f PRI VIDMARJEVIH SE BOJIJO NAFTNE KRIZE Sosedje so mu čestitali Vsako kmetijo v naši občini je mogoče izluščiti iz množice drugih kmetij. Tako K lahko rekli tudi za kmetijo Franca in Milke Vidmar iz Črne vasi 197. Njihova prva, družinska posebnost je to, da sta oče in sin imenovana France, mama in hčerka pa Milka. Dru-ga svojskost je gotovo v njihovi družinski želji in težnji, da bi njihova kmetija vedno napredovala. Vsi štirje želijo pridati svoj tehten del, pa naj bo to pri vrtnar-stvu, poljedeljstvu, reji goveda ali konj in ne nazadnje urejanju njihovega doma. Morda bi bilo bolj pošteno, enakopravno, če bi v tem pogovoru zapisali mnenja, poglede, izkušnje vseh štirih o njihovem življenju in delu na kmetiji, a vseeno nare-dimo izjemo in povabimo v dvogovor Ie očeta Franceta. Triinšestdeset let je dopolnil. Let, ki so bila prekaljeva-nje jekla, let, na katere je kljub začetnim, otroškim pomanjkanjem, danes zelo ponosen. Za vas smo izvedeli, ko je dobil IRAK - VULKAN prvo nagrado. »Irak - vulkan je dobil 11. septembra prvo nagrado kot najboljši žrebec Ijubljanskega območja. Štiri leta je star in je temno kostanjeve barve.« Nanj ste zelo ponosni. »Sem. Da se ne bi preveč iztrošil, smo kupili še žrebca Jadrana.« - To je nenavadno. ' »Mislim, da ni. Za konje in kobile skrbim že skoraj petdeset let. 15 let mi je bilo, ko je umrl oče in sem dobil domačijo. Zato danes znam ceniti človeka in žival.« Kmetijski inštitut Slovenije, republiška govedorejska služba in Kmetijski zavod Ljubljana so razglasili IRAK - VULKANA za najlepšega žrebca na razstavi. Podelili so mu diplomo, vam pa kot znak priznanja, zlato uzdo. Katere lastnosti še ločijo tega žrebca od ostalih? »Letno opravi okrog petdeset skokov. Štirideset jih je uspešnih. To je visok odstotek oploditve. V Avstriji dosežejo 60 odstotkov. Vse to komaj od februarja do avgusta. Za vsak skok mu dam dva kilograma ovsa. Ker Bik in žrebec Jaka sta bila nekoliko preseneie-na, fco ju je France postavil skupaj in prosil, da ju fotografiramo. Slika naj bi siuiila le za ponaiori-tev neenakosti v-pofoža/u govedorejca in konje-rejca. Vo dveh letih reje bo dobil za 600 kilo-gramskega bika manj (40 tisoi) kot za okrog 300 kg težkega konja (60-70 tisoi). Pa ga bo knnil Je polleta. kmetje največkrat pripeljejo kobile popoldne, je žre-bec nadpovprečno obremenjen.« Da bi ga razbremenili, ste kupili Jadrana? »Da. Irak - Vulkan in Jadran sta le del naše konjske črede. V starem in novem hlevu so še kobila Hedi s hčerko Mojco, Jana, Jaka, šimna Siva s hčerko Moni, Mura, Jadran in Irak - Vulkan.« Ste imeli vedno toliko konj, kobil in žrebet? »Ne. Pred leti največ tri. Sedaj smonapolnili konjski del hleva. Predvsem zaradi zelo dobre cene. Razmišlja-mo celo o tem, da bi še zmanjšali število goved in v njihove bokse postavili konje, kobile, žrebeta.« Po čem so še znani konji in kobile Matevževega Franceta? Tako vam pravijo domačini? »Ko so naši konji in kobile stari dve leti, jih učimo najrazličnejših spretnosti. Kupci vedno vprašajo, če zna žival voziti ozirtJraa vleči kmečko orodje ali stroje.« Kako jih naučite teh opravil? »Mlajšega konja ali kobilo privežeftio h gnojnemu vozu, ki ga vleče starejša kobila. Po treh dneh zna -brez tepeža - tudi konjski učenec to pomembno opra-vilo.« Na vaši kmetiji imate trenutno še trinajst glav goveje živine. Kako za vse priskrbite dovolj krme? »Vsi štirje pridno delamo. Brez traktorjev in prik-Ijučkov ne bi mogli doseči sedanjega pridelka. Zato se pri nas, kljub konjem, bojimo naftne krize. Le z živino France Vidntar ve, da brez dobrega sodelovanja z VTO7D Veterimrstvo in KZ Ljubljana ne bi mogel doseči tako dobtih rezultatov pri reji konj. Zato se rad udekži vseh sreianj konjerejcev in strokovnih predavanj. Njegove dolgoietne izkuš-uje in sodobni izsledki pa ao mu tudi omogočM, da je vzredil in vzgojil irebca, za katerega pravi: »IRAK - VVLKAN ima res 800 kg, kljub temu pa ti divji, atnpak je celo dostojangtven.« ne bi mogli pridelati dovolj živeža. Premalo nas je na kmetiji.« Govorite v množini. Prav gotovo imate razdeljeno delo. »Imamo. S sinom skrbiva za konje in kobile. Za govedo pripravimo potrebno vsi. Mama nekaj mesecev na leto dela tudi na vrtu in prodaja na ljubljanskem trgu.« Česa kot konjerejec ne smete pozabiti? »Čistoče. Nič manj pomembna ni krma. Če stoji konj v gnoju, rad nastane rak, če je pokvarjeno seno, ga popade naduha.« Vaše živali so iz pasme Narik. Velike so in krepke. Imajo pa lepa, domača imena. Kdo in kdaj izbere imena? »Fante krsti gospodar s pomočniki ob rojstvu. Za dekleta izberemo imena v družini.« Pravimo, da brez radia, časopisov in TV ne bi vedeli dovolj novic. »Kmetje smo zelo dobro obveščeni o vsem, kar nas zanima. Poznamo se od Vrhnike do Grosuplja. Mribgo-krat se obiskujemo in se pogovorimo o najrazličnejših kmečkih stvareh. Tudi z odkupnimi cenami smo dobro seznanjeni.« Potem se pridobljena čast krepko zalije in počasti. Kmetu ni do pet tisoč dinarjev nagrade, ampak do časti in naziva najboljšega rejca tned dobrimi.« STANE JESENOVEC S portreta resnitno ne moremo spoznati vseh telesnih znaiUnosti najlepšega irebca 1/uM/ansice-ga območja. Kadar se umiri in spro&ti, je iu ogled v vsej svojl mogotnosti. In n/ čudno, da je ob takem korenjaku gospodar vedno dofcre volje.