Poštnina plačana v gotovini	_
Slovenski
Prezzo - Cena Ur 0.40
Štev. 230.
V Ljubljani, v ponedeljek, O. ohtobra 1941-XIX
Iieto VI.
Izključna pooblaščen ka ta oglaševanje Italijanskega ln tujega | Uredništvo Id »prava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria eiclnsiva per la pubblidtl di provenienca italiana izvora: Uniona Pubblicita Italiana & A, Milana	=	Redazione. Ammimstrazionet Kopitarjeva 6, Lubiana. |	ed	estera:	Union«	Pubblicitd	Itaiiana	S.	A,	Milana
in
Vojno poročilo št. 490
Letalsko delovanje krajevni spopadi v Afriki
V Severni in Vzhodni Afriki krajevni spopadi, ki so se za nas ugodno končali.
Kr. letalstvo je intenzivno bombardiralo ter zadelo naprave in pomole v Tobruku ter ureditve in taborišča v območju Marsa Matrucha. Nastali so požari in eksplozije.
Med novim letalskim napadom na Bengazi
smo zbili v plamenih dve angleški letali, tretje letalo pa so sestrelili nemški lovci.
Letalska oporišča na Malti je naše letalstvo učinkovito bombardiralo; druga letala so z uspehom zadela letališča na otoku Cipru, pri Nikoziji m Larnaki ter so potopila sovražno ladjo v pristanišču Paios.
Načrten potek bojev na Vzhodu
Zaključno poročilo romunskega vrhovnega vojnega poveljstva o dosedanjih uspehih in izgubah romunske vojske v boju proti Rusiji
Hitlerjev glavni stan, 5. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj izdalo naslednje Uradno vojno poročilo:
Napadalne operacije na vzhodu ugodno napredujejo.
V južni Ukrajini 60 pehotne divizije v borbi za močno utrjene in trdovratno branjene sovjetske postojanke v pro6toru pri Perekopu in pri čiščenju polotoka jugovzhodno od izliva Dnjepra ter nekaterih malih otokov v Črnem morju v času od 24. do 29. septembra zajele 12.000 ujetnikov ter zasegle 34 tankov, 179 topov in 472 strojnic.
Iz Oesela so pionirji na napadalnih čolnih izvršili drzen napad na otok Abruka in zajeli vso posadko.
V vzhodni Kareliji so fin6ke čete uspešno nadaljevale svoje operacije.
Letalski napadi so bili usmerjeni v zadnji noči proti važnemu oboroževalnemu podjetju jugo-
vzhodno od Harkova in proti vojaško važnim napravam v Moskvi in Petrogradu.
Bukarešta, 6. oktobra, s. Romunsko vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje uradno vojno poročilo:
V Ukrajini vzhodno od Dnjepra se ob Azov-6kem morju romunski planinski lovci ter vojaki konjeniškega zbora bore ob boku nemške vojske. Po krvavih bojih so odbili napade mnogo močnejšega sovražnika, ki je imel veliko oklepnih voz ter težkega topništva. Nasprotnik je na tem predelu bojišča v popolnem umiku proti Vzhodu. Planinski lovci ter oddelki konjenice zaslužijo občudovanje ter priznanje domovine.
Na bojišču pri Odesi je sovražnik s številnimi silami in oklepnimi vozovi, pripeljanimi s Krima in Kavkaza, skušal predreti našo fronto vzhodno od jezera Kojalmnika. Napad je bil pa ustavljen ter je bil pri Tatarca Talnicu odbit po
MEJEM
13. OKTOBRA
Mogočen pregled
industrijske, obrtniške in kmetijske produkcije kraljevine Italije in njene nove ljubljanske pokrajine. Novozgrajeno moderno razataviiče
Celotno razstavišče z vsemi razstavami je občinstvu dostopno do 9. ure zvečer.
Polovična voznina na železnici
Pri postajni blagajni kupite cel vozni listek v Ljubljano in ga pustite žigosati pri velesejemski blagajni, nakar velja za brezplačen povratek. Vstopnina za enkraten obisk L. 4'-, žigosanje voznega listka brezplačno.
Vrnitev italijanskih državljanov iz Perzije
Sofija, 6. oktobra, s. Prva skupina italijanskih državljanov, ki so odpotovali iz Perzije, je prispela na bolgarsko mejo. Begunci se bodo vrnili v Italijo skozi Bukarešto z drugimi Italijani, ki bodo še danes prispeli v Svilengrad. V to obmejno bolgarsko mesto so prispeli tudi Nemci, ki so bili izgnani iz Irana. Svoje sonarodnjake v Svilen-gradu je sprejel italijanski minister na bolgarskem dvoru grof Magistrati.
Sofija, 6. okt. s. Italijanski minister v Teheranu Petrucci je skupaj s svojim poslaniškim osebjem prispel v nedeljo na bolgarsko - turško mejo. Z njim so prispeli tudi Italijani, ki so doslej bivali v Perziji. Na postaji v Svilengradu je Italijane sprejel poslanik v Sofiji grof Magistrati, zastopnik bolgarskega zunanjega ministrstva in zastopniki vojske. Zvečer so se vsi Italijani odpeljali s posebnim vlakom skozi Romunijo v Italijo.
Pomanjkanj« kuriva v Angliji
London, 6. oktobra, s. Londonski list »Times« posveča daljši članek pomanjkanju premoga v Angliji in drugim vprašanje, ki so o njih 8°vo-rili na zadnji seji angleškega parlamenta. V državi je nastala precejšnja zaskrbljenost zavoljo naglice, s katero se približuje zima, kajti primanjkuje premoga za kurjavo. Angleška zima je precej trda. »Times« prijjoroča Angležem skrajno štednjo s premogom, kar se tiče njegove uporabe v gospodinjstvu. List pravi, da javnost niso zadovoljile izjave vlade glede preskrbe 6 premogom. Vojaške oblasti so odstopile 22.000 rudniških delavcev iz vojaške službe za kopanje premoga. Približno manjka Angliji za domačo porabo okrog 6 do 7 milijonov ton premoga. List zahteva, da 6e izboljša organizacija pri pridobivanju premoga. Težave, ki jih ima s premogom Anglija, ki je vendar znana kot ena največjih proizvajalk premoga, so dosti poučne tudi za tiste države, ki imajo zelo malo domačega premoga in katere bodo morale še v večji meri štediti s kurivom.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Velika petrolejska ladja potopljena
New York, 6. okt. «. Ameriški listi pišejo, da je bila v južnem Atlantiku potopljena velika petrolejska ladja »White«, ki je plula pod panamsko zastavo. Ladja je bila last severnoameriških paroplovnih družb.
Avstralska vlada je odstopila
Bangkok, 6. oktobra, s. Iz Cambere 6e je iz-vedelo, da je avstralska vlada, ki ji je predsedoval Fadden, odstopila, ker je bilo videti, da bo v parlamentu izglasovana nezaupnica vladi, ki jo je predlagala delavska stranka.
Smrt nemškega skladatelja *
Dunaj, 6. oktobra. S. V neki tukajšnji klini® je umrl znani nemški glasbenik Kienzel, ki je bil star 85 let Med drugimi deli je komponiral tudi znano opero »Evangeljnik.«
Zastopstvo hrvatske mladine v Rimu
Rim, 6. okt. s. Zastopstvo hrvatske uetaške mladine je v soboto zjutraj prišel v Rim. Na kolodvoru ga je sprejel in pozdravil poveljnik italijanske liktorske mladine obenem z drugimi odličniki.
Atentati na sinagoge v Parizu
Pariz, 6. oktobra, s. Ponoči so bili izvedeni razni atentati na sinagoge v Parizu. Poškodovanih je bilo šest židovskih templjev. Škoda na poslopjih je znatna,
Roosevelt v Newyorku
Washington, 6. okt. s. Po petletni odsotnosti bo danes Roosevelt zopet obiskal svoji hišo v Newyorku. Po smrti svoje matere je Roosevelt sklenil hišo v Newyorku prodati. Iz Newyorka bo odšel v Hyde Park, kjer bo počival dva dni.
treh dneh trdega in krvavega boja. Na tem delu bojišča so Sovjeti pustili 30 oklepnih voz in so iijihove izgube kaj znatne.
Za tiste, ki še verjamejo in ki nalašč ali pa iz lahkomiselnosti širijo zlagana poročila, ki jih vsak dan dajejo nekatere nasprotne radijske postaje, daje vrhovno poveljstvo naslednje podatke:
Romunska vojska je 'od začetka vojne zajela : 60.000 mož, sama pa pogreša 15.000. Od teh jih je 8000 treba šteti med mrtve ter samo ostalih 7000 med ujetnike. Dalje je romunska vojska imela 20^000 mrtvih ter 70.000 ranjenih. Od tega je približno 80 odstotkov lahko ranjenih. Sovjeti so pa na predelih, kjer se je borila romunska vojska, imeli 70.000 mrtvih ter 100.000 ranjenih. Sestrelili smo 653 sovjetskih letal, izgubili pa svojih 120, od katerih jih bo nekaj moči popraviti. Zajeli smo zelo velike množine streliva. Naše izgube 60 v primeri s sovjetskimi Četami dosti manjše. Dozdaj smo prijeli čez 90 odstotkov padalcev, ki jih spuščajo Sovjeti z letal ter članov nasilniških organizacij, ki delujejo za našim hrbtom. Niti enim niti drugim se ni posrečilo delati atentatov ali nasilniških dejanj. Sovjetska letala nam niso razbila nobenega vlaka s strelivom, nobenega mostu in nobene tovarne. Škoda pri petrolejskih vrelcih v Ploeštiju ne presega 300 milijonov lejev.
Berlin, 6. okt. g. Na vzhodnem bojišču so se včeraj v območju neke nemške armade razvijali siloviti boji. Sovjeti so poslali v boj številne oklepne vozove ter en oklepni vlak. Vsi sovjetski napadi so bili uspešno odbiti in so Rusi imeli znatne izgube v ljudeh in v blagu. Nemci so zajeli 300 mož in uničili 13 oklepnih voz. Sestreljeno je bilo eno rusko letalo, ki je poskušalo mešati se v boj.
Nov podtajnik fašistovske stranke
Rim, 6. oktobra, s. Duce je imenoval nar. sv. Augusta Venturija za podtajnika v Fašistovski stranki.
Nar. sv. Augusto Venturi se je rodil 4. septembra 1905 in se je vpisal v Stranko 15. 12. 1919. Bil je skvadrist pri bersaljerih in prostovoljec v sedanji vojni, nadzornik Stranke in podpredsednik korporacije za topilništvo in jeklarstvo, doktor prava, in privatni docent o delovni zakonodaji na rimski univerzi in znani strokovnjak v vprašanjih, ki se tičejo gosfiodarstva, v socialnih vprašanjih in v vprašanjih sindikalnega gospodarstva.
Podtajnik za letalstvo general Pricolo v Bukarešti
Bukarešta, 6. okt. s. v. V romunsko prestolnico je prispel z letalom general Pricolo, ki je na vzhodnem bojišču pregledal italijanske letalske oddelke. Na bukareštanskem letališču ga je pričakoval italijanski minister v Romuniji Bova Sco-pa, general Speindl, šef nemškega letalskega odposlanstva v Romuniji, general Pip, generalni tajnik romunskega letalskega ministrstva, uradniki italijanskega poslaništva, člani italijanskega vojaškega odposlanstva in številni letalski častniki Italije, Nemčije in Romunije.
Švedski prestolonaslednik Karl je včeraj odpotoval z letalom iz Združenih držav v Evropo. Boje se, da se je njegovo letalo moralo zasilno spustiti nekje pri Antilskih otokih.
Bolgarska zunanja politika in dolžnosti bolgarskega naroda v sedanjih časih
Varna, 6. okt. g. Predsednik bolgarske zbornice Hristo Kalfov, je včeraj imel tu govor, v katerem je razlagal odnošaje, ki jih ima Bolgarija z Italijo, Nemčijo, Romunijo, Turčijo in Sovjeti. Dotaknil se je tudi dolžnosti, ki jih ima bolgarski narod v tej zgodovinski uri.
Odnošaje med Romunijo in Bolgarijo označuje duh sporazuma v Crajovi, po katerem je Bolgarija dobila spet Dobrudžo. S tem je bilo obnovljeno prijateljstvo in dobro sosedstvo med obema državama.
Glede razmerja med Bolgarijo in Turčijo, je govornik trdil, da je bolj kakor kdaj zadovoljivo, ker so odnošaji med obema vladama prijateljski in odkritosrčni.
Glede odnosov med Bolgarijo in Rusijo, je Kalfov dejal, da Bolgarija ni država, ki bi jo bilo mogoče boljševizirati. Bolgarija se je dozdaj kar najbolj dostojno vedla do Rusije, ni se pa to pokazalo pri Rusiji, v kolikor je sovjetska vlada po-šiliala na bolgarsko ozemlje številne padalce in druge saboterje, ki naj bi spravili v nevarnost red in neodvisnost države.
Zatem je Kalfov govoril o Italiji in Nemčiji ter dejal, da se je Bolgarija že od prvega trenutka dalje postavila ob stran njima, ki se borita za pravico in svobodo. Tega bolgarskega stališča ne narekujejo politični razlogi, temveč dejstvo, da hoče vlada upoštevati enodušno čustvovanje vsega bolgarskega ljudstva. Poudaril je politični in vo-
Romunski letalski minister general Jonesru je
včeraj priredil kosilo italijanskim letalskim častnikom in podčastnikom, ki služijo že dve leti kot učitelji v romunski vojski. Romunski kralj je vse te osebnosti odlikoval z redom za letalsko hrabrost.
Nemški propagandni minister dr. Gttbbels obračunava v listu »Das Reichc z novo angleško propagandno igro, tako imenovano dvojno pošto. Minister se bavi z zlagano angleško in ameriško propagando in pravi, da nemški vojaki dan za dnem napredujejo k novim uspehom, civilno prebivalstvo pa ne verjame angleškim izmišljotinam. Tega tudi ne utegne, ker imajo Nemci dosti večjega in boljšega opravila. Velike dolžnosti sedanjega časa ne dovoljujejo izgubljati .časa in ne dovoljujejo razvedrila, zakaj igra, ki se je zdaj začela, je velika.
Grška vlada je zaradi izdelave enotnega oblačilnega blaga zasegla vse zaloge volne in volnenih tkiv po raznih industrijah.
jaški pomen zmag, ki jih je orožje Osi dozdaj doseglo. Dejal je, da so preteklo pomlad nemške armade prišle v Bolgarijo, pa ne, da bi jo zasužnjile, temveč, da bi jo osvobodile. Bolgari imajo zdaj vsi eno samo dolžnost: z vsemi svojimi silami neodvisnost in samostojnost bolgarske države.
: 8 II	■	>
\ | ; <
Ukrep! za varstvo javnega reda:
Ustanovitev izrednega sodišča
Na predvečer velikega dogodka, kakor je velesejem v Ljubljani, ki naj bi po volji in pomoči vlade služil ne le vzajemnemu koristnemu spoznavanju med starimi in med novimi pokrajinami, temveč, da bi tudi odprl širša obzorja mestu Ljubljani, je bilo storjeno sabotažno dejanje, k sreči brez posledic, ki naj bi škodilo uspehu te manifestacije.
Prav te dni je prišlo do podlih, zased, katerih žrtve sta bila dva italijanska vojaka. Sliko jasne in prizadevne delavnosti slovenskega ljudstva, ki po največji večini obsoja ta nasilna dejanja in ki se zaveda lojalnosti vlade ter njenih naporov za izboljšanje gospodarskih in socialnih pogojev delovnih slojev, še naprej motijo zločinska dejanja nekaternikov. To kaže, da si prizadeti niso na jasnem o neupogljivi odločnosti fašistovskih zakonov. Zločinci bodo ugotovljeni in kaznovani prav zaradi koristi zdravega in delovnega ljudstva, ki ne zahteva drugega kakor delati in živeti v senci modrih zakonov Rima. Fašistovska pravica bo šla svojo pot in bo tako neizprosna ter trda, kakor je bila v začetku mila, da zagotovi, kakor vedno, mirnost življenja in dela prebivalstvu nove pokrajine.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajin« je zaradi tega ustanovil izredno sodišče, določeno po njegovem ukrepu z dne 11. septembra 1941-XIX, ki se nanaša na skrb za javni red.
Eksc. Ricci, minister za korporacije, zastopnik fašistovske vlade pri začetku velesejma v Ljubljani, pregleduje častno četo ob prihodu na ljubljansko postajo. Ob njem sta Visoki komisar Eksc. Grazioli in poveljnik armadnega zbora Eksc. general Robottir
Vesti 6. oktobra
Celotna vsota letošnjih ameriških davščin mora f>o proračunu znašati 22.5 milijarde dolarjev, kar znaša 25% narodnega dohodka. Angleške davščine znašajo 7.9 milijard dolarjev in tvorijo 22% narodnega dohodka.
Bolgarski listi pišejo še o zadnjem Hitlerjevem govoru in poudarjajo ogromno razliko med njegovimi govori in med izvajanji angleškega ministrskega predsednika Churchilla.
5000 vlakov za prevoz nemških čet in vojnega materiala je šlo čez Romunijo v najlepšem •redu brez vsakega incidenta, je izjavil nemški poslanik Killinger, ko je govoril nemški koloniji v Bukarešti. Izrazil je zahvalo romunskim vojakom, kmetom in delavcem, ki se hrabro bojujejo in ki tako dobro delajo.
Turški poslanik v Nemčiji je prispel v Carigrad, odkoder odpotuje danes v Ankaro na poročanje.
Hitler se je danes odpeljal v vrhovno poveljstvo nemške vojske, da bi osebno čestital maršalu von Brauchitschu, ki praznuje danes 60 letnico
Stran, 2
■ i i
Minister Ricci je v soboto odprl ljubljanski velesejem
Ljubljana, dne 5. oktobra 1941.
Vrata ljubljanskega velesejma so se v soboto dopoldne odprla. Letošnja otvoritev je bila še posebno svečana, saj so se je udeležili številni odlični predstavniki javnega življenja kakor že zlepa ne. Tudi prenovljeni velesejmski prostori so nudili kar najsvečanejše lice. Npvi paviljoni so bili svečano in okusng okrgšpni, pele z ^zastavami Stranko in državnimi tribarvnicami, ampak tudi z zelenjem in .cvetjem.
Ob 11 dopoldne se je Zbrala 6b glavnem vhodu častna četa sardinskih grenadirjev s polkovno zastavo in godba sardinskih grenadirjev, ki so pričakovali številne povabljene goste.
Na pomembno gospodarsko prireditev, ki bo prvič predstavila Kraljevini' vse gospodarsko udejstvovanje Ljubljanske pokrajine, so prihiteli številni zastopniki in predstavniki vseh uradov in ustanov v Ljubljanski pokrajini. Na čelu številnega častniškega zbora so bili poveljnik II. Armade, armadni general Eksc. Ambrosio in poveljnik armadnega zbora general Eksc. Robotti. Navzoči so bili dalje ljubljanski knezoškof dr. Gregorij Rožman, ljubljanski podžupan dr. Vladimir Ravnihar in rektor univerze dr. Milko Kos. Nemčijo je zastopal nemški general, konzul dr. Brosch, hrvatsko državo pa konzul dr Anton Ivanič. V izredno velikem številu so prihiteli tudi zastopniki gospodarskih organizacij iz Ljubljanske pokrajine na čelu s predsednikom Trgovinsko-indu-strijske zbornice g. Karlom Čečem in predsednikom dr. (Ivanom Slokarjem.
Točno ob 11 dopoldne so prispeli pred glavni vhod velesejma minister za korporacije Eksc. Renato Ricci, Visoki komisar Eksc. Grazioli in podpredsednik Zbornice fašijev in korporacij Ezio Marija Gray.
Ob vhodu je visoke goste pozdravil predsednik velesejma g. Bonač z ostalimi funkcionarji.
Takoj ob vstopu visokih odličnikov na velesejem je godba zaigrala pozdravno koračnico. — Eksc. Ricci pa je takoj obšel postavljeno častno četo in jo pozdravil z rimskim pozdravom. Eksc. Ricci je nato krenil mimo občinstva, ki mu je navdušeno vzklikalo, nazaj proti tribuni.
Slovesnost se je začela z vzklikom Kralju in Cesarju, Duceju in Eksc. ministru Ricciju. Vsa množica je z navdušenjem in odobravanjem ter z rimskim pozdravom povzela te vzklike.
Pred mikrofonom je spregovoril predsednik Ljubljanskega velesejma g. Franjo Bonač, ki je izrekel svoj pozdrav v italijanščini in slovenščini.
Za predsednikom g. Bonačem je živahno po-pozdravljeh spregovoril minister Eksc. Ricci in odprl velesejem:
Mem pozornim poslušanjem je Minister Eksc. Ricci rekel, da je 20. velesejem v Ljubljani posebno važen, ker je izobličil hi ponazoril spojitev gospodarskih koristi Ljubljane f italijanskimi koristmi. Napor, ki ga je Ljubljana opravila, zasluži pohvalo, ki se razširja tudi na predstavnike, na sotrudnike in na vse prebivalstvo.
Nadaljeval je, »da ne bo opustil prilike, da ne bi bil tolmač tako visokih čnstev, ki so se ob tej priliki manifestirala za Duceja«.
Ob koncu je zaželel najVečji uspčh tej manifestaciji, ki pomeni začetek nove dobe, dobe, ki bo Ljubljani prinesla trgovski in industrijski dobrobit,
’ Dobre želje ministra Eksc. Ricoija so bile toplo sprejete. Godba je zaigrala himno. Množice so vzklikale Kralju ih Celarju, Duceju, ministru in Oboroženim Silam. Odlični gostje so se nato podali na ogled prvega paviljona,
V razstavnih paviljonih
Po uradni otvoritvi velesejmu so se odličniki podali najprej v paviljon »M«, katerega je zavzelo italijansko korporacijsko Ministrstvo. Od tu je odšel še v drnge italijanske paviljone in sc povsod živo zanimal za razstavljene predmete.
Posebno veliko zanimanje, je pokazal Eksc. Ricci in njegovo številno spremstvo za razstavljene predmete Ljubljanske pokrajine. Skoraj pri vsakem oddelku se je Lksc. ustavljal in spraševal za to in ono, za kar je dobival točna pojasnila tako od vodstva velesejma kakor tudi od razstavljalcev samih. Najprej se je Ekscelenca Ricci ustavil pri oddelku Kmetijske družbe. Preden je stopil Eksc. Ricci s spremstvom v paviljon Ljubljanske pokrajine, so mu slovenska dekleta izročila šopek cvetja. Veliko zanimanje je pokazal visoki gost za razstavljene mizarske izdelke, ki so bili vedno predmet velikega zanimanja vseh obiskovalcev. Prav pohvalno se je izrazil tudi o vsem ostalem, kar je videl v tem paviljonu. Večkrat je svojim spremljevalcem tudi naročil, naj vzamejo posamezne prospekte.
Iz splošnega paviljona Ljubljanske pokrajine se je visoki gost podal na ogled kmetijskih pridelkov Ljubljanske pokrajine. Tudi tu se je minister živo zanimul za naše kmetijstvo in za razstavljeno blago. Dalje časa se je ustavil visoki gost. tudi po drugih oddelkih Ljubljanske pokrajine, predvsem v tistem, kjer so razstavljeni vinski izdelki naših tal. Eksc. Ricci tudi ni .opustil, prilike, da ne bi ogledal okusno prirejenega paviljona Društva Malega gospodarja. Prav pohvalno se je izrazil o delovanju tega marljivega društva. Po ogledu še nekaterih paviljonov je Eksc. Ricci zaključil, ogled vele-sejmskih prostorov.
Ob slovesu je Eksc. Ricci dejal predsedniku Ljubljanskega velesejma, da mu najprej k lepemu uspehu letošnjega velesejma čestita, ter mu naročil, naj potem, ko bo velesejem zaprt, takoj začne z deli za razširitev te velike in pomembne gospodarske ustanove. Ljubljanski velesejem se mora postaviti ob strani milanskemu in lipskemu, saj to po svojih razstavljenih izdelkih povsepi zasluži. Prihodnji velesejem mora biti še mogočnejši, še bolj mora dokazati gospodarsko zmogljivost Ljubljanske pokrajine. Obljubil je, da se bo sama vlada živo zanimala za novo pokrajino ter ji posvečala največ jo skrb.
Po tej obljubi se je od prisotnih prijazno poslovil in zapustil vclesejmske prostore. Številni obiskovalci so ga toplo pozoravljali.
Razstava kmetijske zbornice
V sedanjih časih je največja skrb vsake družine, kako_ si zagotoviti vsaj najnujnejšo hrano. Vse se ozira na kmeta, ki sam neposredno proizvaja vse najpotrebnejše za prehrano.-Kaj naj bi bilo zato primernejše v teh časih, da razstavlja Kmetijska 'zbornica, ki je zakonita stanovska zastopnica slovenskega kmeta, kot da prikaže na
kmetijski razstavi stanje malega kmeta, ki predstavlja v ljubljanski pokrajini jedro kmečkega
stanu in jedro kmetijstva sploh.
V	Ljubljanski pokrajini je od vseh posestnikov 66.72% takih kmetov, ki imajo svoja posestva izpod 10 ha velikosti. Posestnikov od 10—20 ha je 21.73%, in le 11.55% kmetov je takih, ki imajo svoja posestva iznad 20 ha velikosti. — Okrog tri četrtine je torej malih kmetov s posestvi izpod 10 ha. Vsi ti mali kmetje morejo tudi pri na jboljši volji le prav malo pripomoči k temu, da bi zagotovili svojim bratom, ki niso v kmečkih poklicih, vsaj golo preživljanje. Od rastlinske proizvodnje večinoma ne pridelajo niti zase dovolj, tako da so skoraj vsi slovenski kmetje navezani na nakup žita oziroma moke. Edina izjema je v živinoreji in sicer pri govedoreji. Tu pa proizvaja slovenski kmet preko potreb svoje sicer skromne potrošnje (meso, mleko). To izhaja tudi iz podatkov kmetijskega knjigovodstva, ki ga je vodilo v 1. 1940-41 okrog 150 kmetov iz raznih krajev Slovenije pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom Kmetijske zbornice. Kmetijska zbornica izdela tem kmetom ob koncu leta zaključne račune, s Čimer dobi najpopolnejšo sliko stanja našega kmetijstva in položaja našega kmeta, tako da more uspešno zastopati interese kmetijske proizvodnje, kakor tudi interese kmeta.
Na letošnji jesenski razstavi prikazuje Kmetijska zbornica na podlagi kmetijskega knjigovodstva iz 1. 1940-41 ugotovljeno stanje srednje velike kmetije, ki naj nazorno prikaže razmere in življenje na mali kmetiji, dalje proizvodnjo, kakor tudi potrošnjo. Prikazana kmetija je last g. A. Š. iz Mirne peči št. 13 pri Novem mestu in je velika 7,6693 ha (njive 3,0545 ha, travniki 0,9238, vinogradi 0.2880, gozdovi 3,3598 stavbišča 0,0432 hektarov). Ta prikaz stanja srednje kmetije ima namen prikazati nekmečkim slojem, da današnja ugodna konjunktura za kmetijsvo koristi samo velikim kmetom, ki jih v Sloveniji skoraj ni, nasprotno pa, da prav nič ne koristi našemu malemu kmetu. Položaj našega kmeta tudi danes ni prav nič zavidljiv in njegov zaslužek zaostaja celo za zaslužkom nekvalificiranega delavstva v industriji.
Poleg tega dela razstave razstavlja Kmetijska zbornica v istem oddelku tudi važnejšo slovensko kmetijsko književnost, ki je bila kmetu dostopna v letu 1940-41, in sicer knjige kmetijske stroke, kakor tudi periodično izhajajoče kmetijske strokovne liste. Ta del razstave naj pa pokaže, da smo bili Slovenci kot mali narod tudi na tem polju, kljub izrodnb malemu številu slovenskih kmetijskih strokovnjakov, dovolj plodni.
200 izvodov
najlepSe slovenske lovske povesti Janeza Jalena *Trop brez zvoncev« je bilo Iiskanih na antičnem papirju in v platno vezanih. Te knjige so po 20 lir. Dobite jih pri upravi >Slovenčeve knjižnice«, Kopitarjeva 6. Ljubljana. Pohitite z nakupom te knjige, dokler je je še kajI
Blagoslovitev slike Matere božje v cerkvi sv. Mihaela na Barju
Ljubljana, 6. oktobra Včeraj so imeli Barjani veliko slovesnost. Razen žegnanja, ki je bilo v župniji je bila tildi prisrčna slovesnost, ko je škof dr.'Gregorij Rožman blagoslovil brezjansko sliko Matere Božje.
Dopoldne je imel stolni župnik in kanonik dr. Tomaž Klinar slovesno sveto mašo in goVor, v katerem je lepo orisal zaščitnika lepe barjanske cerkve, sv. Mihaela. Po maši je bilo darovanje za cerkev, kateremu so se Barjani številno odzvali.	s-
Pojmldne so že zgodaj začeli prihajati ne le župljani, ampak tudt številni ljubljanski izletniki, ki so hoteli s svojo navzočnostjo poveličati bla-goslovitveni obred. Ko se je pripeljal Prevzvišeni, ga je najprej pozdravil p. Stefan Šavinšek in mu je želel dobrodošlico, potem pa mu je ljubko dekletce izročilo šopek cvetja in ga prijazno nagovorila. Škof je šel nato med špalirjem ljudi v cerkev, kjer ga je na cerkvenem pragu pozdravil duh. svetnik Mirko Godina.	-i
V	cerkvi je imel Prevzvišeni lep govor in-je blagoslovil sliko brezjanske Matere Božje. Po bla-goslovitveni slovesnosti je imel sam Prevzvišeni pete litanije, ki so združile v molitvi številne vernike. Tako se je na prisrčen način končalo letošnje prvo žegnanje na prijaznem Barju.
Barjanska šola - zgled dela za ljudstvo
Z dolgoletnimi poizkusi se ]e dalo ugotoviti, katere kulture na Barju
dobro in lopo uspevajo
O Barju je bilo zadnje čas« mnogo pisanega, posebno, ker je Barje postalo zelo važno, saj je dobilo jx>membno vlogo glede prehrane Ljubljane.
Pod pojmom Barje moramo razlikovati dvoje, namreč barje v širšem jx>menu besede, to je vso ravnino od Zaloga čez Ljubljano tja do Vrhnike, pa zopet Barje v ožjem smislu, namreč naselbino in pripadajoča polja južno Ljubljane, tisti del, ki spada še v občino Ljubljano. Nekdanje močvirje, ki ga pridni obdelovalci že dobro stoletje obdelujejo in kultivirajo, stalno ra6te in nimajo prav razni zahtevneži, ki bi najrajši videli, da bi Barje postalo kar čez noč kakšna bogata žitnica Ljubljane. To ne gre tako hitro in je sploh vprašanje, če bo kdaj žito na Barju zorelo v tisti meri, kakor bi kdo rad. Vremenske razmere m pa zemlja na Barju za to namreč nista primerna. Barje je za vse kaj drugega ustvarjeno — 6edaj regulirano — kakor pa za žitnico. Drugačne kulture sodijo na Barje, te pa uspevajo tam izvTstno. Dvoje ustanov 6krbi za to, da Barjani 6ami dobro vedo, kaj prija njihovi zemlji, namreč šola na Barju in pa Kmetijska poskusna postaja. Sola na Barju, stara okoli 80 let (sedanje poslopje bo kmalu slavilo 50 letnico svojega obstoja), že V6a leta pospešuje poljedelstvo in vrtnarstvo in zadnjih dvajset let, odkar vodi to šolo priznani vrtnarski strokovnjak g. Tit Grčar, ki je obenem bil prej tudi sadjarski šote ki nadzornik za V60 Slovenijo (razen za Belo Krajino), je ta šola storila za napredek Barja toliko, da bi bilo vredno o tem napisati velik zbornik. Zal, da razen male brošure in nekaj strokovnih člankov, ki jih je napisal g. Grčar 6am, ni izšlo dosedaj nič takega o zglednem delu te šole, najbrž po načelu, da 6e tiho resno delo hvali s svojimi uspehi. Vendar, če primerjamo Barje v današnjem stanju z onim takoj po koncu prejšnje svetovne vojne, potem šele spoznamo ogromno razliko in ves napredek v zadnjih dveh desetletjih. Stvarne uspehe pa bo Barje in z njim barjanska šola pokazaila tudi na velesejmu.
Naše Barje, to, ki spada pod Ljubljano in ono, ki je izven, pa čakajo v sedanjih časih še znatne naloge in tudi če Barje ne postane žitnica Ljubljane, postane na drug način prehnanjevalnica mesta in svojih prebivalcev.
2e letos so važni uspehi, ki so jih dosegli Barjani, njihova šola ter njen upravitelj g. Tit Grčar pri
krompirju
Pred dobrimi 50 leti smo imeli pri nas dvoje vret krompirja, beli in sinjka6ti, plavi. Beli se je že izgubil, plavega pa je še precej v naši pokrajini. Pred kakšnimi 50 leti pa je Kmetijska družba uvedla krompir Oneida. Ta krompir je sedaj razširjen po vsej pokrajini, je pa že precej degeneriran, kar se je poznalo zlasti letos. Neki posestnik na Barju sadi že nekaj časa krompir •Magnum et bonum« ter je. z uspehom prav zadovoljen.
Letos je barjanska šola sadila za preizkušnjo tri vrst« zgodnjega krompirja, namreč beli zgodnji, rumeni kifeljčar in črni kifeljčar »Cetevaja«, ki 6e uporablja enako, kakor rumeni kifeljčar. Cetevaja je zelo trpežen in ne gnije in tudi okus ima dober. Ko je pripravljen za jed, ima barvo slično rdečemu zelju. Krompir rožnik je letos slabo obrodil ter močno gnije, beli zgodnji krompir pa je letos prav dobro obrodi L
Leto6 je Barje poskusilo s holandskim krompirjem »Bintje*. Ta krompir so Barjani sadili letos prvič in rezultat je prav zadovoljiv, v&aj g. Tit Grčar in vseh 40 barjanskih posestnikov, ki so ga letos sadili, so prav zadovoljni z njim. G. Grčar je še posebej preizkušal krompir, kakšen način obdelave temu krompirju najbolj ugaja. Sadil ga je namreč v globoko in nizko jamico, različno gnojil in obdeloval. Ugotovil je naslednje: če ga sadimo globlje, dobimo v vsaki jamici po sedem do deset velikih gomoljev, če ga sadimo plitveje, pridelamo drobnejši krompir in jih je v eni jamici tudi nad 20 manjših gomoljev. Dočim navadni krompir v najboljšem primeru obrodi kvečjemu na ar (100 kv. metrov) okoli 150 kg, na Barju nikoli ne več kot 80 do 120 kg, pa je leto6 g. Grčar pridelal na ar okoli 300 kg krompirja »Bintje*. Ta krompir pa je treba izkopati takoj, ko 6e krompirjevka posuši, 6icer v zemlji močno gnije. Tako je g. Grčar izkopal eno gredo (pri krompirju pravimo grob) krompirja takoj, drugo pa teden pozneje. Prvi grob ni' vseboval nobenega gnilega krompirja, zato pa drugi tem več. Ta krompir je g. Grčar gnojil malo s hlevskim gnojem, nekoliko pa z umetnimi gnojili, zlasti s kalijevo soljo. Kjer je gnojil bolj 6 kalijevo soljo, tam je krompir,— bolj gnil. Torej ta krompir nima rad preveč kalija.
Krompir »Oneida«, ki je postal že naš domači krompir, kmetje 60 mu rekli včasih in mu še pravijo ^Ljubljančan« ali »družbar«, ker ga je preskrbela Kmetijska družba, pa v splošnem letos ni dal takega pridelka kakor običajno. Dolenjci so že 6redi poletja napovedovali slabši pridelek. Na Barju pa 60 letos še kar precej zadovoljni s tem krompirjem, čeprav nima več tiste lepe podolgovate
Shakespeare je v »Hamlet« nov velik dogodek in uspeh v našem gledališču
Ljubljana, 5. oktobra.
»Hamlet* je gledališko delo, ki je igralo v zgodovini našega gledališča pomembno in skoraj da odločilno vlogo. Pred 23 leti jo poustvaril prvega »Hamleta* Nučič in tako novo dobo slovenskega gledališča zastavil na zelo vi60k praig. Ko smo prešli v nekoliko zrelejšo dobo, smo dobili našega prvega »slovenskega« Hamleta Rogoza, mimo katerega potem več let ni6mo mogli. Tedaj se je tudi začela visoka doba naše Drame, velika doba Shakespearovih del na .našem odru. Nekaj let nato sta si sledila efemerna poskusa 6 »Hamletom« v Debevčevi in Kraljevi zasedbi, toda med Shakespearovimi deli je stopil na prvo mesto »Othello* najprej z Levarjevim, nato pa z odličnim Severjevim likom na prvem mestu.
Sosedni narodi 60 »Hamletove« uprizoritve šteli po obrazih velikih ustvarjalcev te vloge. »Hamletovi« nastopi so se šteli samo z velikimi imeni Kainza in mois6ija — vse drugo ni štelo. V naši Drami pa se je očitno postavil »Hamlet« že tako globoko v sestav vsega našega gledališkega ustvarjanja, da moramo iti po tej poti nekoliko hitreje in sunkovlteje.
Tako je postal snoči Jan v vlogi »Hamleta« naš drugi veliki in značilni uspeh. Visoka kraljevska igra se je tokrat nekoliko ponižala, splavala je na tla nekoliko preprostejšega in realnejšega jxxtejanja. Janov »Hamlet« se je otresel tiste gotske grozotnosti, ki je poustvarjala grozo in strah v zvoku in v nastopu. Janov »Hamlet« 6e je ločil s temelja danskih krednih skal in vihar strasti in
usoda kraljevskih ljudi silila v ospredje z občutjem veličastja kraljevskih ljudi, pri Janu 6e je ta vloga tujega kraljeviča in neznanskega giganta svetovnih vlog prenesla v naš domač okvir, za drobec in drobec se včasih odkrši kos samega veličastja in pred nas stopa splošnejši, naš trenotmi nazor o »Hamletu«, ki končno vendarle ni samo navezan na krutost in bogastvo lastne vsebinske peze.
Novi »Hamlet« pomeni tedaj nov in velik uspeh našega gledališča. Janova stvaritev je zopet prinesla na naš oder lik te osrednje žaloigre našega gledališkega programa. Zagrabil je in uspel, dosegel up>eh, kakor jih doživimo le redko. Zdi se nam pretvegano reči, da bi bil njegov »Hamlet« po problematiki podajanja in doživljanja pristnejši in neposrednejšd ter zvestejši, kakor je bil Ra-gozov, če bi šlo za primero, tedaj bi bilo mogoče reči samo to, da je bila Janova stvaritev še bližja tistemu, s čimer si naš človek zadostuje v spoštovanju in razumevanju do te vloge. (Če si je kdo iz takšnega gledanja ustvaril kakšen program, seveda greši.) Letošnja uprizoritev pa je bila tudi precej na novo zasedena. Spremembe so bile' večinoma 6rečne in dobre. Med vsemi stopa tokrat v ospredje z novim presenečenjem Sever v vlogi Laertesa. Lipah je v vlogi grobarja doživel nov velik usj>eh, prav tako je bil zanimiv Cesar v vlogi Polonija, v vlogi Horacija pa Nakret. Dočim se nam zdi, da je bila Skrbinškova zasedba v vlogi kralja posrečenejša od sedanje.
Dobršen delež lepega uspeha »Hamleta* pa gre
 - i • *•	.... * »i »	,	.	. r . o .
trpljenja se pri njem ne zasenčuje z meglo, ki jo . tokrat na režijo, ki je ustvarila tokrat skoraj °da razbija severni piš. V Rogozovi zasedbi je ta » —	—	-	•	•	.... j _
čudeže na tako skromnem odru, kakor je naš.
ovalne oblike, temveč je le bolj okrogel in manjši. Tudi ta krompir močno gnije in se mu jiozna, da je že močno degeneriran. Barjanom v čast je treba priznati, da skušajo vsako leto dobiti od drugod semenski krompir. Tako na primer krompir »Oneida« dobro uspeva v trdinski, zemlji, semenski krompir, prinesen od tam, pa zopiet dobro kali in obrodi v barjanski zemlji.
Barjansko sadje
Na velesejmu razstavlja sedaj g. upravitelj Tit Grčar krasne hruške. Barjanska šola ima kmečko nadaljevalno šolo in g. Grčar je prirejal celo vrsto tečajev za sadjarstvo in druge poljedelske vrele.
Sadjarstvo ima na Barju določene pogoje za uspevanje in barjanska šola je prava razpečeval-nica sadik in cepičev. Letos v pokrajini prav za prav sploh ni hrušk. G. Grčar pa dokazuje, kako krasno 60 mu uspele. Res je 6icer, da je letošnji velesejem jx>zno odprt, drugače bi razstavil več vrst, tako pa bo razstavil samo sedem vrst, toda teh velikih, saj so posamezni primeri hrušk veliki kakor obločnice. Jabolk leto6 na Barju ni bilo in to kljub skrbnemu škropljenju. Pridelek je bil slab in kar ga je bilo, je bil ves črviv. Tudi pri hruškah in marelicah so obrodile le obzidnice. Slive na Barju ne uspevajo, je preveč vetrovno. Zemlja črnica je na Barju preplitva tako, da koščičasto sadje tam ne uspeva.
Povrtnina
v 6plošnem na Barju dobro uspeva, predvsem ka-pusnice, zlasti zelje. Barjanska šola je imela p»red leti do6ti dela, ko je razj>ečevala med poljedelce semena in sadike, sedaj pa je to že tako napredovalo, da si Barjani to 6ami pridelajo ali preskrbe. Povrtnina donaša Barjanom lej>e dohodke, nič za to, če so Krakovčanke in Trnovčanke, ki so imele včasih na povrtnino pravi nionof>ol v Ljubljani, nekoliko zavidljive. Ljubljanski trg je dovolj velik m ljubljanski želodec dosti prostoren, da pokupi vse, to kar pridelujejo na Barju in ono, kar v Trnovem m v Krakovetn. Kje bi bila Ljubljana s svojo prehrano, ako ne bi Barjani pridelali toliko jx>-vrtnine. Toda za to je bilo treba trdega dela in mnogo propagande. G. Grčar se je prejšnja leta in tudi sedaj mnogo trudil s tečaji za boljšo izrabo zemlje. Te tečaje 60 Barjani. ne samo mladina, temveč tudi starejši, 6 pridom obiskovali. Zato j>a imajo sedaj Barjani od povrtnine prav lepe dohodke.
Kar se tiče zelja, pa je po mnogoletnih poskuš-njah ugotovljeno, da na Barju od zgodnjih vrst zelja najbolj uspeva Diefmarsko in Murojvoljsko, od poznih vret pa najboljše brunšviško. Te vrste zelja napravijo zelo velike glave, težke tudi do 5 kg. Za izvoz pa te vrste zelja niso priporočljive. Kmetijska poizkusna postaja na Barju, ki jo vodi idealni in nad vse delavni, požrtvovalni inž. Fajdiga, pa preizkuša sedaj na Barju že več let nad 20 različnih vret, zelja. Po prav natančnih opazovanjih bo v teku let mogoče ugotoviti res najboljše vrste, ki uspevajo na Barju m ki bodo primerne tudi za izvoz. Poleg tega ta Kmetijska poskusna postaja preizkuša seveda tudi razne druge poljske in vrtne sadeže.
Vse pa kaže, da dobi prihodnje leto vse Ljubljansko barje povsem novo značilno leto. Široka barjanska polja 6e bodo namreč spremenila v en 6am
vrl sončnic
Za Barje so poskusi in dosedanje izkušnje dokazale, da tam sončnice ali 6ončne rože prav dobro uspevajo. Iz zrnja sončnic dobivajo v tovarnah najboljše jedilno olje. Preračunano je, da bi zadoščalo 2400 hektarjev barjanskega polja, obdelanega s sončnicami, pa bi pridelek sončnic, oziroma njihovega zrnja zadoščal za proizvodnjo olja v tolikšni množini, da bi krila potrebe vse Ljubljanske jx>krajine. Gojenje sončnic je natančno taksno in zahteva prav toliko truda, kakor gojenje koruze. Spričo sedanjega povpraševanja po oljaricah pa se bo 6eveda Parjanom bolj 6plačalo pridelovanje sončničnega semena. Pri sončnici je ujjorabno prav Vse: listje in drugi deli rastline so za 6vežo krmo, tropine od zrnja pa so izvrstna piča za goved, za perutnino in j>rašiče. Neka ljubljanska tovarna olja 'sedaj živahno propagira na Barju, naj bi poljedelci prihodje leto zasejali čim več sončnic. Izšla je v ta namen tudi posebna brošura in kakor vse kaže, bomo prihodnje leto na Barju res občudovali široka polja cvetočih in jx>zneje zorečih sončnic.
Za žito pa Barje, kakor smo že omenili, ni. Kvečjemu za koruzo. Noben jx>sestnik na Barju ne pridela zase dovolj žita. Koruza že še uspeva, tudi ovsa posamezni kmetje pridelajo nekoliko, seveda, čega dovolj zgodaj vseiejo, včasih usp>e nekoliko tudi ječmen in kvečjemu rž. Da bi pa gojili na Barju pšenico, ni misliti. Kvečjemu bi to šlo šele tedaj, ko bi bila prav vsa zemlja temeljito preme-lionirana, na debelo pregnojena in še bi bilo treba čakati na ugoden uspeh več let. To pa bi zahtevalo ogromne žrtve.
Metuljčnlce in stročnice
so povsod 6laoirme ter tudi na Barju dobro uspevajo. To velja zlasti za grah, fižol in v zadnjem času tudi za bob, ki ga Barjani ponovno sade. Bob pa uspeva dobro le na trdinski zemlji, ne pa na nekdanjem močvirju.
To j« torej pregled sedanjega dela na Barju. Kadar govorimo o Barju, se moramo zavedati neštetih zaslug, ki si jih je pridobila za tako lep razvoj Barja barjanska šola, zlasti pa njen upravitelj, resnični strokovnjak g. Tit Grčar. Takih šol in takih mož nam je treba povsod in vedno, kar prav v sedanjih časih čutimo v polni meri.
„Slovenčev koledar"
bo veren dokument vseh dogaja n današnjih časov, zato ga takoj naročite.
i>»
Izredna slikovitost v gotskem okviru, učinkovitost ta preprost v domislekih in izraznih sredstvih, V6e to je pričalo o višku režiserjevega hotenja ustvariti »Hamleta«, ki bi bil človeško čim bolj blizu. Shakesf>care ima v Kreftu režiserja, zvestega in srečnega. Za »Romeom in Julijo* je to velik in momumentalen uspeh.
Tako stopamo s »Hamletom« skoraj nezavestno, toda nujno vedno više v naši gledališki umetnosti. Ta zakonitost se ne bo dala več izpremeniti in značilne dobe in vrhunci naše Drame bodo ostali povezani na to delo svetovne literature. Janov »Hamlet« je pomemben kamen ob tej poti ~'želeli pa. bi si še — recimo ob novem nujnem višku — da bi 6« k »Hamletu* Uohjičii še — Sever.
Nova pralnica splošne bolnišnice
Med mnogoštevilnimi pomanjkljivostmi, ki so doslej vladale v splošni bolnišnici v Ljubljani, in ki se sedaj s precej naglim tempom odpravljajo, je bilo tudi pomanjkanje moderne pralnice. Spioišna bolnišnica je imela sicer že od svojega obstoja dalje, torej nad 40 let, lastno pralnico, ki pa je že zastarela in tudi njene naprave niso več odgovarjale, ker so bile deloma v zelo slabem stanju, deloma pa tudi niso odgovarjale modernim higienskim zahtevam ter tehničnemu napredku, to se pravi, niso bile več racionalne, gospodarske. Upoštevati je treba, da sprejme bolnišnica v normalnih, nevojnih letih nad 35.000 bolnikov letno in za vse je potrebno pripraviti perilo, tako posteljno, kakor osebno. Tudi če ima bolnik pri prihodu v bolnišnico predpisano perilo, vendar ga je treba redno razkužiti in potem stalno prati. Zato je bila potreba po novi pralnici nujna.
Pred tedni je bil v resnici odobren kredit v znesku 1,600.000 lir za zgradbo nove pralnice, za katero so načrti že gotovi. Težava je bila glede izbire prostora, ker je ves dosedanji kompleks bolnišnice na levi strani Ljubljanice tako rekoč zazidan in je skoraj nemogoče postaviti tja še kakšno novo večje poslopje. Zato je bil izbran prostor na
desnem bregu Ljubljanice ob Povšetovi ulici na Kodeljevem, v bližini nekdanje prisilne delavnice in mestne pristave. Delo je prevzela gradbena tvrdka inž. Dukič, ki je z delom že pričela ter so postavljeni že betonski temelji. Do nastopa zime bo stavba v 6urovem stanju že dovršena. Vsa stavba bo imela obliko črke T, katere prečka bo ob Pov-šetovi ulici, srednji trakt pa pravokotno nanjo. Trakt ob Povšetovi ulici bo širok 10.75 metra in dolg 35 metrov, srednji trakt pa bo prav tako širok, dolg pa bo 18.75 metra Srednji trakt bo enonadstropen, ob Povšetovi ulici pa bo pritličen. Poslopje bo imelo seveda pralno dvorano, razne stroje, potrebne pri pranju, pod zemljo bo kotlarna, dalje bo imelo poslopje sušilnico in likalnico.
V novi pralnici bo mogoče prati perilo tudi za večjo bolnišnico, kakor je dosedanja, ter za bolnišnico za duševne bolezni. Do nastopa zime bo surovo poslopje tudi pokrito z valovito streho iz salonita, prihodnje leto pa se bo pralnica izpopolnila ter bo izročena svojemu namenu. Vsekakor pomenja nova pralnica lep napredek splošne bolnišnice, hkrati pa dokazuje tudi uvidevnost visokih italijanskih oblasti pri reševanju raznih zdravstvenih vprašanj naše pokrajine.
Jabolka za zimo
grad cesarju. Ker je bil gradič nato naprodaj, ga je leta 1864. kupilo mesto od uprave cesarskih posestev.
Omembe vredna je tudi zabeležba iz 1. 1882., v kateri je rečeno tudi tole: Leta 1881. se je pojavil med stanovalci tivolskega gradu legar, za katerim je umrla tudi neka soproga polkovnika. Še večji pa je bil preplah, ko se je zvedelo, da je zbolelo za nalezljivo boleznijo tudi 6 gostov, kj do hodili zajtrkovat v bližnjo »Švicarijo«. Zaradi tega so začeli preiskovati notranjost gradu. Ugotovili so vzrok bolezni: Trinajst let niso bila v gradu izpraznjena stranišča.
Velika sreča je za Ljubljano, da je postalo vse obširno tivolsko posestvo po tolikem menjavanju lastnikov in po tolikih spremembah v teku časa naposled mestna last. Zakaj če bi bil grad s krasno okolico vred v rokah zasebnikov, ki bi razpolagali z vsem po svoji mili volji, bi gotovo nikakor ne koristilo prebivalstvu, kakor tudi ne bi bilo na livadah tako lepo urejenih sprehajališč, kakor so dandanes, ki razveseljujejo domačine in privabljajo s svojo mikavnostjo množice tujcev. (Po »Kroniki slovenskih mest«.)
Nekaj zgodovine tivolskega gradu
Hitro se menjajoči lastniki so dokaz, da gradič ni bil nikdar kaj prida donosen
Čeprav so zgodovinski viri o početku tivolskega gradu precej nejasni, vendar vemo, da je stal nekoč na griču za današnjim poslopjem stolp, v XIII. stoletju last koroških vojvod — v njem je zlasti rad letoval vojvoda Ulrik — a okrog leta 1440 v posesti stotnika Jurija barona Apfal-trema. Ta mož je spretno Tt>ranil Ljubljano za vladanja cesarja Friderika III. proti celjskemu grofu Ulriku II. dne 3. avgusta 1442. Jurij je vse Ulri-kove napade junaško odbil. Zategadelj mu je Ulrik iz maščevanja zažgal stolp. Apfaltrern pa je sezidal nato pod gričem novo poslopje ter ga imenoval >Pod pustim turnom«. Koliko časa je bilo poslopje ali gradič last Apfaltrerna, ni mogoče ugotoviti. Znano pa ie, da je bila 1. 1448. njegova lastnica Siguna, katere mož je bil vitez pl. Saurau. Siguna je prodala gradič še istega leta ljubljanskemu meščanu Gašperju Chrobatu za 200 gld. ogrske vrednosti. Leta 1507. sta postala lastnika gradiča plemiča Jurij in VVolfgang Saurau, ki sta ga s prodajno listino prav še isto leto odstopila deželnemu vinedomu Erazmu Praunwartu.
Ta je zgradil v bližini gradiča opekarno, katero je pozneje prodal magistratu. Gradič je kupil 1. 1534. ljubljanski meščan Anton Ktichl, po čigar smrti je pripadel njegovi ženi. Za njo je bil leta 1557. lastnik gradiča Valentin Kiichl iz Radovljice, ki pa je bil s prejšnjim posestnikom gotovo v sorodu. V neki listini je zapisan okrog leta 1581 kot posestnik gradiča sicer Gašpar Mavrič, vendar pa ni mogoče ugotoviti, od koga je gradič kupil. Kupno pismo iz 1- 1581. priča, da se je imenoval Podturn tudi »Podrožnik«, ker se je reklo vsemu griču ob tistem času vobče Rožnik. Še več posestnikov je imel gradič in eden izmed njih je bil tudi Pantaleon, ki je bil deželni uradnik. Hitro menjavanje posestnikov kaže, da posestvo po vsej priliki ni donašalo primernega dohodka ter da se ga je skušal vsakdo čim prej rešiti. Ker je nameraval mož ohraniti gradič še svojim potomcem, zato se je zanj mnogo bolj brigal kakor prejšnji posestniki.
Toda prišlo je drugače. Škof Hren si je tačas nadel nalogo, da zatre pri nas luteranstvo. Na pomoč je poklical jezuite, ki so res prišli z Reke.
Prišlo je končno tudi do tega, da je Pantaleon ponudil gradič jezuitom v odkup za 400 gld. Pantaleon je bil namreč luteranec in bi bil moral našo zemljo zapustiti v 6 tednih in treh dneh, če se ne bi spreobrnil k rimo-katoliški veri.
Leta 1703. so jezuiti gradič popolnoma preuredili. Po razpustu njihovega reda je stanoval y njem včasih poleti ljubljanski knezoškof. Ko se je leta 1790. mudila v Ljubljani nadvojvodinja Elizabeta, ji je priredilo spremstvo dne 29. avgusta v njem slavnostno večerjo. Grad je prešel Pozneje v posest kranjskih deželnih stanov, od njih v posest študijskega sklada in nazadnje pa
V	last državnega erarja, ki ga je obdržal do 1.1851.
Za časa vojne med Avstrijci in Francozi leta 1800. je bila v gradiču vojaška bolnišnica za ranjence, ki so jifc dovažali iz Italije.
Okrog 40 let prejšnjega stoletja je dobil gradič današnjo obliko. Zanj se je zanimal tudi maršal Jožef Radetzky. Leta 1851. je pisal deželnim stanovom, da se namerava naseliti v Ljubljani »iz posebne ljubezni do vrlih Kranjcev« in kupiti Podturn. Ni pa kupil gradu on sam, ampak cesar Franc Jožef I., ki ga je prepustil Radetzkemu in njegovi ženi do konca njunega življenja. Dne
1.	maja 1852. leta je prevzel maršal gradič in se je od tedaj imenoval »Villa Radetzky<. Ra-detzky je grad popolnoma prenovil in zgradil poleg njega čedne hleve. Pa tudi za okolico je lepo skrbel: speljal je položna pota, olepšal ves prostor in nasadil cvetlične grede. To vse ga je stalo
30.000	gld. štiri leta potem je Radetzky vrnil
čim več čebule in češnja za zimo
Kakor vse kaže, letos ne bomo imeli preveč mesa, zato 6i marsikatera gospodinja ne misli nakupiti večje zaloge čebule m češnja za zimo. A to ni pravilno. Čebula vsebuje celo vrsto raznih zdravilnih in hranilnih snovi, vitaminov itd. Ce čebulo analiziramo, dobimo 34.03% kalija, 2.48% natrona, 22.87% apna, 4.65% magnezije, 2.27% železa, 17.35% fosforne, 5.65% žveplene in 8.50% kremenčeve kisline ter 2.41 % klora. Pri enostranski hrani, ki jo bomo morali najbrž uživati, nam bo čebula dala vse one snovi, brez katerih bi pri taki hrani lahko težko zboleli. Zato naj bo prva 6krb gospodinje, da si poleg krompirja preskrbe že sedaj dovolj veliko količino te prepotrebne začimbe. Množina kupljene čebule naj bo še enkrat večja od lanske, da bomo lahko z njo nadomestili pomanjkanje mesa.
Čebulo shranjujemo v vencih, v suhem in zračnem prostoru, če prične gniti, je to znak, da je prostor prevlažen ali da je bila še nezrela nabrana. Tu ne pomaga nič drugega, kakor da jo pusošimo ali pa precvremo na masti.
Za sušenje odstranimo čebuli zimaje 6uhe liste, nato izpodrežemo koreninice ter olupimo kolikor se da mesnate liste. Ctetanek, to je srce, pa razrežemo na tanke ploščice. V večji lonec nalijemo za 5 prstov vode, vanj pa postavimo na podstavku sito, kamor nasujemo zrezano čebulo. Ko voda zavre, parimo čebulo še 10 minut v sopari. Nato listke ohladimo ter posušimo v ne prevroči pečici. Suhe shranjujemo v vrečici ali pločevinasti posodi na suhem prostoru.
Lepo razrezano in očiščeno čebulo stresemo v vročo mast ter cvremo tako dolgo, da nekoliko zarumeni. Nato čebulo zadevljemo v 6tekleno ali porcelanasto posodo ter zalijemo z mastjo.
Tudi česen hranimo v vencih v suhem prostoru. Ta ne gnije tako rad in je tudi bolj odporen proti vlagi. V česnu se nahaja žvepleno olje, česnovo olje ter razne druge, več ali manj ostro dišeče snovi, ki naše telo krepijo, ženo na vodo, poslujejo prebavo, čistijo kri, odpravljajo iz kože in črev zajedalce, pomirjajo, jx>magajo pri krčih', l po6j?ešujejo tek in zmanjšujejo krvni pritisk. Zdrav-
Letos so jablane kar dobro obrodile in zato se bo gospodinja kolikor mogoče preskrbela z jabolki, saj so v vsakem, še tako skromnem gospodinjstvu neobhodno potrebna. Jabolk«, ki so primerna za shranjevanje, morajo biti popolnoma zrela. Dozoreti morajo na drevesu, le tako vpije sadež čim več sokov. Taka jabolka so mnogo odpornejša in vzdrže dalje časa. Dozorelo jabolko lahko odtrgamo, ne da bi potegnili z njega pecelj in nalomili rodni les. Plod nekoliko zasučemo in ako se odtrga, je zrelo. Tedaj jabolka oberemo. Nekatere sorte se dr/e na drevesu prav do konca oktobra. Pu*timo jih kar lejx> na miru, kajti čim dalj časa so na drevesu, tem boljši in odpornejši bodo. Da jabolk ne tresemo, temveč jih obiramo, to ve danes vsak otrok. Ob 6hranievanju pa se ravnajmo po sledečih navodilih, ki jih moramo brezpogojno upoštevati, če hočemo imeti jabolka prav do pomladi in še čez.
Jesenskih jabolk ne shranjujemo za dalje časa. ker se ne drže in so na jboljša novembra in decembra meseca. Tudi kosmači, boskopski kosmač in kanadka niso posebno trpežni, ker potrebujejo vedno isto temperaturo in zračn« vlago. Zato jih ne hranimo z«i pomlad. Najmanj občutljiva so jabolka z gladko kožo in to le zimske sorte, od katerih vemo, da so trpežna. Tako na primer hranimo v primerni kleti zelo dolgo: mošančkar, londonski peping, jonatan, rdeči bellefleur, ontario, bočkovo jabolko, zlato reneto itd.
Shranjujemo, kot smo že omenili, le popolnoma zrela jabolka, ki niso nič poškodovana in imajo pecelj. Prezgodaj potrgana in nezrela jabolka niso primerna za shranjevanje čez zimo. Zato je prav, da počakamo s trgatvijo jabolk kolikor časa je mogoče. Trpežna so le tista jabolka, ki smo jih obrali, ne da bi se potolkla, opraskala, odrla itd. Tudi pri prenašanju in nakladanju je treba največje pazljivosti. Odbrana jabolka sortiramo ter vzamemo za shranjevanje le ona, ki so popolnoma cela, brez prask in odrtin. brez madežev in hrast in brez izrastkov. Ce nimamo časa ali primernega prostora, da bi jabolka takoj razvrstili, jih previdno zložimo v klet ali kam drugam na kup, kjer ne zmrzuje. Pozneje jih odpremimo v zimsko shrambo.
Letos bomo morali posebno paziti, da nam sadje v shrambah ne bo gnilo. Zato moramo shrambe prej razkužiti z žveplom ali apnom. Žvepljamo pri tesno zaprtih vratih in oknih, čez 24 ur pa prostor prezračimo in stene, če le mogoče prebelimo. V shrambi pa moramo skrbeti tudi za svež dotok zraka. Zato napra^ vimo pri dnu manjšo odprtino, prav tako pa tudi pod stropom, da lahko svež zrak prihaja, slab pa odhaja. Seveda bomo to uredili le pri stalnih shrambah.
V shrambah pa mora vladati tudi stalna toplota in primerna vlaga. V suhih shrambah sadje hitro ovene, se zgrbanči in naguba, Tu si pomagamo na ta način, da tla v shrambi večkrat poškropimo z vodo ali pa vanjo postavimo posodo z vodo. Ako pa vlada v sadni shrambi prevelika vlaga, postavimo vanjo škaf živega apna, ki vlago jjotegne nase. Temperatura naj bo pozimi okoli 2 do 5 stop. C. V zabojih ali na lesah zložimo sadje tako, da pride zrak od vseh strani do sadja.
Ker se pa jabolka hitro navzamejo tujih duhov, zato ne spravljamo v isto shrambo kislega zelja, repe, bencina, petroleja, sira itd. V prostoru naj vlada tema, da sadje počasi zori in postane tako dalj časa odjx»rno. Preko zime sadje večkrat pregledamo, preberemo in odberemo vse nagnite ah drugače poškodovane sadeže. Če bomo tako ravnali, bomo lahko sadje, zlasti jabolka obdržati preko zime prav do pozne pomladi.
niško je dokazano, da česen pomaga pri težki stolici posebno pri onih, ki mnogo 6ede. Tudi pri arteriosklerozi je česen izvrstno zdravilo. Česnovi klistirji 60 najboljše sredstvo za odpravljanje gli6t.
Tudi čebula zdravi iste bolezni, le da je nekoliko milejša. Čebulna tinktura, ki jo pripravimo iz enakih delov čebulnega $oka in špirita, jjostavimo na toplo in čez 14 dni filtriramo, jx>maga pri bolečinah v trebuhu, kašlju in glavobolu ter trganju in šumenju v ušesih. To zdravilo vzamemo večkrat na dan po 2 do 5 kapljic. Veliko se uporablja čebula tudi zunanje. Mešanica čebulnega soka z olivnim oljem služi kot obkladek pri glavobolu iti revmatičnih bolečinah v glavi. Obenem kanemo nekaj kapljic v uho. Da je čebula izborno sredstvo za ra6t las in za odpravo kurjih očes, je vsakomur že znano. Ozdravlja pa tudi gnojne rane in otroške temenice.
V počastitev spomina blagopokojne ge. Golo-grančeve, soproge stavbenika, je darovalo Združenje pooblaščenih graditeljev v Ljubljani Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 1000 lir. —
V	isti namen je daroval g. Miroslav Zupan, poobl. graditelj v Ljubljani 200 lir. — Za socialno akcijo Rdečega križa so darovali nameščenci I. delavskega konzumnega društva 100 lir. Iskrena hvalal
‘IDEAL NEO-CLASSICO’
Ridlatori. caldalt. accesiori - IDEAl"
per impianti di riscaldamento civili e industriali di quals:asi potenza.
Materiale “Ideal Neo Ciassico* per imp antim autonomi.
Radiatorji, pati. pripadalo« deli ..I0UI-
za toplotne napeljave, zasebne in industrijske, kakrinekoli zmcg'ji-vosti. Material “Ideal Neo Classico‘‘ za samostojne naprave.
Zahtevajte knjiiiee,L‘ brezplačno pri
5nrif.TAfJAZI0NfllE DEI j?AfllATnRI
VlaA.M.Ampčre102 NilSRO Tel. 286805-286S50
Koledar
Danes, ponedeljek, 6. oktobra: Bruno, sp.
Torek, 7. oktobra: Kraljica Rož. venca.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta 47.
Odsek za kontrolo cen Visokega Komisariata se je preselil z današnjim dnem iz Gosjjoske ulice 12 v Erjavčevo ulico 12 VIII. odd. trgovinski oddelek Visokega Komisariata, telefon 46-64.
Naročnikom »Slovenčeve knjižnice«!
Če kdo želi imeti knjige »Slovenčeve knjižnice« v platno vezane, mu	to lahko	oskrbimo za	dopla-
čilo 6 lir za vsako knjigo.
»Slovenčeva knjižnica«, Kopitarjeva 6, Ljubljana
Prvovrstna namizna jabolka kg 3 lire. — F. Kham, Kongresni trg 8.
Novo pevsko šolo je uvedla letos Slogina glasbena	šola za one, ki ne	žele ali ne morejo
obiskovati običajnega	pouka	solopetja.	šola bo
obravnavala snov sok>pev6kega pouka na lahko dostopen	in poljuden	način	v malih	skupinah.
Predmet je prikladen zlasti za člane pevskih zborov, ki se zele temeljiteje izobraziti v petju, pa tudi pevcem začetnikom bo odlično služil. Vpi60-sovanje je vsak dan v Slogini šolski pisarni, Pra-žakova ul. 19. Ukovina je nizka.
»Slovenski čebelar«. Pravkar je uredništvo prejelo 9. in 10. številko tega lista, ki ga izdaja Slovensko čebelarsko društvo v.Ljubljani. Ko smo prebrali list, smo ugotovili, da je članek zanimivejši od članka. Tako razpravlja Stane Mihelič
o	»Jesenskem krmljenju čebel«, urednik o »Življenju bečel pozimi«, Slavko Raič o »Raznih načinih čebelarjenja« in »Križih in težavah slovenskega prevaževalca«. Zelo zanimiv je članek »Čebelarjenje v okolici Kobarida pred vojno«. S člankom je ohranjen zanamcem lep ko« zgodovine slovenskega čebelarstva. V čtivu za začetnike so priobčena navodila za Čebelarjenje v septembru in oktobru. Urednik se v toplih besedah spominja Ivana Sajevica, ki kot 90-letnik še vedno čebelari v Stari vasi pri Postojni Društvo vabi k ponovnemu pristopu čebelarje po Goriškem in na Krasu. Prav zanimiv in poučen je »Kotiček za radovedneže« in »Drobiž«.
Igor Zagrenjeni
80
Zavetje v pečevju
Pokazal ti bom, koliko sem jih | bil napravili Okrog roba samo stopiš j todle, pa zagledaš zadaj še eno luknjo. Kar pogledala boš, ko boš videla, kako smo oskrbljeni za čez zimol O, za nas tri nam ni prav nič treba biti v skrbeh! Če se bomo Še lepo modro zadržali, da se ne bomo hodili kazat Francozom pred nos — kar dobro bomo prebili vse stiske I Zmerom te zverine tako ne bodo ostale na našem svetu I Neki dan jih bo konec, tako bodo skopneli kakor snegl In takrat se bomo spet spustili iz tele luknje dol v nižavo, si z veselim srcem segli v roke na Vreskovini! Obdelali bomo polje,, redili živine, da še nikoli toliko, odkar grunt stoji, ata pa bo poganjal zibelko! Boš videla. Liza, kako bo še lepo! Do tačas bomo pa lepo potrpe-
li,	kajne, dobro se bomo vzeli skupaj in drug drugemu pomagali, pa bo, kajne?«
»Tako lepo pripoveduješ. Tone,« je Tekla Liza in se zraven zamišljeno, skoraj žalostno nasmehnila. Mimo njega je gledala daleč preč, tja k grebenu Pruke, kjer se je kobalil nebogljeno snežnobel, čisto nedolžen oblaček, podoben na vso moč nerodnemu mlademu jancku, ^ ki je prvikrat pokukal iz hleva in mu je vse v spotiko. Kotalil se je oblaček do kraja grebena, ko pa bi se bil moral nad se-delcem, ki *e je vanj strmo spustilo ska-
lovje, cel najlepše pokazati na širokem, prostem nebu, se je razblinil. Kar skopnel je. Nič ni ostalo po njem, samo pla-vo, prazno, tako neznansko pusto in otožno nebo kakor bi bilo še njemu žal, da je moral beli janček umreti.
»Da bi se le res tako izpolnilo, kakor si napovedal,« je nato čez dolgo časa pristavila.
Kaj jo neki moti, se je skrivaj vprašal Tone in jo pogledal s skrbnimi očmi.
Srečala se je z njegovimi in se mu nasmehnila odkrito kakor sonce, ki spet pogleda izza oblaka.
»Nič ni, nič. Tone!« je rekla. »Zdaj sem že dobra, veš da Burga ne bi bila odšla dol, če bi se še bala zate in če meni ne bi že zaupala toliko moči, da bi ti utegnila pomagati, če bi se ti nemara spet obrnilo na slabše! Kar ne skrbi več zame! Sem že dobra! — _ Tone, kam si se pa zamislil? Hej, predrami se, jaz sem tu zraven tebe, slišiš! Tvoja žena Liza stoji zraven tebe!«
V	šali ga je stresla za ramo in pocukala za lase.
Zdaj se je šele zdramil. Kakor bi se bil zbudil in se počasi vračal s potov, ki jih je hodil v pozabljenih sanjah.
»Liza, samo tebe sem imel rad in te bom imel zmerom!« ji je rekel tako tiho in nežno, da ji je postalo nerodno.
»Zdaj pa pojdiva noter. Tone!« je odvrnila, da bi skrila zadrego. »Ti si komaj vstal od bolezni. Ce bi bil predolgo zunaj, bi ti škodilo! Veš, ti mol Tone!« je nežno pristavila in ga stisnila pod pazduho.
•
Z ramo čez ramo objeta In s koleni ob kolenih sta sedela pri ognju. Molčala sta, vsak je bil prepoln drugega, da bi se to smelo kvariti z besedami. Komaj je izgovorjena, že gre iz duše nekaj, kar je bilo tam tako lepo, rojeno na beli dan pa se zdi le boren odsev, skve-žena in popačena podoba tistega, kar je živelo v mislih' in v srcu, varno spravljeno v vsem od ljubezni spremenjenem životu.
Kakor bi bil en sam Človek sedel ob ognju, sta oba čutila, na misel pa jima to ni prišlo.
Strmela sta v ogenj, gledala, kako so se utrinjala žareča polena in kazala en čuden, goreč obraz za drugim. Kdaj pa kdaj je eden ali drugi dregnil s krepelcem, da se je pognal iz kupa kvišku šop zlatordečih isker.
Prva se je potem oglasila Liza:
»Tone, ko bi nama Bog le to dal, da bi zmerom lahko takole sedela eden zraven drugega!« Je rekla.
»Bodi brez skrbi, ljubica moja! Bo nama dal, pa še lepše! Pri peči se bova grela, ne samo takole!« ji je odgovoril. »Na klopi‘bova sedela, takole pozimi, pa bo pritekel fantek in naju vprašal: Ata/
mama, za kaj je pa tole? Ali pa punčka!«
»Ti bi rajši videl, če bi bil prvi fantek, kajne. Tone?«
»Tudi če bo punčka, je bom vesel! Tako lepo jo bova izučila in vzredila, Burga nama bo pa pomagala! Seveda, če jo bo kdo razvajal, jo bo ata!«
Liza mu ni nič odgovorila, samo prisrčno se je nasmehnila in se bolj stisnila k njemu-
»Kako bo še lepo, Liza, ko bodo ti pogani spet pobrali šila in kopita!« je čez nekaj časa dejal Tone.
Nato sta 'bila spet oba tiho.
Slišalo se je samo, kako je pokljala žerjavica.
»Le kje Burga hodi toliko časa? Da se ji ni kaj zgodilo?« je čez prav dolgo časa vprašala Liza.
»Jutri stopim pogledat!«
»Tone, ne sam! Še mene boš vzel s seboj! Strah bi me bilo samo! Ce bi kdo prišel!«
»Kdo neki? Dobro sem bil izbral tole zavetje, kar vsak tudi ne bo našel sem gor!«
»Tone, ne pusti me same! Tako rada bi šla s teboj f Skupaj bova, pa naj ie pride, kar hoče!«
»Prav nerad te bom vzel s sabo, da ti kar po pravici povem. Ali me ne bi rajši počakala? Saj bova z Burgo kar hitro nazaj 1 O, saj kar vem, zakaj je tako dolgo ni! Ata se ji najbrž Grnili, prav gotovo mu zdaj maže in čedi in I obvezava nogo!«	i
»Kaj pa, če še tebe ne bo nazaj? Saj ne veš, mogoče se je pa kaj hudega zgodilo! Kaj naj potlej začnem, če bi še tebe kaj zadelo? Ne, Tone, poslušaj me, oba pojdiva dol, če kaj bo, bova vsaj skupaj!«
»Dobro, pa naj bo po tvojem! Se do poldneva bova jutri čakala Burge, če je pa ne bo, potem se odpraviva oba dol!« Tako je nazadnje odločil.
Kaj se je bilo že tačas spodaj zgodilo!
»To niso bili ljudje, to so bile živali, zverine!« je dejal pozneje vsak, ki je za to reč slišal.
*
»Povej, kje imaš slnal Kje se
skriva?«
S spačenim obrazom je stal grbasti pritlikavec Podborški Tinček pred starim Vreskom.
»Vedeti hočejo, kje imaš sina!« je zapiskal.
Čez klado je bila pod stropom vržena vrv. Z rokama, visoko nazaj gor potegnjenima, je bil zanjo privezan stari Vresk. Kdaj pa kdaj se je kateri vojak spomnil, pa ga je sunil, da mu ie za hip zmanjkalo tal. Vse plave roke je že imel, prstov že ni več čutil. V obraz pa je bil zdaj rdeč, zdaj čisto bel kakor sneg. Solze so mu same lile čez lica do brade po brazdah, ki sta mu jih bila v poštenem, ljudem in Bogu všečnem, pa nikomur škodljivem ali slabo želečem trudu izorala v obraz sonce in veter dolgih, dolgih let.
Prvi dopolavoristični nastop v Ljubljani
Ljubljana, 6. oktobra.
VJeraj je imel Dopolavoro svoi prvi eimna-sticni nastop v Ljubljani. Prireditev je bila napovedana že za pol 3. uro, bila je pa preložena za dve uri. Nastop je bil na Stadionu. Stadion je bil za to priliko lepo okrašen z državnimi in fašističnimi zastavami. Nastopala so. kakor je bilo že iz programa razvidno, samo dekleta iz Trsta, Gorice, Pulja, Reke in Vidma. Dekleta so bila ljubko oblečena v bpla krila z modrimi jopiči ter belimi telovadnimi čevlji. Nudile so prav prijazno sliko.
Vreme je bilo lepo, sončno. Na prireditev je prišel kot najvišji predstavnik italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini sam Eksc. Visoki Komisar Grazioli s soprogo. Med odličniki, katere smo opazili na častni tribuni, je bil tudi divizijski ko-niandant general Orlando, vicegeneral De Rinesi in več visokih funkcionarjev fašistične stranke.
•	Petstotri dekleta so izvajala včerajšnji telovadni nastop. S svežim in odločnim nastopom so Osvojile gledalce. Prireditev je bila začeta z dviganjem državne zastave, katero so vsi počastili stoje in z dviganjem roke. Po dviganju zastave je stopil pred zvočnik generalni tajnik Dopolavora p. Gazotti, ki je izrekel svoje besede predvsem ljubljanski podružnici Dopolavora. Med drugim je dejal tudi tole: »Žene iz Abrtizza so prišle na to prvo ljubljansko donolavoristifno prireditev v svojih pestrih narodnih nošah, iz njihove močne in radodarne zemlje. Prišle so sem, da vam, ljubljanskim Dopolavoristom izroče zastavo, ki bo plapolala na čelu vaših vrst.<
Zatem je imel ognjevit domoljuben govor, v
ŠPORT
Ljubljana : Hermes 2:1 (2:0)
Ljubljana, dne 6. okt.
Včeraj je bila na igrišču Ljubljane odigrana prvenstvena nogometna tekma med gornjima nasprotnikoma, ki oba računata na prvo mesto v tabeli slovenske nogometne »lige«. Okrog 500 prijateljev enih in drugih je prišlo na igrišče, da vidijo igro, prvenstveno borbo, vendar pa so bili zaradi povprečne igre obe nasprotnikov malo ne--zadovoljni
\ Moštvi sta nastopili takole:
Ljubljana: Kriše, Puterle, Lah TT, Orel, Pilej, Udovč, Smole, Kroupa, Lah I., Bertoncelj, Pelicon.
Hermes: Oblak, Žitnik, Klančnik, Gomezelj, Sočan D., Sočan B., Goržič, Razbornik, Aljančič, Eržen, Dežman.
Igra	je spočetka valovila s polja	v pol je, bila
je	hitra.	Ze takoj spočetka se	ponudi	Lj. lepa pri-
lika za gol, toda Pepček zgreši. Nevarno žogo Oblak spretno ujame. Protinapad izvede Dežman, ki	pride	na oster strel, toda	Kriše	je na mestu
in	kar z	nogo odbije žogo v	polje.	Nevarnost je
odstranjena. Spet Pepček na poziciji, toda rajši odda prostostoječemu Peliconu, ki pa strelja v out. Kmalu nato neizrabljen kot proti H. Zatem hiter napad H. toda Erženov strel ni dobro usmerjen. Kmalu zatem se sreča nasmehne Lj. Pepček dobi krasen predložek od pomočniške linije, podaljša prostostoječemu Lahu I., ta pa še nekaj
katerem je dejal, da v tej vojni ne gre za borbo enega ljudstva proti drugemu, ne gre za zavzetje petrolejskih vrelcev ali za ugrabitev tujih zemelj, ampak gre za zmago civilizacije proti barbarstvu.
Nato je bila izročena novo dopolavoristična zastava ljubljanski podružnici. Potem se jp začel gimnastični nastop. Telovadkinje in športnice so v živahnem koraku stopale mimo častne tribune. Prva točka sporeda je bila tekma v košarki, med skupina..- ’ n lja in Reke. O rezultatu te igre in vseh ostalih nastopih ne bomo poročali, ker prireditev ni bila mišljena v strogo športnem oziru, ampak je bila nekaka akademija.
Prav dobro tehnično izšolanost so pokazala dekleta zlasti na kratkih progah 100 in 200 m. V štafeti 4 k 100 ni so tekle skupine iz Trsta, Vidma, Gorice, Reke in Pulja. Videli smo dobre štarte, skoraj dovršeno tehniko teka in tudi prav dobre predaje, kar je pri ženskah prav za prav redkost. Razen lahkoatletskih disciplin so nastopale tudi telovadkinje. In to na dvovišinski bradlji, na srednje visoki gredi, v prostih vajah in talni gimnastiki. Na bradlji so dekleta izvajala lepe prehode in včše, zlasti pa je ugajala pravilna drža. Tudi nastop na gredi je pokazal graciozno izvajanje ritmičnih korakov, ravnotežnih vaj in lepih drž.
Proste vaje je najprej izvajala skupina desetih izbranih deklet, ki je imponirala tako s skladnostjo in prav dobro izvežbanostjo. Kot zadnja točka programa je nastopila velika skupina telo-vadkinj, ki so pokazale sodobne ženske proste vaje. ki so gledalcem tudi ugajale. Telovadkinje so vajo izvajale na melodiozno kompozicijo.
metrov za
rov potegne in že obsedi žoga v mreži. 1:0 Lj. Navijači dajo duška temu uspehu. H. ne popusti in igra na izenačenje. Oblak bi sicer ta gol, lahko branil, toda sonce mu je bleščalo v oči. Nevaren H. strel gre k sreči v out. Prosti strel iz 25 m strelja Eržen, nevarno situacijo reši ljubljanski igralec z roko, tokrat na 16 m razdalji. Lj. postavi zid, strelja Sočan III. Lepo plasiran strel spretno odbije Kriše v kot, ki pa prav tako ostane neizrabljen. Žoga je že spet v polju. Puterle malo pred koncem prvega polčasa dobi čisto žogo, jo odda Peliconu na krilo, da steče še nekaj metrov proti hermežanskim vratom in že je drugi gol v mreži. 2:0 za Lj. Polčas. — V drugem polčasu H. nevarno napada, saj več kot izgubiti igro itak ne more. Pravilna taktika. Nevarne situacije se vrste pred ljuhljanskimi vrati. Toda vse se srečno konča. Tudi Lj. izvede nekaj nevarnih napadov, ki tudi končajo brez uspeha. Tudi H. se sreča nasmehne. Aljančič dobi žogo od desnega krilca, jo dvigne čez ljubljanskega branilca, in namesto, da bi Kriše stekel po žogo, čaka v vratih. Toda žoga je že v mreži. V celoti vratarjeva napaka. Nesporazurp med vratarjem in hranilcem; v 16 m prostoru je treba, da vratar dirigira igro. Lj. ima nekaj 100% pozicij za dosego gola, toda jih ne izrabi. H. bi take predložke drugače »vnovčil«. Z žogo v sredi igrišča se igra konča.
Hermes je bil borben nasprotnik in je imel v današnji igri prav za prav smolo. Napad je često prišel celo v 5 metrski prostor, toda končnega strela je vedno manjkalo. Oblak v golu je bil dober. Med branilci je bil prav dober Žitnik, ki je dobro držal nevarnega Smoleta. Pomočniško linijo je treba pohvaliti vso. Kakor je videti ima H. najboljšo pomočniško linijo v Ljubljani. Posebno
v igri z glavo so prav dobri. V napadu je bil dober le trio, dočim sta krili odpovedali.
Ljubljana je podala slabega nasprotnika. Forma od lanskega leta je precej padla. Res je sicer, da niso nasti 'H nekateri njeni najboljši, vendar bi človek pričakoval boljšo igro. Vratar, je razen dobljenega gola, dobro opravil svojo nalogo. Od branilcev je bil gotovo Puterle boljši. V pomočniški vrsti je bil celo igro dober le Pilej, dočim je zadovoljil Orel le do poškodbe. Udovč je bil povprečen. V napadu je bil dober Smolej, ki ga je pa Žitnik dobro »zaviral«, Sandi, ki je bil tudi skrbno krit: Pelicon in Pepček pa nista imela dneva. Acko je preveč bojazljiv in pred golom neodločen.
Rezultat bi bil kaj lahko tudi obraten in nič ne bi bil krivičen. Igra je bila srednja in ni mogla navdušiti danes še kar številne gledalce. To je bila le še senca nekdanjih dobrih starih časov, ko je bil ljubljanski nogomet strah in trepet tudi najboljšim gostujočim moštvom.
Sodil je g. Čamernik.
Dva poraza Hrvatov v tenisu
Drugi dan meddržavnega teniškega nastopa med državnima teniškima reprezentancama Italije in Hrvatske je Hrvatom prinesel dva težka poraza. Italijanska igralca Ceniato-Chitarrin sta v igri v dvoje premagala hrvatski par Mititf-Bra-novič z rezultatom 8:10, 3:6 in 6:2. Prav tako je italijanski par Cucetli-Del Bello premagal hrvaški par Palada-Punčec z 8:6, 6:4 in 6:1. S tema dvema zmagama je italijanski tenis znova dokazal na kako visoki stopnji je, saj je znano, da hrvaški igralci spadajo med najboljše evropske teniške igralce. Tekme so bile, kakor je gotovo bralcem že znano, v Milanu.
Korotan : Vič 7:0
Novice iz Ribnice
Ribniški šport. V nedeljo popoldne j« bila na ribniškem nogometnem igrišču revanžna tekma med SK Ribnico in SK Laščami. Igra ni bila zanimiva. Ribničani 60 sicer dobro igrali, vendar
pokazalo še precej lepo igro in je športno javno6t presenetilo z drugim uspehom nad Ribničani, lei 6e bodo morali že vse drugače potruditi, da bodo kdaj uspeli.
Sanitetna avtokolona bo prišla 22. in 23. oktobra v Ribnico. Specialisti bodo brezplačno pregledali vsakogar, ki se bo prijavil. Bolne otroke naj pripeljejo starši sami. Pregled dojenčkov bo popoldne. Sanitetna avtokolona bo vršila 6lužbo od 8. do 12. in od 15. do 17.30 ure v dneh 22. ui 23. oktobra.
V	občinskem uradu v Ribnici se po odredbi sprejemajo nepovabljene 6tranke le od 8. do 10. dopoldne.
Prvo Slovenčevo knjižnico. J. Jalena povest »Trop brez zvoncev« lahko naročite tudi pri našem zastopniku v Ribnici št. 185. Tu lahko kupite tudi posamezne knjige po 5 lir.
Lovci so zadnje dni posebno požrtvovalni: ni čuda, saj lahko z dovoljenjem padeta kar dva medveda. Do sedaj je padlo le nekaj zajcev, srn,
1	jelen in 1 divji prašič.
Obiskovalcem velesejma!
V trafiki v Velesejmski restavraciji (prej Dolničar) lahko dobite in naročite knjige »Slovenčeve knjižnice«, kakor tudi lahko dobite vse druge naše časopise: »Slovenec«, »Slovenski dom« in »Domoljub«.
»Planinski vestnik« — posvečen Ljubljanski pokrajini
Pred kratkim so v dveh zvezkih izšle štiri številke, 5., 6., 7. in 8., našega planinskega glasila. »Planinski vestnik« je te svoje številke posvetil izključno planinskim predelom na področju Ljubljanske pokrajine.
Uvodni članek je priložnosten in nam napove način dela, kakor se ga bo lotevalo Slovensko planinsko društvo, ki bo sodelovalo z italijansko planinsko organizacijo Centro Alpinistico Italiano.
Prvi spis je nato v številki članek »Slivnica (1114 m) nad Cerkniškim jezerom«. Napisal ga je Jos. Wester. Članek je opremljen z dvema lepima fotografskima posnetkoma. Sledi zanimivo pisani sestavek dr. T. Zupančiča »Iška« z lepimi motivi 'iz te gorske drage. Številka ima priložen v ba-krotisku moti\ s Cerkniškega jezera, odlično delo J. Skerlepa Dr. A. Brilej je opisal Goteniški Snežnik, ki Je s svojimi 1289 m najvišji vrh naše pokrajine. Spis krase lepi avtorjevi fotografski posnetki.
Znani jamar Pavel Kunaver je napisal poziv >V podzemski sveti« Viktor Pirnat nas povede med »gorjanske kosce« na Gorjance, Farkaš nas seznanja s Kureščkom, Lipovšek Marjan pa z Me-nišijo in Bloško planoto. Za konec Jože Zupančič
prinaša »Polževo jeseni«. V številki je še druga priloga v bakrotisku, prav tako delo Janka Skerlepa, »Krim od zapada« in še več drugih moti-
vov iz tega lepega dela naše domovine.
V	št. 7.-8. nas J. Wester seznani s Kumom (1219 m), Lipovšek Marjan govori o Čemšeniški planini, Rajko Ložar nas povede v »Zasavje v starem veku«, dr. Grašič iz Litije pa piše o zasavskih pticah. A. M. B. je napisal članek »Mrzlica«, v katerem širše sloje seznanja s to priljubljeno izletno točko. Končno sta še dva zanimiva in poučna sestavka, dr. A. Brileja »Kopitnik« ter P. F. Ačka »Čemšenik«.
Tudi ta zvezek je zelo bogato okrašen s fotografskimi motivi, ki se nanašajo na posamezne Članke. Vsa oprema in izdelava daje ponovno spričevalo, kako kvalitetno je delo 'Ljudske tiskarne.
Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da je »Planinski vestnik« in. ljudje pri Slovenskem planinskem društvu seznanil slovensko javnost s hribovitimi predeli, ki se prej razen redkega, samotnega romarja zanje ni nihče zmenil. Tako pa so nove razmere otele iz nezaslužene pozabe marsikateri biser slovenske zemlje. Zdaj se bo intenziviral tudi tujski promet po Dolenjskem, kar bi se prej razen »gostilniškega prometa« po nekaterih bolj krokarskim družbam kakor planinstvu namenjenih postojankah ne bilo nikoli zgodilo.
Članki v teh dveh zvezkih »Planinskega vestnika« in priloženi fotografski motivi so prav gotovo najboljše in najlepše priporočilo, naj hodi obravnavane kraje obiskovat v bodoče široki krog izrazitih planincev, pa tudi bolj 6kromnih izletnikov!
Naročite Slovenčevo knjižnico čimpreie
25. knjigo
VELIKI BELI MOLK (spisal L. Rouguette) bomo dali vsem onim
zastonj
Knjige po
5 LIR
samo v Sloven levi knjižnici
ki so se in ki
se bodo naročili na vso zbirko 24 knjig »Slovenčeve knjižnice« in bodo vso zbirko plačali vsaj predeli Izide 23. knjiga. — Nagradna knjiga »Veliki beli molk« je krasna
in znamenita povest z Aljaske, ki opisuje živ-lienje med Eskimi. V knjigi bodo številne slike.
Kdor naroči vso zbirko, to je 24 knjig »Slovenčeve knjižnice«, bo dobival knjige dostavljene na dom!
Ne odlašajte niti dneva, ampak takoj naročite »Slovenčevo knjižnico« z dopisnico na naslov: »Slovenčeva knjižnica«, Kopitarjeva 6 — Ljubljana, ali po zastopnikih, ki Vas obiskujejo.
Ce naročite našo zbirko knjig, boste s tem podprli tudi številne tiskarske delavce, ki bodo ostali pri delu. Tudi zastopniki, ki Vas obiskujejo so večinoma taki, ki so sedaj brez služb in z nabiranjem naročnikov preživljajo sebe in svoje družine.
Naročite »Slovenčevo knjižnico« čimprej, ker s tem doprinašate kulturnim in socialnim nalogam našega naroda!
Slovenčeva knjižnica, Kopitarjeva ul. 6 ■ Ljubljana
Zbirka prvega letnika „$lovenleve knjižnice" bo imela predvidoma sledeie knjige:
(Izhaja vsakih 14 dni ena knjiga)
1. Jalen : Trop brez zvoncev- Krasna lovsko-planinska povest. 2e izšla.
2. Deledda: Marianna Sirca. Sardinska povest slavne pisateljice. Zgodba o ljubezni premožne deklice in razbojnika.
3.	Bjornson:	Deklica S PrlSOj. AnŽC.	Dve sončni vaški	zgodbi,	ki
vam bodo	pravi užitek za dolge	zimske	večere.
4. Vieser: Podkrnoški gospod. Zgod. povest iz Koroške pred 500 leti.
5. Nemcova: Pravljice. Svetovno znane pravljice za stare in mlade«
6. Elvestad: MOŽ, ki |e oropal mesto. Napeta detektivska povest o znanstveniku, ki je postal tat.
7. Claes: Pokojni Župnik Kampens. Veder in zanimiv roman visoke vrednosti, o zgodah in nezgodah gospoda Kampensa.
8. Bevk : Vedomec. Kmečka povest enega največjih naiih pisateljev.
9. Wast: Zlato velnega juda. Roman o judovstvu, njegovem denarju in skrivnostih.
10. Pellico : Moje jele. Znamenita dokumentarna knjiga velikega italijanskega	pisatelja iz prejšnjega	stoletja.
11.	Haggard:	Orutina ledene dobe.	Roman	znanega	Haggarda	iz
davne preteklosti človeške zgodovine.
12. Lavrenčič: T0HC8 Iz lonce. Mladinska povest ■ slikami.
13. Jalen; Cvlar Marko. Najlepša slovenska pastirska povest.
14. Osendowsky; Ljudje, živali, bogovi. Senzacionalni opisi pisatelje* vega potovanja po Mongoliji in skrivnostnem Tibetu.
15. Biggers: Žametne copate. Napet kriminalen roman, v katerem ima glavno vlogo slavni Charlie Chan.
16. Bonelli: (mi kriZar. Zgodovinski roman iz časov križarskih vojsk.
17. Malešič: V zelenem polju roZa. Zelo lepa domača povest o uspehih in nezgodah mlade ljubezni.
18. Bourget: Ljubezen, ki Ubija. Pretresljiv roman velikega francoskega pisatelja.
19. Konstantin: Baj GanjO. Najboljši bolgarski humorist nam tu popisuje, kako je Baj Ganja romal po Evropi in kaj je vse doživel.
20. Grossi: MafCO VlSCOntl. Velik zgod. roman iz srednjeveške Italije.
21. Čampa: Koliba Onkraj Bloice. Lepa ljudska povest našega mladega in že priznanega pisatelja.
22. Rohmer: Skrivnost dr. FU-Man(Uja. Silno napet kriminalen roman o zločinskem Kitajcu Fu-Mančuju, ki ga lovijo detektivi.
23. Knjiga nasvetov, v njej bodo zbrani važni nasveti za gospodinje, gospodar,, poljedelce in sploh za vsakega, zlasti glede zdravja,
24. Pierre Benoit: Veliki jez. Roman iz Irske zgodovine o veliki domovinski ljubezni.
Pridržujemo sl pravico, da Iz umljivih razlogov, kikfno knjigo nadomestimo z drugo.
%UIUIIIIIIIUIIIIIIIIIIII1II1IIIIIIIII
s A FL“ BARBIERB •PADOVA
LE GRANDI MARCHE • SLOVITE ZNAMKE
LIOUORE-LIKER	OVOS	APEROL
SANTONIO	BARBIERI	-»
La SILIČE purissima esiralla dalle c are istriane NajiislejiaKREMENICA,ki jo koplje v istrskih jamah
5. A. INDAuRAK Capltale versato 1. 800 000 Sede in MILANO Via Bigli 1 - Stabilimento in POLA
Aperitive (iissptante. Poco alcoolico, rego-latore della Diucstio-ne a base di erbe aro-matiche. Aperitiv 7.a KaSenJe žeje. Vsebuje malo alkohola, ureja prebavo, pripravljen iz aromatičnih zelišč.
Zabaione inalterablle ahasedi tuorli d’uova freschissime. Zucehe-roe vino Marsala-Por-tentoso rieostituente. Nepokvarljivi jajčni liker iz rumenjakov čisto svežih Jaje, sladkorja in vina Maršala. čudovito močno krepčilo.
Ottimo diirestivo, di sapore delicato. Pre-parato con Fusione di erbe Alpestri. Sijaien za prebavo, delikatnega okusa. Pripravljen iz odccd-ka planinskih zelišč.
si trasforma nello stabiHmento di Napoti della se pr e t e or i v napolitanskem podjetju
S. A. CRISTALIERIA NAZI0NAIE Cepltale versato L. 7.000.000 Lede In NAPOLI Cono Malta 150 - Dep. In MILANO Via lenner 68
in r.ristalto, mesto cristallo e vetro temperalo per articoli da lavola; tubo di vetro neutro HN EU T R E X ULTRA 1941“ e normale per applicazioni scientiftche e sanitarie.
v kristal, polknsial in temperirano steklo za namizno posodje; nevtralne steklene ceii “ N EU T RE X ULTRA 1941” in normalne za znanstvene m zdravstvene namene.
La t.«. I0FFIERIE COLI - ARBIN0L0 - N0NTI,LAICAM'
Capital« venato L. 2.oco.ooo - Sede in MILANO Via Bigli 28
PER LA PERFETTA IGIENICA PRESENTAZIONE DEI VOSTRl PRODOTTI
ZA POPOLNOMA HIGIENIČNO PREZENTACIJO VAŠIH IZDELKOV
MILANO
coeso V ITT. IMAM. A«
nei suoi stabilimenti di Milano,Šesto S.O.,V ergiale, Torino, Siena e Napoli, con questi tu bi produce izdeluje v svojih podjetjih v Milanu, Šesto S. O., Vergialih, Torino, Sieni in Napoliju iz teh cevi'
Fiale - Fialonl - Tubetti • Tubi orlo a vite - Bottlglie itolanti e Articoli di vetro toffiato Flole-Flolice-Ievke-Cevi z vljakastlm robom-lteklenlce in predmete Iz napihnjenega stekla
1'lmballagglo trasparente del tempi nuovl
prozorni ovoj novih časov
Tipi, spessori, colori per ogni esigenza. Qualit& speciali per usi tecnici Tipi, debelina, barve za vsako zahtevo. Posebna kakovost za teh n. uporab
Rappresentante zona Venezia Giulia, Lubiana — Zastopnik za Julijsko Benečijo, Ljubljano
GIN O LUSSI - Via R. M. Imbriani, 4-TRIESTE
(fondata nel 1863) che per prima ha diffuso tale stru-mento in tutto il mondo, e garanzia di
pertezlone. eleoAnza e sonorna
Chiedetela presso il Voatro abituale fornitore
(ustanovljena 1.1863) da je prva razširila ta instrument po vsem svetu, je zadostno jamstvo
popolnosti, eleoance in zvotnosfl
Zahtevajte jo pri Vašem stalnem dobavitelju
Industrija za električne svetilke, radio
Lampade elettriche di ogni tipo e per ogni nso Električne svetilke vseh tipov in vsake uporabe
LA GRANDE MARCA 1TALIANA
Velika italijan. znamka
CERCASI AGENTE O ESCLUSIVISTA PER LA ZONA IŠČEMO AGENTA ALI SAMOSTOJNIKA ZA POKRAJINO
KR AL) IC A HARMONIK
LA REGINA DELLE FISARMONICHE
UBALDO BONTEMPI
FABBR1CA FISARMONICHE
CASTKLFIDARDO
(ANCONA)
RAPPRESENTANZE - COMMISSIONI -	(	ZASTOPSTVA - POVERJENIŠTVA • KON-
CONTROLLl ASSICURAZIONI - TRAN-	(	TROLE - ZAVAROVANJA - TRANZITI
SITI - NOLEGGI - SPEDIZIONI. Cbiedete	/	NAKLADANJE - POŠILJATVE. Zahtevaj-
senza impegno informazioni alla sola Uitta	/	te pojasnila brezobvezno pri edini tvrdki
organizzata in Spagna	organizirani	v	Španiji
_ BAVASTRO & RAIMONDI
Genova, Via San Giorgio 2/29, Tel. 24261 — Barcellona, Calle Junqueras 2-3, Tel. 23659
»To je sramota za Koroško!« je menil vojvoda, ki se mn je da pohvali vladajočega cesarja, kar pa Goričanu ni bilo všeč, zdelo za malo, da bi kak vitez ne mogel strahovati in končati češ da bi bil bolje storil, Če ne bi dražil s svojim objestnim udri-pošasti.	banjem Saksov, ki se še niso zrasli z Nemčijo.
»Gospod vojvoda, žival je neranljiva, ker ima luskine kakor Ker je Markvard le zagovarjal cesarja in ga hvalil, da je iz kamna, skozi katere ne predre najostrejša puščica; in tudi za- dober in velikodušen, lep, dostojanstven in da že s pogledom bosti ga ni mogoče!« je pojasnil tretji gost iz objezerskih slehernega pridobi, mu je Goričan oponesel, da je strasten, krajev.	omahljiv, da zanemarja svojo čednostno ženo in zalezuje povsod
»Potem ga je treba z gorjačami pobiti! Razglasite v svojem drugo. Na Markvardovo pripombo, da nišo postavljeni, da bi okolišu, da bogato obdarim tistega, ki bi ubil zmaja,« je ukazal sodili cesarjevo zasebno življenje, se je Goričan razvnel: vojvoda.	»Kaj pa njegovo obnašanje v Goslarju, o tem pa vendar
»Jaz sem videl že večkrat to pošast in lahko rečem, da si smemo govoriti? Povabil je duhovsko in posvetno gosposko na tega nihče ne bo upal,« se je spet oglasil nekdo iz spodnjega zborovanje zaradi nujnih državnih zadev in ko so bili zbrani1, so konca.	morali čakati. Od ure do ure, ko so hoteli vedeti, kdaj začno,
»O, jaz bi pa vedel za takega, ki bi bil zmaju kos,« se je jim je ukazoval, naj čakajo, ker je medtem kockal. Pozno zvečer spomnil osojski opat. »Neki tlačan je, ki je ušel z Wildensteina pa jim je sporočil, da jih ne potrebuje in naj kar odidejo. Ne-in se naselil pri nas ob Trebinjskem gozdu, kar sem vse uredil sramnost taka!«
z rajnim Wildensteincem. Mož	je silen	orjak.«	Markvard se ni dal ugnati, še se je zavzel za svojega vla-
»Osvobodim ga, ako	se mu	posreči,	vas pa	odškodujem,«	je darja, češ, kdo bi ne bil nejevoljen, če bi ga tako izigravali, kot
obljubil Markvard opatu.	so cesarja, ki je že kot otrok izgubil očeta in so ga potem z zvi-
»To je pa gotovo Blagoša,« je uganil Aribo. »Ali še živi? jačo odpeljali materi ter ga vzgajali po svoje, ustrezajoč vsaki Mislil sem, da ga je pošast z jelenom vred požrla. Zaslužil bi za njegovi želji, da bi si pozneje pridobili njegovo naklonjenost, vso divjačino, ki mi jo je postrelili«	Mati da ni hotela čakati posledic slabe vzgoje in je šla v neki
»Divjačine je tako skoraj preveč, svojo	kazen je pa	prestal	samostan v Italiji, medtem pa, da so dali štirinajstletnemu žezlo
in zato na njegov prestopek ne smemo več misliti. Ker se je v roko. Da pa je zlorabljal v taki starosti veliko moč, ki so mu rešil jelena, se mi zdi, da mora res biti tako močan, da bo ugnal jo zaupali, zlasti ko je tako bister, se ni čuditi. Glede Saksov tudi zmaja!« se je zavzel vojvoda za nekdanjega obsojenca.	pa, da je treba vedeti, kako se spet in spet puntajo, uklonijo in
. »Pa so še drugi in drugačni zmaji,« se	je razhudil	ob	tej	puntajo, da so z dvajsetimi tisoči napadli Harzburg in da je
priliki Kolničar. »Moj sosed z Vranje peči gleda poželjivo na le tvegan nočni beg cesarja rešil. Kadar koli pa je podelil kako Kolnico, da bi jo požrl, če bi se ne bal, da bi mu obtičali moji vojvodstvo ali škofijo, da si je pridobil enega nehvaležnika več trdni zidovi v grlu! Tratar ne da Babenberžanom v Podkloštru in celo vrsto nezadovoljnežev, kar je vojvoda dokazal z zgledi, ne eno noč mirno spati, Ponikvarji pa so si naropali silno boga- navajajoč, kako so se na Bavarskem, švabskem in v Porenju Po-stva! Teh pajdašev seveda danes ni tu!«	I rotili in napravili zvezo proti cesarju, katero vodi Rudolf Po-
»Če bi žilvel še stari cesar, ta bi že ukrotil take zdraharje!« renski, ki se je poročil s princezinjo Matildo in dobil z njo voj-je	menil Khevenhiiller.	| vodstvo švabsko. Prav tako hvaležen kakor ta čudni svak da je
»Tudi Henrik IV. ni	kar tako! Svojo hrabrost	je	pokazal	že .bil tudi Zahringer, ki mu je cesarica mati kot regentinja pode-
z več zmagami nad nemirnimi Saksi,« je vojvoda čutil potrebo, lila Koroško, a je prešel očitno k cesarjevim sovražnikom.
»Nenavadni običaj, da smejo, dokler sedi kmet na kamenu, Partovčani in Gradnikarji nemoteno kositi travnike in po mili volji požigati, kaže le, kakšna brežpravnost bi gospodovala, ako bi ne bilo vladarja.«
Tem škofovim besedam je dodal osojski opat;
»še nekaj je povzročilo, žal, tako razširjeno podivjanost. Ljudje so začeli verovati, da bo leta 1000. po Kristusovem rojstvu ali kmalu zatem konec sveta. Malo je bilo takih, ki so se zaradi tega pokorili in pripravljali za zadnjo uro, večinoma pa so, pričakujoč od dne do dne konca, opuščali delo in zapravljali ter obubožali, otroci pa so postali ob blodnjah in praznoverju staršev roparji in tatovi.«
»Kaj pa zmaj, o katerem pripovedujejo, ali je tudi samo plod domišljije in vraž?« je vprašal Markvard.
»O ne,« je odgovoril nekdo od spodnjega konca mize, »kar nas prebiva ob jezeru — in tu nas je dosti takih zbranih — vsi opažamo, kako zmaj od leta do leta raste in nam vedno bolj požrešen ropa živino, a včasih požre tudi kakega neprevidnega človeka!«
»Kaj ni v vaših krajih nobenega tako pogumnega viteza, da bi se spravil nad pošastno žival in jo pokončal?« je hotel vedeti vojvoda.
»Mnogi so že poskusili,« je povedal nekdo drugi s spodnjega konca,» a nikomur se ni posrečilo, pač pa je, marsikdo izgubil
življenje.?
Andrejčkov
Žalost in veselje
j j j j j j | j j | Risal Jože Beranek	Besedilo	priredil	Mirko	Javornik
Roman v slikah
L-
f
76.
Znanje in okretnost ^ boju sta Alešu dobro koristila. V letu dni so ga povišali za kaprola. Povsod se je skazal za pravega vojaka in dobil je zlato kolajno, ki mu jo je sam poveljnik pripel na prsi in ga pohvalil vpričo celega polka.
L
77.
Toda svobodoljubja Italijanov avstrijske vojske pod Radeckim niso mogle ukrotiti. Prišla je bitka pri Novari. Aleševa baterija je bila tam deležna najhujših napadov, ker ni bila nič zavarovana. Aleš je dolgo premišljal, kako bi se umaknili odondot.
78.
Ko je že veliko konj počepalo in se je tudi moštvo vse bolj krčilo, je Aleš odjezdil k stotniku. Pozdravil ga je in mu povedal, kam naj bi se njegovi topničarji umaknili. Stotnik ga je pohvalil zaradi te previdnosti in mu zapovedal, naj stori tako.
Gozd na ledeniku
Odkritje, ki za geologe pomeni pravo senzacijo
Pri enem zadnjih raziskovanj nekega izsušenega jezera pri Apenradeju približno 75 ha velikega, je švedski državni geolog dr. Hansen iz Ko-danja ugotovil, da so nagromadeni na kraju, kjer it bilo nekoč jezero, precej debeli skladi apnenca, Ici ga je voda nanosila vanj. Pod poldrug meter debelo plastjo šote, 4.5 metra debelo plastjo usedlino apnenca in 4 metre debelim slojem blata, je našel spe) pol metra debelo plast šote, v kateri je bila lepo videti pla6t glinastega skriljevca.
To so pač najdbe, ki jim navaden človek gotovo ne bi pripisoval prav nič posebnega, naj 6i slede različne plasti druga za drugo kakor koli. Za geologa, jx>sebno še za takšnega kot je dir. Hansen, pa je bilo to že na prvi pogled nekaj či6to posebnega. Zanj in za druge strokovnjake njegove vrste je to odkritje prava senzacija. Zdi se namreč, da
nudi ta razvrstitev plasti pod izsušenim nekdanjim jezerom prepričljiv dokaz, da je morala biti med dvema mrzlima obdobjema v takormenovani »dobi tunder«, dokaj toplejše časovno razdobje ki se je odlikovalo s svojimi posebnimi značilnostmi, kakršnih neposredno pred in j>o tej dobi ne samo v tistih krajih, pač pa verjetno tudi drugod ni bilo. Dr. Hansen je iz usedlin ugotovil, da se je moral razprostirati nad ledenikom, ki je v tistih davnih geoloških časih prodiral tod v dolino, gozd. Led se je seveda pozneje stajal in je njegova voda ustvarila jezero, v katero 6e je pogreznila gornja, z gozdom obraščena plast.
Dozdaj geologi kaj podobnega še niso odkrili nikjer drugod kot 6amo na Alaski v Severni Ameriki. Tam se še danes razprostira nad ledenikom cel gozd.
Vbbb
Pridobivanje plemenitih plinov v Nemčiji
Z njimi polnijo žarnice, da tako dobijo luč različnih barv
(C. E.> Ob koncu 19. stoletja je Ramsay odkril pet novih elementov v zemeljskem ozračju, ki nas obdaja. S tem je bila potrjena njegova domneva, da je v ozračju res še nekaj novih prvin, ki so bile doslej neznane. Prvine, ki jih je tedaj odkril Ramsay, so: argon, neon, helij, kripton in ksenon. Prištevamo jih med tako imenovane plemenite pline.
Od teh novo odkritih plinov je argona v zraku približno 1 odstotek, dočim je vseh drugih štirih elementov skupaj komaj 0.002 odstotka.
Deset let pozneje se je Georgu Claudeu, ki je nadaljeval z »razčlenjevanjem« zraka — s čimer je začel Carl von Linde s pomočjo postopka utekočinjevanja in očiščevanja — posrečilo dobiti iz zraka plemenita plina neon in helij. Claudejev postopek je bil tako nekaj nenavadnega, da je nemški patentni urad sam dvomil, da bi ga bilo mogoče praktično uporabljati. Podjetje »Chemische F&brik Griesheim-Elek-tronc, ki so mu v Nemčiji zaupali ta patent, je morala pred nezaupljivimi in neverjetnimi funkcionarji patentnega urada praktično dokazati, da je njihov dvom neupravičen. To 6e je zgodilo 23. novembra 1910 in to je tudi dan, ko je bil ustanovljen poseben »Oddelek za plemenite pline« pri konzorciju »I. G- Farben«. Od tedaj dalje pridobivajo neon in helij v Gries-heimu kot poseben industrijski proizvod. Po posebnem postopku pridobivajo v Griesheimu tudi argon, ki se ga je prvič posrečilo pridobiti pred
25 leti von Lin de ju. Z njim polnijo električne žarnice. Leta 1933. je podjetje I. G. Farben začelo pridobivati tudi kripton in ksenon.. V zraku je ten dveh plemenitih plinov izredno malo. Na milijon delov zraka pride obeh omenjenih plinov komaj en del. Velike naprave, kjer pridobivajo kripton in ksenon, imajo v Leuni. V tovarne, kjer izdelujejo električne žarnice, pošljejo na leto iz Griesheima približno 400 kubičnih metrov teh plinov.
V	prvih začetkih je veljal liter kripton*
25.000 mark, liter ksenona še neka j več, in siefer
32.000 mark. Danes pa ga vsak, kdor ga potrebuje, lahko kupi neprimerno ceneje. Za nekaj litrov plača le nekaj mark, poroča agencija »Centraleuropac.
Neon je bil od vseh teh plinov prvi, ki so ga uporabljali za polnjenje električnih žarnic. Prva žarnica z označko »Neon« je zagorela v Griesheimu leta 1913. Žarnice, v katerih je neon, dajejo rdečo luč. Modro luč pa imajo svetilke, v Katerih žari para živega srebra v atmosferi neona in argona. Potem je prav pogosta tudi ze-
•	lena luč, toda pri tem ne gre za nič drugega kot za žarnico, v kateri je para živega srebra, žarnica sama pa je iz stekla zelene barve.
Zelo velik je bil slednjič tudi napredek, ki so ga dosegli pri uporabljanju omenjenih plemenitih plinov za polnjenje žarnic, ki služijo za razne prometne signale.
Pridelek suhih sadežev v Italiji
Italija posveča čedalje večjo pozornost pridelku sadežev, ki jih je mogoče posušili in v suhem stanju ohraniti dalj časa. Že do zdaj je takšne sadeže uporabljala v najrazličnejše namene, na primer tudi za izdelovanje slaščic in •podobno. Suhi sadeži v zimskem času lahko nadomeste v veliki meri druga živila, zlasti pa pozimi veljajo za popoln nadomestek svežega sadja.
Po zadnjih ugotovljenih in objavljenih podatkih je bila proizvodnja suhih sadežev v Italiji lansko leto dosti večja kot v prejšnjem letu. Pridelali so 1,303.000 metrskih stotov man-deljev, 244.000 stotov lešnikov, 403.000 stotov orehov, 976.000 stotov suhih fig in 2000 stotov suhih češpelj. Znano je, da imajo suhe fige in češplje v sebi izredno mnogo redilnih snovi, zlasti ‘še češplje, ki so poleg tega tudi zelo zdrav sadež. (Agit.)
Preproga, ki je zahtevala nad pol stoletja vztrajnega dela
72 letna Bolgarka Radmila Popov«, vdova po nekem trgovcu iz Plevna, je te dni do konca izdelala dragoceno preprogo, ki jo je pletla neprenehoma več ko petdeset let. Preproga meri 54 kvadratnih metrov in je izdelana po orientalskem vzorcu. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko zdaj takšna velikanska preproga velja, oziroma koliko omenjena vztrajna Bolgarka zahteva za svoje polstoletno delo z njo.
Šport
Mladika : Moste 4:3 (2:2)
Ljubljana, 5. oktobra.
Danes je bila na igrišču na Kodeljevem odigrana huda prvenstvena borba med starima rivaloma Mladiko in Mostami. Vedno, kadar se srečata ta dva nasprotnika, lahko gledalci računajo na hud boj. To so vedeli tudi danes in so prišla v velikem številu, da vidijo ene in druge.
Spočetka igra valovi iz polja v polje. Tem-f>o igre je hud, toda vzdrže eni in drugi. Mo-ščani prevladujejo v ostrem startu in zagrizenosti, Mladikaši pa prednjačijo v tehniki. Dva sistema. Sama igra pa je pri tem trpela na lepoti. še ne mine dve minuti, ko moščanski vratar izpusti povsem nenevarno žogo. To moštvo Most precej potre, toda pred očmi jim bdi izenačenje, ki visi v zraku. Še drugič se nasmehne srpča Mladiki. Tokrat Keršič M. krasno ) doseže drugi zgoditek za domače. Sodnik v na-
daljevanju poteka igre dosodi še v prvem polčasu dve enaj6torici proti Mladiki, ki obe obsedita. Prehuda kazen. Seveda obe obsedita. Polčas.
V	drugem polčasu se spet razvije ogorčena borba, kdo bo koga. Takoj doseže Šibenik s krila tretji gol za Mladiko, ki je bil neubranljiv. Mladika še bolj pritiska, toda tudi Moščani ne popuste. Kmalu potem se tudi Moščanom nasmehne sreča in že je žoga v nasprotnikovi mreži. Stanje 3:3. Igra je ostra, včasih meji že na surovost. Napadi «e vale iz polj« v polje, nevarni so vsi. Mladiki uspe, da še četrtič potrese nasprotnikovo mrežo. še_ nekaj minut manjka do konca. Sedem minuti pred koncem sodnik že četrtič dosodi enajstmetrovko v tej igri, toda tokrat proti Mostam. Nekaterim igralcem zavre kri, kajti igra je bila že ves čas vroča, in se neki Moščan dejansko loti sodnika. Igra je pred koncem prekinjena. Stanje 4:3. Kaj se je zgodilo kasneje, bomo še poročali v eni prihodnjih številk Eno pa je, da tako ne more več iti naprej. Igralci, ki ne sipadajo na igrišče, naj ostanejo raje doma. Sodil je g. Vrhovnik, ki ni bistveno nobenega izmed nasprotnikov oškodoval. Po današnji igri je Mladika zmago zaslužila, bila je boljše moštvo, linije so bile povezane in tehnično je boljše obvadovala žogo. Moščani prihajajo do zgoditkov preveč s silo, kar škoduje lepoti igre. Tgra sama pa je bila danes podpovprečna in gledalci, razen bo-jevitežev, niso prišli na svoj račun.
Jadran : Grafika 5:1 (2:0)
Ta tekma je bila odigrana kot predtekma k glavni tekmi Ljubljana proti Hermesu. Tekma je bila mlačna iti brez vsakih potez, ki bi kazale, da se v tekmi borita dva prvorazredna kluba. Grafičarji kar ne morejo spraviti 6kupaj moštva, ki bi bilo kaj vredno, na igrišče gredo že skoraj vnaprej z mislijo, da bodo zgubili. Tudi današnjemu nasprotniku niso bili kos. V prvem polčasu so morali dvakrat po žogo v lastno mrežo, njim pa ni uspelo to niti enkrat. Moštvo je brez vsakega sistema igre, posamezniki so 6icer dobri tehničarji, toda do skupnosti je še daleč. Kje je borbenost, ki je potrebna, pri igri, kakršna je nogomet?
Jadran je bil bolj borben in je zmago vsaj v izraženi meri zaslužil. Fantje vedo, kaj je treba z žogo storiti, vedo kaj je namen igre. Moštvo z današnjim nasprotnikom ni imelo posebnega dela, ker ga je s startom že omogočilo. Nekateri Jadranaši so bili kar dobri, kair naj velja posebno za levo krilo, le malo preveč »lačno« je včasih na žogo. Napad je bil v celoti učinkovit, in je, kakor rečeno zmago, povsem zaslužil. Sodil je g. Pušenjak.	........
CdROUNKd
pustolovski roman
Komisar je znova začel razmišljati. Vsa njegova zunanjost je pričala o tem. Cez nekaj časa se je približal Forieru, mu sedel nasproti in mu dejal z dobrohotnim glasom:
»Croixnoir je tisti, ki je umoril odvetnika Ltfgrosa.*
Akademikove oči so se široko odprle od začudenja. Ko je končno zapopadel smisel komisarjevih besed, se je porogljivo nasmehnil in dejal:
»Oprostite! Sam sem videl, kako si je odvetnik pognal kroglo v glavo. Kako morete tedaj trditi, da...«
»Nič ne de. Vi sami priznavate, da ima ta Croixnoir izredno moč, naravnost satansko. Govoril je telefon lčno z odvetnikom in ga prisilil, da si je vzel življenje. Vidite torej kaikšen nevaren zločinec je ta človek, če ga sploh še moremo imenovati človeka. Skušajte mi sedaj slediti in raz: umeti to kar vam bom povedal Tudi vi ste le žrtev okoliščin. Po skromnem, toda brezskrbnem življenju, ste 6e nenadoma znašli pred težavami, o katerih poprej niste niti sanjali. Ker niste bili na to pripravljeni, ste kmalu podlegli. Sicer pa je skušnjava bila zelo velika. Zaradi težkih okoliščin v katerih ste živeli, bodo tudi sodniki z vami milejše postopali. Raz-
23 .
umeli pa boste, da je treba na vsak način onemogočiti Croixnoirju njegovo pogubo-no6no delo, ki upropašča toliko ljudi. Saj ste postali tudi vi njegova žrtev, čeprav na drug način. Treba je uničiti to trgovino, ki upropašča cele družine. Ta strup ne uničuje 6amo tistih, ki ga uporabljajo, ampak trpijo tudi otroci teh nesrečnežev. Te uboge nedolžne žrtve kličejo po maščevanju. Uničiti je treba one brezvestneže, ki zaradi dobička prinašajo narodu toliko nesreče. Temu delu moramo posvetiti vse naše sile. In vi nam pri tem morete pomagati. Z vašo pomočjo 6e nam bo pK)6tečilo, da naredimo neškodljivega enega izmed najhujših zločincev te vrste. Na vsak način nam morate pomagati.«
Komisar je umolknil. Njegove besede 60 bile polne ognja. V ta boj je stavil vse 6voje sposobnosti, vse svoje sile. Foriera ni gledal več 6trogo, kakor krivca, pač pa proseče, kakor Ja od njega pričakuje pomoči, da doseže svoj 6moter Na vsak način mu je Forier moral pomagati. Doseči je moral njegovo sodelovanje za vsako ceno. Cez nekaj časa je nadaljeval:
»Vaša pomoč pa ne bo ostala brez plačila. Poročal bom o vsej zadevi tako, da
bo za vas čim ugodnejše. V tem boju zoper nevarnega sovražnika celega našega naroda, si lx>ste zopet pridobili čast, katero 6te s 6vojim nejx>štenim delom zapravili. Imeli boste tudi bolj mirno vest, ker boste na ta način popravili veliko zlo katerega ste zakrivili. Morate nam poma-
fati. Prepričan sem, da tega ne boste od-loniU.«
Mladeniča so komisarjeve besede popolnoma prepričale. Dvignil je glavo, ki jo je do sedaj povešal na prsi. V njegovih potezah ni bilo nobene trdote več in tudi nobenega nezaupanja. Ko je pogledal komisarja, je v njegovih očeh odsevala odločnost. Dejal je:
»Pripravljen 6em, gosjjod komisar. Lahko razpolagate z menoj. Odločen sem posvetiti vse svoje sile boju zoper zločinca, ki je upropastil toliko ljudi m bi bil tudi mene. Zapovedujte. Storil bom vse, kar boste od mene zahtevali. Ponosen 6em in srečen, da vam morem pomagati in se morem tako vsaj pred lastno vestjo opravičiti. Saj sem zaradi te nesrečne zadeve ves čas tako silno trpel.«
»Veseli me, da 6te moj predlog sprejeli,« je veselo dejal komisar. »Niti malo nisem dvomil o tem. Upam, da nam bo vaše sodelovanje zelo koristilo. Pozneje vam bom pojasnil, kaj morate storiti. Sedaj vas zapuščam, ker moram vse pripraviti za dober uspteh. Na svidenje!«
Komisar je bil na zunaj popolnoma miren, toda popolnoma pa le m mogel skriti svojega veselja ob misli na skro-rajšnjo zmago.
X.
Naslednjega dne so vsi časopisi prinesli na prvi strani sliko Reymonda Foriera in poročilo, da je policija dognala, da je glede umora odvetnika Legrosa jjopolno-ma nedolžen in da je bil ponoči izpuščen na svobodo.
To poročilo je dal objaviti komisar Flobert, ki je akademika ponoči res izpustil, ko mu je d$l potrebna navodila. Tako se je mladenič vrnil v 6vojo sobico in ob dogovorjeni uri obesil brisačo na svoje okno. Medtem ko je to opravljal, je pomislil, kolikokrat je gledal po bližnjih cestah, da bi videl avtomobil svojega go-6jx>darja, toda vedno je bil ves njegov trud zaman.
Ves dan je hodil naokoli v bližini svojega stanovanja v upanju, da ga bo Croix-noir zagledal. Skušal je na zunaj ohraniti svojo običajno brezbrižnost. Toda čutil je vso resnost svojega položaja v tem nevarnem lovu, pri katerem ni bil lovec, ampak le vaba. Kljub vsemu pa je želel, da bi čim prej prišla noč.
Končno se je zmračilo. Reymond Forier je odšel v gostilno, kjer je navadno jedel, in 6i naročil skromno večerjo. Nato 6e je nekaj časa sprehajal po mestu. Ob dogovorjenem času je odšel na policijo. Našel je tam komisarja in ravnatelja, ki sta 6e živahno razgovarjala z Doretom, ki jima je kazal listek, katerega je našel v avtomobilu in jima pripovedoval o svojem obisku pri gospodu Girouxu.
Ravnatelj je pozorno premotril listek in nato dejal:
»Dobro! Upam, da 6e nam bo nocojšnji poskus posrečil. Tudi ta listek nam bo ob svojem času prav prišel. Spravil ga bom. Sedaj pa vam moram poročati o tem, kar sem izvedel glede telefona go6jx>da Bera uda, brata gospodične Delije. Govoril sem tudi osebno s poštnim ravnateljem, da bi dobil čim natančnejše jx>ročilo o preiskavi, katero *em naročil. Toda preiskava je bila brez potrebe. Stvar, katero je odkril vaš prijatelj, je bila jjoštnemu ravnateljstvu dobro znana, ker 60 poštni uslužbenci 6ami izvršili to delo, na zahtevo gospoda Be-rauda. Ta namreč vodi neko veliko transportno jxxljetje, ki ima več podružnic. Ker je hotel nadzorovati telefonske pogovore svojih uslužbencev, je zahteval, da se njegovemu telefonu priključi aparat, ki bi mu to kontrolo omogočil. Ce torej ne bomo našli n«benih drugih dokazov zoper njega, ga zaradi tega še ne moremo imeti na sumu. Na vsak način pa p>ola-gam veliko važnost na nocojšnji poskus. Prepričan 6em, da usj>eh ne bo izostal.«
Ob pol desetih seje policijski avtomobil neslišno bližal Boisu de Boulogne. Komisar in Doret sta v družbi štirih j>o-licistov odšla na mesto, kjer se je Forier sestajal z neznancem, da pripravita vse potrebno za zasedo.
Avto ni šel po glavni cesti, ampak je naredil velik ovinek, da bi ne vzbudil suma. Polagoma je dospel na cilj in se ustavil med drevjem, le nekaj metrov vstran od dogovorjenega mesta.
Za Liod*ko tiskarno * Ljnbljant: Joie Kramarič - Izdajatelj: Int. Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Izhaja »sak delavnik ob 12 Mesečna aaročaina j« * Ur, M inozemstvo 10 lir — Uredništvo: Kopitarja ultra 6'1I1 — Uprav at Kopitar i*"- slica 6, Ljubljana — Ieletoa štev. 40-01 do 40 05 —
rodrožnicaj Novo mesta