Jezus, ti prokleti pes! Janko, Kato je vse klobase požrl!« To je bila prva Ka-tonova tatvina v večjem štilu. Takih in enakih slučajev je izvrši! V dobi nekaj let brezbrojno. V spominu mi je samo še eden, ki je podoben prvemu kot bratu brat. V tem slučaju se prikrade zvesti Kato skozi dvojne duri v kaščo ali shrambo za živila. Našel je tam pinjo mleka, zraven pa posodo s čisto in1 razpuščeno mastjo. Katonu je prišlo prav oboje. Imel pa je še to lastnost, da je uničeval in pokvaril vse, kar ni izginilo v njegovem poželjivem: žrelu. V tem se ni veliko razločeval od volkov. V tu navedenem’ slučaju je n. pr. žrl nekaj časa mleko, šel z mlečnim gobcem v mast, nato je spet z mastnim brozgal v mleku in tako večkrat sem in tja. Zjutraj je bilo rim in1 sicer kar najbolj mirno. (Kot sem namreč že trikrat povedal, se takšnih stvari ne sme razodeti nikdar iri nikomur, niti najboljšim1 prijateljem! rie. Prijatelj te sočutno posluša, in1 ko gre po stopnicah, pravi sam1 pri sebi: »Torej je zdaj res že tako dalceč z njim! Smiliš se mi, pa kaj drugega pač ni bilo pričakovati.«) »Ah,« je dejal znanec zunaj pod oknom, »saj se skoro sramujem povedati. Ko sem1 se sam vozil dalje, me je naenkrat obšla misel, da ste zboleli, in dal sem obrniti. Hvala Bogu, da ni nič. Lahko noč..« Stopil je v voz iri se odpeljal./ Bolezen! mojih možganov je torej okužila, je zopet kot prvi pot okužila možgane razmeroma tuje osebe Da, ne da se tajiti, da je to najbolj čudno na vsej stvari. * Toda zakaj bi Se vendar ne dala nalesti tudi nenadna bolezen možganov? Saj bi bilo čisto naravno, da se prenesejo misli, tudi misli bolnih možganov. — Torej je vse skupaj bolezen — samo Nalezljiva bolezen'. Vendar vam1 rad priznam1, ko sem' že povedal vse drugo: kadar me pride v tretje »opominjat« — pride pač zato, da mi prinese mir. Iri v tretje — bo morda posledn jikrat.. Ali me takrat pokliče, migne z roko (njegova roka je bila tudi tedaj, ko je še živel, zelo bleda) in me pokliče? In ali ga bom moral ubogati in iti z njim, oditi z njim1 — kot moj brat? .. pokvarjeno mleko Tri zraven! kakih’ oseaj ’ kil masti. v*. Kot čuvaj ffi bil vredetf piškavega1 e-reha. Tako na pr. ni nikoli obrnjen' ležal proti vežnim durim, pač pa cel dan proti kuhinji iri Bog pomagaj, če je le par minut bdi sam v njej. Zgrabil je ža zal kaj iri »bežal. Omeniti pa moram, ds j# dobil vsak dan veliko množino tečne fazo« ne, ni bil torej vsled gladu pri&itjejjt, da krade, kamor je le prišel Pri ljudeh 6e to imenuje kleptomani* ja, pri psih pa menda te bolezni ttiao it opazovali. Večkrat me je M tatvino spravil f| obup. Prosim: Nekoč smo mlatili piefii-co s strojem. Zaposlenih je bila pri delu kakih 15 žensk in moštva. Za ta slučaj kupim v Celoveu velikansko 6kledo. Ta( dan je bila prvikrat napolnjena z zabeljenimi omoki in čakala je v kuhinji «a vročem štedilniku, da pridejo po njo. Samo en trenutek je bila kuhinja zapuščena in1 to priliko je že porabil Kato, da j« potegnil skledo raz štedilnik, razbit jo sredi kuhinje in naglo, kakor veter zbe-žal nekam v travo. Postave je bil lepe iri velike mi ravno prav za njegove alure. Bil je tako velik, da je brez napora segal na mizo itH pobiral z nje, kar je slučajno našel. Zemlje j® požiral kakor češnje. Tudi celega .hleba se ni ustrašil. In to ne samo doma, ampak kamor je prišeL K sreči ni nihče oi mene zahteval odškodnine, in še dane« n« vem, kam bi s časom prišel, če bi vsako škodo moral za njim poravnati Nekemu mesarju v Kotmari vesi je ukradel se-,’ dem kil mesa. Spet drug mesar in gostil-! ničar je imel obešena telečja jetra in pljuča zunaj na stojalu. Jas se slučajno peljem mimo. Kato jih zavoha zdaleč, leti potuhnjeno naprej, po eni strani vežo, požre trenutno vse in istočasno kotI se pripeljem mimo hiše z vozom1 jaz, sa tudi ort prikaže onstran hiše. Zadn ja leta vojne so kradli v edli tudi1 poštenjaki. G-lad je hud mojster. Vse M je balo tatov, zlasti pa še hiše »a samoti, ZaKotmaro vasjo se dviga majhen sorski hrbet, Plešivee po imenu. Vrh teos hrbta, pol ure od župnišča, stoji bolj tis samoti velika kmečka hiša, po domače pri Jakcu. Sinovi so bili sa vojski, do* uta pa samo ženske zraven starega ode«! ta. Za tiste čase so še bili dobro »aJošetjd, Torej pravd' kraj in’ lepa prilika BS krajo. Neko noč ob poltretji’ uri gjuttaj paf' res slišijo tatove V podstrešju. Ali naj puste, da gredo brez kasni u) vse od*, neso? Ne, ženske so bile pogumne. Oborožijo se naglo z močnimi beticami itf S cepci, stari oče ttese celo puške snboj. In tako zavarovani tiščijo drug drujsegaf' V podstrešje. Iri kogs najdejo, kdo jt bil' pod streho in kdo kradel v tujem kita jut Vzorni žuvaj Kato. j Samo iz tega slučaja sada le sklepa* ti, kako je stražit hiša Bočem tuKtt sf tem oziru naslikati njegov značaji •—« Pismonošo, ki je prinaša! vsak das po* šlo, je Kato redtfo veak dari tudi nfcris-j riil, če je le bil doma. Navsezadnje srn pismonoša jii več upal v župnišč«. ■KaJ sprotno pa sem' mnogokrat tnSs! priloži nost opazovati, kako je brca glasu SpreJ jel cigane in' ž njimi vred izginil fe rio^j tranjščino. Takih ljudi' na vgriznil itibdas še lajal ni narije. .Zginil je redno po vsefci večer in ga po oelo meč uS bilo blisu. Ho* dil je po cele ure daleo na okoli, Če je slučajno šel kam s mano, «s j« domov grede ponavljal ta-le prisor. KstS< je obstal pred kakim kamnom sredi es*| ste, vohal ga iri voha!, ter se ni nrimifj več za mene. Ni reagiral na tfobeu Mi«*] ko pa je opazil, da grem sam po ajngS! riazaj, mi je gotovo vsakokrat pokssal hrbet iri se šele drugi dan' kdaj vrnil kk hiši. Skupaj nisva prišla skoraj wrkPa pojdimo gledat« Ne vem več, kaj sem1, čital, vami le, da " 60® nosil v rokah neko knjigo. Pridem k skednju. Kato pa iz njega. Prav prijazno jne pozdravi z repom in so prav mimo Blekne v travo. »Nič ni,« si mislim, »zraven! ga tudi ' ftfsem dobil, čemu naj' ga torej tepem.« [Vsodem se na neko bruno in mirno čitam zraven njega. Kaito mežika trudno v eolnoe. Mene pa le malokodaj pogleda. Na vsak pogled od moje strani mi lju-vibeKnivo odmahuje z dolgim repom. To traja kake pol ure. Po poteku tega časa pa se počasi dviigni: inl se odpravlja ne-ikam v stran, V tem' momentu mi pa šine misel v glavo: »Poglej mu enkrat v go-‘ 'bec, morebiti ni imel Časa, da jila sne.« Prijazno ga. pokličem k sebi Malo nerad se, mi približuje. In pogled je nekako oči-' tajoč. »Kaj še hočeš od mene, saj vidiš, da že po V ur© ležim zraven Tebe, vtfoče pa je tudi.« Počasi mu odprem žrelo. V ■njem sem našel dve celi jajci, ki ju je skrival pred menoj. Nazadnje je postal še ropar. A to ne •doma. Kakor volk je tudi on sel precej daleč, pograbil kako pišce, kuro, kruh in kar mu je že prišlo pod zobe. Vrhunec pa jo dosegel, ko se je lotil majhnega teleta ' v hlevu.'To je: storilo tudi konec njego- ■ verrmi hajduštvu. Za vedno je moral na ' ■verigo. Hotel' sem ga sicer rešiti s tem, dia sem zgradil visok plot okoli hleva, češ, sem ga bom' zaprl, pa bo lepo doma. ' 'A Kato je skočil nad dva metra visoko. • Plot je bil prenizek. Veriga mu je vzela docela svobodo in ' tega ni mogel preboleti, vidno je hiral do ■ femalu poginil. hd- «. IS: ■. »* , ' j • ... lir. K. Pipuš: Naš narodni praznik. . 1 IV soboto, prvi dan’ decembra, smo • fenoli svoj državni . praznik, v soboto 8. ■ dan decembra praznik brezmadežnega - spočetjla Marije, v pondeljek dne 17. dec. < rojstni dan kralja, v torek dne 25. decern-" bna 'imamo Božič in v sredo dne 26. dec. • pa praznik sv. Stefana. K temi prazni-. kom pride še 5 nedelj (2, 9., 16., 23. in 30. ■ dan! decembra). V celem mesecu imamo i torej 10 praznikov, to je ena tretjina celega meseca. Tako se vsaj pri nas sploš- ■ So štejejo pr arniki. »Če še upoštevamo, da rajajo pripadniki'pravoslavne vere, ki so ■i m naši državi močno pomešani s katoli-J Sani, tudi svoje praznike, ki se pa ne zia-> gajo s katoliškimi prazniki, in' da se 1 tam, kjer so pripadniki obeh ver močno . mešani, obhajajo prazniki obeh veroiz-povedanj, pridemo doeklepa,,, da ima ta • mesec skoraj toliko praznikov kakor de-% feutmikov. Tujec, ki nas ne pozna dobro, • ia ki bi nas sodil samo po številu teh - jn^usnikov. bi-nas moral zavidati kot sre-v žen narod. V resnici pa se pri nas niti ne eodita. mleko in med , v potokih,-niti ni- - Jmo z zemeljskimi dobrinami tako obdar-. ieini, da bi Si lahko privoščili toliko praz-. »ikov brez dela. • K sreči stvar tudi ni tako huda, ka- • *or se splošno misli, Pri nas so pojmi o prašnikih še zelo nejasni in' le malo je ISodi, 1 d vedo, kaj velja v tem oziru. Celo izdajatelji.'koledar jev si v tem niso ha r jašnem. Tako našteva zadnji koledar, ki ' ga je izdala družba sv. Cirila in Metoda, • io vse tokaj navedene praznike. V resni-’ «j .pa je pri nas uzakonjen samo eden dr-, žavni praznik. Z zakonom od 28. decem-i ha*a 1922 št. 52 TJ. 1. je. določeno, da se pro* ! tdaivlja prvi dan 'decembra vsakega leta ■' kot narodni ali državni praznik. Poieg • tesa dne ni noben dTugi dan uzakonjen ko* državni ali, narodni praznik. Ostali ' prazniki, kd se pri: nas obhajajo, so torej wrkven& prazniki. -Katoliška cerkev sa-. toa pa je za naše,kraje odpravila praznik . ^brezmadežnega spočetja Marije in praznik sv. Štefana, Ona da sicer ta dva dni Se opravljati slovesno božjo službo, ka-: kor ob nedeljah, a nifcdo po svoji vesti ni ; aarvezan, se udeležiti te božje službe. Na ta način odpadejo torej od zgoraj na-,r«etih 10 praznikov že 3 in ostane jih Dlam! za december 1023 ge sedem, to je 5 j nedelj, državni praznik in' Božič. Za gospodarske kroge zadostuje tudi to. j Pri nas razumemo pod imenom) »praznik* dan, ko počiva delo, ljudstvo pa se Eooitfca, dttšctaenm £a«^d£ilu irt zabavi. V tertf smislu hočemo besedo -tudi tukaj rabiti in se baviti samo z našim narodnim ali državnim praznikom. Letos smo ga obhajali kakor se pri nas javne zadeve opravljajo redno in vediio, brez reda in vzgleda. Nekateri sloji in nekateri kraji so ga obhajali resno in slovesno, drugi slo ji-prebivalstva in; drugi kraji se zanj niso brigali. Temu je kriva največ zloraba imena državnega praznika, Pomislimo le, kaj se je pri nas že vse proglašalo in deloma tudi obhajalo kot državni praznik. Bili so to že dnevi 1.- maj, 24. maj (pravoslavni god sv. Cirila in Metoda), 8. dan junija (kraljeva poroka), Vidov dan, 12. dan1 julija, 28. dan oktobra, prvi in 17. dan decembra. Ta preobilica dozdevnih državnih praznikov j p spravila pri nas edini uzakonjeni državni praznik, to je dan 1. december 1923, ob dobro ime. Zgoraj smo ugotovili, da razun prvega dne decembra nobeden teh dnevov ni uzakonjen kot dTŽavni ali narodni praznik. Posebno gospodarskim krogom in vsem onim, ki hočejo delati ali pa, katerim se zaslužek odmerja po uspehu njihovega dela ali pa po dnevih, je na tem ležeče, da vlada v tem oziru red, da jih nikdo po nepotrebnem ne ovira pri delu in zaslužku. Pa tudi korist države zahteva red na tem polju, že zaradi tega, ker tudi državi ne more biti vseeno,, ali njeni državljani delajo ali pa lenarijo, ali se njeni zakoni izvršujejo aji ne. Prvi dan' decembra je pri nas pač u-zakonjen kot narodni praznik, nikjer pa ni določeno, kako so naj ta praznik proslavlja. Zakon o zaščiti delavcev ukazuje mirovanje dela samo ob nedeljah. Drugega zakonitega določila, ki bi prepovedovalo delo na dan 1. decembra, tudi nimamo. Za naše urade, zlasti za naša sodišča, velja še vedno § 22l c. p. r. in § 44 sodnega opraviinika. Tam so poleg nedelj in Božiča izčrpno našteti dnevi, ki veljajo za praznike. Med temi seveda ni-našega državnega praznika. Pri računanju raznih rokov sodnega postopanja se torej prvi dan decembra ne šteje za praznik, ako poteka rok s tem dnem, razun če je to slučajno nedelja. Za finančne zadeve določuje zakon od 19. marca 1876 št. 28 d, z., da velja kot zadnji dan roka za pritožbo naslednji delavnik, ako je nedelja ali pa splošni praznik zadnji dan roka za pritožbo. Ta zakon praznikov iie našteva imenom, ampak govori samo o splošnih praznikih. Dvomljivo je torej, ali ima naš državni praznik to veljavo, da se ne štejo v rok za pritožbe, a:-ko bi ta rok končal s prvim dnem decembra. Na vsak način pa bi bilo treba to vprašanje čim prej rešiti zakonodajnim pobom. A tudi sicer bi bilo nujno potrebno, da se potom zakona ali vsaj splošnove-1 javne naredbe enkrat za vselej določi, kako se naj proslavlja naš narodni praznik. -Pristojna za.to bi bila pač v prvi vrsti narodna skupščina, ki bi naj to določila potom posebnega zakona. Ministrov ne poblašča noben zakon, da smejo to po svojem urejevati. Če se pa hoče ta pristojnost prisoditi vladi, tedaj je vsaj potrebno, da izda ministrski svet nared-bo, ki bo veljala za vse panoge naše u-prave, ne pa posamezni ministri za svoje področje. Gotovo pa ni dopustno, da posamezni uradniki ali pa posamezni ministri, od slučaja do-slučaja, morda še na dan 1. decembra s telefoničnimi in brzojavnimi naredbami .ukazujejo, kako se naj proslavlja državni praznik, kakor se je to žalibog letos pri nas zgodilo. Ker ni druge naredbe, so naši trgovci, industrij-ci in obrtniki letos po svoje rešili vprašanje, kako se naj letos proslavlja narodni praznik. Po večini so ‘sklenili, da se z! gotovimi omejitvami tudi dne 1. decem-j bra vršijo obrati. Ko je že prva polovica] dneva skoraj minula, pa pride iz Beograda brzojavni ukaz minist. za trgovino in industrijo, da mora delo počivati. Sedaj so v naglici dirjali stražniki odobra-ta do obrata in’ zahtevali, da se delo u-stavii. Tako se seveda dTŽavni praznik ne sme proslavljati'. Tako proslavljanje državnega praznika škoduje našemu ugledu v inozemstvu, škoduje pa tudi 'naši državni Ideji. Ravno ta ideja pa zahteva, ‘da obhajamo državni praznik z vsem1 sijajem in z! vso slovesnostjo/Narodna skupščina naj j z zakonom določi, da mora delo ta dan eočiyati Ly»; s tisti ffleri. kakor oočisa, T "Vr !' 1 ob nedeljah, in da ima državni praznik tudi v pravnem življenju in pri uradih povsod isto veljavo kakor nedelja. A to ne sme veljati samo za šole in urade ter industrijo in trgovino in morda še za o-brtnike, ampak za vse sloje prebivalstva in' torej zlasti tudi za kmetijske obrate. Proč z vsemi ostalimi dozdevnimi narodnimi prazniki. Ta edini državni praznik pa bode prenesla ne samo naša javna u-prava, ampak tudi naše gospodarstvo. Zlasti velja to tudi za kmetijstvo, ki ob tem času itak nima nujnega dela. Ta edini praznik obhajajmo z slovesnimi božjimi službami, dostojnimi zabavami, s predavanji iz domače zgodovine, domoznanstva in državne vede. Vse vojaštvo naj se javno pokaže v celi svoji opremi in z godbo. Obhode naj prirejajo sokolska, orlovska, gasilna in druga društva, ki so vajena prirejati javne nastope, pevska im glasbena duštva pa koncerte. V šoli in cerkvi naj se s. primernimi na-, govori pojasnjuje pomen tega dneva za državo in celi narod. Državni praznik bi biil kakor ustvarjen za to, da pohite politične stranke, ki zastopajo edinstvo države, v zadnjo gorsko vas ter povsod prirejajo zborovanja in tolmačijo ljudstvu pomen našega narodnega in državnega ujedinjenja. Opustiti pa je treba pri tem vse napade na pripadnike drugih političnih strank, pa tudi vsako žalitev drugih narodnosti in drugih držav. Vojaštvo naj dobi ta dan primerni priboljšek pri hrani, med reveže naj se tega dne delijo podpore. Nabiralo bi se lahko tudi za dobrodelne in državne namene. Le tedaj, če bodemo tako obhajali svoj državni praznik, bode se naša državna ideja res ukoreninila v srcu vseh podanikov. V vsakem državljanu se mora ukoreniniti ponosna zavest, da je pripadnik Jugoslavije. V srcih podanikov ukoreninjena državna zavest združena z narodnim ponosom bode najbolj zanesljiva obramba naše domovine proti napadom vseh njenih sovražnikov, ?PT ' ... Za smeh in kratek čas. Utiuderi kočijaž. Kočijaž je peljal večjo družbo na-deželo. Dogovorili so šd, da še proti večeru zopet vrnejo. Medtem pa naj kočijaž konje nakrmi. Proti večeru pride kočijaž v gostilniško sobo, kjer je sedela družba in opozori nekega gospoda, da je že pripravljen, z besedami: »Gospod, moji konji, so se že nažrlii. Če ste se Vi že tudi, lahko gremo!« m Priporočljiv zdravnik. Nek zdravnik se je V večji družbi hvalil ter trdil, da se o njem ni še noben njegov pacijent pritoževal Nek hudo-mušnež, kateremu je zdravnikova samohvala presedala, ga zavrne: »To Vam rad verjamem. Kajti mrtvi navadno ne govore!« ... • Iz šole. Učitelj razlaga učencem' o vročini in mrazu ter vpraša malega Janezka, kako lastnosti imata vročina in mraz. Popolnoma pravilno odgovori Janezek, da se-telesa v vročini. raztegnejo, v mrazu pa skrčijo. Ko zahteva učitelj, naj mu za to navede primer, se odreže Janezek: »Po zimi so dnevi kratki, po letu pa dolgi!« Dobra' pijača. Krčmar, ki je imel navado,.da je vinsko kapljico v svoji kleti, rad in izdatno krstil, je svoje v-ino napram gostom na vse pretege hvalil. Vedno je pomenljivo spraševal goste: No, ali ni ta kapljica dobra1?« — »0,« mu odvrne nekoč gost, voda bi bila precej močna, samo ko bi bilo več .vin# vmes.« Zaslužen vojak. Višji gefleTa! je med vojno inspiciral garnizijo. Pri neki četi vpraša starega vojaka, ki je generala nekoliko nezaupno ogledoval, ali je tudi že prej kedaj služil. »Da, gospod general,« • odvrne ta, »mnogo sem že služil. Petnajst let pri pokojnem županu za hlapca, tri leta pjfi župniku in sedaj pol let«, cesarja:!« . Prebrisani tat. * Hišni gospodar sreča na stopnicah siromašno oblečenega moža, ki nosi pod pazduho tri krasne, nove kožuhe, ter ga vpraša, kod in kam. Tat si zna hitro pomagati iz zadrege ter odgovori: »V drugem nadstropju so mi jih izročili v popravilo!« Hišni gospodar, nič hudega slute« mu izroči tudi svoj kožuh, naj ga popravi. Kdo pa popiše njegovo presenečenje, ko zve, da je sam izročil dragoceno suknjo tatu. —o— Nekega drugega tatu sreča hišnik baš pri izhodu iz stanovanja neke vdove, katero je popolnoma okradel in ravno hotel s svojim plenom pobegniti. Ko zapazi hišnika, se pred vrati globoko prikloni in reče: »Se klanjam milestiva! Pa drugič zopet!«. Hišnik je bil prepričan, da je to kak obrtnik, ki je imel pri vdovi opravka in še le pozneje je izvedel, da je pustil tatu pred nosom odnesti ukradene predmete. Zvest služabnik. Baron M. je bil strahovito udan pijači. Nekega dne reče svojemu slugi, ki je bil v tem oziru svojemu gospodarju precej podoben: Jaka, tako sem žejen, da še bom enkrat še do smrti napiL« »O gospod,«- se nasmeje sluga,« potem naju pustite skupno umreti!« Spričevalo. Nedavno sem ha državni borzi dola iskal služkinjo. Neka že bolj priletna ženska mi na mojo zahtevo predloži sledeč spričevalo: Ana Marija B., rojena tam' in tam, je pri meni služila eno leto manje 9 mesecev. V tem času je bila zelo pridna — pri hišnih vratih, skromna pri delu, skrbna sama zase, hitra — v izgovorih, prijazna napram moškim, zvesta — svojim ljubčkom in skoz. in 6koz poštena — kadar je bilo vse pod ključem, ter jo vsakomur itd. itd. Druga kuhinjska Vila mi je predložila sledeče spričevalo: Predložiteljica tega — Ana Marija — po imenu nepoznana, po obrazu lepa, nima, razen da v 5ezi hudo klepeče, nobenih drugih posebnih znakov, mi je služila dva meseca in en dan, mo je na teden najmanj dvakrat hudo razjezila, drugače pa kuhala, šivala, prala in likala in se splošno dobro obnašaja, radi česar ne morem ničesar na njo napisati in jo vsakomur priporočam k»t dobro in pridno, m Kaj je umetnost? Oče posije svojega sina v gostilfio po pivo. Deček zahteva seveda tudi denar. »Denar?«, vpraša oče, »to ni nobena u-metndst, prinesti pivo, če ima človek denar. Idi in prinesi mi pivo brez denarja.« Deček molči in odide. Čez nekaj časa se vrne ter postavi pred očeta prazno čašo. »Kaj pa naj pijem, ko pa je čaša prazna?« vpraša oče. »Ja, ja,« se odreže deček,« to ni nikaka umetnost, piti iz polne čaše, pa pij iz prazne, to bo umetnost!.«. Huda skrb". Za časa francoske okupaeije v Poruhr-ju se je neko nemško dekle spoznalo s francoskim vojakom, ki pa nikakor ni bil tako hud, kakor pijejo o francoskih vojakih nemški listi. Imela sta se oelo prav rada in ta ljubezen ni ostala brez posledic. Ko je vojak čez par mesecev odšel v svojo domovino in je dekletova sramota prišla na dan, se je dekle potožilo svoji materi: »Vse drugo bi še ne bilo nič. Saj imajo tudi druge nezakonske otroke. Najbolj me skrbi le to, da otrok ne bo znal nemški, ko bo prišel na svet!« 7 '■"i , Poljub. Vsak človek s poljubom več ali manj' razodeva svoje čustvovanje. Poljub na roko pomeni spoštovanje, s poljubom na lice se izraža prijatelj st o, poljub načelo; razodeva očetovsko skrb, ljubezen po-! ljublja na usta, kavalirji po 1 j u bi j a jo. za- j pestje, poljub na oči tolmači hrepenenje,! poljub na vrat razodeva požel jen je, do-i čim pomeni poljub na obleko pokorščino^ in Doaižnoat,